ISSN 0350-5561 za kon9c tedna Zmerno do pretežno obíačno. Danss popoldne ponekod ni ožne manjše padavine 00 i»» 53 let šteufika 6 četrtek, 9. februarja 2006 Praznik v čast rojaku Koželjskemu Velenje, 7. februarja • Torkova osrednja velenjska proslava oh kullurnem prazniku jc bila v dvo rani glasbene sole, ki nosi ime pa Franu Korunu Kozeljskem. Posvečena je bila prav icmu po-meiobnemu kullurniku iz preie-klosii na^c doline, saj jc dccm-bra lani minilo 137 let od njego vega rojsiva In 70 Icl od njegove smriL Skupaj sta jo pripravila Muzej Velenje in glasbena šota, ki Sla uî;pela sp^i dokazati, kako odlične kulturne izvajalce in tudi uslvaijalcc inamo v dolini. Večji del pnsgrama so pripravili v velenjski glasbeni soli. Poleg učcncev in učiteljev so k sodeUh vanju povabili 5e mešani pevski zbor Gurenio, Podkrajska dekleta. pianistko Ajio Avberfek in ciirarja Dejana Praproluika. Vsi glasbeniki so izvajali dela Frana Koruna Koželjskega. Med uglasbenimi besedili so bila kar štiri izpod peresa Aniona Aškerca. katerega 150. obletnice no- siva se prav tako spominjamo le-los. S Korunoni sta se dobro po znala, ugla sbil je kar nekaj njegovih pesmi. ()bisk(walci proslave so dobili tudi nekoliko bogatejši programski list, ki jc nastal v sodelovanju z velenjskim muzejem - ta je poskrbel čudi za izvirno sceno - glasbene šole in MO Velenje. Poleg podat- kov o izvajalcih programa je ponudil tudi kratek zapis o življeniu in delu Frana Koruna Koželiskega. (Dalje na drugi sirarn) m bš PREDSTAVNIŠTVO VELENJE Stah t^ 35.3320 Velenje tel.; 03/697 50 96 Od 1.2.2006 d^ fe na Fi a Jatavmitvu Vaianja nov d^ovnl cass od 7«00 -18.00 ura in ir SiliDO od * 17.00. Bodo o novogradnji V Stari vasi odločali vsi Velenjčani? 300Srr-1,30 EUR ItAIIIO viiim. Referendum za vsako hišo? Bojana Špejef Prizjiofii Ko sm i:\ edeld. da Je ivlenjski župan Srečko Meh objavil pravilii za zbiranje liodpiso^ za razpis občinskega referenduma, na katerem naj bi VeleJiJčam odločali, ali ncil sfofň v veljavo spremenjeni odlok o proslorsko i\red\t\enih podlih v Stari lasi, najprej nisem \'erjela. Mislila xem. da gre za čwke. saj sem o zadevi vede/u \'el!ko. Zagofow veliko več koi \'ečina Vehtíčarn>v. kiJî/i. v to sem prepričana, gradnja ene same lu.^e v Slarl vasi. pa četudi je wlika in se z njo vsi sosedi ne sirlnpjo (kje pa se?), ne /w loliko zanimala, da hi zalo šli na releretidum. In ravno o lem naj hi odločali vsi VeleniČani z volilno pravico, če bodo pobudniki za razpis referenduma do I marca zbrali dovolj overjenih i)odpisov podpore. O gradnji ene same lU^ei /MkaJpravzaprav gre in kako dolgo se vleče s/x)r, boste izvedeli. če baste prebrali članek v uoiranjosii časopisa. Pos-htšak sem tnedstaviti vse strani. In se vzdržati komeniar-Jev. A^if lem mesiii pa se Jih ne bom. V Veleftju num ze ne^ kaj let krepko primanjkuje gradbenih parcel, pa mdi inve-slilorjev. Razen tistih malih, ki pač poskrbip za svoj doni, ko končno na/dejo /Hjrcelo, Kar Je Se vedno zelo ležko. Oà'tke na to temo nenehno posluša tudi naii župan. Ko pa pride do tega, da nekdo želi zgraditi objekt ne le zase^ v mejah, ki naj bi mu Jih določila občina in država, gre (o v Vukiiju lako daleč, da bi bih treba na referendum? Skregano r zdra\'o pametjo, sploh, ker se zadeva vleče \'eČ kol tri leta. Vhn. du Je referendum demokratična zadeva, a zame le. če lahko prinese kakšen rezidtai. Razumela bi. če M tisti, ki ga predlagajo, dosegli referetidnm^ na katerega bi vabili le krajane Stare vasi. fn zdelo l)i se mi prav. da ob vsem txmipu in različnih irflbrmavijah tamkq/šfyí ljudje poi'edo. ali so za ah proii. To bi m bilo demokratično. Sedaj se s tem ne strinjam več Odlok je namreč sjirejet in po veljoi'ni zakonodaji ni ^'€č mogoče razpisati kaj drugega kot naknadni rivierendum. na katerem bi morali svo/o wljo izraziti prav vs' wliini ui>ravičv/ici iz oi)čine Veleitíe. Afe prav zanima, kaj nekoga na (jorici ali v Bevčah ali v Saleku zanima zazidalni načrt v Stari vasi. Po mojem bore malo. /ato Je referendum verjetno vnaprej o/v sojen na propcd. In na to. da .sploh ne ho raiinsan. ker ho pobudnikom tetko zbrali dovolj podpisov. Ti bi se morali, preden so j>o-budo uradno vložili, pozanimali tudi. ali Je razpis sploh mogoč le za Staro vas afi ne. Trdijo, da so želeli le to. Jn ker smo v volilnem letu. mimogrede zelo pomembnem, se je v zadevo vmeSah ^e politika. Verjemite, ïe ho vroče. Jeseni i)odo lokalne voline. boj za županske .Uolčke pa se je začel že pred časom. Jože KaviJč/iik. član 2J)S. je s sv(i/o pobudo za ndèrenduin. kar se stranke tiče, ostal sam, V nfestnem odboru pravijo, da Je obveznmi prevzel nase, oitali člani stranke pa menijo, da ni polrehen in ga ne podpirajo. Predsednik velet\iske SDS iranc .Sever Je celo prepričan, daje bila pobifda vložena zato. da hi škodovala t\jegovi kandidatur* za župana, saj je znano, da Je Sever sprejem odloka zagovarjai Investitor in najbližji sosed novogradnje Milan Kneže\ič sia ogorčena. Slednji Je tudi član stranke SNS, v kateri pravijo, da so proti releren-dumu, daje do pobude prišlo, pa krivijo ludi Minsko oblast. Tisti, ki tmnap načrt za izgradnio treh vrstnih hiš investitorja Ne-deljka Blateiiču pa vedo ludi. da objeki ne lx> kaj \'ečji, kot je že nekaj lus v neiwsredni Nižini, kjer so v preteklih letih, zanimivo, ludi mimo prejšnjega odloka, mnogi zgradili prizidke in inu^o danes tam hik tudi po M) hadrainih metrov up ^(udijsko središče (RSS) s stíUczcm v Celju sc jc zna§k) v velikih ťmanénih iako velikih, da (li sposobno plaćali polo?,-nice 7â nekaj vcc kol 3000 tolarjt^*. Ko smo vprašali direkiorico srcdh š^a Adrijano /iipanc, kaj so ra/Jogi Id 10, jc odgovorila: «Likvidnosinc ložavc pov/roCa neplačevanje ob-veznosli uslanovjlcliic. Tc v leni iremilkii dolgíýej<í že 40 odslotkov potrebnega denarja. V prejšnjih le- tih so bile /ainudnicc male občine, danes pa sla največji dol/jiosii njegovi največji usianovjieljici -Mesiiii oblini Celje in Velenje. Cc li dve lekoće poravnavala svoje obveznosti, kj sra jili prevzeli ob iisia-novitvi RSS pred àiirimi leii, imamo zagotovljenih 70 odsloikov potrebnega denarja. Prvo polletje lani Sla §e plačevali, v drugi polovici leta pa ne več in tako m lani dolgujela še približno 17 milijonov Sn. Likvidnostne le/ave snio reševali z najemanjem kratkoročnih @ lokalne novice TIS za noložbe 590 milî[onov evrov Šiišlanj- Termoelckirarna SoSlanj bo do leia 2010/a nalo/be namenila 590 mDijonov evrov. Inieo/ivni ijivesiicijski ciklus pa seje začel že lani. Za plinski turbini, ki bosta nadomestili prvi in drugi blok in so jti že naročili, bodo namenili okoli 40 milijonov evrov. naložba v gradnjo šestega bloka pa naj bi slala 550 milijonov evrov. mkp Menedžer za lefo 2006 je Uroš Slavinei l.jubUar»«, I. februarja - Poročali smo, da je revija Mana^ier letos prvič i/.birala menedžersko osebnost /a leto 2006. i à laskavi na/iv jc žirija revije namenila predsedniku uprave Heliosa I ros u Sl«vincu. Med tremi nominiranci za to priznanje sta bila se predsednik uprave Ciorcnja Fraiyo Bobinac in predsednik uprave Iskre Avtoelek» irike Ale.š Ncnjcc. tp Plin do naslednje zime Šíištary, (»alwrke - Plinovod Ciaberke, za kalerega so v občini Šosí-tanj žc dobili gradbeno dovoljenje, bo stal blizu 180 milijt^nov tolarjev. Kot i^avi ž\ipan Šoslanja Mllati KopuSar. je večino denarjn ah gradnjo zagotovljenega. Z zemeljskim plijiom se bo že pnliodojo zimo lahko ogrevalo blizu 150 hi§ v Gaberkah, nekaj pa tudi v delu Raven. iVasa» po kateri bo plinovod tekel, je dolga skoraj 14 klloraeirov. V kratkem bo objavljen razpis ZH izvajalca, naložbo pa bo vodilo Komunalno p,6HX oseb. Med iskalci zaposlitve je več kol polovica žensk, blizu 29 (Odstotkov jc iskalcev prve zaposlitve, starih do 26 lei je skoraj tretjina. Več kol p(Uovica brezposelnih pa išče zaposlitev že več kot kto dni. Delodajalci pa so novembra prijavili 812 potreb po delavcilî. zaposlili pa 675 ljudi. Večina, skoraj 85 odstotkov, se Jih je zaposlila za določen čas. mkp I Jutri in v soboto informativni dan j Jutri ( 10. februarja) in v soboto, 11. februarja, bodo pti Sloveniji ptv I tekali informativni dnevi, na katerih bodo bodoči dijaki in njihovi ■ starsi slisalj vse najpomembnejše informacije v zvezi z vpisom v prvi j letnik srednjih Sol v tuniskem letu 2006/2007, j N a šo I a h Sol s kega cei 11 ra Ve le nje ji h bodo orga n i/ i ra I i n a vc č I okac i- J jah. Jutri (v petek) ob 9. uri v veliki dvorani hotela Paka Velenje za pnv | grame Splošne in i^iroknvnc gimnazije, v dvora ti i velenjske glasbene • sole za programe Poklicne in tehniške clektrf) in računalniške šole, o | življenju in delu na PokJicni in tehniški stmjni šoli bodo bodoči dijaki ■ in njihovi starši slišali koristne informacije v dvorani Mesine občine j Velenje, za programe, za katere izobražujejo na Poklicni tehniški ru- • darski šoli pa v prostorih šnle. učilnica BIO. Ob ÍÍ. uri bo informa- j tivni dan v velenjski glasbeni šoli za programe Poklicne in tehniške ■ šoje Z3 storitvene dejavnosti. j Jutri ob 15. uri ter v soboto ob 9. uri pa se bodo lahko bodoči dijaki j za vse programe šol centra informirali v glasbeni šoli Frana Koruna i Kt^željskega Velenje. J Za kandldateprogramautneiniškegininazjjepajepolcg iníbrmaiiv- I nega dne pomemben še en datum, in sicer sobota, 11. marca. To bo ■ preizkus nadaijenosti: za lisie, ki se nameravajo vpisati v program j umetniške gimnazije - likovna smer bo preizkus likovne nadaijenosti i preverjali ob 9. uri v prostorih Splošne in strokovne gimnazije na Trgu mladosti v Velenju, za bodoče dijake glasbene smeri pa ob 9. uri v pro- | štorih velenjske glasbene šole. « mtp L kredilov in odpraviti izvor težav. Neuspešno, 1. marca letos bo potrebno poravnavati že obveznosti /a to Icio, zato prelaganje težav iz meseca v mesec, kar smo počeli lani, ne bo mogoče.« Po besedah Zupanove že čutijo posledice likvidnostnih težav, saj ekspertne skupine, ki so pogodbeni sodelavci RŠS in katerim središče ni poravnalo vseh svojih obveznosti. že npočastijujejo aktivnosti, nekatere od slednjih že mirujejo. ^Sklenjene pogodbe so ťinančno ovrednotene, imajo ludi roke. do katerih jih je treba poravnati.» Na vprašanje, zakaj prihaja pri obeli največjih ustanoviteljicah do nedosledni>sti pri plačilu obveznosti, je Adrijana Zupaiîc menila, da je RSS specUična institucija, katere sisiem je zelo širok in težko obvladljiv. )»Dva meseca pred i/tekom leta obvestimo ustanoviieljice o svojem planu za naslednje leto. 3t) dni časa imajo, da se izjasnijo. Na osnovi tega sprejmemo finančni načrt in jih v povratni informaciji seznanimo z višino njihovih finančnih obveznosli. Osnova vse te naše aktivnosti sla sklenjena pogodba in aiteks iz leta 2t)0Z ko je bilo RŠS ustanovljeno,« Zupanova se nadeia. da bodo na sestankih v teh dneh odprta vprašanja z obema največjima ustanovitc-liicama razčistili in da bosta poravnali obveznosti. Ce se to ne bo zgodilo. bo potrebno, pravi Zupanova, ponovno prevetriti idejo ustanoviteljic o regijskem študijskem srcili-ščii: le^o da ali ne. ideja o ttniverzi v regiji: tndi da ali ne, »Na lanski majski konferenci, na kateri seje izkazalo, da nekatere soustanoviteljice nimajo več zaupanja v to idejo, so naposletl le dale vso podporo RSS, saj so menile, da je usmeritev prava, prav tako cilji, zato naj nada-Ijujeino,» Zupanova pravi, da je optimistka, saj so lani kljub te/avam povečali slevilo soustanoviteljic RŠS (pridružile so se še obrine zbornice regije, ki to do lani niso bile), kar pomeni, da je ta srediiia zaznala potrebo po univerzitetni infrastrukturi. »Vprašanja obeh glavnih uslaïK^Nâteîjic bo poirebno spravili na skttpni imenovakc. ki bo /ačrlal ra/vojno pot regije,« je šc dejala Adrijana Zupane, direkio-rica RS<'. »Obveznosti ne bomo poravnali, dokler Mestna občina Velenje kot drugii največja ustanoviteljica RSS v drugi polovici lanskega leta ni poravnavala svojih obveznosti v višini K milijonov tolarjev. Zakaj jih ni. smo vprašali velenjskega župana Srečka Meha. la nam je povedal, da je Mestna občina Velenje poravnavala svoje obve/jiosli do središča tako dolgo, dokler je njegova direktorica izvajala sklepe sveta zavoda. Ko pa je zaradi neizpolnjevanja sklepov sveta zavoda odstopil z mesta preti-sednika sveta Ur. Franc i^rdin, pa svojih obveznosti ne poravnava več. eZ-ahteva sveta zavoda je bila, da direktorica Adrijana Zitpanc uskladi svojo plačo z določili. Ker tega ni storila, prihaja do takšnega položaja, kot je danes. Mi se v zadnjem letu ukvarjamo i/ključno z vprašajijem tlirektorice. ne pa z vsebino, Na to me opozarjajo ludi člani sveta zavoda. Zaradi tega nismo poravnali svojih obveznosti in jih tudi ne bomo. Naše obveznosti so vezane na izpolnjevanje sklepov svela zavoda. Skupna namera usianoviieljic je, o tem sem govoril ludi s podžupanom Mestne občine Celje, da bomo na seji sveta zavoda predlagali za tučnjavo dirck-lorice.« je povedal Srečko Meh. »Velenje je ustvarjalno mesto« (.\'aiialjei^nje S 1. strani) Velenje - Na torkovi osrednji proslavi ob kulturnem pra/niku smo lahko slišali kar dvanajst skladb l-rana Koruna Koželjskega. Dve je na klavir zaigrala Ana Avberšek, tri samospeve je ob klavirski spremljavi Olge lilo kina zapela sopranistk«! Dušanka Simonovič, dva samospeva siialne kulturne industrije píwzuv čamo splt>šno sprejemljivost in ra/vodenelosl. To ceno bomo plačali sami. Ni pa to tmjno samo slabost. V kontekstu lîvrope, Tvropske unije in kulture gre za generacijo odprtosti, ki omogoča ludi sprejemanje dru-gačntjsti. Niso upraNičeni strahovi, da pomeni vstop v bazen držav Evropske unije počasno uiopitevslovetiske kulture. Kultura danes deluje kot mt>čan povezovalni element, zaradi edinstveuih stilov življenja je zaradi svoje kohezivnosti pomembna tako v lokalni kot širši evropski skupnosti poleg tega smo se iz zgodovine že veliko naučili. Kolje dejal Krleža, z^zodovina jc velika umazana reka. Priložnosti so pred nami. Cas je. da tudi naš velenjski prostor poseže v krovne kulturne programe. Če smo resnično željni sodelovanja, kol so nekajkrat pred nami to sU> rile prejšnje generacijc, poicm je čas za sodelovanje zdavnaj lu!« Poudaril je še, da smo Velenjčani iahkt) še enkrat več ludi kulturno ponosni saj smo ravno knjižnici namenili osrednji del mestnega središča. ^Bre/ pretiranega zanosa lahko trdim, da smo pravični, hrabri in modri. Pravični du ktijige, saj je ravno literatura lista, ki predstavlja jedro kulturnega udejanjanja Slovenstva, hrabri /aradi vstopa v hram razvajenega nfwodnbnega potrošnika ter jnodri ob zagovarjanju takš' nih dejanj.» In šc posebej, da je Velenje ustvarjalno mesto. Ki s svojo ponudbo in ustvarjalnostjo stopa ob bok velikim. Tudi zabava po pn^slavi je bila kulturna. V Knrunovi gostilni, ki jo je postavil Muzej Velenje. ■ bš Slovenija ima naenkratpredsednikal r Janez Drnovšek preseneča Slovenijo in svet - Saša do Save? - V Savinjski regiji sami centri • Kljub stopinjam pod ničlo več pozitivne energije Brez po-seh/ii/i vnlfiev ah dru^uàiega oilločanja Je Shwiiiju naenkrat dth hila predsednika driave. No. imela ga Je že prej vendar se ga ni zave-dala. S pns/ojnosini/^ ko/ jih ima. se pač ni moge/ uveljavili, '/.daj pa Je duh predsednika naejikrai zavet ne le po vsej dfia\'i. pu vsem nez Drjiavsek je s pobudo za pomoc ljudem v Darfnrja razgibal našo in s\ljgre' nak Na našem otjem (aH širšem) območju nič lako pre!re.'ilji\'ega. Ko eni čakajo, kdaj .se lx> Saša končno izhK^ia Iz Savinjske regije, drugi pravijo, da se Je nekako ceh povezala z jugovzlîodnim koncem. Veienjčan Sandi Vasle, kije dolgu leta delal v raznih (JorenJevih družbah, je pa tudi čIoji upravnega odbora gospf>dar.ske zbornice Saše. Je postal no\i direktor družbe Radeče Papir. No. o dejanski povezavi ni govora: občina Radeče se Je namreč ze pred časom Izločila Iz Savinjske regije, ker se je v njej zdela prewč >'oddaljena držaiv in občin. To je nekaj takega, na kar so opozarjaH indi na nedavni velen/ski sejf s\-ved prvega mota Unior Turizma in družbe MRC .Maksa Brecka. da bodo za now leto 200S že nazdravili v na now urejenem centru. Od občine Laško, kije za zdaj še wdno njihova, pa pričakujep. da zaradi njiho\e zelje p(/ odcepitvi prt pripravi prostorskih aktov ne bodo zavlačtvali. Tudi pri tem imajo pozitivno besedo župana, Vse tako nekako kaže. da jc res vsaj na mnogih področjih že zavladalo vsaj nekaj več pozitivne energije: da se sivari spreminjajo, .spreminjajo na bolje. Ta pozitiven naboj pa je listo, kar mnogi želijo. In syei je potem nekako kar lep.y... FT^^đ^^ NAi ČAS izAli! Ctt9Ísii«^QZrÉški ta t2hi|i tň ûtrtkllL C4râ wm\92ríegi iivođa is 300 SIT odstopni DDV. 23,50 S4T »na czvođa DDV 276,50 Siïf ?ti ptafilu l»ifie naroćruns 20H. po]Mm četrtine }\% in mesečne 7K popust UriM^ BofH Zako^k (dVakto;). Slana \Aovt( (odgovorni uiednfK), Milana Krsti^Ptamnc (pciročnica uiednika). Janez Píssmk. Tal^ana PĐdgoiieh, Borana špegel (novinaiji/ Mna ZakoS^ (uredrua fad^), .ânja Ko^ula-Špagel (lahnićna uradnica]. Tomaž GeiiaK (otilikovalec) Protaganb: fiira Jug (vMja ptc^pagande), Saâo Konećnik. Juta Berićnih (propagandista): %tití undnava in uprm: 3330 l^ti^, KUrlćivi 2a. 9. p. 2ÍÍ2. t^tfon m 869 17 SO.tilitu 103)^4643. TRR • Nova L&, mftfi: 0242&40201338S4 E-aiit pressSnascassi Otilhovanla ia 0nt. priprm f^S ^s d«.o Tfak: Tsicam SETIO. MiMah'MOÛ izvcOcv NinarRatiili fotograil in rtdcopBov m vračaiatf Po jakcnu 0 ODV le ćas' uvrščen med parvoda inlcmatMiega zna6a^ za kaiara sa piačuie po stocnj. UtnoizKla 52 itavMk. V SREDIŠČU Prisilna služnost najslabša možnost Predlog državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod v javni obravnavi do konca tega meseca - Možni še manjši odmiki na terenu - Nezadovoljstvo nad načinom zbiranja služnostnih soglasij ra^'a/ta Podgoršek Šmartno ob Pakl. 31. januarja - Dirckioral za proslor in Direkltv rat '/.'à ener^cíiko pri minislrsivu za okolje in proslar lor padieljc Geoplin plinovodi i/ Ijubljanc so v dvtirani kuUurnega doma v Šmartncm oh Paki pripravili javno razpravo o predlogu državnega lukacijskcga nacria /a prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magisiraineni plintivodu M2 pri Senlrupertu do šoslaiij-skih icrmoclekirarn. To je bila prva javna ra/prava o omenjeni irasi plinovoda, organizira)! pa so jo na samem zaCelku javne razgrnil ve predloga, da bi imeli ljudje dovolj časa za dajanje pripomb. Slednje lahko občani podajo v pisni obliki na sedežu občinske uprave áo 2H. lega meseca. Plinovod bo ijiveslilor - podjetje Geoplin plinovodi Ljubljana -gradil predvsem za potrebe Keramike v (îorcnju in šoStanjskih termoelektrani, nanj pa se bodo lahk ustavili. Vendar dokler ustvarjamo največji dobiček v koncernu. tega ne bodo storili.« Po njegovih navedbah se ne delijo na direktorje in nedirektorje. Se likajo, seveda ne v službi, ampak na zabavah, kjer si povedo vse. kar si želijo in hočejo povedali. ■Tp Lucija Rožič zlata logistka 2005 Priznanje za uspešno delo na področju razvoja logistike v Sloveniji LJubljana - 1., 2, februarja -Na prireditvi IXXíI - STIK 2006 v Kongresnem centru Hotela Mons v Ljubljani so letos prvič izbirali p/Mc^z logisla 2005«. Med štirimi nominiranci je bila za osebo, ki na področju logi slike v Sloveniji predstavlja vzor in dober zgled ostalim podjetjem, izbrana Lucija Rožič, direktorica logistike v (jorenju, d. d. Rožičeva, ki se v zadnjih letih ukvarja predvsem s prodajnem logistiko, je v podjetju pomembno sodelovala in ustvarjala nove logistične rešitve za optimalno in uspešno logistiko izJelktw Gorenja, d. d. Priznanje obenem pomeni, da dobitnica izvaja in uporablja vsa priporočila ter smernice, ki obstajajo na področju logistike. Poleg nje so se za naziv potegovali še Miha Bešter. Sava tires, d. d., Robert Rupnik. Termti, d. d., in Milan Sveiek. Izbor Zlatega log ista je potekal po principu nominacij, tako da so člani programskega odbora v krog za izbor predlagali določeno podjetje ali posameznika. Pri>gramski svet je za Zlato logistiko 2005 izbral Lucije» Rožič, ki dela v (îorcnju na podrc^čju logistike žji trinajst let in je pomembno prispevala k razvoju logistike v Sloveniji. Podjetje Gorenje, d. d., Je v slovenskem prostoru poznano kot proizvajalec, ki s svojimi izdelki nastijpa na svetovnem globalnem trgu. Njih vanega arheološkega najdišča Ttv mažk. Sejo bodo v mali dvorani kulturnega doma zaceli ob 17. uri. Več prireditev v počastitev praznika Tudi lelos bodo v občini zaznamovali slovenski kulturni praznik z več prireditvami. Tako so v torek člani Gledališča pod kozolcem v avli tamkajšnje osniivoe sole pripravili tako imenovano šolo pod kozolcem. Osrednja priredite^' v po-častitev praznika ]>o jutri (v pe(ek) ob 18. liri To bo otvoritev razstave del akademskega kipaija, domačina Maijana Dreva v avli imar-škega kulturnega doma. Popestrili jo bodo učenci velenjske glasbene šole iz, lega okolja in domači moški pevski zbor. V petek. 17. februajja, bodo smarški kulturniki povabili v goste člane kulturnega društva Ivana Kaučiča iz Liuto- mera. Zaigrali bodo komedijo Šoferji v politiki. V spletu prireditev sta še dva koncerta, in sic^r koncert okteta Deseti brat v dvorani šmarškega kulturnega doma (v petek. 10. marca), domači mešani pevski zbor pa bo nastopil v drugi polovici marcav kulturnem domu Gorenje. Slovenski kulturni praznik bodo zaznamovali z literarnim večerom tudi člani Kluba študentov sniarške fare, in sicer v soboto. 11. februarja ob 20.30 uri v prostorih Mladinskega centra Šmartno ob Paki. Zelena luč za igrišče z umetno travo_ c__"i Občina seje prijavila na razpis »llat trick« Nogometne zveze za izgradnjo malega nogometnega igrišča z umetno travo. Pred tremi dnevi jo je ta obvestila, da je s prijavo uspela. Občina bo /ja to naložbt^ namenila 3,2 milijona it^larjev, nogometna zveza pa primaknila biiz,u milijonov SIT. DOHODNINA 2005 (3) V današnjem prispevku podrobneje obravnavamo vpis v napoved za odmere) dohodnine podatkov od dohodkov iz premoženja, ki vkijućujejt>: dohodek i/ t)ddaja-nja premo/enja v najem, dohodek i/ prenosa prcmt)ženjske pravice, ohrcsi), dividende, in dciho-dck iz v/.ajemnih skladov icrpo-dalkov o doseženem dobičku iz kapitala, ki vključuje dobiček, do sezen z odsvojiivijo nepremičnin, in dobiček, dosežen z odsvojiivijo vrednostnih papirjev in drujiih dele/ev v kapitalu. Posehoj /elimo opozoriti, da dose^.en / odstopom uporabe oziroma izkoriščanja ali z odstopom pravico do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca, izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, telv nične izboljšave, načrta, formule, postopka, podobne pravico oziroma podobnega premoŽenja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušenj. ne glede na to. ali so zavan> vani po zakonu osebnega imena, psevdonima ali podob<î. Vpiše se podatek o normiranih besedo ^DA«. 4301 • Obresti, za kofere velja neobdaWeni del do 300.000 SIT Vpi^c se dosežene obresti na: denarne depozite fizične osebe pri bankah in hranilnicah» ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dohodki iz varčevalnih pogodb po nacio nalni stanovanjski varčevakii shemi - NSVS (ra/en obresti iz varčevalne pogodbe po NSVS. ki je sklenjena za deset let, če ni odstopa od te varčevalne pogodbe), denarne depozite pri bankah drugih držav članic TU, dolžniške 4000 Dohodek iz premoženja Dohodek I Normirani ali sMkI 11 ., . .. ^n^lM 1 AkontacyavRS - Tuji dav6k il 1 4100 Dohodfrk [2 oddajanja premoženja v najam Do t s, t 2006 sefTk vto2il nsvos^ m Mii^aro akoniMJe od tf ohodhji Iz eddAHi'^a ure^^ ml «Mriiaoia t* nI bda ocim«fi«na 4200 DohodeK a prenosa premoženjsk« pravice OohotfeK Normirani siroftki Akontacija v R$ davak 1 DohotfBk Akontacijav RS Tuji 4300 Ob rasti Uve^avljam na^ćara œdcepetaoDrôdltdo Qrtova pndobilvQ kupona OA (OtMoat») 4301 Obrosil, 2â kaicro vQ(ja noobđavćoni dol do 300,000 srr 4302 Oruge otircau 4400 Dividends 4401 Dividende, £B Ulâr» wofja .tmsn^anje davino oanova 4402 Drxjge Qiwdcndo A }Jf OURS obr DOM «. ? morajo /a lelo 2005 napoved /a odmero dcîhodninc vložili tudi zavezanci, ki so v preteklem letu prejeli obresti, ki zapadejo obdavčitvi. čeprav njihženja v podnájem (dohodek i2 podnajema. zmanjšan za plaćano najemnino in drugo nadomestilo)- V primeru oddajanja v uajeiu kmetijskega ali gdka i/ oddajanja premoženja v najem, akontacija pa se ni bila odmerjena, se obkroži besedo f>DA«, 4200 - Dohodelc iz prenosa premoženjske pravice Vpiše sc podatek o dohodku iz prenosa prenioženjskc pravice, stroških v višini 10 odstotkov. Normirani stri)§ki se nc priznajo imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice, pa tudi ne pri odstopu uporabe ozirtmia iz-kt>riščanja ali pri odst dek izplača zaradi smrti osebe; obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, kije sklenjena za deset let. razen obresti pri odstopu od le varčevalne pogodbe; dohodka iz življenjskega zavarovania, pri katerem nastane pravica, zahtevati izplačilo zavarovalne vsoie po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem /j va rovanju, če sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavamvalne vsote ena in ista oseba in ni dana zaih teva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom desetih (ct; dohodka, doseženega na podlagi življenjskega ziívan)vanja. sklenjenega pred 1. 1. 2005. V primeru uveljavljanja zman> sanja davčne t>snove od obresti, dosežene ob odsvojitvi ali vnov-čitvi kupona za izplačilo obresti za znesek obračunanih (natečenih) nedospelih obresti dpku (za dohodke, vpisane pod ozjiakami 4.101, 4512 in 4522). V letno davčno osnovf) se bo vstelo ic 10 odstotkov obresti, ki presegajo znesek .^00.000 tolarjev. 4302-Druge obresti Vpise se podatek o diihodku, doseženem iz naslova obresti i)d posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na borznem tr^u v Sloveniji in na priznanih borzah v drugih drŽavah, dohodek iz oddajanja v fmančni najem (del plačila Hnaočnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne pomeni vračila glavnice), dohodek iz življenjskega zavarovanja, vsako nadomestilo, ki ne pomeni vračila glavnice iz Tmančnodolž-niškega razmeija. vključno z nadomestili za tveganje ali zmanjšanje vrednosti glavnico iz finanč-nodolžniškega razmerja zaradi inflacije, diskonli, bonusi, premije in podobni dohodki iz fi-nančnodolžniskega razmerja ali dogovora, ki zadeva finančno-dolžnisko razmerje. Pri obrestih na posojila, danih fizičnim in pravnim osebam, se vpiše celotni znesek navedenih doseženih obresti, ne glede n» to, za katero obdobje so obračunane. Pri drugih obrestih se vpiše celotni znesek doseženih obresti, ki so obračunane za obdobje od L I. 2005 dalje. V davčno osnovo se bo vstelo 10 odstotkov obresti. 4400-Dividende Dividende po 7Doh-l so dividende, dividendám podobni dí> hodki, nadomestila in drugi dohodki. doseženi na podlagi last- niškega deleža, to je na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, v zadrugi in v drugih oblikah t organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom lihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in s premoženjskim vložkom fizične osebe v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala. Investicijski kupon ne velja za lastniški delež. 4401 - Dividende, za katere velja zmonjsanje dav5 odstotkov skupnega zneska dohodka se bo priznalo avtomatično v odmernem postopku. 4402 • Druge dividende Vpiše se nadomestila, ki jih imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža v plačniku in ne pomenijo zmanjšanja njegovega lastniškega deleža (vsak proizvod. storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku deleža aH njegovemu družinskemu članu na ne kot dobiček iz kapitala, s« v primeru. da so bite v ledi 2005 opravke ne odsvojitvê investicijskih kuponov, za te ne vlaga napovedi za odmero akontacije doliodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostih papirjev ter drugih deležev v kapitalu do 28. februarja 2006 za leto 2005, 4510-Dohodek iz kvaiifiiiraniit VS Kvalificirani VS je VS, ki ga upravlja družba za upravljanje s sedežem v RS in VS iz KU. ki je pridobil status kvalificiranega VS pri Dims. 4511'Cisti dobilekin dividende Vpiše se dohodek, dosežen na podlagi delitve čistega dobička VS ali delitve prihodkov VS v obliki dividend ali del dohodka v obliki dividend, doseženega z odsvojiivijo ali vnovčitvijo investicijskega kupona VS ali z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase pri likvidaciji VS. /manjšanje davčne osnove za 35 odstotkov skupnega zneska dt>hodka sc bo priznalo avtomatično v odmernem postopku. 4512-Oliresti Vpiše se dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov VS v obliki obresti, ali del dohodka v obliki obresti, doseženega z od-svojitwjo ali vnovčitvijo investicijskega kupona VS ali z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase pri likvidaciji VS. Vpiše se celotni znesek doseženega dohodka, /manjšanje davčne osnwe do višine 300.000 tolarjev se bo priznalo avtomatično v odmernem postopku (za dohodke pod oznakami 4301. Dohodnina se ne plačuje od do-h<^dka, ki ga zavezanec doseže z odsvojiivijo ali vnovčitvijo investicijskega kupona VS ali z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase pri likvidaciji VS. če je bil investicijsid kupon v lasti več kakor 3 leta ali če je bil investicijski kupon pridi^bljcn z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe (PID) ali investicijske družbe (ID) v postopku (Obveznega preoblikovanja ali oddělit ve dela sredstev PID ali ID v VS in so bile zamenjane delnice PID ali ID pridtibljene v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij. Dohodek pod oznako 4513 in 4523 se zmanjša za letno negativno ra/.Iiko (izgubo), ki jo doseže zave/.anec z odsvojitvijo kapitala in se bo priznalo avumia-tično v odmernem postcjpku. 4514 »Drugi prihodki Vpiše se dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov VS v obliki drugih prihodkov, ali del dohodka v obliki drugih prihodkov, doseženega z odsvojiivijo ali vnovčitvijo investicijskega kupona VS ali z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase pri likvidaciji VS. 4520-Dohodek nekvalHidranih VS iz EU Nekvalificirani VS iz 1:U je vzajemni sklad, ki ni kvalificiran, a ga upravlja družba za upravljanje druge države članice EU. njegovih poslovanje pa je usklajeno z Direktivo o investicijskih skladih. 4521-{isti dobiček in dividende Vpií^e se dohodek, dosežen na podlagi delitve čistega dt)bička VS ali delitve prihodkov VS v ob- Ooho^k Akontacija v RS Tuji dâvok 4500 DDhodefi iz vzajemnih skladov (VS) 4510 Oohodek kvaliricirsníh VS 4511 Čisti doQiâok en dividorxlo 4SI 2 45)3 Izlrienl 4514 DniQi pnhoaki 4620 Dohodek ncJcufilrficcrenin VS «z EU 4521 ^slidobičok n drvidcnOo 4522 Odrešil 4S33 íArion\ ooDičKi 4524 DAigi pnMMki 4525 Dohodek, do&e^n z oddvojdek. dosežen na podlagi delitve prihodkov VS v obliki obresti. Vpiše se celotni znesek doseženega dohodka. Zmanjšanje davčne osnove do višine 300,000 tolarjev se bo priznalo avtomatično v odmernem postopku (za dohodke pod oznakami 4301. GOSPODARSTVO 4512 in 4522). V lelm) davčno osnow se bo v všiclo le 10 od-staikt)V doliodka. ki presega znesek 300.000 tolarjev. 4523*lztridm dobički Vpiše 5c jDhodek. dosežen m podlagi de lil ve prihodkov VS v obliki izir/enih dobičkov pri naložbah VS. Dohodek pod oznako 451.^ in 4523 se /manjša /a leino negativno ra/liko (izijuho), ki jo dcv seže zavezanec z odsvojiivijo kapitala in se bo priznalo avtomatično v odniernem puslopku. 4524 •Drugi prihodki Vpi« se di)liodek. dosežen na phodek. dosežen na podlagi delitve čistega dobička VS ali delitve prihodkov VS v obliki dividend, Iziržcnih dabičkcn' pri naložbah ali drugih prihodkov. 4532 - Dohodek, dosežen z odsvojHvijo ali vnovčilnjo kupona oil ob lîkvidaoji Vpi« se ćobodek, dosežen z od svoj il vij o ali vnovčitvijo investicijskega kupona VS ali z izplačilom soraznemega dela likvidacijske mase pri likvidaciji VS. 4533 • Obresti Vpi^e se dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov VS v obliki obresti. V davčno osnovo se bo vSielo le 10 odstotkov đi> hodka. V primeru, da je med obrestmi iiî dohodkom iz vzajemnili skladov napovedan tudi dohodek od prihrankov v obliki plačil obresti, prejet iz držav članic IlU. razen Iz Slovenije, se obkroži besedo ^ DA". 5. 5000 Dobiček iz kapitala Dobiček iz kapitala se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, zmanjša za ugoiovljeno izgubo, doseženo z odsvojitvijo kapitala. vendar ne več, kakor /Jiaša pozitivna davčna osnova. SlOO-DobUek iz kapitola, dosežen z odsvojitvijo nepremičnine Vpiše se višino dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine. ugotovljenega na podlagi podatkov iz odločbe davčnega organa. Vpiše se tudi odmerjena negativna vrednost dobička iz kapitala pri prodaji nepremičnin (izguba)» glede na to, da se izgube pobotajo z dobički pri prodaji vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. V primeru, da je bila vložena napt)ved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala, akontacija pa ^e ni hila odmerjena. se za besedilom «Odločbe i»e nisem prejel« obkroži besedo *DA«. 5200* Dobiček iz kapitola, dosežen z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitolu V primeru, da je bila do 2X. 2. 2006 vložena napoved za odmero akontacije davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostih papirjev in deležev za leto 2005, se obkroži besedo fDA^. V prihodnji številki Našega časa bodo podrobneje opisana navodila za izpolnjevanje dohodninske napovedi za druge obdavčljive dohcjdke in dtihodke. za katere veljajo oprostitve in zmanjšanja davčne osnove že leto 2005. ■ Davčni urad Velenje GOZDARSKI VITLI Mehansko uli elektr^idrovilcno upravljanje od35kN'80kN{3,St-8t) r Rccvpllmcfta aPIlMIKiS 6E400 HIMUVUČMOřltim •d6ilo20t PofM frúo «MdTMiolMfo %\\ Iraktorffl MOtEN TUDI NAJEM aPllMIKOV McSim U, 9301 mtMii, T pogodbe za nedoločen čas, podpisali tudi / Mercaiojjem lak^ne pogodbe (takih je bila velika večina). lisii. ki so pa imeli pogodbe za določen čas. so takšne sklenili ludi z najboljšim sosedom. »Z vsemi smo se pogovorili. Po 73. členu zakona o delovnih razmerjih imajo pri novem delodajalcu enake pravice (od bruto plač. regresa do vsega ostalega). so ponudili delo v maloprodaji. Nekateri so to sprejeli, drugi so se Ddločili za odliod iz družbe in za odpravnino. Za slednjo se Jih je odločilo doslej nekaj več kot 30. /avolovškova pričakuje, da se jih bo /a takšen korak odločilo še toliko. Po vnaprejšnjem dogovoru so dobili odpravnine vsi, ki nist> imeli zagotovljenega ustreznega delovnega mesta. Po predvidevanjih naj bi bilo v Cri zaposlenih od .^0 do 4Í) delavcev, v hčerinskih družbah po Sloveniji od 200 do 300, v skupini Lra pa pri-bližm) 450. Čeprav so trgovine, kol so Standard. Tržnica. Vis a vis. prešle v Mcrcaiorjeve roke. in^a fra v Velenju še kar nekaj nepremičnin: /Ibka. Kra Cenier, Hra Nama ... »Tc nepremičnine smo dali v najem. Odvisno od posli)vnih priložnosti pa bo, ali Jih bomo pro-daU ali obdržali.« Na vprašanje, ali in kaj se dogaja z lirinimi delnicami, za katere so bili na I-ri lani pripravljeni odšteti dobrih '000 tolarjev za delnico, po novem letu pa enkrat več. pa je Hudarnova odgovorila: «Nič se ne d(^gaia in ne vem. zakaj bi bilo s takšno možnostjo kaj narobe. Poteza ie bila smiselna. O njej so bili obveščeni vsi delničarji in večina sejihje odločila /a pn^dajo.« ^>Nikoli ne bo za vse dobro« Prej l:ra Standard, danes Mercator center Standard Je bila prva trgovina v Velenju, ki je prešla k dobremu sosedu. Šefica centra Zvonka Rogovnik Je povedala, da se kupci na spremembe različno odzivajo. Večina pt>zi[ivno. »Prve dni so bili zmedeni, precej nejevoljni. ker so bile police slabo založene, Mercatorjevi izdelki v Urinih nakupovalnih vrečkah, zaposleni brez vo(|c in podobno. Vseh srvari se čez noč ne da urediti Danes je vjaj pri živilih stanje povsem drugačno. Veliko se pogovarjamo s kupci in večina je zadovoljnih. Na račun zelenega Mercatorja znajo povedali kar nekaj šal. /a vse pa tako nikoli ne bo dobro.« Po njenih besedah listi, ki trdijo, da so sedaj izdelki dražji, govorijo bolj na pamet. »Mercator je velik sisiem in zato močnejši, kar Je njegova pred-îiosi, prav tako kot sia t« urejenost [igovin in marketiug.« In kako Je doživljala Hro? /ase pravi, da je Erin otrok. V tej trgovski družbi jc bila zaposlena njena mama in že kot majhno dekletce je trdila, da bo trgovka v Eri. Res je bila. celih 32 let. «Z dušo in telesom, ker imam to delo rada. Veliko sem se naučila, dodatno izobrazila, osebnostno razvila. Jasno, da so mi pritekle V Eli se ne bojijo presoje Plahutnikovega urada Kor smo že poročali, se s kupoprodajno pogodbo, ki Sla io sklonila Mercator in Era glede maloprodajnih irgovin in skladišč v Sloveniji, ukvarja I Irad /a varstvo konkurence. Ta bo ocenil skladnost pjigodbe s pravili konkurence. V 90 dneh naj bi bilo znano, ali bo urnd razveljavil pose), ki sla ga sklenila predsednik uprave l:re Gvido Omladić in lakraini prvi jnož Mercalorja Zoran Jar»ko-vič ali ne. Po besedah Nade /avolov-šek liudarin se v Lri ne bojijo presoje Plahutnikovega urada in ludi ne pričakujejo kakšnih zapletov oziroma težav. «Me-nimo. da Jo urad za varvlvo konkurence ta poslopek pač moral izpeljati. Po naši presoji ni razlogov, da bi hila ocena negativna z.a nas ali Mercalur. Za to imamo tri glavne ar^iu-menie. Brine irgovine so na področjih, kjer Mercalor svojih nima. Pri tem ne gre le ^a živilske iigovine. ampak za velik delež tehničnih irgovin pod Erin o blagovno znamko Adul. Tovrstnih tehničnih trgovin najboljši sosed prej sploh ni imel. Ne smemo pa pozabili še tega. da se trg in-ternacionalizira in s tem veča," jc še dejala Nada Zavo-lovšek Iludarin. solze v oči, lako me jc prizadela odločitev o prodaji Mcrcalorju. Danes gledam na vse z nekoliko drugačnimi očmi. Mislim, da je bil ukrep vodstva Hre pravi. .Stvari tečejo dalje, nove sivari prinašajo nova spoznanja.« S pogodbo, ki sojo podpisali zaposleni, pra\i Rogovnikova, je Mercalor zagotovil, da bo vse tako. kot mora biti. Prepričana je. da prihod novega trgovca pomeni novo blago, nove kupcc, novo energijo in motivacijo. Skratka, večje zadovoljsivo občanov. ešna podjetja z zgledno rinančno disciplino. Leto 2006 je Aleksander Svetelšek označil kol leto poslovnih presežkov. Za 34 večjili projektov v Sloveniji (predvsem tjovogra-denj) bodo namenili skoraj 22 milijard tolarjev, načrtujejo 20-odstotno rast prometa ali blizu 1.^0 milijard SH» dosegli naj bi 4 milijarde čistega dobička, število zaposlenih pa povečali samo letos za 750. tako da bi družba imela že .1300 zaposlenih. Največja letošnja naložba bo Planet Tus v Mariboru, vredna približno 4 milijarde SIT Svojemu nameuu naj bi ga predali Icios poleti. Leios predvidevajo širitev svoje mreže v tujino. Kje bodt> zgradili prvi trgovski center, zaradi dolgo trajnih postopkov pridobivanja potrebne dokumentacije za /daj še ne vedo. Niti tega ne. ali ho v .Srbiji ali Makedoniji. Na namigovanja, da naj bi nesla družba upravo v tujino (gtv vori se o Švici in ludi o Liechen-sleinu), se je Svetelšek odzval z besedami: «Obnašati se moramo kol mednarodno podjetje, vendar možgani družbe ostajajo v Celju, kjer zaposlujemo vse več viSi)ko izobraženih kadrov,« Zaplel glede izgradnie lUševega trgovskega centra v Žalcu, ki je lani jeseni razburkal žalske svetnike. tamkajšnjega župana Lojzeta Posedela m vodstvo družbe. Je menda lik pred srečnim koncem. )»Mislim. da Je zgodba zaključena. Z županom sva prejšnji leden rešila še zadnja odprta vprašanja. Dogovor jc usklajet in pričakujem, da ga bova prihodnji teden podpisala. Gradnjo bomo začeli kmalu in trgovski center predvidoma do letošnje jeseni tudi končali,« je še dejal Aleksander Svetelšek. direktor trgovske družbe lín gro tuš Celje. m Od srede do torka • STet it áomoilti Sreda, 1. februarja v Bruslju so polrdili. da .Slovenija izpolnjuje merila /a uvedbo evra. Krilc-riji za cvro so slabilnosl cen oziroma ni/ka ali nična inflacija, nc previsok proračunski primanjkljaj (do ir^lj cxJ-stoikov BDP), usirezjie dolgoročne oV resine mere in javjii dolg pod referenčno mejo 60 odslolkov BDP. Zve/a svtihodnih sii.dikaiov Slovenije ob tem opozarja pred šokom, ki ga \iiegnejo nekdtori državljani doživeti ob uvedbi cvra, in sicer zaradi razlike v vrcdni>sli. Delavec, ki bo decembra îclos prejel plačo 121.Ioiarjcv. januarja prihod- Islamisti po vsem svetu moćno protestirajo zaradi ob/a ve f lem seveda ni pozabil povedali, da btxlo tako. kol so premagali "Imperij ^la" (Sovjcisko /\'ezo). se naprej vodili ofenzivo v Afganistanu in Iraku in d<.xlal, da so /DA ixJIocene. da po vsem svciu odpravijo tiranijo, ker je od lega íxivisna prihodnost Amerike. Glede Iraka je ponovno /audil, da tam zmagujejo vsak dau. A dejansko stanje ni lako rožnato. Te dni islamisti po vsem svetu močno protestirajo zarasli objave karikature preroka Mohameda v danskem časopisu. Preiirani gnev muslimanov, ki ga t^itno podžigajo domaći konzervativni režimi, pa je obenem le odgovor na vse bolj nemcigoč polo;^aj. v katerega zahodna civilizacija potiska velik del muslimanskega sveta, mu na vseh korakih kaže svojo superiom^isl ter zaradi lastnih piitreb (predvsem po nalti) vsiljuje svoje vedenjske norme. v Četrtek; 2. februarja Poslanci so sprejeli t>dU>k o plačah lunkcionarjcv ki naj bi začel veljati I, marca. Na podlagi nove ureditve se hodo s I, marcem znizale plače nekaterih lunkcio tiarjev na najnšjilí položajih, denimo predsednika viade, predsednika računskega sodišča, varuha človekrvih pravic in poslancev. ter postopno dn leta 20t)9 zviSevalî plače denimo županov manjšili obćiji. Znižanje firnkciotiarskih plač bo doseženo predvsem iz naslova znižanja d(xiatka za delovno doNi z 0.5 odstotka na 0,3 cx^toika. Pcjslankc in poslanci s^) sprejeli tudi novelo 7;ikona o nacionalni sianrjvanj-ski varčevalni shem. 7. njo sc shejna iz splošno varčevalne spreminja v natnen-sko, poleg tega pa uvaja subvencioniranje mladih diužin za rei^evanje prvega stanovanjskega vpraSanja. Toda mladim ob sedarji rasli nepremičnin tudi nova shema ne bo pomagala kai dosti, da si razjcajr svoje bivalne le/iive. Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o medijih, ki prinaša spremembe pri državnem financiranju programskih vsebin medijev. Z njimi želi zagotoviti pogoje za plursdnost v medijih. Novela luili izboljšuje sistem podeljevanja si)glasii za pridobitev več kot Skoraj 1000 žrtev je zath te vata tragedija na Mečem morju. lOHidstotn ega lastniškega de-kža v izdajale-]\ih medijev, prinaša pa tudi spremembe v zvezi z zaščito otrok in mladostnikov in povečuje dele/ si ove uske glasbe v dnevnem oddi.janju radijskih programov. Prinaša tudi nekatere bistvene spremembe gJede objave p(v pravka. Društvo nc^vinarjev Slovetîije ima na predlog precej kritičnih pripomb ter obenem ugotavlja, da je ministrstvo /a kulturcj nekatere bistvene spremembe zakona, kol so poseg v pravico do popravka, o zaščiti otrok in mladoletnikov icr deležev slovenske pr^xiukcije. vladi predhigaJo v zadnjih dneh pred obravnavo, O teh spremembah ni bilo javnega usklajevanja, so pa verjetno tudi premalo domišljene. ()ki>li 70 kilometrov cd egiptovskega pristanišča llurgada v Rdečem morju je potiMiil egiptovski (rajeki Al Salam Boccaccio y8, na katerem je bilo okoli 1.400 potnikov. Rešeno je bilo le okoli 400 potnikov. Petek^ 3. februarja v l.DS se očitno še dogajajo pomembni premiki. Potem ko je v začetku tedna svoje dotedanje zamrznjeno članstvo iz LDS umaknil predsednik republike ,iane/ Drnovšek, sla se za izstop iz te naivečje opozicijske stranke odJixila še nekdanji strankin izvršiti direktor Boj^dan Biščak ter Dr-íuwškov svenwalec Ivo \4jgl. na oktobrskem kongresu protikandidat .lelka Ka-eirja za predsednika l.DS, Zanimivo je. da je LDS svojega poslanca in župana Zagorja Maljaža ^"at^ana ohvesiOa, da Dr/iov$ef( zadnje tedne vse boij preseneča svetovno, predvsem pa domačo javnost. nt več na lisli županskih kandidatov. Svagan je prejšnji teden javno napovedal vsiop v Drnovskwo gibanje /a pravičnost in razvoj. To je c^čitnoob nekaterih starih zamerah lahko dovolj za ukrepanje- Sicer pa naj hi od I. januarja lani v LDS vstopilo 479 člajiov, stranka pa je izgubila 129 članov, V uradnem listuje bil objavljen txilok o pomilostitvi Danila Kovačiča, nekda-niega direktorja družbe [lit. ki je v lem tednu sprožil precej polemik. Odlok določa, da se Kíwačiču kazen tri leia in osem mesecev zapora spremeni tako. da se mu določi kazen dve leti /iipora. ki ne bo izrečena, če ob^)jenec v petih letih ne ho storil novega kaznivega dejanja. Kol je znano, je odlok o pomilostitvi Danila Kovačiča p^xlpisal predsednik republike Janez Drnovšek. Drn^wšekje dejal, da je pri svoji odločitvi upi^števal številne pozive prebivalcev z Goriškega. ki menijo, da je Kovačič veliko prispeval k tamkajšnjemu razviiju. Sicer pa Janez Drnovšek zadnje tedne zelo burka slovensko politično prizorišče. Sobota^ 4. februarja Predlog enotne davčne stopnje razvnema tudi strokovnjake. Na Bledu so se soočili ekonomisti, ki zagovarjajo uvedbo enotne davčne sUipnje, bi tisti, ki dajejo prednost drugačnim rsfor-mam. Razen da so se strinjali, da naš davčni sitem nujno zahteva spremembe. so vendar rešitve videli bistveno drugače, ludi luji strokovnjaki nad enotno davčno stopnjo nisc bili navdušeni, Fvri'pski parlament je sprejel resolucijo. ki obsoja vsakršno obliko nasilja nad ženskami, predlaga pa tudi ukrepe za nicgovo <îdpravo. Parlament drža- Žensfte se le stežka ubranijo nasitja za domačimi zidovi, ra-zen če se oborožijo vam članicam predlaga, naj v nacionalnih zakonodajah uvedejo ukrepe, ki bodo ženske ščitile tudi pred nasiljem za domačimi zitlovi. Avstrijska raziskava je pokazala» da mediji v Avstriji odločilno vplivajo na ciblikova nje javnega mnetija o zadevali, povezanih z Ilvropsko unijo. Kar .^2 odstotkov Avstrijcev zelo pomembno vlogo pripisuje televizijskim in radijskim novinarjem in časopisom. Sledijo mnenja politikov, k) pa vplivajo le na 42 odstotkov vprašanih. Nedelja, 5. februarja Minila je še ena nedelja, ko so pred zaprtimi trgovinami postajali razočarani kupci in ko tudi med trgovci še vedui> vlatla zmeda, katere trgovine lahko oh nedeljah odprle in katere ne. Sicer pa še oblast ni povsem na jasnem, kaj storili s »koziom*, ki ga je ustrelila. Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja analizo stroškov in koristi vpliva naAovíxla. če bi ta potekal čez slovensko ozemlje. Pa-nevropski tiaftovod (PEOP) bo potekal od Črnega morja prek Srbije in Orne gore. Hrvaške in morda Slovenije do Trsta, vendar še ni določen potek po slovenskem ozemlju. Iran je sporočil ila odstopa od díxJatnega protokola, s katerim je dovoljeval nenapovedane preglede slo- jih jedrskih objeklw. Hkrati je tudi na-ptivedai vnovičen zagon i)plemenitenja urana. Iran tako ne spoštuje več nobene obveznosti, ki jo je sprejel po dodatnem prolok-navadi le v nasprotni smeri. Se pa sliši, da je ianič sprejemljiv za večino novinarjev Dela» tako da je bil očitno izbor kar pravi. Ministrstvo za promet si je v programu dela za leto 2006 zastavilo 12 vi-sokoletečih strateških ciljev, s katerimi si bo po besedah ministra .lancza žiča prizadevalo boljšo mobilnost prebivalstva in oskrbo gospalarstva ter zlitje nacionalnih prometnih lokov z evropskim povezavami. Tako naj bi do leta 2016 posodobili celotno cestno omrežje, velik pciudarek pa minlsirsrvo namenja posalobitvi železnic. Morda se le nekaj spreminja ludi v našem nadvse zaščitenem pravosodju. Pravosodno ministrstvo bo /a pospešitev reševanja sodnih zaostankov že februarja pripravilo nov zakon, je povvdal minister Lovro Siurm. Tudi plače niv tarjev pa naj hi pristale javne. Torek^ 7. februarja K medsosedskim zapletenim odnosom je dodal svoj prispevek Siipe \1e-sič. Hrvaški predsednik meni. da ni več možnosti za dvostransko rešitev n)cj- Defo bo do-biio novega odgovornega urednika Re* tra Jančiča, Bo sedaj za* jadralo boij desno? Medsosedslii odnosi s Hrvaško niso dobri. Hrvaški predsednik Stipe Mesíč meni, da arbitraža ne pride veČ v poštev, nega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Po Mesičevem mnenju ne pride v pKistev niti arbitraža, saj je predraga in preveč dolgotrajna, Slovenija in Hrvaška pa o tem verjetno niti nc bi mogli doseči soglasja. Po njegovem bi bilo zato najbolje, da bi reševanje tega problema prepustili meddržavnemu sodišču v Haagu. Ce boste dvigovali denar /unai svoje baukomalne. mreže vam hodo banke očitno začele zaračunavati storitev. Trenutno je tako ukrepala I.B, ki vam bo po novem oilškrnila 80 SI 1. Ostale banke pa še tehtajo posledice takšne odločitve. 'No shopping' J Palček iz Zaplane žabja perspektiv« Jure Trampus Sem v i-diki zadregi predsednik Drnovšek je namreč do ihv/ preobrazbo, inda/fíoríozo. ki Je ne razi/rnem r/ajholje. OK. zaradi letke MezniJe spremenil življenjski stil. Spremenil Je iudi način obna-kinja, pozabil Je na popustljivi pm%maličmsi. sam pra\i. da (udi na piMkonlstvo. Njegove medna-rodne iK)hude so ga kaiapi/lUrale na CNN in nni klpd) dvomljivim donm'ifn poiezam iH>yeCale pri-ljuhl/enos/ v Sloveniji Dw/nljiva Je i)lla recio} o fto o ponnloslUvi Danila Kovaaèxi. o jHHÍpori slovenske odprave c Irak. ali pa, vsaj zante, I udi ona, ko Je pozabi! na krivice, ki so jih doživeli izbrisani. Metamorfoza je lako o&ina, da ne novinarji vsak dan s strahom sprašujemo, kaj bo tokrat ušpičd nas predsednik. Ml bo spet piskai i\a bolivijsko pisčai. ho Slovencem ^-eioval vegetarijanstvo, širil pozitivno energijo, se Ix) odpravil na spiritualno pol v Indijo? Minulo soboto je recjnio sodeloval v sliwnoňstič' nent^ Hri-harjii. v pogovorno-vanetejski oddaji, ki navadno nego^li politikov predsedniškega formata. Drnovškovi odgovori Sašn Hribarju so bili presene-t(/ivi, wka Ijubi/anska prijateljica Je uporabila besedo. da so bili si/rn>úlrsriáni. znanec pa je dejal da so se mu zdeli sarkastični. Drnovšek Je Hribarja re-amo /mprašal, če se zavzema za legalizacijo koke, pfivprašal ga je. će bi šel z nJim demonstrirati proti zapira/y'u trgovine z bio prehrano. Drnovšek Je humorista poučil, naj roje zmanjša svoj ego, in ga povabit na zdravilni domači kruh in brusnice. Kvf sku-Ikijje bih mučno. t>redsednik je /mkušal biti smešen. iz/HJdel pa je pri.'Piljeno zabawn. napadalen, čudaški. Seveda me niti najmanj ne moti. da predsednik Slovenije sodehi/e v oddajah i^sumljivega slovesat^, prav tako me ne moti. če delufe neformalno, če govori o širjenju dobrih misli, če se sprehaja s psom in verjame v čudeže. J^edsednik pač počne lisio. kar misli, da Je prav. Vseeno pa je mučno gledali lika, ki je skoraj vso svojo kariero gradil ua diplo-mai.ski nedostopnosti, /Mlitičnemu pragmatizmu in cincaujii, potem pa Je naenkrat prevzel vlogo ne-.\preinega zabavljača^ Drnovšek pri Hribarju ni šokiral s .mifo IJudskostjo, pač pa : ner(tdninn šalami in uef>osreč:euinti grima.'iami. Ce se Je predsednik te spravil v oddajo, bi mu morali njegovi svetowkl pomagali pripraviti jiopolnoma drugačen nastop. A vendar Je večer palčka iz Zaplane prinesel nekaj dobrega. Nova podol)a nekoč zadržanega predsednika Drnovška, kije verjetno večini bolj simpatična, kolje bila stara, Jasno opozarja, da stili in vloge posameznikov niso nikoli popolnoma določeni. Da imajo lahko tudi športni skakalci dolge lase. da lahko duhovniki nosijo kavb(^ke, učitelji igrajo v ro-kovski bendili, da ni nič narobe, če ombudsman ne nosi kravate. Predsednikova metamorfoza opozarja, da vsi }x>lliikl pač niso zniťraj tipični politiki, tond zahrbtni, samovšečni t>osanrezniki. ki jih zanimata le oblast in denar (kakršen naj bi bil stereon'pni slovenski politik j Če lahko predsednik neposredno pove tisto, kar misli {pa četudi je to neumuo), lahko enako storijo tudi drugi, /n jasno, če lahko predsednik dela napake, lahko le delamo tudi mi. A ob.'naju pomembna razlika, predsednik naj bi vseetut zasuy pal interese voliKev. tyegove napake pa ne smejo hiti pre^'dike... Dokler bo naš predsednik pískal na bolivijsko pisčai sodeloval pri spiritualnih srečanjih, dokler bo iumiagal begfuicem in ljudem brez domovine, bom vesel, da je moj pred.sednik. Vesel bom tudi če se bo zavzemal za či.w okolje, če ho poskušal pomagati pozabljenim in raz::alalane bodo za wdno izginile. POGOVOR »Priporočam vsem - spremljajte porabo« Od 7000 uporabnikov komunalnih storitev dobrih 4334 dolžnikov -Možno plačevanje tekoče porabe Tatjana Podgoršek Komunalno podjetje Velenje je s položnicami z» poračunom /.a pollcino obdobje preteklega le la In akontacijo za letošnjih rrvih lesi mcscccv med uporabniki komunalnih dobrin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki po-v/rocili> preccj nejovi^lje. Ti ao v /vezi R icm naslovili kar nekaj vprašanj na nase urcdniàtm nii pa smo odgovore nanje poiskali pri Marijanu Jedovnickeni, di-rekloiju velenjske komunale. Uporaiiniki ti^)t(n'(iajo, da so zneski pth računa za po/tit»» hofiimalnih dobrin i' dntsf) ptfltrvid fanske^o leta precejšnji zaradi precej mišjih cen dohrin. »Ne. Lani smo dviimill ccne vodarine za dva odstotka, /a približnih toliko na daljinskem ogrevanju, pri odpadkih nekaj već. Poračun so dobili uporabniki komunalnih dt)brin v indi^dualnih hišah, ki so na lako imenovanem akontacijskem obračunu. Ti plačujejo vsak mcscc akontacije» po odčilanju merilnika ob koncu h mesecev, pa se vidi. ali so ^ kaj dolžni ali so plačali preveč. Velika večina uporahniki)v ima akontacije nastavljene lako. da te pribli/no poravnajo porabo, pri nekaterih prihaja da odstopanj, so pa tudi laki. ki storitev ne plačajo sproti in imajo lako velik poračun. Nekaj podatkov: med nekaj več kot 7000 uporabniki jih je prejelo polo/Jiice /a doplačilo 43.^4. 22.56 pa smo jih obves-tilio preplačilu. Med dolžniki je 1840 lakih, ki so dol/ni do 5000 SIT, 814 do 10 tisoč tolarjev. 408 u porabniki) v je dolž-jîih do 15 itsoč. več kot 50 tisoč doplačila ima 123 uporabnikov, rekorderja med dolžniki pa sla uporabnik, ki dolguje 545 tisoč tolarjev (ta ni plačal niti ene akontacije), dru^i pa je dolžan nekaj čez 400 lisoč srr, Prcplačilo do 5000 tolaijev ima 1274 uporabnikov, .U4 do 10 lisoč, najvišje prepiačiio pa ima uporabnik v višini 146 tisoč SH*. Temu ne bomo izstavili aktrniacije.» Po mnenju nekaterih ne nagrajujete manjše porabe. «Ne drži. Komunalno podjetje mora poskrbeli /a komunalne dobrine do praga hiše, podjelja, od tu dalje morajo lastniki his sami skrbeti /a varčevanje, vzdrževanje naprav in podobno. V blo kih se morajo o tem dogovorili / upravniki ot>iektov. Oe so kdo obrne na nas. mu po svojih zmn/.nosiih in znaiiju povemo» kaj bi bilo umno storili. Med pogostimi napakami, za katonj veliko ljudi niti ne ve. daje, je zračenje prostonjv z na pfjl odprtimi okni.« Bolj kot poračuni za nazaj nekatere raz' hii/jitjo akontacije za napnj. Titdi it^ti, ki naj l>i dobili nehaj di^narja za pieveJika vplačila nazajs ugotavljajo, da so akonta-c^ za kupnje pirt> polletje bistveno višje. Pú ocenah ceh od SO do 40 odstoikw, »To so lahko Ic posamezni primeri. Običajno pa tičijo razlogi za kaj takega v prenizkih /Jieskib akontacije. To izračunamo na osnovi porabe preteklega poletja. Letošnja /ijiia se je začela zelo zgodaj, poraba energije je v primerjavi z lani precej višja. Ne gre za zvišanje cen. ampak večjo porabo.« Ne glede na zgodnji zftcvtek zinte neka-teri wenijo, da tako povišanje ni titeme-IjeniK »Priporočam vsem, da spremljajo piv Marijan Jedovnicki: »Če kupimo kruh v trgovini, ali s tem krediti' ramo fytercator, Bro, Interspar?" rabo. Cene so zapisane na dodatku k položnici in lahko preverijo, kaj seje zgodilo. Ugotovili bodo dvignjeno porabo. Varčevanje je edini način za znižanje stroškov. Mimogrede: v Šaleški d(v lini 50 cene komunalnih dobrin nižje v primerjavi z ljubljano, je pa struktura omrežja mnogo manj ugodna kot v večjih mesiih. Primešava stroškov ogreva- nja z drugimi kraji kaže, da imamo v Velenju najcenejšo toploimi energijo. » Torej ne drti mnenje nekaterih^ da z viS' jimi polořMicami kreditirtû*' komunalo? »Ne bi bil rad grob, vendar je U) obrnjena logika.Ce kupimo kruh - ali stem kreditiramo Mercalor, Lro. Imerspar? Zakaj misiimo, da ko kupimo vodo na pipi. krediliramo komunalo?» So v tek akontacgab morda že vštete vi' šjecene komunainih dobrinî »Niso, čeprav dt^bavitelj toploine energije zahteva višjo ceno. O njej se še piv gajamo. /a koliko odstotkov bolšja, še ne vem nalančno. Ni pa pričakovali precejšnjega po^šanja.« Kje so potivbe najvLye in za koliko hi morali dvignili cenet »Najvišje so potrebe v vodooskrbi. Kubični meter vode za široko potmšnjo je 7H .srr, poraba pa iz leta v leio pada. Pred 12 leti smo prodali približno 7 milijonov kubičnih melmv vode, preteklo leto smo je prodali manj kt)i 4 milijone kubičnih melnw. /a nameček je padla prodaja v industriji (z več kol 3,5 milijona na manj kot milijon kubičnih metrov vode). Cena t^skrbe je dvakrat višja kot za široko potrošnjo, ali povedano drugače: u 25 odstotkov prodane v(^de industriji dobimo skoraj polovico pri-liodka. Še nekatere primerjave: liter ste-klcnićencvodcjc dražji kot tonaviîdc, ki jo komunala pripelje do pipe. Za 1000 kilogramov vode plačamo 78 Sn, imamo jo na pipi doma, za liter siekleničene vode pa smo pripravljeni odšteti preccj več. lako je treba gledati na te stvari. V z.adnjih 6. 7 letih so zahteve na tem piv dročju izredno porasle. Na eni sirani pada poraba in s tem prihodek, po drugi pa se povečujejo zahteve pt^ kakovosii, standardili oskrbe. Stroški rastejo. Pri v privoščijo lakšen standard. Po dru^i strani pa zagotavljam, da so komunalne dobrine med najcenejšimi, raven oskrtîe pa je med najvišjimi v Sloveniji!« Kaj labko naredijo porabniki, ki ne soglašajo z zneskom akontacije. Jo ta/iki> znižajo? »Seveda imajo to možnosi. So še tudi druge. Plačujejti • na primer- tekočo porabo. V individualnih hisaři popisujejo števce in javljajo porabo vsak mcscc. Storitve jim bomo obračunavali po porabi. Će bodo to storili, potem naj ne pozabijo, da bodo poleti siroški nizki, ker ni ogrevanja, pozimi pa še višji od akontacij. Sam stanujem v bloku in v zimskih mesecih za 75 kvadratnih met« rov veliko stanovanje plačam od 23 do 25 tisi)č srr, poleti pa 12 oziromal.^ tisoč tolariev za tričlansko družino.« Jelinčičevi se že pripravljajo Zmago Jelinčič Plemeniti napovedal, da bo stranka SNS na lokalnih volitvah v mestni občini Velenje nastopila s svojim kandidatom za župana - Majhne občine jih ne zanimajo, ker tam ne vidijo možnosti Milena Krstić • Planine Velerye. 31. februaija- Sloveuska nacionalna stranka (SNS) je imela v torek v Velenju predstavitveno novinarsko konferenco. Na njej jc bil poleg predsednikov obeh odbon>v iz Šaleške doline, iz menila tudi razmeija v občinskih svetih, v Velenju bo za župana kandidiral Mihael l.eionjeje nazjianil. »Seveda pa je še dosti časa. da iščemo in poiščemo n didate tudi drugod. Nikakor pa ne bomo kandidirali v vseh 19.^ pius 12 občinah, ampak bomo šli na vo- Z novinarske v Upi v Saiefcti: Marjan Vrtačnik, Zmago Jelin» Čic Plemeniti in Mihael Letonje, velenjskega Miheal Letorye in šoš-lanjskega Marjan Vrtačnik. prisoten tudi predsednik siranke Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je pnxlsiavil in komentiral aktualno dogajanje na državni ravni. V glavnem pa so se osredotočili na aktivnosti, ki stranko čakajo ic los, ko bodo v Sloveniji potekale lokalne volitve. »Mislim, da bo Velenje dobilo novega župana, novega pa bo dobil tudi Šoštanj.« je napo vedAl prvak siranke Jelinčič in dodal, da pričakuje, da sc bodo spre- lifve le v mesinih in vseh većjili slo venskih <3bčinah. Nesmiselno se nam zdi kandidirati v občinah z malo pf\2bîvalci, je v njili občinski !>vei sesiavljen le iz sedmih ali devetih predstavnikiw. Tu pa človek ne more priii zxaven že z.aradi načina glasovatiia,« je povedal. v Županski kandidat SNS v Velenju že znan Previdnejši v napovedih kako bi\ pa je bil predsednik mestnega odbora SNS Velenje Mihael l.etonja. ki je danes tudi edini član te siranke v svetu Mestne občine Vrijo žc vsi in btj tudi naša prioriteta. Ce imamo danes v mestnem svetu enega svetnika, kar je bilo za leio 2002. ko smo prvič nastopili na lokalnih volitvah izjemen rezultat, si zdaj obetaniiî vsaj tri svetnike, če ne še enega več,«« je povedat v v Šoštanju se možni kandidat se ni odločil Marjan Vrtačnik. predsednik šoštanjskega odbora SNS. se o svoji kandidaturi za župana St>šta-nja še ni odíočiJ, je pa pohvalil, daje v Šoštanju menda že 150 članov stranke. O lokalnih volitvah pa so že govorili. »Pripravljamo se, da bomo, ko bo (reba, močni. Na> večja težava Šoštanja je, da nima pravega razvojnega načrta, ne kratkoročnega in ne dolgoročnega, da Šoštanj ne proniore nobenega trgovskega centra in ničesar takega, s čimer bi privabljali ljudi. odločil. Tako, da jc iz LDS šel v Romuniio.« VELEKJE PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije dnje 6. februarja 2006 v prodajo in obiok priložnostne kovance, kijih je izdala Republika Slovenije ob 250-letnid rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta Zlatnik vrednosclo '.pjBk^mi •>5 000 tohri^v'^^ljš-kVS Srebrnik Viložnostni tečajni kovanec Priložnostne kovance lahko pisno naroči(e v Banki Slovenijt: po elektronski poŠti coinsC^bsi.si. ali na nasiov: Banka Sloveniie, Slovenska ctsta 1505 Liubfjana. Neposredno pa |ih fahko kupite v poslovnih bankah. Podrobnei^ infomiaciie o kovancih in pogojih za nakup $o ohlavljene na spletnih straneh Banke Slovenije www.bsLsí. RANKA SLOVENIJE Nova priložnost: osnovna šola za odrasle V Sloveniji je 100.000 državljanov, ki nimajo končane osnovne šole -Kako jih pritegniti, jih navdušiti, da naredijo nekaj zase - Primer dobre prakse Ivana Goričanca, ki je sodeloval na mednarodnem kongresu v Angliji Milena KrsiiČ - Planine Velenje, 3. januarja • »V poprečju se pri nas. na Ljudski univerzi Velenje, lelnt) v programu osnovne sole za odrasle Izobražuje od 50 da 6Û udelc/encev. To je podatek, na kaierega smo ponosni, icprdv na drugi sirani ugotavljamo, Ja je u> ^e vedno malo, glede na lo, Ua je v Sloveniji kar lOfl.OOO državljanov, ki nimajo končane osnovne Sole,« pravi Brigita Kro pusek Ranzin-ger, strokovna delavka za po-dročje nsnovnosalskega izobraževanja ^H odrasle, ki na Ljudski univer/i bdi ludi nad mednarodnimi projekti. >»Ljudska univerza Velenje v okviru programa S oc rales tirundivig 2 • učna parlncrsiva. izv^a mednarodni projekl ?. naslovom Nova priložnost. V prvem Iclu izvBjatya smo skuSali s pannciji in udeleženci osnovne ^ile za odrasle ugoioviii, kaj bi bilo po njihovem mnenju in po mnenju učileljev 1er organizatorjev izobraževanja še mogtjce stiv rili, da bi biJ vpis v osnovno šolo za odrasle večji in bi izobraževanje dokončalo se več udeležencev.« pravi. Udeleženci so nanizali številne uporabne ideje. Med drugim seje izkazalo, da ljudje o možnostih tovrstnega izobraževanja nim^o veliko informacij. »Sami udeleženci so ugotavljali, da deloda- jalci obic^no zelo dobro poskrbijo za izobraževanje že izobraženega kadra, neizobraženi pa na lem področju nekak(^ osiajajt> v NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Rob« rt Kukovec e.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni Bvtomobllsid in gotovinski KHEOITI do 7 let, zm vm zsposlefid In upokoience tudi 09. do SO % obremenitve, eter kredit nI oviral Če niste kredftno epoeobni nudimo kređHe na osnovi vaiega vozlls, ter leasinge 2B vozila stera do 10 let Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 292 48 26 041 7S0 560, 041 331 991 Fax2 02/ 252 48 23 www.numdrolin o-1 p.s I Brigita Hroptíšek Ranzinger: xOelodafalci poskrbijo za izobraževanja že izobraženih, neizobraženi pa ostajajo v ozadju," ozadju. Zato želimo spodbuditi tudi delodajalce, naj vseeno poskušajo motivirali zaposlene, ki nimajo dokončane osnovne šole. da storijo ta prvi korak na poli izobraževanja. Njihovo življenje lahko ne glede na to, koliko so slan, v rcsnici spremenijo, za kar jim bodo na koncu iskreno hva- Ko si postavljen pred vrata, jih je treba odpreti Koi primer dobre prakse je na kongresu v Aiigliji sodeloval 49-leini Ivan Gorićanec, danes mesar v Siarem Velenju, ki je na Ljudski univerzi najprej končal osnovno šolo. »V moji mladosti je bilo pomembno delo na kmetiji, ne šola. Polom pa poslati delavec. Delal sem kol kovinar, čeprav mc la poklic ni veselil. A ker nisem končal osnovne šole. ... Danes sem mesar. Zahvaljujoč ležni.« je prepričana Brigita Kr(y pušek Ranzinger. ljudska univerza Velenje je v prostoru Savinjsko-šaleške regije edini pcmudnik in izvajalec osnovne šole za odrasle, Tenj, ki iz kakršnega koli razloga niso dokončali rednega osnovnošolskega izobraževanja, ponujajo možnost, da ga čim hitreje (v IK lednih) zaključijo in izobraževanje nadaljujejo. Pri tem jim nudijo vso podporo, vključno s p(v močjo pri učenju. ljudska univerza Velenje je lani kot edina koordinatorica projekta Grundlvig 2 kol primer dobre prakse zastopala Slovenijo na evropskem mednarodnem kongresu v Angliji, ki ga vsako leio pripravi država, pred-seduj{)ča Evropski uniji. »Novost kongresa je bila, da smo izvajalci projektov s seboj pripeljali tudi udeležene«. In čeprav želijo (običajno nasi sedanji in bivši udeleženci ostali anonimni, lahko pcv vem, da me je na kongresu spremljal naš. zdaj že bivši. 49-letnl udeleženec. V času izobraževanja je ostal brez službe. Samo dan pred potovanjem v Anglijo pa se je samozaposlil, V Starem Velenju je odprl mesnico. Ta in pod<'bni primeri kažejo, daje vredno zbrali pogum in se odločili za prvi korak na p{)il k nadaljnjim ciljem.« Ljudski univerzi Velenje, za kar jim bom vedno hvaležen, Višek mojega življenja pa je bil. da sem imel možnost sodelovali na konferenci v F;vropski uniji. Povabila me je Brigita. In to mene, nič posebnega v množici ljudi Pa še / ielalom se nisem nikoli prej peljal, a se je vse tako lepti izteklo. Delavnice, pristop ... Čeprav sem se zelo bal, kako se bom razumel z angleščino. A ko si postavljen pred vrata, jih je ireba odpreti, iskrena hvala za to izkušnjo. Odprli so mi nov svei,« pravi Ivan Gt>ričanec danes. Podarite Ijubljani osebi za valentinovo kakšen srcekjožico« poljubče zvečer pa jopeljite na VALENTINOV PLES. r VALENTINOV (^rme i ^polšica PLES informacije in reiervacije: recepcija hotela Vesna, telefon 03 89631 00. V restavraciji TeririTopolšica, v soboto, 11. februarja ob 20. uri. Za prijeten večer bo poskrbel ostjan s plesno glasbo. Ob izbranih Valentinovih jedeh boste »reživeli nepozaben večer. Vsak mesec kakšna obveznost_ V ospredju dejavnosti Društva podeželskih žena Šaleške doline druženje in izobraževanje članic - Letos še več delavnic Taijana Podgoršek Pred Iremi leli so kmečke /ene iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pakiusiamjvile Dru^ tvo podeželskih žena Šaleške doline, ki s svojo dejavnostjo vidneje stopa iz sivine društvene dejavnosti vtukajšnjein okoiju. Na nedavnem občnem zboru društva je njegova predsednica Jožica Rotnik povedala, da so si '/.a lani zastavile obsežen delovni program, ki ga niso uresničile v celoti. So pa izpeljale vse pred-nosme naloge, koi so bili plesni in kuharski tečaj, sodelovanje na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij, kjer so njihove članice osvojile priznanja: Suzana Kralj zlato za flai.icaie, Zdenka Grozi srebrno /a kruh in Marinka Menili bronasto za kruh. Poleg tega so sodelovale na obeh sejmili (cvetličnem in sejmu lepot in dobrot) v Velenju, se podale na strokovno ekskurzijo v Avstrijo, za članico, ki pečejo, pa so organizirale ogled kulturnega dogodka. Tokrat opere. »Pri pripravi delovnega programa prisluhnemo polrebam članic, sicer pa je v ospredju predvsem želja po druženju, izmenjavi izkušeiý ter izobraževanju na seminariih, predavatijih in delavnicah,« je po- Jožica Rotnikj predsednica Društva podeželskih žena Šaleške doline vedala Rnlnikova. Pri uresničevanju delovnega program jim stc^ijo ob strani občine, kmetijskosvciovalna služba in tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Nekaj denaija za dejavnost pa so pridobile tudi iz države. »Članice upravnega odbí^ra so zelo prizadevne, sicer nc bi mogle narediti toliko, kol smo. Prav z njihovo pomočjo smo premagale težave z obveščanjem. Društvo šteje 1.10 člacic in le živijo po celi Šaleški dolini. Želimo jih privabiti v dejavnosti in zalo se toliko trudimo, da bi jih o v.sem tudi pravočasno obvcsti:i.jv V letošnjem delovnetn programu so predvidele še več iz-c^ bra že valnih dogodkov, Poleg le-čaja kuhanja še delavnicf» retorike, predavanje Rut Podgornik o zasaditvi in negi rož ob hišah, delavnico na lem o zasaditev grobov. /nova načrtujejo sodelovanje na obeh sejniili v Velenju in na Šniiholovem sejmu v Šošinnju Icr na ocenjevanju di>brot slovenskih kmetij. V letošnjem delovnem programu pa so še planinski izlel, strokovna ekskurzija, ogled kulturne prireditve... »Skratka, vsak mesec imamo predvideno kašno obveznost.« Pt) zagotovilih Rolnikove delavnost društva ni namenjena sanu) kmečkim ;?enam. Zlasti na delavnicah se jim lahko pridružijo še druge žene m dekleta. Z veseljem jih bodo sprejele tudi v svoje članske vrste. Vaša načrtovana prihodnost obeta: a) deževno vreme b) obisk tašče o) delo do večera Dodajte življenju barve. Sklimo, sistemom ABS.radiornsCDpredv^alnikom in modno kovinsko barvo za 2.290.000 SIT. Nova FordFiesta d^^^fc) AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1.si Slika je »imbotnd. Ponudba velja do 31. marca 2005. Poral>a • koinbiniran način vožnje: 4,3 - 7,4 l^lOOkm, Cmisije CO.: 114 -177 g/km. NAŠI KRAJI IN UUDJE Odvisnikov od računalnikov v splošni ambulanti (še) ni »Klasični« odvisniki od iger na srečo ali računalnika se v ambulanti splošne psihiatrije (še) ne pojavljajo - Nekatere značilnosti takih odvisnosti pa so že prepoznali; a v okviru drugih težav Mitena Hrstič • Planine Odvisnosi je bolezensko siHnje, opredeljeno kol motnja, ki nas-lanc zaradi uživanja snovi, n« primer drt^g, in vpliva na čl<^vekovo razpoloženje, zaznavanje in čustveno stanje. Vedenje odvisnika je usmerjeno v iskaaje psihoakiiv-nih snovi, ker je od njih odvisen. Odvisnosti pa je ^e veliko. Med ljudmi hnlj /.nani sta odvisnasi od alkohola, nikotina ... V zadnjem času pa se je tudi pri nas začel n govorili ludi o drugih (Odvisnostih. O odvisnostih od iger na srečo, računalnika in inlernela S takimi odvisnostmi pa sc, vsaj pri nas, v ambulantah splošne psihiatrije srečujejo redko, pravi dr Raiiomir Moj^vič. specialist psihiater, ki zadnja tri leta vodi dispanzer za mentalno higieno Zdravstvenega doma Velenje. »Nekatere značilnosti odvisniš-kega vedenja od računalnikov že lahko prepoznamo, ne vemo pa. koliko je ta pojav dejansko razširjen. S tako odvisnostjo se pri pacientih vsaj nept^sredno Se nisem srečal, sem se pH posredno. Nekateri, ki so prišli k meni zaradi drugih ic?.av, so imeli dodanih ludi nekaj teh.« pravi. Kažejo se preko težav v komunikaciji, socialnih stikov, koje ta Slik posiavljen na brezosebno raven, na komunikacijo preko računalnika ali inierneta. e- Dr. Radomír MojeviČ: »Komu» rtikacija preko računalnika /e za odvisnika bolj varna, sa] ga oddalji od neposrednih stikov." Taka kt^munlkacija je za te ljudi bolj vama, saj jih oddalji od drugih neposrednih stikov. A tu še vedno ne govorimo o odvisnosti od računalnika in interncta, govorimo o simptomih, ki so se pojavili v ok\1ru neke druge, večje težave,« pravi in potrjuje, da pa obstaja odvisnost od iger na srečo.in da je ta težava večja in bolj razširjena. kol si mislimo. Kako pa ljudje pridejo do psihiatra? iVeliko jih, če se zaplete kaj akutnega, k meni napoti osebni zdravnik, ko iz samega vprašanja odvisnosti nastanejo dodatne komplikacije. denimo neupravičeni izostanki v služhi. ali če govorimo o igrah na srečo - veliki dolgovi, ki v finančno siisko spravijo celo družino. ne samo pacienta ... ljudje, ki imajo težave z odvisnostjo, običajno poiščejo pomoč, ko se zaradi tega pojavij1« PGD b Topolšica Ui Ć75 Topolšica 4. februarja - Redni letni občni zbor je bit delaven vse do tt)čke razno. Še tam so potrdili častno razsodišče, pred tem pa so izčrpali vseh deset točk dnevnega reda, Iz poročila predsednika društva Ilerr- CrW2, ki je prcpotrubno v njiluv vem voznem parku, ter veselje nad tem, da je prišlo v letošnjem letu do odkupa in odmere zemljišča za nov gasilski dom. Na besedah predsednika je slonelo tudi poročilo poveljnika Tranca Ilri-berška. ki je nanizal tudi precej dejavnosti, ki so jih gasilci opravili v preteklem ietu. med njimi predvsem tekmovanja, izČila sodeč, v pre- nje, opremo in pripravljenost je prioriiela v gasilstvu, kar je poudaril tudi gosi pobratenega PCîD Podkoren. Podelili so tudi priznanja zaslužnim gasilcem. Naj omenimo samo nekatere. Priznanje 2. stopnje 07. Velenje sla dobila Boštjan Mikuž in Ivanka Ciodec, priznanje za 50 let zvestobe gasilskemu Slanu pa Miha Kugonič. Nekaj sprememb je tudi v upravnem odboru in nadzornem, iz katerega so nekateri člani izsiopili, njiliova mesta pa zavzeli drugi in tako se je 75, občni zbor Prostovoljnega mana Pergovnika je biio razvidnoj, da se člani vodstva trudijo pridobili k sodelovanju širši krog gasilcev, zato je predsednik svoje izvajanj zaključil z besedami: iGasilskii društvo smo ljudje, ki skupaj delamo od leta 1931, nekateri so začeli kot cicibani, človek je naše vodilo in vse se lahko rdi s sodelovanjem, pogovorom in poslušanjem*. V poročilu je izrazil tudi upanje da bo v naslednjem letu prišlo do nakupa voziia teklem letu zelo dejavna. Občni zbor so pozdravili gostje, člani sosednjih in sorodnih društev, predstavnica GZ Velenje Alenka Terk ter župan Občine Sošianj Milan Kopusar in predsednik krajevne skupnosti Topolšica Viki Dre v. V letu 2006 so izpostavili izobraževanje, tekmovanje in tudi dela za novi dom ter nakup vozila. Predvsem skrb za gasilca po sameznika, njegovo izobražcva- gasilskega društva Topolšica zaključil. Vodstvo se je potrudilo tudi za lep kulturni vložek Okteta 7a-vodnje in mažoretne kupnine DPM Topolšica, ob koncu pa so se zahvalili tudi vsem članom za dobro delo ler Občini Šoštanj, Krajevni skupnosti Topolšica in še nekaterim, ki jim pi^magajo u res m če vat i cilje. ■ Miiojka Homprej Foto: Dejan Tonkli Darilni paket in še denar Na Ljubnem menijo, da so ena najbolj radodarnih občin na Celjskem - Vsako leto do 30 novorojencev - Približno 10-krat manjše obveznosti za družinskega pomočnika? Tabana Podgoršek Na seji sveta pred Icdnom djii so svetniki občine Ljubno med drugim obravnavali in ludi sprejeli sklop o enkratnem denarnem prispevkii za novorojence in se s tem pridružili občinam, ki ob veselem dogodku poleg paketa stojijo staršem ob strani še z enkraino denarno pomočjo v višini 25 tisoč tolarjev. Občina Ljubno, ki šleje približno 2800 prebivalcev, je. po prepričanju /n lamkajšnje županje Anke kun. ena najbolj radodarnih občin na Celjskem, saj bodo poslej novorojencem namenili blizu .15 lisnč tolarjev vreden malcrialooc vedno so. tako kol občine s podobninu tegobami. prepričani, da bi lahko prevzelo večje obve/jiosti nase glede pomoči potrebnim posameznikom ministrstvo za delo, družino in socialne ziideve. Odločitev naj bi kmalu sprejel državni zbor. Raku-nova se nadeja ugodne rešitve. »-Stvari gredi v pravo smer in vse kaže, da bo država le prcv/cla glavno breme. Naše obveznosti bodo s tem desetkrat manjše. Namesto 4 odstotke občinskega proračuna bomo za družinske pomočnike namenili le šc 0,34 odstotke. Ob tem moram poudariti, da zaradi lega ne bo nihče prikrajšan, ne oskrbovanci in ne družinski pomočniki. Sc pa utegne nekoliko izboljšali položaj malih občin, v katerih so potrebe po pomočnikih praviloma večje in s tem večje Uidi finančne obveznosti,» Priliranek proračunskega denarja bodo v občini Ljubno nameatli za razvoj, razmišljajo pa ludi o izbolj. Šajiju družabnega življenja oskrbovancev. Petdeset let zakoncev Kotar Velenje - 28. januarja sta praznovala zlato poroko Viktor in Lojzka Kotar iz Velenja. Viktor, rojen leta 19.^1 v Bučkab na Dolenjskem, je privekal na svet kot deseti in zjid-nji otrok Kotaijeve družine. Njegova mladosi je bila ena sama preizkušnja. Vojna vilira je celo družino odpeljala v lahoriščc, kjer so Viktorja, starega 11 lel. ločili od drugih. Kot otrok, pregnan z doma iji iztrgan iz družhie. je mo ral poprijeti za delo v tovarni. Družina se je ponovno srečala šele po treh letih. Triindvajset le tni Viktor ko prišel v Velenje in se /a-poslil kol železničar. Tb delo je imel rad. Tako fau ima že več kol 50 let rad (.ojzko, ki jo je spoznal leto po tistem, ko je prišel v Vele- skrbela, da učenci niso bili lačni. Tako ko pred 50. leti ko sta si na maličnem uradu in cerkvi sv. Marina v Velenju izrekla ljubezen. sta prejšnjo soboto to potrdila še enkrat. Čeprav sla si želela, da bi v njunem toplem domu odmeval tudi jok in smeh otrok, se jima žal to ni uresničilo. Vseeno pa nikoli nisla bila sama. Viktorju in Lojzki Kotar so mnogi zaželeli, da skupaj užijeta Še veiiko lepih let. 54 investicijskih skladov - na 1 mestu! v Finančni točki lahko pristopite h kar 54 domačim In tujim Investicijskim skladom! Poleg tega vam nudimo borzno posredovanje ter informacije o Individualnem upravljanju premoženja. KD «PSSnâôSi ^^tSSSÎSc FINANČNA TOČKA KO dP^ d. 0. o., CeiMikâ ma 206, qubJjtfia F« nje. Leta 1981 je doživel težko prometno nesrečo. Ko je čakal avtobus, ki ga bo iz službe odpeijal domov, ga je povt^zil voznik- Njegovo zdravljenje je bilo dolgo trajno in še danes čuti posledice. Od takrat je invalid. Lojzka, leta 1935 rojena Repas v Skomarju nad Zrečami, je predsinvila kipaija, ki je ustvarjal za dtinaj5iki dvor. za cerkev in dela s socialno tematiko. Kipar Ivan Napotnik je bil rojen 12. dcceni-bra 1888 v /avndnjah pri Šoštanju v kmečki družini Zdovcevih, na prisojni strani hribav na meji med SaleSko dolino in Kt>roško. Olrostvo je preživljal na pasi in gnctel Tigurice iz gline 1er rezljal mo/.icc i/ bncepia, anatomije, čui za telesnost in secesijskih značilnosti in stilizacije. Od mali^ nog je bil les n^iogov najljubši material. Poseben izziv pa mu je bil redko rastoči les nagnoj. ki je rasel v /avodnjah. Rastoče drevo ali grm mu je narekovalo idejo i"^ure, ki jo je le Izluščil Iz dane oblike. Ib je tudi njegova prepoznavna posebnost- /aradi i/vrstnega poznavanja iasinosti je izkorislil vse prednosti in napake lesa: lepe strukture, čar letnic in grčevin, barvo vlakcu in njihov lesk. Vedno je izoblikoval kip. ki ga je uřezal z jasno idejo. Cenjen je bil med laično publiko. sirokt>vnjaki in kolegi- Sledaii sn mu čast izkazali na L kongresu upodabljajočih umetnikov v Beogradu, kjer so ga izvolili za člana umetniškega sveia skupaj z Rihardom Jakopičem in Jozetom Plečnikom, ki so zastopali Slovenijo, ■ bs O Napotniku so pisali vsi pomembni umetnostno-zgodovinski strokovnjaki: K. Dobida (prvi direktor Narodne galerije ) je o njem zapisal: »Napotni-kov umetniški opus bo ^ivel že stoletja kot neuničljiv dokument velike, redki) skladne in samosvoje osebnosti.* Jože Curk (umetnosini zgodovinar): »Napotnik je delal /a cesarski dv(ir na Dunaju in za Košutov ( l.ajos Kossutha) spomenik v Budimpešti-^ Mileni) Korett Božiček (vodja pr, ki v času tik pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej izrazajci globokih doživljanje ustvarjalca po lastnih izkušnjah in v neposrednem okolju, kjer je ustvarjal ekspresivne idole časa in okolja-« V Narodni galeriji bo otvoritev razstave 14. marca, v Galeriji Velenje pa 10. marca 2006. O avstrijsko-slovenskih razmerjih Velerye, 6. februarja- Rotary klub .Slovenj (îradec in Rjtary klub Velenje skupaj pripravila razgovor z veleposlanikom Republike Avstrije g. Valentinom Inckom v Razstavno prfv dajnem salonu Goretija. Veleposlaui): je uvo doma predstavil aktualna avstrijsko slovenska ra/meria. Začelje pri zgodovini Avstrije, po-tem pa to povezal s sedanjostjo in poseben poudarek dal odnosom med Slovenijo in Av-strijo- Ri)tary klub Slovenj Cîradec šteje 24 članov in je bil ustanovljen že leta 1994- Rotary klub Velenje pcjleg ostalih dobrodelnih akcij stalno bdi in podpira Varno hišo v Velenju, kamor se lahko zatečejo ženske in otroci, ki d(Wivijajo kakršnokoli obl'ùn) nasilja. Ustanovljen je bil Velenje je bil maja 200.5 in šteje 22 članov. Oba kluba st« zelo aktivna tako na humanitarnem področju kol pri izolira zevanj u svojih êlaîiov. Matej Jenko, predsednik Rotary kluba Velenje. nam je n srečanju, ki se je končalo z ogledom pmdajnega salona Gorenje, povedal: >■ Po lanskem letu, ko smo slovenjgraški in velenjski rorarijci zbrali in donirali opremo varnim hišam v Slovenj Gradcu. Velenju in Celju - lakrai se je tega srečanja udeležil tudi guverner dislrikla 1910 g.lielmut Rudiger Sholz. smo ponovno pripravili skuptio srečanje. Poudaril bi rad. da smo mtarijci odprli ljudje in da nas zanimajo pravzaprav vsa strokovna. kuUunia, verska ali politična vprašanja- Oh tem bi dodal, da ob naših tedenskih srečanjili gojimo visoka etična načela, med katera seveda spada tudi strpnost. în na današnjem srečanju, na kiterem se nam je pridružil tudi guverner Slovenskega poddistrikla g.Kdo Stn>pnik. nam je predaval veleposlanik republike Avstrije dr.Valentin Inzko. Obravnavali smo- lahko rečem - zelo aktualno icmo današnjega časa. to so avstrijski v si o venska razmerja. RotarijcI ves čas poizkušamo delt^vati pozitivno in predstavljati dobre stvari, posebej še v lokalnem okolju.« In /akaj so z-a obisk Izbrali prav podjetje (îo-renje? »Ker je Gorenje najuspešnejše podjetje v tej dolini in hkrati omogoča mirno življenje svojim delavcem, se lahko z njim pred veleposlanikom republike Avstrije, g-inzkoui tudi pohvalimo. Zato smo se z njimi dogovorili, da so za nas pripravili vodenje po novem razstavno prodajnem salonu in ogled Izdelkov ter zádnjih indistrijskih dosežkov s katerimi so vCiorenju poželi najbolj priznane mednarodne in domače nagrade.« Po predavanju so se srečali se s predstavniki vodstva (iorenia. Mbš Avstrijski velepostanik /e cVanom Rotary k/ubov Iz Velenja in Stovenj Gradca predstavil aktualna avstrijsko - slovenska dogajanja. Vesnina Zemlja pleše Velenje - Mlada akademska slikarka Vesna Biagoiinšek (diplomirala je novembra lani) je Velenjčťilika, ki se b<) v času praznovanja sli)vcnskega kulturnega praznika predstavila v Cîalcriji Velenje. Prva osebna prestavitev slik ir tako rekt>č razodetje du$e skozi poteze neobremenjenosti z zapovedanimi akademskimi smernicami je velik izziv za mlado slikarko, ki je (Jdrat^čala v Velenju, sedaj pa živi iu ustvarja v Ljubljani. »Kako svojo dušo razgaliti pred kritičnim občitistvom in obenem zasenčiti vse druge predhodnike. Izvirnost? Šokantnost? Perfekt nosi? Ali kaj vsakdanjega? Ali pa morda pomisliti na umik b. brezobzirne tekmovalnosti v loku nizanja razstav, pohval, kritik in pridobivanja mecenov? V tem času mladi umetniki (ežko ohranjajo enotnost koticepla. NajnK»čnejši argu-meni za deh>je spontanost, kije produkt spokojne podoživet osti. Vesna Blagotinšek jo je našla v naravi. Iz te je črpala njena osnovna slikarska sredstva- barve,« pravi o razstavi vodja galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček, Otvoritev rszstave. ki bo jutri ob 19. uri. bosta popestrila odlična glasbenika, po rodu prav tako Veleujčana, Jure Pukl na saksofonu in Joži Salej rta klavirju- Razstava bo na ogled v zgornjih prostorih galerije. ■ 65 O hrupu Urška Šrantel VuČina Vdamifi Casm so se Ijuilje pred temnimi in fmdohmnii silami branili z različnim nwuxiami. Komponirali so magična zaklififaf'M ^ /talico v lia ri M i i nenavadne :íim!>ole, n/elali skrivnosfne napitke. Med HiKmbnimi sredini za ubrani te v slabega Je hil ludi Imip, s katerim so pofnirlali duhove. Tako so na primer siari Rimljani na jH^grehnih spre^'odih s karseda hrupnimi povorkami preganjali nevidne sile, ki hi Jim lahko škodovale (danalnje trohljenje na porokah naj bi Imelo {Huhhne zasnove). Očiwo je danaif\ii čas tako preplavljen s hudobnimi !;ilami. da Je vsakodnevna ofenziva s hru-íX>m lako tnočna. 7. razcvelom whnolo^ke civilizacije se je kol osnovni spretnljajoći fenomen {ujatil hrup. 11 run sestavljen iz neskladnih gkuov različnega izwni, Je vseprisokn. Nikoli se ne ugasne, nikoli ne preneha, samo .spreminja se ř^egova intenzi vnosi. Seveda Je nemogoče govt t-riti o popolni ii^ini, saj nase naravno okolle samo proizvaja vrsto različnih zvokov. Vendar so lo naravni zvoki, katerim je čiovek prilagojen in kateri v njem ne izzivajo r\obenih napeiosti. Na drugi i>trani pa nas danes hočeš-nočes obkrotajo raznovrstni umetno pro izvedeni zvoki AviomobiU. letala. str(^i. sirene, nerazpoznavna glasba iz različnih izvorov, zvoki sosedov iz okoliških stanovanj, ro olrok pri i%ri. piskanje priiganega lelevizorja. brnenje hladilnikov in raùinabMkih veniHatorjev. Ti hrupi prinašajo razdratlji-vosi. 'itres. slaho /kkv/^m vdirajo v tmso privatno'-i in mir Postali so civilizacijska ^moiimevnosi in večina seje nanje lako prilagodila, da jih niti ne opazi več. \feni pa se zdi čisio nepotrebno, da na primer ob nedeljah po zvočnikih pred velenjskim nakapowlnini cen-irom fk) itarkiiUii odmeva nek radijski program. Teiko verjamem, da hi ga hfo lahko imlušal. in vendar Je lam. da preganja praznino. i)omirJujoče vpliva na ras! lončnic pred Mc Ihnaldsom ali /kj sluii kot taki nedeljskim sprehajalcem. Samou mevnoii hrupa je v naien) sveiu tako močno pri soma. da ravno njegova prekinitev povzroča občutek nenavadnega, celo nenaravnega. Ko so pred .slabim letom spomin na papeta Janeza Pavla //- po Sloveniji odredili minuto molka. Je i>rislo do prav zanimivega prifK^tfaja. V Inters/Kini. kjer je običajna prisotnost cele /mlete različnih bolj ali ma/f/ molečih zvokov, je nenadoma vse potihnilo, In nič hudega sluteči ljudje z nakupovalnimi vozički so kar ol>siall. Bilo Je kakor v vesoljskem jilmu, ko se zgodi nekaj nenavadnega. pa so samo za irenuiek misali vse zvočnike. Zaradi novih komunikacijskih norm in pravil se kate. da hrup ljudi prav niČ ne moti. .ie več> godi jim. Tako .xe ponuja vpra.^anje. ali Je preti vei/e brez hrupa sploh .k moino. \iogoče se Je fiziološka in psihična struktura našega tkiva tako močno prilagodila prido-biivam tega časa, da je anatema Imipii uiopična. Kot boj proU ne-vidnemu so\rainik\\. Tako postaja hkrali li.^ina ivZ/At? trtna nisa. Proilajajo Jo na primer v Nebesih (nad Kobaridom). Proč s stresom Joga s Sabrino v ponedeljek. .10. ianuarja, jc v Kulturnici predstavila svoje delo Sahrina Mesku, doktorica starodavnega in sêjo rcilne vadbe lahko ohranimo zdravo telo iu miren imi 1er se pttvežemo s svDjo neskijnčno notranjo močjo. Sabrina Me5ko je zeKi aktivna kot kreaiorka wellness centrov, motivacijska govornica in voditeljica telc-vlzijskili programov, ie tiuličlajiica izvršnega odbora Svetcpvnejoga organizacije. članica Ameriške joga zveze ter članica ustanovnega odbora Hvropskc joga zveze. V ljub-Ijani vodi izobraževanje za uta-pevte joge z mednarodno priznanimi standardi usposabljanja. ■ D. V. 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Glasbene novičke »Rumeno novinarstvo -ne^ to pa ne! Leía 1993. pa končani srcJnji šoli, se je Ce-Ijanka Nataša 1-cskovšek prijavila na avdicijo Radia Velenje in biln sprejeta. Vse do leia 2000 je bila nasa radijska sodelavka, naio pa je sprejela izziv odgovorne urednice na Radiu Celje. Lelos se je vrnila v siudi(ï našega radija na Starem irgu v Starem Velenju. »Ko sem se odîoéila, da bom novinarka, sem nasla već zadovoljstva v radijskem in televizijskem delu. Časopis me ni nikoli zanimal. Sem dopisnica Info TV, vendar mi je radio še bližji. Je bolj dinamićen, rada imam stike s poslušalci, ležijo mi oddaje o živalih, tematske oddaje. Nikoli pa ne bi delala pri časopisu, ki brska po /a-sebn jc se dejal in odhitela v studio. Na pmgramu so bili kmetijski nasveti, ■Fp Nataša LeskovŠek: 'Prednost novinarstva je, da hodiš po terenu, spozna« veiiko ijudif sj s stvarmi bolj na tekočem in ni ti treba v siužbo do sedmih,« eáfo ••• na kraflco ••• ANZEJ DEZAN 2 zmagovalko £ME. skladbo Plan B. se je Anžej kot gost predstavil na izboru za evrovi?i|sko prBd* stavnico Malte. Tam sa svojo predstavnico s telefonskim glasovanjem izbrali med 18 kandidatkami. SERGEJA Čeprav Sergejd na letošnji EMl ni bi(a posebei t>$pe$na. se |e odk)-čila posneti vtdeospot za skladbo Tt» Oa Du. Spot so posneli v Kranju z ekipo MaiesticS. BILLY'S PRIVATE PARKING Okrepili so se z dvema novima članoma. To sta bobnar Marko Sofšák m kitarist Matic Ajdič. Prvi bo v skupini nadomestil Jureta Rozmana, ki odhaja na študij v London, drtigi pa predstavlja dodatno okrepitev. JADRANKA JURAS Izšel je prvenec Jadranke Juras, ki pod naslovom Anima združuje 15 skladb. Nekdanja vokaiistka skupine Planet Groove je snemanju albuma posvetila veliko svo-Iega casa, konični rezuHat pa je zdaj pred nami. JAN PLESTENJAK Kradeva brez vere je naslov naj-noveišega singla Jana Pleste-niaka. Skladba je z Janovega zadnjega. skupaj ze osmega albuma Do raid, ki je izšel v začetku lanskega leta. Ločitev Heather in Richieja Po enajsliji lelib zakona je igralka lieather Lockiear vložila zalitevo /a ločitev od rokerja Richieja Sambore. 44-letna Heather, ki je zaslovela z vlogo Sammy Jo Carrington v znameniti telemlj-ski nadaljevanki Dinastija, je tako na pragu ze druge ločitve, drugič pa se poslavlja tudi od kakšnega rock zvezdnika. Pred Samboroje bila poročena z zloglasnim Tom-myjeni l.eejem, bobnarjem skupine Motley Crue. 45-lelni Richie Sambora je sicer ustanovni član in solo kitarist rock skupine Bon J ovi, poleg tega pa jc izdal ludl dva samostojna albuma. Par se je ponKil leta 1994 in ima osemletno hčer Avo Elizabeth. Napetosti v Madonninem zakonu Britanski tabloid Friday poroča o napetostih v zakonu med ameriško pop zvezdnico Madonno in filmskim producentom Guycm Ritchicjem, saj kraljica popa preživlja vedno več časa s producentom Stuartom Pri-cem. Ob tem časnik Daily Mirnjr navaja .17'lelnega soproga zvezdnice, ki je dejal da se mu zdi. da jc delo edina stvar, ki zanima njegovo deset let starejšo ženo. 28.1etni Stuart je bil vodilni mož pri usivarjanju Madonninega albuma Confessions On A Danco Moor iû po navedbah časnika ni skrivnost, da seje med njima razvilo posebno razmerje, saj sla zelo tesno sodelovala pri nastanku albuma. Medlem je Richic-jev oče John za i/ja- vil. da so v zakonu sicer ležave. vendar ostaja trden. Ilnako je za-irdila tudi Madonnina tiskovna predstavnica. Sheryl in Lance nista več skupaj 43-leina pevka Sheryl Crow in 54-lelni ameriški kolesar I.ance Armstrong, sedemkratni zmagovalec dirke po Franciji, nista več pan Novica je prišla nekoliko presenetljivo. saj sta se športni zvezdnik in pevka «le lani jeseni zsnv čila, Sheryl pa je l.ancea lani ves čas spremljala na Touru. Zvezdnika sta se spoznala leta 2003 in nazadnje skupaj živela na ranču v Teksasu. Morebitna poroka bi bila Z8 Armstronga druga, za Sheryl pa prva. Armstrong pa ima iz prejšnjega zakona iri otroke. V sporočilu za javnost sta oba zapisala, da se razhajata po temelj item ra/misleku. Delovna Pink Za pevko Pink se je leto 2006 začelo naporno. Dva sing la, Stupid CHri in You And Your Hand, za katera je že posnela dva popolnoma različna videospoia, sla že na poti, kmalu pa jima bo sledil žc njen četrti album Tm Not Dead, ki naj bi iz§el konec marca ali v začetku aprila. Tudi na novem albumu je Pink za glavnega sodelavca izbrala Billyja Manna, s katerim sta Že sodelovala na hitu Ciod Is A Di 7. zadnjega albuma Try This. Album je veiiko bolj oseben kot prejšnji, v eni od skladb pa predstavi celo svoje očeta, ki je pesem napisal met službovanjem v Vietnamu. Nov album Davida Gilmourja 6. marca bo izj^el tretji samostojni album nekdanjega kitarista skupine Pink Hoy d Davida Ciil-mourja. To bo njegov prvi album po zadnji plošči skupine Pink PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno sidadbo pa lahko sli-sfte v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1.RIHANNA-S-0-S. 2. GlBONNl-Sebi dovoljna 3. ARCTIC MONKEYS - When The Sun Goes Down Potem, ko je s svojo uspešnico Pon Oe Replav razgibala plesišča širom po svetu, se temnopoHa lepotička po rodu 2 Barbadosa tokrat predstavlja z novo uspešnico S.O.S. {Rescue Me). Kljub še vedno najstniškim letom je Rihanna ze znano ime v glasbenem svetu, to pa predvsem zahvaljujoč njenemu debit-antskemu albumu Music Of The Sun. ki pnr^asa simpatično mešanico karibskih ritmov in r&b glasbe. LESTVICA Floyd The Divlsou Bell iz leta 1994, Gilmour ni bil le nepogrešljiv član legendarnih Pink Floy-dov, temveč je se vedno tudi izjemen kitarist, pevec in nasploh izvrsten solo izvajalec. Na níwem albumu On An Island ponuja osebno videnje zelo različnih žanrov - folka, jazza, ročka in orkestrskih struktur, ki jih je na novi plošči poenotil in združU. Njcg<îv glas je prepoznaven, kitara lirično nežna, skupen rezultat pa plošča, ki si jo bodo poslusalci radi zavrteli tudi čez deset in več let. Vsako nedelioob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš Čas. Takole ste glasovali v nedeljo. QS.02.2DQ6: 1. ZARJA: Mlada Gorenjka 2. SAVIMJA: Čez Savinjcane jih ni 3 VIHARNÍK Zaklad naiave 4. NAGELJ: Moja ljubica 5. KOMPROMIS; Veseli fantje Predlogi za nedeljo, 12.02.2006: 1. IGOR + ZZ: Ta gvaiek je prazen 2. POGUM: Vaja dela mojstra 3. FRAMC PDTOÈAR: Kopel 4. SLOVENSKI MUZIKA/^TJE: Kolikor kapljic, toliko let 5. FRANC ŽERDONER; Ata rad je govoril L. m Grabnar rabner ■ ■ ^J Lepo je^ če se »tâ stari« in »ta mladi« razumejo, a ne? Katja Geršak je ob svojem tastu Petru vedno nasmejana. On pa je v njeni družbi tudi očitno dobre volje. Ni prav veliko snah in tastov, ki bi skupaj obiskovali športne dogodke. Geršakovi jih. l^idi zato, ker je Katja, pred leti odlična plavalka, ne le poklicno, ampak tudi resnično zaljubljena v šport. Peter ima rad tudi avtomobile, pri čemer pa navdušenje deli s sinovoma in manj s nta mlado«. ^ »Poslušaj, Evgen, a si ti videl. Šarmovce sedaj kopiia tudi predsed* nik države. Po tem, ko smo se mi odločili in ustanovili nestrankarsko društvo ljudi, ki se zavzemamo za razvoj doline, je on ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj. No ja, to res velja za celo državo, model je pa isti, a ne?« je Franc Sever razlagal Evgenu Drvariču, ki se mu je med prvimi pridružil v Sarmu » Ali njegov nasmeh pomeni, da razmišlja tudi o včlanitvi v Drnovškovo družbo pozitivno mislečih, ki tudi pravijo, da ne bodo strankarsko obreme* njeni? Cvek ne ve, morda pa ve kdo drug. Zadnje čase v velenjski Rdeči dvorani ni rokometne tekme, ki je ne bi tf obiskala tudi simpatična vremenarka Katja Jevšek. Na tekme jo spremlja njen mladostni oče Božo, ki mu je ob strokovnem delu - je zobozdravnik paradentolog - to zagotovo v užitek. Oba pa držita pesti za istega igralca RK Gorenje. Katja je namreč dekle Boštjana Kavaša, dom pa sta si ustvarila v bližnjem Celju. Tako je razpeta med domačim Velenjem, Celjem in Ljubljano, kjer bodoča kislinska arhitektka napoveduje vreme. Če sodimo po njeni tokratni modni opravi na tekmi, bo zima še bela in tudi mrzla. Odkrili najmanjšo ribico na svetu Znanstveniki so v impskem miv čvjfju odkrili najmanjšo do sedaj znano ribico na svelu. Samica nHjdcnc /.raste v dolžina Ic do največ 7,9 niilimelra, samci do 10,3 milimetra. S lem je vrsia poslala najmanjša /.nana vrsîa vretcnćaijev. lorej živali s hrbtno kosijo. Ribica prebiva v močvirjih oioka Sumatre, kjer je voda kar slokral bolj kisla od deževnice. Znanstveniki so dolga leta predvidevali, da obîîiaja izredno malo možmKii, da hi v takšnih vodah (Obstajalo kaj dosti življenja, zato so bili še toliko bo\i presenečeni» ko so v niačviijih odkrili kar nekaj vrst majhnih rib, vključno 7. vrsio Paedncypris progenetica. kot so strokovno poimenovali najmanjši) znano ribico. Ogrožena unikatna avstralska drevesa Stmkovnjaki so povedali, da je ogro^.en ohsioj edine znane divje vrste drevesa, ki se je do današnjih dni ohranilo i/ obdobja jure. Drevesa je napadla smrtonosna holezcn» ki jo je najvcijetneje pri- nesel nepovabljeni Í7lelnik. Posebno vrsto borovca sln)kovnjaki poitosto imenujejo živi fosil. Vse do leta 1994 je drevo siccr veljalo /a i/umrlo, nato pa je veC kot 100 dreves povsem po naključju odkril gozdni popotnik. Nacionalni park, v katerem se nahajajo b dil ra/iskave. je povedal, da je novo cepivo mma ugotovijo izvor vonja. Indijski znanstveniki z univerze v Ban-galoreju so v raziskavi ugotovili, da se kar 90 odsiotkov nevronov v možganskem predelu za woh različno odziva na vonj. ki prihaja z leve ali desne strani. Podgane so v laboratorijih s pomočjo vode zvabili v vonjanje različnih, vnaprej pripravljenih vonjav. Pod- katere so do sedaj zabeležili že na dveh drevesih- Strokovnjaki so prepričani, da Je bolezen sprožil nepovražnikov. fîillHîte & Ob prazniku Kulttirno praznična aktualnost: »Poznal, Slovenec, svoj dolg?!« Z rokami negre Nasi rokometasi, ki so bili zbrani z vseh vetrov, so napovedovali vzpon na evropski vrh. Pa jih je kmalu odpihnilo. Zaradi posadke in vodiča. Naj bo, kot je Mnogi so prepričani, naj Stara vas ostane stara vas, ne mesto z bloki. A kaj; ko so v kraju razen teh še drugi bloki. Naprej Po dinarju in tolarju se bomo zdaj se evra veselili. Da se ob tem le ne bi zaradi povišanja cen jezili. Napačna pomo« Mnogi pravijo, da odvisnikom nihče ne p4> maga; to sploh ni res. Eni jih pridno os krbu* jejo. Z robo. Zaskrbljenost Nekateri v Velenju se zaskrbljeno bojijo, da bodo ljudje odslej na referendumih potrjevali vse sklepe svetnikov. Pa saj so jih vendar ljudje izbrali, da odločajo zanje! Tabuji Mnogi zadnji čas vse bolj opozarjajo, da bi morali več govoriti o tako imenovanih tabu temah. I^e teme so tabu preveč za učitelje in starše, ne za mlade. Oni so pri marsičem že prešli od besed k dejanjem. Visji in tezji Ce je verjeti nekaterim podatkom, postajamo tudi Slovenci vse višji in težji. Pri tem naj bi nekako normalno veljalo: višji kot SO; težji so. Pa centimetri in (d-logrami pri tem naj ne bi bili nobeno merilo. Čudno Res čudno, še tedaj, ko so poslance pozvali, naj bodo za zgled ostalim, se mnogi niso strinjali. Seveda, ko pa je šlo za znižanje plač. Zeieno-riles-lorskourediivenih pogojih v naselju Siara vas. Ta se uradnn imenuje Predlog odloka o spremem-bali in dopolniivah odloka o prošlu rski h u red il veni h pogojih za oh-mt^čje urejanja S4/5, Siara vas v Velenju. Pt^budniki razpisa referenduma morajo do L marca zbraU velíkíi na upravni enoii overjenih podpisov. Pííbudo mora pisaii kar 5 % volilcev mestne nb-dne Velenje, če bo referendum ra/pisan, pa bodo nanj vabljeni vsi polnoletni občani občine in ne le krajani Si are vasi. Je kriva besedica »blok«? /adeva, ki že skoraj iri leia dviga prah, seje pravzaprav začela leia 2003- Inkral so namreč pnihivald simjonega naselja individualnih his v Slan vasi izvedeli, da želi kupcc večje parcele srodi vasi Vedeljko Blafešic zgradili vila bl')k s poslov- investitor Nede/jko Bfatešié: "Zaradi mene referendum ni potreben. Gradti bontt kar mi bodo dovoUli,'- nimi pnjsiori v pritličju. V njih naj bi uredil irgovino m gnslinski lokal. Vendar pa mu to po obstoječem občinskem prostorskem planu ni bilo omogočeno, na upravni enoli Velenje mu niso izdali gradbenega dovoljenja. Sîarovasêani so se takrat zbrali, strnili moči in glasno povedali, da takšni novogradnji na-spríitujejí}. Prvfjini načrt novograd-rye je bil res veliko večji feU je sedanji, n katerem bo moala txJločal tudi referendum. V njem je bilo predvidenih 9 stanovanj, v pritličju pa poslovni prostori s ti^oviiio in gostinskim lokalom. Tudi veliko višji naj bi bil, kar eno celi) elažo. Doslej je investitor že štirikrat spremenil načrt. Sedaj načrtovana stavba pa naj bi zdru?.evala tri vrstne hiše, ki ne bodo višje od fí.X metra. V njih naj bi uredil 6 stanovanj, v pritličju pa poslovile prostore za minio zasebn<^ dejavnost, konkretno za zobozdravstveno ordinacijo. V spremenjenem od- loku namreč tudi jasno piše, daje ureditev trgovine in gostinskega [o kala prepovedana. Vse lo jc verjetno prepričalo velenjske svetnike. da so 20. decembra potrdili odlok, o katerem naj bi sedaj razpisali relerenduni z vpraî^njem, ali smo Velenjcani za to. da stopi v veljavo, ali nc. ^>Odlok skoraj nič^ar ne spreminja« v čem se sploh spremenjeni odlok razlikuje od prejšnjih prostorskih aktov in zakaj mu naspnnu-jejo nekateri občani, bomo poski> šali osvetlili v naslednjili vrsticah. /ato smo se najprej odpravili na MO Velenje v Urad za okolje in prt>slor. Vodja urada arhitekt Marko Vučina nam je na lo vprn-šatije odgovoril: «V morfološki enoti, v kateri je investitor ^elel zgraditi večslanovaiijski objekt, to Mestni ariiitekt Marko VU' čina: -Prostor je dragocen in povsod ga bo treba mafrst-matno itkorisiiti." ni bilo mogoče zaradi oznake področja. Upravna enota Velenje je od nas /Jihlevala, da spremenijïio odlok, ki spi tih ni bil sporen glede izgradnje stanovanjskega objekta. V njem je bila zapisana številka I, kar pr)meni, da lahko v tej tnorUv loški enoti gradimo le enodružinske hise. V noveni Zakonu o urejanju prostora in strategiji prostorskega razvoja v Slovenijo, kije prilagojena navodilom livropske unije, jasno piše, da je treba v strnjenem naselju in mestih, kjer je urejena komunalna ijifrastruktura, obstoječe možne površine za n^v vogradnjo revitalizirati in čim bolj racionalno izkoristiti. Zalo se povsod odločamo za bolj strnjen tip pozidave. Takšna opredelitev še posebej velja za starejše predele mest, med katere sodi tudi Stara vas. Odlok smo res spreminjali z roko v roki z investitorjem. Razbita je le v tem, da je v prejšnjem odloku pisalo, da se na tem podnv Čju lahko gradijo individualne eno-stanovanjske hiše. po novem PIÎP-u pa bi lahko gradili tudi večstan^v vanjski objekt, a pod točno določenimi pogoji. V odloku smo p(v sebej pazjli na vse sosednje stanovalce. zato je odmik stavbe od mej tudi več kot 8 metrov. To je prava redkost. Oudim se ljudem, ki v imenu lastnih inicresov blokirajo ti) za/Jdavo.« Dodal je še, da je očitno prišlo do tega, da se bo stvar spolitizirala z-iradi interesov nekaj ljudi. In da so pripravili kar tri javne razprave s krajani, kar ni običajna. Redki naj bi bili PUP-i, kjer so mere objektov in tudi odmaknjenost od mej tako natančno zapisani. Ponavadi so določena le globalna pravila za izgradnjo objektov. Doh> čena je, recimo. le etaznosi in odmiki od mej- "iu pa je natančno določena tudi višina stavbe od kote pritličja, kar so y.ahtevHli tudi krajani Stare vasi. Vučina je prepričan, da so upoštevali prav vse njihove pripombe. »Zagovarjam stališče, da predvidena novogradnja rje poslabšuje bivalnili pogojev bližnjih sosedov. To so potrdili tudi tîekateri strokovnjaki, ki smo jih prosili za mnenje. Porabili smo precej denarja za to. vse zato, da bi dokazali nekaterim sosedgradnjo izvedeli od naše krajanko, kije Ziipo-slona na Komunalnem podjetju Najbližji sosed Miian Knežević: >'Ljudje so zavedeni,^ Velenje. Cîovorilo seje. da želi Blatešič zgraditi blok, ki je blizu z,gomjih meja. Ko smo prišli do načrtov, smo ugotovili, da je objekt prevelik, da bi sodil v naše okolje, lakrat smo tudi zbrali podpise proii gradnji, tudi sam sem podpisnik. Še danes so po mojem posledice tega v tem smislu, da mnogi mislijo, da gre še vedno n blok in isti objekt. Investitor seje potem oglasil pri vseh najbližjih sosedih, tudi pri nas. Naše pripombe je upošteval, objekt je zmanjšal na objekt treh vrstnih enodružinskih hiš in ga tudi Irtînija pa je. kot mi pove Milan Kneževič, da bi lahko Nedeljko Blatešič brez spremembe odloka zgradil ločno takšen tjbjekt, kot si ga je zamislil. Le postopek hi bil nekoliko daljši in zanj dražji. To seveda tudi pojasni: »V naši soseski so nekatere hiše zelo velike. V njih je tudi poznajo le eno plat zadeve, za drugo pa so gluhi!« Kneževič meni, daje tako daleč prišlo, ker so odpovedale občmske službe, ki bi lahko zadevo presekale že prej. »Dovciliii so celo, da je na seji sveta svoje poglede predstavila največja nasprotnica odloka. sedaj pa imamo politično godljo, ki jo bo težko presekati.« je prepričan Kneževič. »Zaradi mene referendum ni potreben« Nedeljko Blatešič. ki v Velenju živi že od leta 197.^ in želi v mestu tudi ostati, nam je powdal. da ni pričak jektirati objekt, so mi odgovorili da po veljavnem odl(»ku to ni mo goče. Na vzro-čalo tudi težave med člani stranke. Kot smo izvedeli na občini je bil po decembrski seji sveta, ne glede na to. da je bil odlok že sprejet, pisno pozvan k odpravi neskladnosti vložene pobude, in sicer ZHto. ker ''referendumsko vprašanje ni bilo pravilno oblikovano. Predloženi p<^dpisi, s katerimi je bila podprta pobuda, niso bili predloženi v originalu. Nepravilnosti so bile tudi pri pc^dpisovanju pobude, saj je bil pri nekaterih en podpis za več podpisnikov. Vlagatelj zahteve je v n^ku poslal mivo zahtevo, v kateri je odpravil ugo-Kivljeno neskladje. Svetovalni referendum naj bi zahtevali občani in ne on kot svetnik.« Prav jo. da razloge za tako odločitev Jože Kavtičnik obrazloži sam. Takole nam je povcdah »Spremembi odloka sem naspn> loval predvsem zaradi tega, ker ni bilo jasno, ali je sprememba prostorskega akta v javnem interesu, če tej spremembi nasprotujejo ljudje-imel sem kar 129 podpisov ljudi, ki Živijo na tistem območju in se s spremembo ne strinjajo. Spraševal sem se, alijc odločanje v občinskem svetu brez upoštevanja volje ljudi res javni interes? V Stari vasi živijo ljudje, ki so si po določenih dogovorjenih kriterijih uredili bivalno okolico. Ti kriteriji Soief Kavtičnik so zapisani v prostorskem aktu. Vsak, ki želi živeti in ustvarili svoj bivalni prostor, se mora prilagodbi /A obstoječemu redu. Nekdo, ki kupi parcelo za gradnjo hiše, objekta ali poslovne zgradbe, mora že ob nakupu vedeti kakšen način gradnjo jo lam dovoljen. So pa posamezniki ki se na to po-žviž.gajo in potem izsiljujejo skupnost. da spreminja kriterije, ki so za večino veljavni.« Na naše vprašanje, koliko podpisnikov je bilo, recimo, iz isto hiše, ni vedel odgovora, ker tega ni analiziral. Vedel pa je, da je med lem 7 najbližjih sosed<»v že podpisalo, da se z odlokim^ in novograd-nio strinjajo, in da so jih tudi predložili na občini. K temu je še dodal. »Zdi se mi skrajno neprimerno, da bodii o lem odločali vsi občani in občanke Velenja.V občinskem svetu sem zahteval svetovalni referendum pred odločanjem o spremembi PliP-a, in lo samo za tisti dol občine, ki se ga omenjena gradnja liče. torej le v Stari vasi.« /anikal je. da hi bil družinski prijatelj družine Tu čik. »Poznam jih kol tis<íč drugih v mestu, na obiske pa si ne hodimo.* je povedal. Ker smo med drugim slišali, da je ludi sam imel težave pri pridobivanju gradbenega dov*)ljGnja za svojo hišo za gradcnn, kar naj bi vedel, ko je parcelo kupil, smo ga vprašali ludi to. »Tam je ostaja) zazidalni načrt za 64 hiš, a ta nikoli ni bil uresničen, ker občina ni vedela. kako bi to izpeljala. Ime) sem res kar nekaj težav s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, predvsem zalo, ker sosed ni pustil si> uporabe ceste in sem si jo moral urediti na novo. A jaz nisem s svtjjo hišo nikogar ogrožal.« Ostaja le še eno vprašanje. Zakaj lorej referendum za celotno območje MO Velenja? /ato. ker občinski odloki pť) že sprejetem odloku no omogočajo več svetovalnega referenduma le v enem delu mesta, ampak le še v celotni občini. In ne bo več svetovalni, ampak naknadni ■ Veselje na snegu l.elos Ras je /Jma bogalo obdarila s snegom in skoOa bi bilo. če ga ne bi /.a-res iz ko ris lili /a vesele norčije. Smučanje in sankanje jc zakon, a kaj ko smo vcdiîo polni novih idej. Najprej smo vzeli kar plastično kopalniško kad - banjo. Prvi poskus je bil uspešen in z njo se je dalo odlično sankati oziroma »banjaii« po slrmlni. Tudi za udobje smo poskrbeli dodainimi blazinami. Krmilili sc ni dalo kaj dosli, a saj ni bilo potrebe. Na strmini je slo hilro, na ravnini p» seje sama ustavila. Tudi neljubih nesreč ni bilo. saj sploh ni bilo nevarnosti, da bi se obrnila. Ocprav je bito vse skupaj zelo zabavno. pa lak prijeten spusi ni odiehial napornega vzptma na/^j na hrib. Mislim. da se se nikoli nismo tako namuOili. in to Cisto po nepotrebnem. Misel na sankanje z banjo smo raje opustili, saj bi lo akeijo ponovili le ob pomi)êi kakšne sin>jne vleke. Ker smo sc že dobn> odpočili od prvega poskusa naše otročke razigranosti, smo čez leden dni preizkusili še nekaj. Tokrai smo se s sankami odpravili na Vrholanov vrh v Ravne. Saj spust po ravno prav zasneženi cesli ni biJ problematičen, v/pon je bil zopel lisU. ki niko mur ni preveč dišal. Zato nam je Marjan prijazno navezal sanke na vrv in nas s svojim terencem potegnil nazaj na vrh, kjer nas je čakalo se okrepčilo. To je bilo vreščanja in smeha, pa tudi malo strahu, saj ni upošteval sankaiikih hi-irnsinlh omejitev. Preživeli smo res lep nedeljski dan, poln zabave in veselja. Nad to dogodivščino so bila še posebej navdušena naša dekleta, ki pa so Žc zvyčer radovedno sprasevala, kdaj se gremo spel sankat. Mogoče pa žc naslednji vikend, ko bomo mi «odrasli« zopel dobili kak nov navdih zh veselje na snegu. ■ Helena Koiar Otroci vadijo skupaj s starši Naši otroci rastejo v svelu, ki je poln negativnih dražljajev, Nenehno tekmovanje, hrup, stres doma in v vrtcu - vse to povzroča pri otrocih vznemirjenost, ki sc lahko i/raža kol neprilagojeno vedenje. Otroci so radovedni in želijo spoznati vse, kar se dogaja okoli njili. Na okolje se odzivajo zelo intenzivno, zato jih starši pogosto ne uspejo obvarovati pred nezaželenimi vplivi, Odrasli lahko samostojno odl klicTii tiwariš današnje konzervativne politične opredelitve prepričeval o prednostih članstva naše države v tej /vezi. Prepričeval me je, kako nam bo to članstvo med drugim pomagalo ludi pri razreševanju pri»blemov, še posebej tistih, ki jih imamo s sosednjimi državami že od nekdaj ali pa od osamosvojitve sem. Pri tem je menil na tiste države, glede kati> rih Ima navado, da jih nek naš sokorasli, malo uslt^en, bradati, z rumenim šalom ogrnjen gi> spod, ki si prizadeva usmerjali barko naše zunanje poliltke. ljutv kovalno poimenuje s pojmom "prijateljice". Ta mladi kolega mi je še ra/Jagal, kakt^ }Í7. pivîseblja eno samo demokracijo, skrb za človekove temeljne pravice in svo- boščine, blaginjo ljudi in za socialno pravičnost in da v njej v piv polnosti obstaja vladavina prava. Ob koncu pogovora, ki je bil njegov monolog, saj ga nisem mogel spraviti na realna tla, je še pribil, da bom žc videl, kako bo vse rešeno v naš prid. ko bo Slovenija v EZ. Kako so vsa sporna vprašanja s sosednjimi držiívami za nas pozitivno rešena, se lahko vsakdo bre?. vsakršne akademske izobrazbe prepriča sproti, če hočete vsak dan. o nasprotnem. Pri tem je vseeno, ali gre za Piranski zaliv ali pa za spel razplamteli spi^r okoli dvojezičnih krajevnih napisnih tabel na avstrijskem Koroškem. Koliko je Evropska Zveza vladavina prava, je prvenstveno odvisno od lega, koliko je vladavine prava v vsaki njeni članici, tako ludi v Avstriji, Sloveniji. Slovaški in do petindvajsete članice enako. To pa pomeni, koliko se spoštujejo na pravnih podlagah sprejete odločitve pristojnih organov, Se posebej, če gre za odlo-čitvc pravosodnih (»rganov. V zvea s postaviivijt) dodatnih dvojezičnih krajevnih napisnih tabel na avstrijskem Koroškem» kakor je o tem pozitivno odločilo avsirijsko zvezno ustavno sodišče /VKjH/, očitno ni lako. Razlog je v tem, ker je vladavino prava pri naši severni sosedi, ali pa z,golj v dc/ell Koroški, vzel njen glavar dr. .îôrg Haider v svoje roke. Odločil se je, da dokler bo on na čelu te dežele, leh tabel nc bo! V resnici bi ravno on moral biti listi, ki bi odločitev zveznega ustavnega sodišča moral izvršili. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da ima zgodba o obravnavanih labiah že zelo dolgo brado: staraje toliko kot Avstrijska državna pogodba, to je od leta 1955. To pomeni, da Haider ni kriv /A časovno gledano celoten spor. leniveč le od začelka nje- Ti^i VJSOKA KOMEKCTALNA O I, A CELJE Izpopolnite svoja znanja in pridobite diplomo visoke strokovne šole študijski program KOMERCIALA (VII. stopnja) Naslov: DIPLOMIRANI EKONOMIST INFORMATIVNI DNEVI ZA VPIS 2006/2007 V CELJU 1. \BXn\k rednega étudfja: 10.2. In 11.2. 2006 ob 9. url 2. Idtnlk radnâgâ âtudija: 10.2. in 11.2. 2006 ob 11. url 1. ciklus Izrednega itudlja: 10.2. 2006 ob 16.30 urí In 11.2.2006 ob 9. url 2. ciklus Izrednega étudlja: 10.2.2006 ob 16.d0 url In 11.2.2006 ob 9. url 3. letnik izrednega &tudijar 10.2.2006 ob 16.30 uri in 11.2. 2006 ob 11. url Zagotavljamo vam kakovosten, praktidno usmerjen program In dobre Studijske pogoje. Po diplomi imate motnost nadaljevanja Studija na magistrski stopnji Infom^cije: VKŠ Celje, Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03/ 428 55 44 (46)» referat@vks*celje.sí, wvvw.vks-celje.sí MATIČNA ŠOLA ëNOSE CEUE UUBUANA MARJBOR NOVA GORICA gove vladavine na Koroškem, ker svnje so v islctD smislu pt)sli>rili vsi njegovi glava rs ki predniki, nc glede na svojo politično obarvanost. Spomnimo sa samo neke nočne pijgroinske aktivnosti v letu 1972, ko je bilo mno^o leh tabel odstranjenih. Haider je odličen politik, posebej taktik, saj si kar naprej izmišlja nove /aplete, $amo da tabel ne bi postavil. Najnovejša Uma« je ta, da bo razpisal poseben referendum o lem. Jasno je ŽX2 vnaprej, da bo i/id tega ljudskega Í7jasnicvanja za napisne table nei^aiiven. saj število glasov Slovencev na Koroškem še /daleč ne more odtehtali listih glasov nasprotovanja, ki jih bt)do dali nemško govoreči prebivalci te ju/ne avstrijske pokrajine, Haiderjanskn pro tisi 11 ven sivo, najbolj zakoreninjeno un Koroškem. obstaja ludi na Štajerskem in drugod po Avstriji. Ima pa svoje korenine v naciona[socializmu in avstroikšizmu še pred IL svetovno vojno. Pozornemu sprcniljanju vsakokratnih tovrstnih dogajanj v Avstriji pa ne more uiti. da takšnemu početju, zasidranemu v politiki avstrijskih liberalcev, tako rumene kol oranžne barve, po li-heni, na koncu, će že ne prej, sloji ob strani pi>litika avstrijske ljudske stranke, kije irenutno na oblasti. V nasprotnem bi avstrijska zvezna oblast že lahko našla tisti korenček ali pa Šibo, ki bi ugnala nagajivega Jórga. Ni potrebno posebej dokazovati, da so. pravno gledano, takšni in drugi referendumi lako v teoriji kiU v zakonodajni praksi brezpredmetni, še posebej, če je pravica in obvezntjsl do dvi^jezič-nih krajevnih napisnih tabel zasidrana med drugim v določbi 7. člena že navedene državne piV godbe, kol t, I, ustano^tvenega akta n. avstrijske republike! Kam Síívrašivo do Slovencev in vsega slovenskega v sosednji "prijateljski" državi Avstriji pelje, je najnovejši dokaz SMS spomčilo, ki ta čas kroži po Koroški. To sporočilo poziva k aktivnosiim, primerljivim s pogromi nacional-socialistov in fašistov v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kaj pa Dunaj? Dunaj ne stori nič! Mn se sprašujejo in iščejo odgovore na enakih točkah. Združeni v duhu iskanja resnice smo najprej prisluhnili dr. Marjanu Turnšku. ki je spregovoril o kristjaru pred izjdvi paranormalnih p čim • ljudem, ki iščejo. Hvala! ■ M. ft. Vi in mi. Dobrodošii, Delavska hranilnica Šaleška 20, Velenje, tel.: 03 897 3007. 897 3008, fax: 897 3009 e-poštd: ma rj a na .zem va 9de I avska-hra n i I n ica.si vwwv.de{ayska-h ra nil n ica .s i »NAJ PONUDBA« NA BANČNEM TRGU 1. Krediti, ki nimajo konkurence Iziemni pogoii. ki vam bodo prišli še kako prav: • možen znesek kredita do 1.000.000,00 SIT in rokom vračiia do 36 mesecev. • obrestna mera SAMO S,0 % in strošek odobritve SAMO 5.000,00 SIT. • strošek zavarovanja 1.5 %. Informativni izračun: Znu« OM SMktzsv. StreL odobritve StroiUvoiiHiia EOM iooo.QOO.oo$rr 30.171.00 SIT 16.265.00 SIT 5.0DO,OOSrT 200.00 5fT 7.06 S IZKIMISTITl MOŽNOST POPLAČILA IMUŽJIH NIliDfTOV Fm DRUGIH BANKAH. 2. Pri odprtju osebnega raduna pripišemo 5.000,00 SIT, eno leto brez stroškov vodenja. 3. Pri sklenitvi rentnega varčevanja pripišemo 5.000.00 SIT. 4. Provizija za plačilo položnic 80,00 SIT za komitente in 150,00 SIT za druge. Prireditve - stalnice delovanja društva Kljub zelo mrzlemu vrejnenu se je zbralo na občnem zboru Pr(h svetnega društva I.okovica preko 50 članov društva. Na začetku sta Špela Koren in Urban Kavšak pripravila krajši kulturni pntyrani. / igranjem na fiavio in harmoniko sta poskrbela za prijetno razpoloženje vseh prisotnih v ktkoviški dvtiranl Predsednik društva Drago Koren seje v svojem poročilu spomnil vseh prireditev, ki jih je pripravilo društvo. Med drugim je povedal: »Osnovna stebra ali hrbtenica našega društva sta prav golovi^ ženski in moški pevski zbor. Oba sta v vsem tem obdobju zavzeto delala pod vodstvom naših prizadevnih pevo vodij. Zborovskf] petje je res nekaj lepega. Velika jo ta ljubezen do petja in dt> medsebiïj-nega druženja. Vem, da je na va- jah prijetno in laks^ človek dobi energuo, da vztrdja iz ledna v teden, iz leta v lete. Poleg zborov so tu $e mladi glasbeniki, ki se prav tako skozi vse leto trudijo in pridno vadijo.« Prosvetno društvo pripravlja ali si^deluje na mnt)gih priredil valu ki so v leh lelih postale stalniea pri našem delovanju: kulturni pn>-gram na občnem zboru P(îD I.okovica, proslava ob materinskem dnevu, sodelovanje tia medobčinski reviji »Pozdrav pomladi«, sodelovanje na srečanju gasilskih pevskih zborov, sodelovanje na pevskem taboru v Stični. S programom sodelujemo tudi na srečanju siarejših krajanov I.okovice in na komemoraciji. Vsako telo pripravimo ludi božično-novoleini koncert. Pnleg leh rednih prireditev je bilo še kar neka; prireditev, ki pa se niso pripravljale vsako leto. Trikrat smo v šoštanjskem kulturnem domu pripravili eel oveće mo prireditev Lokovica se predstavlja, ki je po/ela veliko pohval. Na leh prireditvah smo se predstavili z res pestrim programom.« Društvo pa organi/ira še marsikaj drugega. Med drugim vsako letne oglede gledaliških predstav v poletnem gledališču Studenec pri Domžalah. Teh ogledcîv se Loko vičani, pa tudi drugi, zelo radi ude-lej^ijo. Alenka Verbič nam je predstavila nov način llnanciranja preko javnega razpisa, ki se ravno sedaj zaključuje. Na koncu uradnega dela smo sprejeli program dela za letošnje leto. Upravni odbor na čelu s predsednikom Dragom Korenom je bil potijen še za eiH) leto. ■ Jerica Horen Na planinskem plesu je bilo veselo! Prijetne stvari kar prehitro minejo in tako je za nami 30. planinski ples, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Velenje ?.e sam kraj dogajanja je bil nadvse primeren in predvsem lep. saj je Cîoreitje Velenje - Gostinstvo prijazno sprejelo v okrilje novega razstavne»-prodajnega centra, v kaie-retn se nahaja restavracija Pod Jakcem, vse ljubitelje planin, ki se znajo povesehli ludi v nižinah. Glejte, da ne boste manjkali na 31. planinskem ples"ul Bistvo tovrstnih plesov je tisto »ta pravo« druženje, katerega gonilna sila je muranja moč človeka, ki vso eîîergijo sprošča za snovanje idej in seveda za svojo uresničitev z glavnim plačilnim sredstvom, ki se imenuje pred- vsem zadovoljsivo ljudi, katerim je vse to namen eno. Tako smo imeli priložnost prisluhnili domačim izvajalcem, kot so Podkrajska dekleta. Študentski in Rudarski oktet ter neverjetno zgovornemu fantiču, ki je s »frajtonarici)« priigral na ramenih Jožeta Napotnika. ki je spet blestel s svojimi slikarskimi stvaritvami. Na plesišče so nas poi')eljali zvoki ansambla Slovenski ekspress. katerega »gostje« so nas zabavali tam okrog polnoči. Zanimivo je bilo nevsiljivo pred-vajaiije filmov preko monitorja o preteklih druženjih šaleških planincev in ob gledanju »zlatih časov« smo uživali skupaj z njimi. Na mizah so nas, tako kot vedno, spet čakali spominki izpod neverjetno spretnih rok 1'dija Hriberška, ki se z njimi zapisuje v zgodovino teh plesov. Prvi pobudniki planinskega plesa so bili (žal že poki)jnl) Ivo Jamnikar. JulCka Škorjauec, Magda Zist in I.cnka /abovnik. Slednje so »okrogle« obletnice plesa skupaj z nami zagotovo še posebej vesele. Zaslužijo si vso pohvalo in zahvalo skupaj z vsemi, ki ustvarjajo ta ples prijeten in se trudijo na vseh področjih -na čelu z Andrejem Kuzma-nom. ki drži »niti plesa« v svojih rokah. Tisti, ki je to pot bil zagotovo najbolj v mislih z nami na plesu, kar dokazuje njegovo sporočilo, je sedanji predsednik Planinskega društva Velenje Jože Melanšek. ki je bil žal odsoten. ■ Marija Lesjak Združujeta nas tudi giasba in ples, ne samo planine. Ko steče še v napadu Elektra visoko ugnala Koper - Izvrstna Mali in Nuhanovič - V soboto v Sežano '>Obrambo bomo morali igrali na lako visoki ravni kol v zadnjih nekaj tekmah, nekoliko bolje pa bomo morali zaigrali v napadu,« jtí pred srečanjem s Ki>prom na-povcdcïval šoSianjski trener Du-^an Haupiman. Svoje /ahieve jc dobro prenesel na igralce, saj so lokrai Igrali odlično v obrambi. Sleklo pa Jlni je tudi v napadu. Neusiavljiv je bil Salih Nuhanovič, domači 209 cm visoki center, kije dosegel 2S ločk ob 6^-odsUMnem mciu iz Igre, lemuje dodal ^e pet skokov in ludi pet 'banan' in 'i njimi še po trdil sla lu s prvega blo-kerja lige s povprečjem 2.7 blokad na lekmo. »Ne glede na visoko razliko je hilo 10 ie?.ko srečanje. Dohn) smo se pripravljali nanje, vedeli smo. od kod nam preii največja nevarnost, in uspešno smo usiaviJi njihove ključne igralce. To je hila pot do zmage. Zadovoljen sem tudi s svojo igro. Upam, da bom ohranil tako dobro formo ludi v prihodnje in da ne bom zasel v kakšno krizo,« je bil po tekmi zadovi>ljen Nuhanovič. Poleg njega je bil lokrai odlično razpoložen tudi Cîrega Mali. igra- lec iz Borovnice, ki je v leiosnji sezoni prišel v Šoštanj i/ Uniona Olimpijc, iz tekme v lekmo pa i^ra bolje in s lem ludi na igrišču dokazuje, da se v Sošianju dobro počuli: »V Šoštanju se kvalitetno dela. dobro igramo» dobro so me ludi sprejeli, lako da sem lukaj res zelo zadovoljen. Mislim, da dobro igramo in da se kažemo v po/iiivni luči, zalo upam. da bo lako ludi v prihodnje,* pravi uspeli izksnislili razliko v višini pod obročem.« Mali, ki je v ponedeljek prazn<ïval 22, rojslni dan, je na lekmi s Koprom dosegel 25 točk in bil s sedmimi skoki najboljši skakalec na srečanju. To je bila edina tekma v febru-ariu. ki sojo košarkarji lilekire igrali v domači dvorani. Sedaj jih namreč čakata dve gostovanji, prvo v Sežani, naio v Zrečah, vmes pa še zaključni turnir kala Spřtr v Domžalah. V soboto torej 11 lek tra Hstuech gostuje v Sežani pri Kraškemu zidarju Jadranu Krasu, trenutno devetouvr-ščenem na prvenstveni lestvici. »V Sežani bomo mtirali igrali "«br'barski kli Í/STAHc iOPOl Mali. O lekmi s Koprom pa je pi>-vedal: ign> scni /elt> za- dovoljen, skupaj s soigralci smo na igrišču zelo dobro delovali -lako v obrambi kol ludi v napadu. Dobro smo ustavili njihove ključne igralce, v napadu pa smo podobno kol na lekmi s Koprom - trdo v obrambi in pogumno v napadu. Sedaj igramo proli ekipam, ki se borijo za obsianek- le pa Si) zelo nevarne,« je za sobotno lekmo napovedal Haupt-man. ■ Tjaša Rehar V soboto z Aluminijem • • • Po petdnevnih pripravah ob morju Rudar spet doma - Prijateljske tekme pokazale, da je napad trenutno boljši od obrambne vrste Nogometaši Rudarja so bili od srede do nedelje prejšiýi teden na priprav h hrvaški Isiri. v Šlinjanu blizu Pulja. Vmes so tîdigrali tudi tri prijateljske tebne. S lirvaškijn prvoligašem C'lbalijo 1:4. strelec za Velenjčane je bil Komar; z dru-goligašcm Isiro : 3 (sirclci: Komar, Pavlovic, Rošer), s slovenskim prvoligašem Kt^prom i : 3 (strelec /nova Komar). Že na prvi lekmi se je poškodoval njihov novi igralec Azizi, (poškodovane ima vezi desnega ramena, zalo bo najmanj desel dni odso- len). Po besedah trenerja Romana Frangeša so priprave dobro uspele. Imeli so idealne razmere za vadbo, vreme je bilo za tukajšnje razmere skorajda že pomladno, ob ireh tekmah pa so opravili kar devet treningov. Tekme s 'pravimť nasprotniki so pokazale, kje trenutno so. Na pripravah je biio dvajsei nogometašev in priložnost za igro so dobili vsi. Pokazalo pa se je, kol pravi, da je ircnuino napad boljši del moštva. Zalo bi morali dobili vsaj še enega izkušenega igralca zadnje vrste. Predvsem so bili Rudarjevi obrambni igralci na leJi lekmah (pre)počasni za nasprotne napadalce, pa ludi vraiarji niso branili tako. kol bi morali in kot od njih pričakuje. Posledica vsega tega je bilo tudi toliko zadetkov v njihovi mreži, »Znl se je že na prvi tekmi s Ci-balijo poškodoval Azizi. Mislim, da smo z njim dobili pravega strelca, in upam. da se bo kmalu vrnil.« Do nadaljevanja prvenstva prve dni marca bo Rudar odigral Se nekaj tekem. Ze v soboto bo v Velenju gostil drugo lig a ško mošivo Aluminij, v sredo prihodnji teden pa Maribor Pivovarno Laško. ■ vos 1. A SKL moški; 15. k. ileidra Ešotech - Koper 96:71 (73:53,47: 36, 29:15) I'lekua Ilsotech: Dobovič-nik 2, Bručí 2. Bofić 6, Rošer, Ncdcljkovičll(S^),Mali 25 (4-4). Vldovič 2, Hosinikar. Onicr 4 (2-2), Ntilianovič 2» (2-.>). Ivanovič ir> (2-4) Vrstni red: 1, Goeplin Slovan .^0. 2, Pivovarna l.a.^ko (-1) 2(>. X Uelios Domžale (-1 ). 4. Alpos Kcmoplast, 5. Flckira Rsotech v.si po 25, 6. Postojnska jama 21.7. /.a-goije Banka Zasavje, 8, Ko per, 9. Kraški zidar iadran Kras vsi pn 20, 10. I,oka kava TOG. U. Rogla Zreče oba po 19, 12. Krka Novo mesio 17 Pokal Slovenije -osmina fínala Gorenje • Veliko Nedelja 40 : 32(18:16) (prva tekma: 3S: 24) Gtjrerv'e: Skok. TanišcL .1. Dobel-šek y, Kavaš 4, Bedckovič 3, Skcriak 1. Sirk 8, Pučnik 1, Rutar 4, Zbičaj-nik 2. Rti/ničok I, (iolCar. /rnič 6 (2), l^ainšek. Prijateljski tekmi Gorenje • Vardar (Makedonija) 37:35(20; 19) Gorenje: Skok, Tajnšc .^..1. Dobd-šck 8, Kavaš 3, Sirk 4, Rutar 2, Be-dckovič 4, Rczničck Zmić lU (5), l^inšček Gorenje-Ribnuo Rikohlše 46:40(20:23) Gorenje: Skok. Sirk 10, Řezníček (1), Rular I, J. DobelšekCi, l.ainščck. 1. B ŽRL, 17. krog ŽRK Velenje-Sežana 33: 24 (15:11) ^RK Velenje: Rcdniak 15 cîbramh (4x7 m). Vajdi 3. JukiO 1. Tovrljan 2. Ska/a 8, Patkić, Music 5, Stcvano vtć 4, SkDĆai, Pulicši, Noiino\ić 5. RaukfAlC 5 (I ). Jozanovic. Bcld 14 obramb (lx m) Kegljanje, 2. S.L. -vzhpđ • ženske - 9» krpg $oštanjšlanjčani izgubili na lesno s 23: 25 in s 24: 26, so iret-j ega dobili, v čelrlem pa ponovnti prepustili vajeti igre gostiteliem. v soboto bi morali odbojkarji Šoštanja Topolšice v domači dvo rani igrali še lekmo predzadnjega kroga inleriige s Kometom Ka-pošvarjem. vendar so Šostanjčani prosili Madžare, da bi tekmo prestavili, saj imajo v Šoštanju obilo ležav z boleznimi in pt^škodbami, lako da bi ležko scslavili ekipo, ki bi bila sposobna kvalitein krat so gostovali pri ravenskem Fu/inarju. ■ Tjasa Rehar Ahmetovič v odlični formi Siarejši atleti so se pomeri U na miiingih v Šempetru in Ljubljani, v Šempetru so tekmovali skakalci (višina, palica, daljina), v Ljubljani pa tekmovale i v sprintu in teku preko i)vir. Nina Kokui ima v teh uvodnih tekmah še vedno težave z zaletom, a jih bo poskušala odpravili do državnega prvensiva. Pravo Ibrmo pa je že pokazal Ado Ahmeiovič v leku na 60 m z ovirami z rezuliaiom X:34. Hitrejši od njega je bil le Luka Križaj iz ljubljanskega Massa. Pri članicah le ^iva Koželjnik na o^rah bila če-irta z rezullalimi med mlajšimi mladinci pa jc zmagal na m-rah Lenari Malic z 8:56. Šprinierii so pokazali stabilno formo. Dejan Škoflek je tokrat pmtekel 60 m v 7:12. Malic Nežmalic pa 7:16. Zasedla sta šesif) in sedmo mesto. Pri mlajših mladincih je Klemen Skle-dar dosegel svoj osebni rekord 7:50 in bil na dlju peli. Maja Miha- linec, ki je prejšnji teden tekla rekordnih 7:61, je bil lokrat le malenkost počasnejša (7:66). V absolutni kategoriji je dosegla 2. mesto, med svojimi vrstnicami pa trenutno v Sloveniji nima prave kurcnce. Na mladinskem prvenstvu v soboto bo v boju za odličja tudi druga Velenjčanka Urška Jelen. ki je bila U)krdl s 7:94 v abstv lulni kategoriji peta. m B. t SPORT IN REKREACIJA Robert Hrgota s sotekmovalci drugi na svetu Pomembna izkušnja in lepa odskočna deska za naprej Kranj. Medvode - Na mladinskem sve lovne m pmtnsivu v nordijskih disciplinah (NK) so barve Slovenije /vstopali kar irije tekmovalci SSK Velenje: Robert Hrkota. Ante Obreza in Žiga I'rleb v {NK K vodil pa jihjc njIKov klubski irener Igor Jelen. Roben Ilrgoia je skupaj s soick-m ova) ci Jernejem Košnjekom. Pri-moÂ2ni R(3glićcm iii Jurijem Tepe-/.em stal na siopnickah, saj so ekipno dosegli 2. mesto (prvi so bili Avslrijci), koi posameznik pa jc bil Hrgota s skokoma 102 in 100 m osmi. An^.e Obre/a jc z ekipo osvojil nelivalezno 4. meslo. Na tekmi v leku na 15km je po skokih zasedal 2. mesto, potekih pa 17. V teku na 7,5 km dolgi pn^^;! jc bil v skokih prav lako drugi, na fomcu pa osmi, S lem je izpolnil normo za nastope v svetovnem pokalu, /'.iga Urtep je sicer ostal rezerva, a je že članstvo v reprezentanci samo po sebi lep uspeh. Za i/vrsine dosežke naših mladih ^porinikov na lem svelovnem prvenstvu je zaslu.?.en tudi njihov trener za nordijsko kombinacijo Igor Jelen. Velenjske udeležencem sveto vnega prvenstva je v ponedeljek skupaj z vodstvom kluba sprejel župan Srećko Meh s sodelavci. Sprejema so se udeležili tudi nji-\vm starsi, trenerji ic drugi mladi skakalci. »Veseli in ponosni smo na vaše uspehe in tudi na uspehe drugih, saj ste športfiiki najboljši anv basadûijl In najlažje poveste drugim, kakšni smo Velenjčani, Sale-cani in s tem sploh Slovenci. Prepričan sem, da je tudi Velenje zaradi šporiuikov veliko b<^ij po znano v svetu, kot bi bilo sicer. Vasi uspehi so sad dolgoletnega dela trenerjev, Sporlnih delavcev in okolja, v katerem živimo. Zclim vam, da bi tudi v bodoče dosegali podobne uspehe v vaše in naše zadovoljstvo,« je med drugim dejal velenjski župan. ■ Matjaž Tripiatf trener mladinske reprezentance v sofo skokih, tgor Jeten, pomočnik trenerja miadinske repreien-tance v NK, srebrni Robert Hrgota, Anže Obreza in Žiga Ur- leb (foto: vos) REKLI sa ... Aleš Dremel. predsednik kluba, je ob čestitki tekmovalcem obljubil da si bodo ludi v bodoče prizadevali, da bi vzgojili še več skakalnih junakov.* Robert Hrgota: Prvič sem sploh nastopal na mladinskem svetovnem prvenstvu. / obema uvrstitvama sem zelo zadovoljen, ponosen nanju. V skokih so se bile majhne re» zerve, Res pa je, da vsak skok ne miire biti popoln. Vsekakor je bila to zame nova po- membna izkušnja in lepa odskočna deska za naprej.« Igor Jelen, trener: »Strinjam se. da je ta uspeh plod dolgo letnega dela vseh v klubu, in lo je najlepša nagrada za naše delo. /elimo si, da bi naši fantje enako uadaljevalj ludi. ko bodo starejši. Čeprav vemo. da jo preskok iz mladincev med člane zelo nepredvidljiv. Veijamem. da se bomo veselili njihovih nastopov tudi, ko bodo siarejši. Ct ne bi bil opti-nUst. ne bi iolik<5 energijo vlagal v ta šport,« ■ spet za prvenstvene točke Po kratkem predahu zaradi dveh rrri' Major Pro tour turnirjev v Velenju in Zagrebu se je v soboto ponovno nadaljevalo pr-venslvo v vseh članskih namizno-teniških ligah. Igralke Tempa so gostile lani drugo uvrščeno ekipo Merkurja iz Kranja in izgubile z 2 : 6, Posamičiii zmagi sta dosegli Tamara Jerič in Vesna Ojster-šek - Drnovšek. Moška ekipa je gostila ekipo Križe in dvoboj gladko di>bila z rezuhatoni 6 : 2. Odličen je bil Jure Siatinšek s 3 posamičnimi zmagami, preostale točke sta prispevala Nenad Bojanič in (îre-gor Nlšavič ter dvojica Slaiin-šck/B(íjanié. Tudi drugoligaška ekipa Tempa 2 jc dopoldne gostila ekipo Pu-conci 2. Tekma se jc po sicer razburljivih dvobojih končala s 5 : 5, popoldanski dvoboj pa so prepričljivo dobili igralci MTS 2 iz Murske Sobole s 6 : 2. Za ekipo so nastopili Miha Kljajic, Patrik Rose, Jaka Golavšek, Jernej Ošlovnik ter Dejan Lamešič. Po uspešni izvedbi 7. medna- n^dnega odprtega prvenstva Shv vcnijc domači organizatotji dobivajo priznanja za t^dlično izvedbo, Posebej je treba poudarili, da je v času tekmovanj potekal praktični izpit za namiznote-niške sodnike (OUT COURT), ki ga je večina uspešno opravila. Mednarodna izpraševalca sta prišla iz Kanade ter Brazilije. Med njimi so bdi tudi štiije kandidati iz Slovenije: Zerovnik, Su-šteršič, Novak in Prelovšek. Pridobljeni »plavi kartonček« je eden od pogojev za sojenje na na- slednjih olimpijskih igrah. Številni gledalci so zato lahko opazili med kandidati tudi edinega predstavnika črne celine iz Ugande. Organizacijski odbor se zaliva-Ijuje vsem. ki ste pripomogli, da je ime Velenje in Slovenija prepo znavno v svetu. Srečnim iz.žrc-bancem ob zaključku turnirja nagrade čestitamo: štedilnik Gorenja je v lasti g, Mandcica iz Rečice ob Paki. namiznoleniška miza je že v uporabi pri g. Bartolu v Trbovljah, kamero za računalnik pa bo prevzel g. Škerl iz Sevnice. ■ A. V. Osvojili 13 medalj Kraiý - Z absolulntm. mladinskim in kadetskim prvenstvom Slovenije je zimska plavalna sezona dosegla svoj vrhunec. Na tekmovanju v Kranju od 2. do 5. februaija je nastopilo .^56 plavalcev in plavalk iz 19 slovenskih klubov. Med njimi jc nastopilo tudi 17 najboljših plavalcev Pla-vahiega kluba Velenje, ki so ponovno dosegli t)dmeven uspeh. Njihovi rezultati in uvrstitve so presegli najbolj optimistične napovedi. Skupno so osvojili 13 medalj 4 zlate. 4 srebrne in 5 bronastih medalj. Posebno sla se izkazala Nijia Drolc in Jože Blazina, ki sta poslala dvakratna prvaka Slovenije v kadetski kalegoriji. To je doslej ujun največji uspeh. Medalje so osvojile še štafete kade-tinj (v treh štafetah je nastopilo šest plavalk) in mladinka Tamara Martinovič. Vsem plavalcem za odlične rezulialc in trenerki Veri Pandža za njihovo pripravo Iskreno čestitamo. RezuHotí filavaUev, Ici $o se uvrstili vfinale med nojboljših osem: Kadefinje - 50 m prosto: 4. Ta- mara Govejšek 28,44, 5. Nina Drf)lc 2X,56; 100 m prosto: 3. Nina Drolc 1:00,56, <\. Tamara Govejšek 1:01,87; 200 m prosto: 2. Nina Drolc 2:09,60, 4. Tamara r sc uvrsii 5 najbopih ekip, še eno /dwa v ognju. Kol peta seje v poslavi Viklor H rasi, Bojan Lesnika in Rafael Reclnak v finale uvrstila še druga ekipa invalidov. Med píxsamezniki je po pričakovanju /jnagal srebrni paintjiimpiiec iz Aien Franc Pintci; p jed IŤancijcm Bi^'aki>m z Jesenic in Trargem /uc-kom iz Velenja. Velenjske sirelcc invalide čaka v prihfxinjili tednih vrsta kvaliHkacijskih tekmovanj za uvrsdicv na državno prvenstvo. Zlato za Deo in Klemna v t.iinbijsu je bit 5. mednarodni karate furnir »Kobe Osaka 2(Hï6«. Tur-niija seje ikJcIeioli^ 280 lekmo\'aJccv v/ Al klubov iz llrvaskc in Slovenije, /a Kamte klvib Stuxokan iz Velcnjasia se Uimirja udeležila dva ickmpskega mladinskega prvensIva v Podgorici SIČ. KK Veler^e: Tcknxwalci so dosegli naslednje uvstitvc, tnesio Alena Music, kale nilajáe deklice. 3, mesto 1-!KIPA KATT mlajša kategorija mešano (Miisić, Kljun, Pesjak) in starejši dečki KATl- KKIPNO (/iiluboršek, Lipovšek. Pokwáak). Tri tretja mesta Tekmovalci Karate kluba Velenje so dosegli nasiwinjc uvrsiiive v kaiah: Alcna Musič • 3. mesto: eki^w (Miusič, Kljiin, Pesjak) • 3. mesto: ckipii (7alut>co§ek. Lipovšek, Polovšak) - 3. mcslo Dečki državni prvaki Mostec-SSK Vclei^e ima ludi zelo dobro zaledje, kar so dokazali dečki do 15 kt na ekipnem državnem prvenstvu v MosteciL F kipa v sestavi Klemen C) mladič, /iga O mladič, Marjan Jelenko in Tonia? ^.ižek Jc postala državni prvak. Vizore - ramkajšni skakalni klub je izvedel meddrustvcno tekmovanje poil rcllektojji, udeležilo pa se ga je preko JOí) tekmovalcev. Tudi lu so vidno vlogo igrali tekmovalci SSK Veleruc, V kalegoriji cicibanov je Ma-levž Samec osvoiil 2. mcslo, Vid Vrhovnik 6.. Blaž Sluga Patrik Viiez 15., Dan^an Oblak 16. in David Siretiar IS. mesto. V kaiegorvi deckíw do 11 let jc zmagal Urh Krajnčan, Matevž Samcc pa je zasedel 4, mesto, V kaic^oiiii dočktív do 13 lel je zmagal Nikif Hi/ar. (1x3[je mesto jc zasedel Patrik Jelen in 15. Robi Vitez. V kaicgmji mladinccv jc Jan Koradej zasedel 12, mesto, v kategoriji starejših veieranov pa je Milan Oepelnik osvojil drugo mesia. .lur.šiiici - V nedelio pa je nwddrušivcno leknuwanjc pripravil ludi skakalni klub Juréinci pri Ptuju. V kalegoriji do 9 let je Patrik Vi lez Trascdcl 2. mcsu). v kategoriji mladinccv Niko ! ližar 3. in Robi Vitez 5., v kaiegcv riji članov pa jc 3. mcslo zasedel Pairik Jelen in f>. Jan Koradej. SSK Velcnie vabi vse mlajše dečke in deklice, da se vClanijo v klub. Tre^ ningj polekajo v p< opoldanskem ćasu na skakalnicali ob Velenjskem gradu Več o klubu si lahko ogledale na Kpleini strani wwwiskijuinp-vclenie.si/ssk Smučarji na Golteh V lepem okolfu IvHela Beiula v Moziijii so v nedeljo zveCer odprli fireCanje slovenskih novinarjev smučarjev. OkiiJg stotini slovenskim novi-naijcm so se pridružili še gostje iz Avsirije, Hrvaške. Srbye in Orne gore, Slovaške ter Velike Britanije. Nc^sinajjem je dobrodošlico izrekel mo/ir-ski Áipan Ivan Suliovcr.^nik, posebno dobrodošlico pa je pripravil ludi Pusi nmzirski. Nato je spregovoril tudi prc-mamo članstvo iz vseh ireh občin in vseh starostnih kategorij, nam je z^lo pomembno, da se našega občnega zbora udeležijo tudi predsiavniki javnega in političnega Življenja v občinah, strokovnjaki za sladkorno bolezen in predstavniki drušiev, ki delajo z vsebino, ki je podobna nali. Zalo upamo, da se ga bodo udeležili tudi vabljeni gostje,« pravi predsednica društva romana Pra-proinik. kije sicer lahko z delom društva zelo zadovoljna. [udi zato. ker se člansivt) povečuje, vedno več pa je med člani ludi mladih bolnikov, ki prej VÂSO imeli laktî velikega interesa za delova-nie vdruitvu. ■ b& H saleski Studentski klub www.ssk-kiub.si Študentje pozor! Konec je 'zabusavanja'! Če ste popuščali na izpitnem področju. ne zaiajite se na družbenem. Pred nami je obilo zanimivih dogodkov in verjamemo, da bo vsakdo našel kaj zase. Že včeraj je SŠK poskrbel za svojevrsten dogt^dek ob slovenskem kulturnem prazniku. V dvorani centra Nova smo organizirali koncert klasične glasbe, na katerem so na-SToi^li ialeSki študentski okiel. Marina Ružič (harfa). Nina Verhoten (klavir) in Jerneja Pačnik (alt). V petek. 17. Tebruarja, vabimo vse zaljubljene pare. piv sameznike, ki imare kaj i^nagle-dano«, in vse, ki sle pripravljeni na dober žur in ples do jutra, na tradicionalni Valentinov ples, ki bo tudi letos v re-stavraciji Jezero. Cena večerje, glasbe in zabave s skut^ino Slovenski ekspres jc ie 2500 SI T. Verjetno se v!;i sprašujete, če ima SŠK prste vmes pri L i. festivalu »Dej bolj na glas<<Šank rock, Omar, Alya, 6-pack. Billys private parking), ki bo 18. februarja vvelenjski Rdeči dvorani? Seveda! Karle za člsne so na voljo po polovični ceni. /a vse nove čiane pa bodo vstop- nice za omenjeni koncert zastonj. Ja, tako je. Zastonj! 25. Icbruaria bomo izkoristili dan. Podali se bomo na Oolte in se pomerili v paralelnem veleslalomu. Cena cch)dncvnc smučarske karie, tekme in toplega obroka je samo .^ODO Srr. Zvečer pa bo v MC-ju pustna zabava. Imamo pa še eno zadevo, ki je tudi nadvse zanimiva • smučanje v Mokricah (Nassfeidu) za samo .^^2.000 SIT. Cena vključuje 2 polpenziona v rr\(y deri\em hotelu Cube. ^ celodnevne smučarske karte in prevoz. Prijavile se čimprej, saj je Število mest om^eno. Napomo, ni kaj! Sle pripravljeni na vse lo? Več o vsfm na wwH.ssk-kliib.si Da bi hoja tudi pozimi krepila zdravje Hoja je najbolj običajen in fizitv h^i način gibanja telesa, / ni<3 realiziramo šicvilne želje in pričako vaoja. Omogoča nam obiske prija-leliev, potepanje po naraNi ali tavanja po trgovinah. V pn)stem času smo ljudje različno telesno aktivni. Sieviliie raziskave kažejo, da najpogosteje ht)dimo. Po pogosto Sli sledi vrtnarjenje, fiines, kolesarjenje in plavanje. Vsi hodci, neodvisno od siar(3sii in telesne pripravljenosti, bomo z redno hojo ohranjali in krepili svoje zdravje. Pomembno je. da preko celega leta skjtinto za redno telesno aktivnost. Izvajali bomo aerobne vaje. Vadili bomo vsak 30 minut. Intenzivno?^ vaj bomo naravnali tako, da bo frekvenca srčnega uiripa vedno v območju varnih mej. I.e dobri) telesno pripravljeni se bomo na pot lahk;gubljamo tudi preko i/postavljenih delov lelesa z Izhlapevanjem. Z {ihJajaujem telesa postanejo gibi počasni in okoreli. P<ûavi se ot(v pelost, presoja pa je okvarjena. Če se razmere slabšajo, se pojavijo halucinaciie. Pri zmrzlinah Sť> deli kože zelo ohlajeni, vendar niso trajno okvarjeni. Ohlajeni predeli so najprej beli in trdi, nato boleče ote-čejo. Koža se pozneje olušči. Pomaga že nekaj minut ogrevanja. Pri ozeblinah imamo trajno poškodbo enega ali več delov telesa. Pogosteje se poja%ijo pri ljudeh z motetiim pretokom zaradi ateros-klcn)ze. Koža pordi. oteče in po-črni. Pomaga topla odeja ter postopno ogrevanje v vodi (38 - 40 C). Preprečiti moramo morebitno okužbo! Mraz je najnevaniejši v faimbi-naciji z vetrom, ki občutek mraza izredno poveča. Pri vetru, ki piha s hitrostjo 50 kni/h. čutimo O stopinj koi minus {•) IX stopinj Celzija. Pri nižjih lemperaiurah se razlika še povečuje. Pozimi je v gorah nevarno tudi močno sonce. Ka 1000 m je sevanje kar 7a 15 % večje. Zaradi odboja se poveča vpliv žarkov tudi v (Oblačnem vre-tnenu. Povzroča lahko plazove snega, na naši koži in ustnicah opekline, očesno vnetje ali snežno slepoto. Ob direktnem delovanju na glavo se lahkn pojavi tudi sončarica. Za usire/jio zaščito potrebujemo očala in pokrivalo. Ob velikem napt)ru se pojavi tudi močnejše potenje in intenzivnejše dihanje, ki zahtevata vnos Vegih količin leVííčine in mineralov (izoionični napiiki ali sol). Po- r d» > g i CO IVI niembno je ohranjati tekočinsko in elektrolitsko ravnotežje. Med hojo po gorah lahko v enem dnevu izgubimo tudi do 8 litrov tekočine. /a nadomeščenje bomo uporabili energijske, vitaminske in mineralne napitke. Pili bomo v manjših količinah, saj organii^em lalîko v 1 miiiuii posrka le 15-20 ml tekočine. Tnergijska poraba jc odvisna od tempa hoje, naklona poti in teže nahrbtnika. V povprečju med zmerno intenzivno hojo porabimo 9.8 kcal/min. Ob hoji bomo uporabili pohodne palice. Preprečujejo zdrse in padce, prevzamejo pa tudi del telesne teže. Prelevijo nas v štiri-nožca, razbremenijo hrbie-nico, kolke in kolena. / njimi je hoja hitrejša, enostavnejša, bolj učitikovita iu varna, telesni irening pa celovitejši. Redna hoja vpliva na srce. kri, mišice, pljuča, gibalni sisiem, kožo. prebavila, živčevje. žleze z noiratijim izločanjem in duševnost. Srce se poveča. Njegova teža iTosiopno piîraste. število mišičnih celic se pimi-noži . Spremeni se presnova in delo postane bolj učinkovito. Pïimno/iseludi število krvničk, ki postanejo kvalitetnejše, saj laKko prenesejo več kisika, /manjša se nevarnost strjevanja, volumen plazme pa se poveča. Po dobno se dogaja tudi z mišicami telesa. Spremeni se njihova velikost. teža. moč. število mišičnih celic, presnova in učinkovit:)si. P<5Veča se vitalna kapaciteta pljuč, prav tako tudi volumen izdilia v 1. sekundi. Kosti postanejo močnejše in prožnejše. Močnejše in bolj elastične ptjsianejo tudi vezi. Skelet bo postopno težji, vendar okret-nejši in pmžnejši. Osicoponjzc in poškodb bo manj. Spremeni se tudi koža. Postane boli elastična. Polt je lepša, prekrvavltev boljša, bolezjii pa je mauj, izboljša se prebava in odvajanje blata postane redno. Pomemben vpliv «î kaže ludi na živčevju. Izboljša se koordinacija, reagiranje poslane hitrejše, glavoboli pa so redkejši. I.judje posianemo bolj sproščeni in bolj kreativni. Lažje se zavaruje tn o pred stresom. Občutek zdra>ja je večji ki kakovost žiWje-nja porasle. Hoja vpliva ludi na žleze z notranjim izločanjetn: ščitnico. nadledvično žlezo, trebušno slinavko in spolne žleze. Z redno hojo pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in žilja. prezgodnji) invalidnost in uiiirljivost. Preživetje se podaljša, kakovost življenja pa izboljša. In kjeje ključ do uspeha? Uresničili moramo le odločitev, da postane hoja naša vsakodnevna navada in potreba! Casje pravi,sajje narava odela v čudovito belo odejo iu nas pričakuje. Da tias sprejme, očara in napolni z zdravjem. ■ Prim, Janez Poles, dr. med-intermst MODROllELA KRONIKA Ropar pošte na Gomilskem prijet Osumljenca, ki je delavki zagrozil s pištolo, odnesel pa manjšo vsoto denarja, so v nedeljo pridržali Žalec. 31. januarja • V torek so policisti in kriminalií^ii obravnavali oborožen rop poŠte na (îomilskem, v upravni enoti Zaiec. Policisti so o ropu prejeli obvestilo ob 12.45. Ropar je z oro/jcm grozil uslu/benki pošte in í:(í nje zahteval denar. Postna uslužbenka mu jo man-jio količino dcnaija tudi izročila. Koje ropar dobil denar, je zapustil pošto in odšel v neznano. Ropa je ^«umljcn mlajši moški, visok med 165 in 170 centimetri, ki je bil v ćasu ropa oblečen v modro bundo z belo barvo pod rokavi ler modre hlače. Na glavi je imel črno kapo z i/rezom za cci in na rokah črne rokavice. Policisti so /a pomoć /caprosili vse, ki bi karkoli vedeli o pobeglem roparju oziroma so v bližini pošte npa/ili kakšno sumljivo osebo ali zapuščeno vozilo. Kol so sporočili s Policijske uprave Celje, so kriminalisti sektorja kriminalistične policije v nedeljo osumljencu že odvzeli pros:osi. Zoper njega je bilo odrejeno policijsko pridržanje. Već o sami preiskavi ropa in drugem bo znanega danes (éeinek), ko bodo o tem spregovorili na posebni tiskovni konferenci. ■ fz policistove beležke Zagorelo v lakirnici škoda, ki jo je povzročil požar, ocenjena na 200 milijonov tolarjev Ložnica. L Tebruarja - V sredo okoli 12. ure je zagorelo v lakirnici podjetja v Ložnici, Do po žara je prišlo v komori /a lakiranje polizdelkov, od tod pa se je požar razširil na manjšo količino lam skladiščenih lakov in lopil. Po/ar so skušali dclavci najprej pogasili sami. potem pa so jim na pomoć priskočili gasilci iz /alca in okolice, ki so s hitro intervencijo lokalizirali požar in preprečili širjenje, preprečili pa so tudi. da uporabljena gasilska sredstva niso odtekla v podtalnico, ampak so jih zajeli v lovilni bazen, Požar je gasilo ]2? gasilcev, ki so na kraj požara prihiteli s 34 vozili, /aradi možnosti eksplozije in razširitve požara ter močnega dimljenja je bilo na varno evakuiranih okoli 400 zaposlenih. Zagorelo je zaradi blokiranega ležaja elektromottjrja, ki preko reduktorja premika pištole za laki- raive. pri čemer je prišlo do trenja in posledično vžiga laka v notranjosti komore. Z reševalnim vozilom so v bolnišnico odpeljali tri zaposlene ziiradi dima, ki so ga vdihavali pri gašenju. V bolnišnici so ostali na opazovanju, nastala škoda pa je ocenjena na okoli 200 milijonov tolarjev. Na prehodu trsioru na Šaleški cesti. kaj kmalu za tem pa jim je bila znana tudi identiteta sopomika. Zasegli so mu pištolo airsoft gun. Zdrsnil planinec Solčava. 5. februarja - V nedeljo ob 12.37 si je planinec pod řCotliči na Okrešlju zaradi zdrsa V sredo. I. februarja, zjutraj so bili policisti najprej v Šoštanju. Tam so biii čez teden potem še večkrat. V torek so šli /jno. ker je nekdo vlomil v trgovino Bela - Vegrad. Vlomilec ni t)dnesel ničesar. ker ga je pregnal alarm, škode je povzjočil pa kar nekaj. Iz avtomata za izposojo DVD filmov pri pošli v Velenju na Kidričevi je neznanec odnesel blizu 3.5.000 tolarjev, fz podjetja PRC)-VHI. na Splitski pa je nepridiprav odnesel dva kompleta onxlja znamke llilii. Iz stanovanja na Jenkovi v Velenju je mlajši moški temnejše polti, oblečen v črno jakno, to je prodajal razne predmete. ukradel denarnico z denarjem. S strehe vane hišice na Kunta Kime je nekdo odnesel sončni kolektor. Zvečer sta v klubu Gabrič v Šoštanju razgrajala vinjena gosta. V jezo ju je spravilo. ker jima niso dali, da bi še dotočila. Se preden so prišli v Šoštanj policisti, sta odšla. V stanovanjskem bloku v Saleku je ljubosumni mož s topim delom sekire po obrazu poškodoval ženo. V soboto, 2. februarja, so policisti obravnavali več vlomov. V trgovini Kalia na Šaleški v Velenju je nekdo pregledal vsebino predalov mi/ in bla- g^ne. odnesel pa ni ničesar. V darilnem butiku Niikana Šaleški je iz odklenjene blagajne odnesel menjalni denar in nekaj usnjenih izdelkov. V tiyo-vini Andor je iz predala mize odnesel kuverto s 25 tisočaki, v trgovino Univerzum trade, v neposredni bližini, pa mu ni uspelo priii. *** V petek. 3. februarja, ponoči so policisti posredovali pred hoielom Paka v Velenju, kjer seje fant z udarci lotil bivšega dekleta. Za tem pa so jih klicali v Šoštanj, kjer sia ju v lokalu Time out počakala dva pretepena moška. Policisti so ugotovili, da sta ju pretepla znana šošianjska kršitelja. V ponedeUek, 6. februarja, so šli policisti ponoči v večsianovanjsko hišo na Kajuhovo v Šoštanj, kjer je mozak na hodniku pričakal svojo bivšo ženo. jo lasal in pretepal, potem jo še pred prihodom policistov ucvri. Zoper kršitelja bodo policisti podali obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške, obenem pa spisali ka/ensko ovadbo za državno lozJIstvo zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja. poškodoval ramo. Ker sam ni zmogel varnega sestopa v dolino. so mu pri lem pomagali pripadniki gorske reševalne službe s helikopterjem Slovenske vojske in zdravnikom. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali do Mozirja, od lu pa so ga z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Celje. Poskus ropa v Velenjianki Veleiýe, 2. februarja • V soboto zvečer so policisti obravnavali pi> skus ropa v trgovini Velenjčanka. Moški, star okoli 22 let. visok blizu 180 centimetrov, oblečen v sivo bundo, na glavi je imel kapo, je z nožxm zagrozil prodajalki in zahteval, da mu izroči dnevni izkupiček. Ker je prodajalka začela vpiti, se je storilec prestrašil in pobegnil. Odnesel salonitke Latkova vas. 2. februarja - Neznanec je preko noči v skladiščnem prostoru prodajnega centra v Laikovi vasi odtujil salonhne plošče, slemenjake in vijake v skupni vrednosti 216.000 tolarjev. ABITURA Podjetje za izobraževanje d.0.0. RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani pokll(^i šoli) - EKONOMSKI TEHNIK PTl PROGRAM {po končani trgovski šoli) PRIČETEK BO 7. MARCA 2006 OB 16. URI v NEKDANJI POSLOVNI STAVBI INGRADA, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Celje -KOMERCIALIST (vi-stopnja) Irrformafivna dneva bosta v petek, 10.2.2006, ob 16. uri in v soboto, 11.2. 2006, ob 9. uri. - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) Iriformativna dneva bosta v petek, 10.2.2006, ob 17. uri in v soboto, 11.2.2005, ob 9. uri. PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 Najprej pešca^ za tem peško Pravilno sta hodila po vozišču in oba uporabljala kresnički - Voznik preblizu desnemu robu Mozirje, 2. februarja • V Ccirtck ob 17.45 sc je proraeina nesreča, v kaicri sla bila udeležena dva pcSca. pripetila na obmoeju Mozirja, na regionalni cesti I. reda zunaj naselja Šentjanž, 32-lcini voznik osebnega avtomobila je vozil po regionalni ccsii iz smeri Radmirja proti Na/arjam. Zunaj naselja Šentjanž je vozil prebli/u desnemu robu vozišča in najprej z desnim vzvratnim ogledalom oplazil 62-letnega pešca, lakoj za tem pa še z desno bočno suanjo vozila 58-letno pesko. Oba sta pravilno hodila po vozišču In pri lem uporabljala tudi kjcsnički. / reševalnim vozilom soju odpeljali v bolnišnico v Celje. kjer so ugotovili, da je peska utrpela hude poškodbe in je ostala na zdravljenju, pešec pa seje po mnenju zdravnikov lažje poškodoval in je bil po nudcni zdravniški pomoči izpuščen doni (3 v. Med ogledom kr^a nesreće so policisti ugotovili, da je bil povzročitelj pod vplivom alkohola. ■ PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije daje 6. (cbruarja 2006 v prodajo in obtok priiožnoslnc kovancc, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 150-letnici rojstva pesnika Aniona Aškcrca Zlatnik ^flj^ z noniinalno /i '^'2500^1 vrednostjo I ' 15.000 tolaiiev I Srebrnik m^ z nominalno / J» vrednost jo / 5.0Ó0 tolarjev \ IMložnosme kovance l^ihko pisno naročite v Hanki Slovenije po elektronski pošti coins@bsi.si. ah na naslov: Banka Slovcntfc, Slovenska ctsu 15, 1505 Ljubljana, Neposredno pa \ih lahko kupite v poslovnih hankah. Podrohneilc informacije o kovancih in pobojih za nakup so objavljene na splenuh straneh Banke Slovenije www.bsi.si. BANKA SLOVENIJE ČETRTEK, 9. februarja SLOVENIJA 1 07.00 MM 07.05 Oobmiuuo OO.nn PnrrjCila 08,Db Mm m OaOD Porodila fig.Df) Slypinaii.?0/?6 09J b Risank;^ 09.25 l>DtJk((MQ(ii 10.DO Snobs. 6/26 1075 Cluvfik.touHigfirpt.dok.oild. Il.lb l7m 11.^b 0nii/|8 13.00 PofDùla, iporu vreniH ]'.í7h OruMste/ymlbB 11.?0 Palabapijdfjb« H.^6 OdpRli pesniki lb,QO Pwaûla,prnriBi Ib.Oii Musiovi iyO rf8f:iiyMi;liRai>,b/26 lb.bO teyMd)(!an.6/?6 16-06 Risanb 18.10 nama s SBsiro. tfokjini I. 1675 FjiajsiaSaia l/.OO Novicu.Sponvrumu 17.35 Siaietamladnsii 18.2D Duhuvnnilnp IS.'IO Merim. ^d8?iiiku!B.rsatika 19.00 Onmik, vrniiic. ?m Imirnk 21.00 PrviintJniyi ?1.?0 Osfnifjafi 22.00 UdmĚJVi.§pnr;vfřfiiu 22,50 KiijioHiimnebnga 23.10 GlsslKnivečRr OO.lb Sialcra iitladosu 01.00 Dnevnik, vtehid. ^pnri 02.1)0 Inlokarai SLOVENIJA 2 06.3D Inlakanai i^ahavni inlokatial 11.30 (Miinfokanal ZabRvm iftÍDkanal 15.25 Nurni na liniji. 14/20 15,')5 Mnli 16.15 Ga^dnabraiâ.dokum.oildaia 17.1 D MosiDvi 17.40 Pmiagairnnsj 18.10 Suidimiska 18.45 PŒ1ÎIJ§O.1D/12 1935 fvTrtigavknSarkifMI.Umnn Olinipijs • B&neuoa pœrim 21.30 Govrinisrniniiub/rn.švk. (irama 2IÍ.QQ Irobania, atig. iiuRiSki film 00.30 Cusiniboimik, avsiralskililm 00.55 Dnevnik ^atiiRiskc IV 01.55 Ininksnaf 06.40 24 ur. pitfiovilsv 07.40 MoCni) zdravila naa 08,30 PoluSDdB.nad. 09.35 Prauveifu, nRd. 10.25 ]v prfifiajs 10.55 Vda Msrijs nad. 11.bO PíHrojsna IjubR^en. (tad. 12,45 Na krâ|u zločina, nan 13.40 Iv previa 14.10 mUa Ib.OÚ PrerojKoanad. 15.55 Vila Mariji), ni^iJ. 16.50 PrDliveUn.nnrj. 17.45 24 ur 17.50 PolusDdB.nad. 19.00 24 ur 20.00 Irwiia 21.45 Na krajii Mna. naa 22.40 /ah/jfliio krilo. nan. 23.35 NajnBvarnRj&tjprjrokcsvsia, rlakiiiii oddaja 00.35 Prifainlfi.nan. Ol.Ob 24 ur, ponoviIKV 02.D5 Noi^3 panorama © 09.00 Dabrnjuiro. nilrumauvno ra/vednlna orltlaia 10.00 Vabirnoka^M 10,05 Udpfia iBfna, ponovitov 11.05 Naispoidnevfl ll.in Pqi cnm. glasbena nddais, ponivilcv: Slu^ki^aMIV Urpiuggarj 14.00 Videosuani. ubvcsiila lAf^ VčtbirMukti^lurki l/,5b Dejala zakladov, dnevni kvi; 18.00 Bro?udniku. trdadm^^a oddaia. 3.Wmr8?a 18.40 Regionalna novicfl 18.45 Dp^bIr/akfadov, dnRvni kvi/ 18.50 Asova gibanica, iniiirmauviia oddaja. p(Ki0VK5V 19.40 Naj spol dnava 19.45 Viriuosirarri. obvuslila 19.50 Vabimnkogledu 19.55 DsJela zakladov, dnevni kvi; 20.00 Klspeinakvadfai. pogovor Vlasia NussdorÍDT vrbovna dridvna lo^ilka 20.50 R^yinriHlniionvics 20.55 Qpzela/akiariov, rinevni kw 21.00 V hamioiiiji/nanovo, kmEJUfska oddaja 21.30 Najviša.koniakliia'uldaia; narodno/atMvnn glasim, 3. IV mre23. gosije: Sla arskih 7 22.45 Dežela zakladov. ilnRvni kvi? 22.50 I orldajc Ořjbfo luiro. mloniiaiivno ri^iv(>drilna oddaja 23.40 Vabiniokogladu 23.45 Naj sfiol dneva 23.50 Videosirani. obvestila PETEK, 10. februarja 8LOVENUA 1 0B.30 DdiiKJVi 07.00 Pornňla 07.05 Dobrnjuirn 08.00 Pomřila 03.D5 Dohro liiim 09.00 Poročila 09.05 tesy Mťbean. 5/26 09.15 Iracsy Mita. 6/26 09.25 Mëd nama s sastro. dokuni. f. 09.40 Inaisiaiois 10.15 Resnična resničnost 10,45 / vami llJb PoglBrina...pnrifBloCel3. Jo^al loi) line 11.45 FoîografipolBW 1945.5/7 12.25 Úsiiiiilan 13.00 Porof)la. Sport, vfenití 13.15 Ub;onsdijba 13.50 Oijfinvni iiinp 14.00 tarsii PrDSamowh fiayrajonnev 15.00 Poroèila. profliei 15.06 Mosujvi 15.40 PalfiskOavid. 18/25 16.05 Risanka 16.10 l^pofjoinr. torbe: sirq 16.30 2ivalskivrtÍ2§kaiJia!.6/26 17.00 Noviiic.vrBiiia. §port 1/.35 PfoučKVulci vulkanov. 2/2 ISi^O /rebaii|s datEljicB 18.40 Më(MkUhcc. nsanka 18,45 Zaka|?, nsanka 19.00 Dnevnik, mnie. ipori 20.00 PnJotaiNaialifo 21.20 liirisuka 22.00 OdniBvi, Spori, vrpiHB 22.50 PoinoímkJiíi 00.05 Proučevala vulkanrjv, 2/2 00.55 Onmik, vfemuJpori 01.50 PnJořuvcu/Naialijo 01^.10 Inlokanaí SL0VENUA2 0B30 Iniokanal 09.00 /absvfif mlokanal 11.30 Diroškhiilolcanal 12.30 /abHvnt Ininkannl 15.40 ZnanaiVRna íaniasuka. belyiiski íiinr ]l]b štafaia rnladosu 18.00 /daj!, oddaja ra/gibaiio ^ivljDnjë 18.25 Moítovi 18.55 Ceivani£s.g/9 19.55 Zimske dimpijske igra. lorioo 200 B. otvoniGv, preiins 23.00 Pozdravi li Ka§m)rja, nem. I. 00^0 llsmi,kitajski hliti 02115 Dnevnik ;aniE^$kiUv 0230 Infnkanal ii^TVZZî 0B.45 24 ur, pmiQvilBV 07.45 Poiusodfi 08.45 Prou VBlRi. nad. 0935 Ivproilaia 10.05 ViIh Mxrija, nad. 11.00 R[!foif!na liubezeiL nad. 11.55 1 renia 13.40 Ivprodaia 14.10 RiciuLake 15.00 f^erojsoa Ijubs/on, nad, 16.00 ViIh Warij», nad. 17.00 Pfou VHlAj. nad. 17.55 24 uf-vrfimi3 18.00 Pol usoda. nad. 19.00 24 ur 20.00 Re^vanjevojakH Pyana. am. I. 22.55 Inksa^kimo^pQsiave,Mřjii. 23.50 Portmi dame. amer, hlin 02.20 24 Uf. fioniiviiHv 03i0 Nočns pBncraina © 09.00 Robroiulio, mfoitoaiivno razvedrilne oddaja 10.00 VabiniQkoglndu 10.05 Naj vi^a. oddaja 2 narodno/abavno glasbo. gosijn:Siaii>r5k^h7 11.20 Naj spol dnm 11.25 Klepei na kvadrat Vlas la Nussdoríer vrliovna državna tD^ilka. 14.00 V(dsQsUani. obvcsula 17.^ Valjimokoglerkj 17.b5 Detela zakladov, iloevni kvi? 18.00 Mižnia^.tJiroSka oddaja 18,40 Regionalna novii:e 18.45 Mir. kigai^Šisviebi*. i/obr. odilsia OUičjs miru 19,15 DeMa/akiaduv. doBvni kvi/ 19.20 Naj spol dOBva 19.25 ViitoUHni, nbvesula 19.50 VabiniukoylRdu 19.55 Debela zakladov, dnevni kviz 20.00 Jasuri jivljcnia. oddaia za iralie ^vlienjskii obdobie 20.40 Regionalne novice 2045 QpJela/Hkiaduv. àiBVMi kvi/ 20.50 Naj spol dniîva 20.55 Vabimo k ogleihi 21.00 Razgledovij nja. infoni i ativna odriaja 21.30 Vrednnjúsiapilinotóí, 3.IV [mh Dûlttnjski fiiu/(^ Nuvu mcslD 22.00 DiibovrKftlpmsiorainílQveka. 3.TVmru?3 2220 NapovRd iPkKoi angli^.^ki! Prcrniar lige 23.00 l2 0dda|e Dobro juiro 23.50 Vabimo k ogledii 23.55 Naj spol doBva 00i)0 Vidposirani, obvcslila SOBOTAt 11. februarja SLOVENIJA 1 06.30 Udrnevi O/ilO /goAe IZ pra^mčne školjke 07.40 MartinainpučiflsiraSiloriola 07.50 Moj bral igram lilm 08.05 Pod klobukom 08.40 Gusarski diiAi, 13/2B 09.0b Gijsaiskifitoko. 14/26 09.35 [lina. finski iiloi 10.M Polnočni klub 12.00 iRdnik 13i)0 Poroi^ik^port.vreme 13.20 Prvi tn drugi 13.40 Slov«nr.iviiali|i 14.10 Dokliir Manin. 5/8 15.05 Krvna prisuga.norvBški film 16.25 AlpB. Onnava. Jadran 17.00 Poroíiia.špoíLvremc I/.lb Um 17.25 SoiilialvMaobor 18.40 PribaiaNodi. nsankd 19.00 Dnevnik, vretne. Spori 19.25 Uinp 20.00 Hoial ptilflruga zve/diiH, B. Bpi/oda 20.40 Hnbar 22.00 PDri)ii(H.ipoil,vrsme 22;Í0 IBI0S3.3/16 23.30 VD/ti^L»k.Sp3njikičbIilm 00.55 Dnevnik. vrsn^B. Spori 01.36 Hnbar 02.45 Infnkanal SLOVENUA 2 06.30 infokarial 0735 Skwřas O/.bn /irnske olimpijske tofp. Torino 2006. orvontvenaslovesnosi 11.00 Nonfajska konibinadid. ^koki, PTHI0$ 13.0n [J)adon.20kni(M|,pfHriDS 15.00 N^jfitijskakonibtnaiiija.lnklS krn. prenos 18.00 SuMičar.ski akokf. kvalif. na snidn)i skakalnici, prenos 20.00 PnosimtîvnaZOl 21.00 Unistnt^innfirsarp,špnrini pan. kratki prograrii. prenos 22,20 /^robatskosniu^aniB, grbina (^1, posriciek 23.00 Snboirranoč 00.00 Dnňvnik ?ante[skB iv 00.25 infnkanal 0/30 Ivprodai'H 08.00 Drnbi;ki.ris,SKnja 08.10 KatkainQrbi.ns.ttlm 08.30 DokinrOuj.ris.senia 08,40 Pep(jlka. ris. film 09.30 Mnli rdfiîîiirakiof.ns. serija 09.50 Pokaris.ssnia 10.20 AriAuack, izob.scflia 10.50 tarobna angleščina, izob. serija 11.00 Slonček Barvarn m. ns. sstn 13 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Mcsiccfl/Avedrio.nan. 13.^5 Narleieliiaff^o. naa 14.20 Providsnca, nan. 15.15 Na svobodi, do kum, serija 15.45 Ammalia, dokom.^{ffija 16.1b Med (^if;ami iljopijo. 3/3 l/.lb 24ur.vrtrrnR 17.20 Pogumna danska, anifir. ]i[m 19.00 24 ur 20.00 bivSi se poroči, amer, film 21.50 AJias.n3n. 22.40 lôminuisiave.amsr.lîlm 00.50 Mfnszagosiilno.ang. íilm 0335 24 ur. ponoviinv © 09.00 Mi^ma&oiroika oddaia, p onim lev 09.40 Vabiumkoyípdu 09.45 Napuvsjdmk^rnanglij^ PtRtmarlige 10.15 Naj spot ilneva 14,00 Vuleosirarii, obvtsiiia 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 zakladov, dmtvmkviz 18.10 Naispoulneva 18.11) Angleška nngor^ieinaf^rernier iiga, ncposifidni pn^nos Porisiiioutb : Manchasiar United 20.15 Debela/akJadov.dnu^mkvu 20.20 1435.VlVina9a?in.rpgionalnt ininrmativni prnyram 20.45 Kultura, inforniauvnaoddaja 20.fi0 sla zklarlov. dnevni kviz 20.55 VBbmiokogit'du 21.00 /dd|. oddaja ;a razgibano iivljonie 2130 Da?da zakladov, dnavmkviz 2135 Vhdrmoni|iznaravo,kmeiijska ndd3|a 22.05 Odprta isma. pogovor 23.05 Vabimo k oyíedij 23.10 Naf i>pnhlneva 23,15 VidBosirani, rtvBsula NEDEUA, 12. februarja SLOVENUA 1 0730 ?iv}av 10.00 limova zgodba. B/6 10.25 /apiskfspotaplianja. 1/10 10.50 Wiihnimo liiim 11.20 O/are 11.25 Oh/ona dtjha 12.00 ljudje m zemlja 13.00 Poročila. Spori vreniB 13.tO i'riJoJovcujNatalijo 1430 lisisgalcpi^gapoprjlrkievs 1435 Pâloiinulïlm 14.50 8ol(§}progrant 14.55 Ncdeliskouko 15X15 Drugo mnnnje 15,10 Človeški faktor 15.15 Glasbitni dvoboj 15.40 ^kVQ legende 15.45 Kulialnica 15.50 Avfliaja 2025 16.00 Norecnaliiiiji IB.in ^poruntas 16.20 SpurUio \ B .25 An glaška noyoi^ leir a 11 16.30 Odprlo 16,40 lor^lla l/.OO Poročila.Spon. vmmi? 17.15 lisi£ga iepaga popolrtiava 16.30 /robaiijelota 16.40 Kravica Kaika. nsanka 19.00 Dnevnik, vrumc. §pori 20.00 Kajfoak 10 marmalada. slovenski filoi 2135 Večerni gosi: Marjan Gonjp 22.30 Poročila, Spon vreme 22.55 Zasebnu Jivljonja umeimns. B/12 23.45 Mozariinasimlonikovrtv Slnverii|ii 0030 Ořiavnik, vreroe. §pwi 01,15 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Infokanal 0630 Skozi čas 06.45 Zmskeolmipij^kinyre, Tonno 2006 lO.OO Smui^ar^tBkt./asladovalna tnkma ih prunus 12.00 Alp. smuč. smi* (M), preoos 13.45 Smtjčarskjtiíkř./aslťdovalna mkma (Ml. prenos 15.55 ligapivakinivrokonisiu.Knm Mercainr Vibnrg. pr»nos 16,00 Smu<^ar^kiskok]:srednia skaka Imca. pra nos 20,00 PricsinifivnaZOI 22.10 Jara yospoda.sitív.čb film 23.55 DtifiVTifk/aniiJjSkelv 00.20 Jniokanal PONEĐEUEK, 13. februarja 0/30 Ivprodaja OO.OO DgifBvadm^ta ns.sisnja 06,20 Oe^Bfa pn^d časom. ris. Iilni 0635 Vodovnikova vi?>iua. ns. senja 10.00 Pal iiinakini.ns. serija 10,25 Aft Auad. i/id)f. SBnja 10.50 Čarobna angleščina, i/ob. sar, 11,00 IJogodiv^i^inaJarrkiBia [bana. ris.smtja 11.25 PovverRangfifs.mlad.naa 11.50 šolska košarkarska liga 12.50 MiisiBije vodno, nan. 13.45 Na deisli je lepo. nan. 14.45 Nova Popelka, amer, frlfo 16,25 NalaA/fiRnkaî.amor. Iilfo îO.lb 24ur,vreniu 16.20 KulonjskBavariUir?, dok.odd, 19.00 24 ur 20.00 Irkevbajii.amur.blm 22.00 Špunna scena 22.45 CoiionMafy.kc^odukrJiSkil. 00.55 24 ur, ponovttuv 01.55 No^na panorama © iMvirrvooDAJiiorNSKfnA SPURIDA 09.00 Mi^ mal oiroška oddaja, lionovi Uiv 09.40 1424. VTV maga/in. regionalni intomiaiivni program 10.05 Knliura. iolormaiivna oddaja ID.IO ŠpunniUjrBk,Suorina inform ali vna oridaja 10.30 Sporim gnsipcqovor 11.05 Js^en ^vljenja. odrlaia za uel(C ^ivlienjsko obdobje 11.50 Itela zakladov, dnrvnikvi^ 11.55 VabimokogMi 12.00 Najvita.QrltIaiaz narndnrjzabavno glasbo: 13,Î5 VidHostřani. obvestila 14.20 Vabimo k oyicdo 14.25 Anylji§kanayometnaPrRniinr 1ig3, ncfiosreiini prenos Sundarlanrl ; Totteniisni 16.25 Videostrani. obvfislila 19.00 Oeh^la zakladov, dnevni kviz 19.05 !435.ViVmaga2iu.rDgionalm mlormaiivni program 16.30 Mura. i nI ommuvna oddaja 19.35 De^eia zakladov, dnevni kviz 19,40 Popcorn, glasbena oddaia 20.30 Oaielaiakladov. dnevni kvii 20.35 DOHODNINA 200b.svBlovalna oddata 21.30 Videosiřani. obvssula SLOVENIJA 1 06.25 Ulnp 116,40 Zrcalo toriria OAOO Poročila 0/,0b Oobroiuin) 06.00 Poročila 06.05 Dobro fulro 06,00 Poročila 09.05 Izpopotnniorbc 03.25 Otok živali, ns. nan. 09.50 Risanka 10.00 /ivalskivrtiz§kaili(;e.6/26 10.25 lislegalopagapopoldiievri 13,00 Poročila, Spon. vreme 13.15 lisiëgaleperispopnldneva )430 liinsiika 15.00 Poročila, piomei 15.05 Doberdan, Koroška 15.40 Medena dru&âna. risani tlim 16.00 Radovedni laček 16.15 Risanka 1B.30 Mafunainpu^e^ir3§iln:črke 16.40 Ikergora./.odilaja l/.OO Novi«.Spori,vmma 1/40 Pogledna... cBrkcvsv. Mihaela 113 ljubljanskem bar^u 17.50 I otngrahia na slovenskem, 16.30 žrebanje3x3plus6 16.40 lukoiiioiivčekTomaHn pnjt^ielji. nsanka 18.45 Pingij, nsatika 19.00 Dmtvmk. vremo. §port 20,00 \/m\ 2030 Pisavfi ?m Doktor Martin, 6/8 22,00 lliïiievi, šporivrema 22.50 Důrtšůna Evrope; SariTB o sebi. 2/2 00.35 Poglerf oa... lakevsv. Mtelana i|iibljanski^m bagu 00.45 fotografija na slovenskem, B// 111.25 Dnevnik, vreme, šport 02.26 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 InFnkanal 09.00 /imski! olimii^d igre, lonnn 2006 17.00 Diallon.15kml?|.pninos 2aOO Prio5tmevnaZOI 2100 DmeincBino drsanje, šporini pan, prosti program, prenos 23.15 toane Hori^d Í77a odra 00.40 llnrtvmk/amvjske tv 01.10 Iniokanal 06.45 24 ur, ponovitev (17.45 Vrai^ii? neveste, dokunr stmja 0635 Poiiisods.nad. 09,35 Proii vtílíii. nad. 10,25 Ivprodaja 10.55 Vila Mariia, ri3d. 11.50 l^ojana ljubezen, nad. 12.45 Športna stvna 13,40 Ivjxoiiaja 14.10 Rickilaks 15.00 Pf«roiena ljubezen, nad. 16.00 Vila Mania, nsd. 17.00 Prou VGiru. nad. 17.55 24 ur vrsms 16.00 Pot usode. nad. 13.00 24 ur 2D.D0 Na^a mala kimika, naa 20.55 Razoi^aranogospodinifi. nan. 21.50 Kevin Kill, nan. 22,45 SknvnosUii otok. nan. 23.40 NnwyofSka pohijja. nan. Û030 PrijHlPlji. nan. 01.00 24 ur 02.00 NoCna panorama © 09.00 Dobro juln). inínrmativiio ra/:vmliilna ofldaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Antilit^kanoyrwinjtfia Premier hga, jI OSIK If); tekmo Portsmoiiih : Mani:}iesicr IJ oiled 12.00 Naj spol drievâ 14.00 Videos tram. obvEUla 1/.50 Vabimo k ugledu 17.55 Oelefazakladrn.dniivnikvtz 16.00 Regionalna novio) 16.05 An gl i^ka migom ain a Prem i ar liga, posnolii tekme Sonrkland:]oiieiihHm 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 Dežela zakladov, dnevni kvi/ 20,00 Opozicijski poylerli na gospodarska m po h učna ilogajaniavMOVolenje. koniakina oddaja: gosi: Franc Sever, voriiasvetmške skupina SDS 21.00 Rcgmnalne novice 21.05 Dazela zakladov, dnevr^kvf/ 21.10 Znamo zmoremo. Izobrahivalna oddata Za^^iia pred mlum plazovi 21.40 Debela zakladov, dnevni kviz 21.45 NajHirakuvnej&i dogorft; angjHške Premier lige. roporta^a 22.30 Iz oddaje Dobro itiun. infocmativno razvednlna odrta [3 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spol dneva 23.30 Videosuam. obvestila SLOVENIJA 1 07.D0 PoroCila 07.05 Dobro jutro 08.00 PnroCila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poro^la 09Í15 Martinafnpii^aslrs&loi^rks 09.15 Oisergora, 7.oddaÍM 09.30 limova zgodba. C/6 09.55 /godbei/lkoljkc Î0.25 Sohtja. IV Manbor 11.40 Pnjoiovi:u;N({lali|0 13.00 l^očila. Spon vreme 13.15 lin bar 14.20 flotef jwldruga zffl/dtca. B. epizoda Ib.OO PnroCila, proiiiRi 15.05 Mnsinvi 1b.40 SvfiltoaZaji.flinpnjatcIjev. 7/8 16.05 Munkij), nsaitka 16.10 Risanka I6.1b .)Giusin.losehiie.l/24 16.35 Kniigamsnebnga 17.00 Novice.^purt, vreme 1/35 Kraika zgodovina slovenskega jezika. 1/4 18.05 Modro 16.40 Simon v dtířli risb s kredo, risanka 18.45 Paviii. rdeči liij^ak. risanka 19,00 Dnevnik, vreme, §pori 20.00 Pod žarometom 21.00 Filoi pred ollar^em. dnknm. mesQca 22.00 Odmevi. Spori, vreme 22.50 fram.Diniilmskilodmki. dokum, oddaja 23.50 Kratka zyodovina sloveisk^ga jezika, 1/4 00.20 Modro 00.55 Dnevnik, vr(«11 e. Sfjori 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 08.45 /imskeOI lunrii)2006 10.00 Sm učar^i lekj, eki pm spon i jM m /). prertos 12.00 Alp. smuC. smuk (Miza kombinacijo, firenos 1330 Oiailnn.lOknijM|,pn?nos 17.00 Alp.smuř.„SL(M|za kombinsujo, l.vohija 19.30 AliJ.smiit.SI|M|za kombiiiaiiijo, 2.vo)nia 20.45 PnoslntavnaZOI 21.45 UmeionsinodRaniD.moSki. kratki program, prenos 23.1b In ^odbB. slov. fl) liim 01,00 Dnevnik zameisks IV 01,?D Iniokanal 06.45 24 ur. ponoviojv 07.45 Vra2|e iicvosiR, dokum. senia 08.35 Pniusode.riad, 0935 Proti vetru, nai 10.25 ívprnrfajrí 10.55 Vila Mama. nad, 11.50 Prerniena l]ub?;eii. nad, 12.45 Providence, nan. 13.40 ivproriaia 14.10 Hictlaki> 15.00 Prerojena ljubiw nad. 16.00 Vila Mnnja, nad. 17.00 Prou veirir, nad. 1 ?.55 24 ur vreme 18.00 Poiusode.nad. 1S.00 24 ur 20.00 Prjíveqiioo 21.00 OirrA na prodaj, amer. Iilm 2235 Newywèkapcdii^ija.nan. 23.30 Vroče mesto. nan. 00.25 Pniai3l|i.ran. 00.55 24 ur. ponoviiev 01.55 Nočna panorama © 09.00 Dobro jUtro. ml uri nalivno razvodrilna ndrlaia 10.00 VaUmokugledu 10.05 Opo/tci|ski pogledi na yospodars^ m poliučna HogaianiH v MO Vulerije.Gost: Fram; Sever. voi<|asvutni§ke skupirtti 11.05 Najspoidneva 11.10 Najairaklivnniši dnyodkj angteéke Premier I i ye. œpor. 14,00 Videosiram. obvestila 17.50 Vabimokngledu 17.55 Dtíela/aklariov, dnevni kwz 18.00 IV infinikcf|3: Matematika, krjniakina izobr. oddaja 18.40 DBhjla;akladov. dnavnikvjz 18.45 Naj spol dneva 18.50 Roj sivo prestolnff;a: Dd prve sve lovnn vojne do danfis. dotojmentarna oddaja 19.20 Ubvpstrla. vrrionstram 19.50 V3bir)mkogledii 19.55 Di^hjla zakladov, dnevni kvj? 20.00 143B.VfVmaga?in,rT!gii)nalm •ininrmauvni program 20.25 Kuliura, iitiortiiaijvn» oddaja 20.30 Šfiorini torek. Sporuia inlormaiivria r>ildaja 20.50 ŠpwU" gosi kotnaktria udrldja 21.25 Dpifila zakladov, dnevni kvi? 2130 Asova gibanica, uiior. mlflaja 22.00 lu smo doma. 11 if or. odda [a 22.30 Izoddaji^Dobrojol/o 23.20 Vabimokogledu 23.25 Nai spol dneva 2330 VideosiraMl. obvestila SLOVENIJA 1 0B30 Drimtrv) 07.00 Pofoâla 07.05 Dobro julTT] OB.OO fWjla 08.05 Dobro juiro 09.00 Porofjlfl 09i]b Pou;rmč3robnoja|ce,ns.film 0930 Orfdaja/aotiflke 10.15 JB/usmJosB[inB,l/?4 1035 Kri|igamenebri(|a 10,55 Proučeval vulkanov. 2/2 11.50 MeiinarodnivsiV šansonov 13.00 fVočila,Spon, vreme 13.15 Nokai minui za dom^^rrJ glasbo 1335 Ljiitlie m zemlja 14.25 Zapiski s potapljanja. 1/10 15.00 Porodila, promet lb.05 Mosiovi iyO Fraůidoí. 19/23 16.05 Mafe ^ve refice, kviz 1/.f)0 Nom*. šporL vreme 1735 /vami 1830 ?rebanfi?AstramIota 18.40 PikijevR glasbemi r)r]yodivšáne. nsanka 19.00 Dnevnik, vrame. Spori 20.00 Mq ljubosumni bnvec, norv&iki Mm 21.15 Vikuirmnjegnvibratit^.Svedski iilm 21.45 UripaU pesniki 22.00 Ddmfrvi,Spnri, vromu 22.55 SvetomsvBl 00.10 /vami 01.00 Dnevnik, vreme, ^pori 02.00 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Infokanat 09.20 /imske olimpijski? igre, loîinn 2006 10,25 Nordijska kombinacija, skuki. ekipno, prenos 12.00 Alp.sniut,smukl?|,prflnos lb.00 Nmditska kombinacija, tski. ekijvio. prenos 17.30 Akrobat^osmui^nie.grbms (Mj, pn]nos 20.00 PnostriicvnaZUl 21.00 Rokejluledu|M).ZDA- I aivi|9. prenos 23.20 Samorasiniki. slov. čb film 00.45 Dnevnik/amej$k(3 iv 01.10 Iniokanal 06.4 5 24 ur.ponovilgv 07.45 Vranje nsveste. nan, 0635 Poiusode.nad. 0935 Proliveni.nad. 10.25 Ivprodaia 10.55 Vila Manja, nad. 11.50 Prerojena ljubflzen. nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaia 14.10 Ridilakt,' 15.00 IVtjrojena ljube/en. nad. 15.55 Vila Manja, nad. 16.50 Prnii viiin;, nad 17.45 24 ur.vruHiB 17.50 Poliisndi^.nad. 19.00 24 ur 20.00 Sosedovo dekle. ami?, fifm 21.50 Na kraju zltjčina.naa 22.45 Nevu^nr^kapnlirjja, nan. 23.40 Vroísmesionao. 0030 Priiatelji.nan. Ol.fiO 24 ur. prjnovitóva O2ÍI0 Nočna panorama © 09.00 Dotvn jutro, mlormativno ra/vodnfim tjdflaia 10,00 Vabjmokrjgfeái 10,05 špoitni torek, mformativna oddaja, por^ovilov 10.20 športnigrsLpogovorvstudiu 10.55 Nai spol dneva 14.00 Videosirani. obvcsufa 17.50 Vabimo kogferlu 17.55 Debela zakladov rlnevnikviz 18.0 O Mafa po lop a nja. m fadiriska oddaia. 3. IV mrela 18.40 Regfonaln.i novice 18.45 DL'fela zakladov rlnevnikviz 18,50 Naj spni dneva 16.55 Vbamir^niji 2 naravo, kntnuiska oddaja 19.25 Videostritni. nbvesula 19.50 Vab]mokogleái 19.55 De^nla zakladov, dníívm kvj/ 20.00 Pop corn, glasbena kontaklna (rddaja. gosi: An^sj Ds^an 20.45 Regionalne novica 20.50 Debela zakladov, dnevni kvi/ 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Ddpria lama, koniaktna oddaia. 3. IV Mireča. f)Bpresi|a zakaf molčimo? 22.00 f?orfà|e Dobro julm. inform ;)trvno • razvednfna oddaja 22.50 Valnmokogfadi 22,55 Naj spol dneva 23.00 Vidsostrani. obvesufa PRIREDITVE (i.FToros^kon Oven pd 21.3. do 20*4» ^^^^^ NikarnômisliiRdasiBpopûlri.VèDsihnamrBissvoiimmcJkomiipade^^ vzvišeni, pa lo ne úiis. Tokrat vas bo razočaral (ktber znanec ^ ^ netil, zelo pozitivno, pa dcfbec priiatolj. Ki bo ře kmalu dokazal, da je veC V kot vredenzaupat^ia. Pomemben prefekt, ki bo končan vprihodnjili dnsh, bo VSĆ koiuspeSen. Še «mi boste presenečeni ngd knoksmi, ki bodo tokrat izrazilo pozitivna To varn bo pomenilo veliko vsf kot denar, ki bo sledil, Paimer bo ludi nfivdu^, pokazal pa tega nebo. Saj veste, kakšen je. Već vit^inov, če nočete oblezauf Bile od 21.4« do21«5* v Konino se vam bo izpolnile velika îelja. ki ste čeprav nezavedno, ie nekdj časa tlačili v podzavest Nele. daboste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo« ludt počuúli se boste iz dneva v dan boljis. To, da ne boste s^č čal^li na boljše čase in da si boste ^alj vzeti prosti čas tudi. če ob ^^^^^ vas ne bo svetil partner« pa bo tako najveqi korak napr^. Da ga ne potre-buiete veáio ob sebi, lako Zveste, dolgo pa tudi nezdriite brez njega, pa čeprav boste ravno viehdneh nai^ jezni ko hudič. K? bo imd slabo ves; bo sladek kot čokolada. ^ pana Dvojcko od 22.5 do 21*6* Bizvù. Uspelo vam je resnično naieáti pravo zinedo iz svojega vsakdo n|ika. Če si človek postavi visoke olje, drugače tudi biti ne more. Vaà pa sosedajfe kar visoko M. in sedaj sebostaájdili in si bnlmorcaiz samega sebe. tudi na glaa V rasnia pa vas bo vse skupaj tako močno morilo. da se zna zgoditi, da vam jo bo zagodlo zdrav[e. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste preiiraveli. Zadnji časjs tudi, da se odločite, ali si boste prn voščili zimske počitnice ali ne. Prijatelji vas ne todo več dolgo čakali, odločili se bodo brez vas. Rak od 22.6. do 22.7. Na delovnem mesu; vas čaka n^jetna spreoiemba. Vanjo boste, hoč^ ali nočeš.vpletenitodi vi sami. Precgq stvar se bo zelo spremenilo. Ni^ liko laf je vam bo, ker boste vse to pričakovali, zato ne boste mogli nič pomagao. Posiušaite svo| notranii glas. pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi moida ne bo šlo zďo na hitro. Na čustverem po* dročju bo zijala rahla praznina, na finančnem prav tako. Še najbolj zadovoljni boste z zdravjem f\^dtem, ko se bodo vsi okoli vas pritoževali, se boste ^ počutili vsak dan bolje. Tudi virusi vam ne bodo znali do živega. Vs^ še kakšen teden ne. Uv od 23.7. do 22.8. • ^ Energije vam res ne bo phmanikovala Polni boste felja, da bi jih spravili ®v življenie še preden v defelo pnde pomlad, pa bodo dnevi čisto pr^aiki. Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste napr^, In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok. ki bo šel na vaš mlin. A le prej vas čaka spoznanje, da se vam nekatere stvan v vašem irvljenju njšijo kot hišica iz kan. Zelo verjetno je, da boste n^pie) silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo ž^ost. 6c|ite s« nekega srečanja, ki se bo ne koncu odlično izteklo. Tudi po vaši zaslugi. Devica od 23.8* do 22.9» N Zgoéío » bo, kar ste l^ko le sanjali. Dafe žr^jenje res iepo boste spoznali AA ob koncu lega tedna. Dogodek bo prav poseben, zato ne bo ňt čudno, da fi vas bo vrgel iz tira Počutje bo šenáa[ dni oditčno, kar razganialo vas bo ^^ od energije In dobre volje. Morda partner ne bo 6stD zadovoljen z vs^i ^^^^ vašimi reakcijami, poved al pa vam zaenkratiega še ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, v denarnici pa se še ne bo kmalu poznalo. Zato velike nakupe le načrtujte. Ukrepajo šele, ko bo denar ie v vaših rokah. TehfnUo od 23.Ç. do 22.10. Zadnje čase ste vse preveč brodili po preteklosti, predvsem po dogod» kih. ki so vas prizadeli. Še nekai dni ne boste v t^šni kondiciji kot ste vafeni. Odrezavi in tečni znate biti. le redko tudi veseli. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo m trajalo. Sai veste, de l[udi. ki se kjslo driija nihče nima red v svoji blizini. i i Načrti 12 prihodnost, ki jih bosta s partnerjem delala v pnhodnjih dn^, ne bodo obrodili želenih sadov, če ne bosta v z^jah zelo realna. Partnertoaia, vi pa ste vedno preoptimi-stični. A tokrat se bo izkazalo, da upravičeno. Skorpilon od 23.10. do 22.11. Níá)rá ste si novih moči. kar se vam bo poznalo le od dalet f^a zunaj boste še naprei kazali zadovoljen cd)raz, a tisii, lu vas dobro poznao, Wap^ bodo vedeli, da z vami nekaj ni tako kot bi moralo biti. Kljub dobremu videzu, h res vas bo nekai tnočno vznemirilo, a si nikomur, niti part-^^^ nerju. ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, de pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kai se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. O zadevi pregovorne šele, ko boste vanjo prepričam. Škodolelinih ljudi je namreč zelo ve* liko in prav je, da se zavedate, da znajo tudi škoditi. Strelec od 23.1 K do 21.12. _ X Partner se is nekaj tednov sprašuje, kai se dogaia z vami. no glas pe vas bo pred dejstva postavil íq v kratkem. Kar ne bosie se znali spro-jB^ stiti,čepravsi boste to silno želeli. Iskali bosienapakenain vsebi, si ^t celo očitali in se zato počutili vsak úsn slabše. Kaj, ko bi si končno pri-^^^^ znali, da ste vredni Ijubea^i in da vam tega nihče ne bo pokazal, če se ne boste imeli radi tudi sami? Da vas imajo, včasih dvomite, a vnaslednjihdn^ vam bodo dokazali, daje tako. Pokažite iim, koliko vam pomenijo. Več kot stokrat se vam bodo vaše deio in dejania povrnila ze kmalu. Dobra novica bo povezana s tujino. Kosorog od 22.12. do 20.1. ^ v V teh dneh boste naredili nekaj, na ka; ste se pripravljdi resnično dolgo. ^^ Čeprav so vaši bSžnji čutili, da vam bo enkrat čisto vsega dovolj m da s ^^m bo IS) resnično zgodilo, % bodo sedaj čudili, imeli boste občutek, da vas W ponwnben in nefiriljubljen jivlienj^ korak celo obtožuiejo. Najbolj ^^^^ hudo bo vam. Ko boste c^iavili s svojo slabo vesijo. bo sicer vsak dan bol|i& Ane bo prišlo čez noč. Staro boste pusdli za sabo, novo pa na začetku še ne bo lepo. Naj vas lo ne zmede, vztrajajte na začiani poti. Življenje pač ni vedno posdano z rožicami. Vodnar od 21,1. do 10.2. Vsem težavam pri d^u boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Mi dvakratza reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne J^ÊL boste znali pomagao. Ne bo vam padla krona iz glave, če boste zapro> ^^^F sili za pomoč m pnznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti. Pazite * y le, da tega ne poveste komu. ki bi znal to upor^iti pmu vam m v lastno korist. Da vsi ljudje niso vredni vašega zanimanja, pa tako dobro veste. Predobro. Izkušnje so bile ze doslej marsikdaj krute. Zato pa imate toliko bolj trdo kožo. Veselite se zimskih po6inic, ki vas bodo močno razbremenile. Ribi od 20.2. do 20.3. Zdo napomi dnevi so pred vami. Ne le, da boste zasuli z d^m, Id vas bo po svoje ceio rešev^o pred moreùmi mislimi na (^liodnosL S partnerem bosta imela resno ktizo, ki se bo še poglobila, če ne boste zahtevali iskrenega pogovora. In poskušali skup^ ugotoviti, kaj se dogaja z vama. Leto& nje zima je ddga m mrzla, kar siabo vpliva tudi na vašo psiho. Ste pač člo-v^. ki uživa v soncu in dolgih dnevih. Kmalu bo prišel čas, ko boste oživeli in spet polni energije optimistično zrli naprE^. Kriva pa bo ljubezen. In to tam, Iqer ste jo najmanj pnčakovalL VILCNJi Četrtek^ 9. februarja 19.00 K knjigarna Kultur niča Srečanje s Salo Pavček 19.19 Knjižnica Velenje, studijska cita lnic a Predstavite v krtjige Mirana ^finca Vosnjaki. Industrialci iz Šoštanja X Informacije; 03/587 11 3A Pûhûd • Gabrška pot Petek^ 10. februarja ta.OO Kuhurni dom Šmartno ob Paki Otvoritev Razstave def akademskega kiparja M. Greva 19.00 Galeiija Velenje, zgornji prostori Odprtje razstave slik Vesrte BlagotirtŠek Zemlja pleše (2Q04-2006) 20.00 Mladinski center Velenje Potopisne predavanje {Marko MileŠic Šerdcner in Vid Sajko) Kenija s karukom Zanzibarja Sobota, 11* februarja flQQ Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem Informacije in prijave: Û3/898 18 60. tic^^elenje.si 10.00 Rdeča dvorana Velenje 1, mednarodno prveristvo v kara te ju za pckal Nesda Zgaiita 11 DO Center Nova, prireditvena dvor. Pikin abonma in izven Světlana Mftkarovič: Sapramiska, lutke tfi.OO ^O m Telovadnica Gimnazije SSK liga v košarki ?Q QD Mladinski center Velen|e Kdaj - kje - koj Klubski večer I Informacije: 03/58711 34 Pohod-Košenjak I Informacije: 03/58711 34 Smski pohod mladinskega odseka PD Velenje ^ Restavracija Jezero Velenje Valentinov ples 20.30 Mladinski Center Šmartno ob Paki Literarni večer Nedelja^ 12. februarja 16.00 Telovadnica SCV Košarkarska tekma za mladince (2. del tekmovanja) KKVel^jeiGO Hrastnik Ponedeljek, 13. feb» 17.pp, Mladin ski center Ve I e nje Delavni ca s a mo po do ba 1700-19.00 Interspar Velenje Valentinova delavnica za otroke Torek, 14* februarja 15.00 DomzavarstvoodraslihVelenje Praznovanje cb valentInovem 18.00 Mladin ski center Ve I e nje Magično gledališče • film Sreda, 15. februarja 17.00 Miarlinski center Velenje Ernrne ustvarjalne delavnice j7J0 Knjifnicâ Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure Medved išče pestunjo (fíuska narodna pravljica), Uhlji taksni in drugačni (G.V.Genechten) X Glasbena sola Velenje 9. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski oentei Mestne občine Velenje (G3/89818 60). ŠOŠTANJ Četrtek, 9. februarja 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura Petek, 10. februarja 18jj0 Mestna galerija Šoštanj Kitarski duo Črno belo Sobota^ 11. februarja l Paški Kozjak Planinski izlet na Paški Kozjak. 1272 m Vabimo vas, na potopisno predavanje o KENIJI S KANČKOMTANZA-NIJE (ZanzibarUi bo 10.2.2006 ob 20. uri v prostorih Mladinskega cen* Ira Velenje (RdeĆd dvorana Velenje). Zanimivo in vznemerljivo predava* nje bosta predstavila Marko Mile-šič Serdoner in Vid Sa j(o. | Vabljeni na bolšji sejem, ki bo v so* boto. II. februarja 2006. med 8. in IZ uro. potekal na Cankarjevi ulici v Velenju. Na sejmu lahko kupite naj* različnejše stere predmete, kot so starine, stare knjige in učbeniki, kolesa, igreče. $tera oblačila, star denar. revije... Sejem bo potekal tudi ob sfdbem vremenul ■ Šaleška dolina na plesnem odru Velenje -Priiiodnji iccicn v petek in soboto, 17. in 18. februarja, bo v dvorani glasbene Sole Frana Komna Koželjskega potekala območna revija plesnih skupin všale-^e doliiie "Velenjski plesni oder". NhStoplle bodo skupine: (tiHsbena àola l-rana Koruna Kožetjskoga • oddelek za sodobni ples, Plesni studio Kaly. Plesni sludio N. Plesna skupina O.Š Šaiok. Plesna sola Spin. Plesni teiiter Velenje, OŠ Bratov Letonja/Smartno oh Paki • plesni kjo/ek. 1-ione • plesna sekcija KD Šmartno oh Paki. Program prireditve je sestavljen i/ novili koreografij, kj so nasiaJc v sezoni 2005/(16. Nastopile bodo otroške, mladinske in odrasle skupine, ki sc ukvarjajo s plesnimi odrskimi postavitvami- Oba večera se bosta priceřa ob 18, nri, Saša Pavček v Kultumici Velenju - Danes ob 19. uri bo gostja velenjske Knliunice dramksa igralka in po novem tudi pisaieljica Saša Pavček. Z igralskimi inlcrprc>-tacijami bo predstavila nekaj odlomkov Iz svijje knjige / naslovom Na odru zveier. /. igralko in pisa-leiilco se bo pogovaijala Milena Ze-vari. Manca Koširje v spremni besedi v knji|a zapisala: »Ona noće nikoli obstali na ploski ravnini vegetiranja. nikolil /aio igra v teatru • ćrni kletki svobode, praznopolnem kozmosu človeflce duše - itp'a strastno in preiiano. S peklenskim hladom zaledenelega čustva In nebeškimi [oni erosa isCe /enice soigralca in ustvarja Cudez glcdalisca. Već kot deveiUeset vlog je iisivarila, prejela številne nagrade. Zadnje case veliko piSe - tri igre in štirje eseji so zbrani v Na «dru zvečer. Piše duhovito. iskrivTK) in /ivo, mojstrica dialoga in scji/ibilna opazovalka scef-ranega, samotnega Casa. Slika razpoke sveta in medčloveških odnosov kot kakšna siaIJože Stanič, kije uato kot predsednik uprave Cîorenja vse do leta 2003 uspcšn<.i vodil to veleiijsk<î podjetje; 16. febniarja Ifta 1995 so velenjski rudaiji dosegli rekorden dnevni Izkop premoga, saj so ga na j^estih odkopih nakopali kar 30.000 Ion; rekord dosegli tudi na visoko produktivnem odkopu B ' 25 v jami Pesjc. kjer so v enem dnevu nakopali 9500 ton lignita, ■ Prlpravija: Damijan Mjajič Gradnja novih stanovanj na Cesti talcev v Velenju (arhiv Muzeja Velenje) naSfj^S gorenje •C a Ji C « 6 -1 -una J e 1 ♦ v • 3liz)e, kot si mislite Diioviia soba Luna /.(iaj samo 36.900 SIT. Ne zatiiudite po.sebne prilo/.nosti v indusrrijski prodajalni programa Pohištvo na I.esarski costi U) v Na/arjah. Za dodatne iiifromadjc lahko ])okliiete v prodajahio po Kletbnu 03 839 31 38. Pohitite: ponudba velja le do odprodaje zalog. DEŽURSTVA Vbcfnikova OBVESTILO UkanM KwMikova V*l«a(* Ima nov odpiralni oita: i nfoglu-vele n ie. «i Spletna atranl: www.l u-vele n je.ai Socratcs ův^ivt Tt pnf9ktj» bU bnvéon s parrroiio Ěvmpakv skupnosti v okviru prognmg Socnisalt. mktJfe Orvndpríg 2 uůtd pd/IMrsrv». i k: O L i sami lOZ. Nagradna • v prodajalne REHA C sest/wil peps postrvi podobna riba 12 severn moru zaSetek gesla kraj PRI domžalah 1 )ME TRřH PERGA-MONSKSH KRAUgV anol£â. pusto-lowa-annie oovout. kake pravk», podelj. pravica \ umivalnik (ree7ko) ' S 1 " K J B preouet ki varuje, sciti knjigo > \ 4 E sla. poftlem. je, af6kt ' S |i ' S 1 S enaki crki IUM9Û msmt ftOO 1 < A oaijtt ĆASCMO cadosje KOCKA {lati . V' tursm velikaS strokov-nmk v matematiki T&AJSM JU/NA pfiúuemtí^ • S 1 nikolaj ' ogaf^ N OVOJ P&EMIIÏ diOVimSKA POeUNKA-evA enota za merjenje iakosn električ. toka izstana qru2ba 1 1 T rrnurfvm ni H^TOtiau. pevec ansleske skupine oasis-liah ' S ' s clov&k Z eidet1ć. no sposobn unice. valka řpi f7a očka, atek (nar.. KOROS) ASM POIDSSU kwan J 1 s 1 sev. ALX t' 1 irKTvO v SiBRUt E V E N K 1 UMC ^ I.UEC tKHJÔ) ' s • aVSTRUSKA lORAlKA» hMM OSL stara mama babica 9VA PMMA Z K3€i. fspou 1 PWTROIL- ' NFCA FUMâW STCPIUA V ntANCUl AOWEWC tOAKUnjR. FWCO esipcans. boq sonca (»OtaiMH* oe ftAfil NA MAC^MSICEM P • ^ • < staro-judovski kru-i MEJNA kška V MSNI amoleška krauica-ana A t£NdKO POKfVVA* LO ' S 1 ' S 1 NiELS ABSLL pbivr2en kim$ke filozof Sole 1 pravo-kotna projek- oija preom. ' s ' s • akvarus. ka ribica R gorata grSka pokra. jina 1 Zeliščna prodajalna REHA Šalešlia 2 d, Velenje Tel.: 03 8S8 56 40 Naš program je namenjen vsem, ki skrbite za zdravje in prijetno počutje. Za zaščito pred prehladi in drugimi obolenji, ki so v teh dneh še posebej nadležna, vam ponujamo vrsto zeliši^nih. sadnih in pravih čajev ter vitaminov na naravni osnovi. Tudi za prijetno razpoloženje si lahko privoščite skodelico izbranega čaja, uživajte v prijetnih aroma h črnih, zelemh. rdečih, ar o matizi ranih, sadnih in zeliščnih čajev, saj imamo največjo izbiro daleč naokrog, (zberete lahko tudi čudovite skodelice, lončke, čaj ni k e in kvalitetene vodne filtre Brina. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o. Kidričeva 2a.3320 Velenje s pripisom REHA, najkasneje do ZO.februarja. Izžrebali bomo tri nagrade, čaje po izbiri Nagrajena nagradne križanke »Naš čas«, objavliene 26.1.2006 so: 1. nagrada (ženska denarnica Custer): Irena Marií. Kardeljev trg 9. Velenje 2. nagrada (moški pas Valentini): Gorazd Nardin. Splitska 66. Velenje 3. nagrada (knjiga Zalelčanski portreti): Vanda Aitíií, Kardeljev trg 4. Velenje 4. nagrada (Almanah obiSin}: Joža PodojsterJek, Prešernova 7/a. Velenje Čestitamo! PS: Reševalcem se iskreno opravičujemo za napako v križanki. Upoštevali smo vse rešitve. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO SpDšlovsne zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomolii. Na to telefonsko številko po-kličiie SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potiebnD takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infoimadje v zvezi z reševalno slršbo klii^řte na telefonsko številko 8995-478. dežurna službo pa na 8995445 Lekarna v Veleifw: Lekarna Cento Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisana istega dne. Ob nedeljah in dižavrih praziikih je orgaitziran odmor za kosilo od ISOOdo 1400, telefon B98-1880 Zobozdravniki: 11. in 12. februarja • Mojca Koprive Bujan, dr. slom., v dežurni zohni ambulanti. Vodnikova 1, Zdiavstveni dom Velenje, oda do 12. ure. Velerinonlio posNijo Šoitaej: Od 10. do IZfehruarja- Urban Hrušovar. dr. vet. med., gsm: 041/667-040. Od 13. dc IB. februarja - Franc Blatnik, drvet med., gsm: 041/618-117 Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure: Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 6. do 12. uie terlorek in četrte od IS. do 17 ure: Izdaja zdravil - od ponedeljka do petka med 7 in 10. uro. IC A lil 11 V 11 L K J C ČETRTEK, 9. UbiMrjo: 16.00 Odiro juiro in ve selo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45\a današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infoimacije-poroiiiloAvtomoto zveze Slovenije, 730 Poroiiila, 745 Današnji kulturni tiiiip, 8.0D Policijski nasveti; 8.30 Poročila, 845 Policijska kronika: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olinipijskesa komiteia Slovenije; 10.00^a svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan, 1430 Poročila: 1500 Aktualno; 1530 Poročila; 16.0D Kdaj,kje.k3j; 16.30 Poročila; 1700 Zdravniški nasveti: 18.30 PoroiSila; 18.00 Kvazi kviz, 19.00 Na svidenje. PETEK. 10. februarja: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 PoroiSilj Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni uirip: 8.30 Poročila: 9 00 Gospodarski utiip: 9.30 Poročila; 10.0Q Na svidenje; U.OO Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroiîita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 1700 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Va svidenje. SOBOTA, 11.febi«arja; I 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Ce sine infoimadje - poročilo Avto moto zveze Slovenija 730 Poročila; 745 Današnji kulturni uiiip; 8.00 Poleplajmo a sobotno jutro: 8.30 Poiočila; 9.00 Skrili mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: lOOO Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroiiila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila, 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove,-18.00 Rock šok 13.00 Na svidenje. NEDEUV12.(ebr«aria: 16.00 OobrojutroinvBselov nov dan; 8.30 Poro-Sla: 6.45 Ma današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne infoimadje-potočilo Avtomoto zveze Slovenije;: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kuhuini utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Ma svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poroiiila; 1730 Mnute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. ■ PONEDEUEKJKebrHaijo: 16.00 0ohiojiJtroin veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila. 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije-poiočilo Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utiip; 3.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila, 845 Polidjska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 1410 Na današnji dan' 14.30 Porofila; 15.00 Aktualno; 1530 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 1700 Ponedeljkov šport; 1800 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 14 febrvarjii; 16.00 Dolito juir o in vesela v nov daa 6.30 Poročila: 700 Horoskop; 7.15 Cestne infonnadje Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Oa-našfii kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svide nje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 =>oročila; 15.00 Wctualno; 15 30 Poro-6la; 16.Q0 Kdaj. Iqe, kaj; 1701 Naši kraji in ljudje; 1830 Poritóla 19.03 Na svidenje. SREDA, IS. iebruaria: 16.00 Dohfojiitro in veselov nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip;6.30 Poročila; 700 Horoskop; 715Cestneinfofm3cijeAvîotnoio zveze Slovenije; 730 Poročila; 8 00 Težava je vaša, rešitev je naša: B.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila. 10.00 Na svidenj;; 14.00 Pozdrav, 1410 Na današnji dan; 14,30 Poročile: 15.00 Aktualno: 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 30. januarja 2006 do 5. februarja 2006 niso povprečne dnevne kon-centracfie S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na obmo^u mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentradje 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESrm OBčm velenje URAD ZA OmUE/N PfíOSWR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO^ od 30. januarja 2006 do 5. februarja 2006 (vmikro^ S02/m-zraka) mejna vrednost: 350 mikro^ S02/m3 zraka 130. j.n ■ 31. ian BI. teb ■ 2. (eb ■ 3. t»b ■ 4. teb ■ 5. leb OBVESCEVALEC mali OGLASI GIBANJE PREBIVALSTVA STIKUPOZNANSTVA ZENITNA posrsdovainica ZAUPANJE Zd vse starosti, brezplačno 2a mlade ženske. Gsm: 031/505495. Gsm; 031/835-378. tel.mfaks:5?26-319. DEKLE, če si žeiiš skupnega dela ter življenja, potein pokliči na gsm: 031/836-378. NUDIM NUDIM honorarno ali redno zaposlitev. Gsm: 031/451-055. Zastopstvo Pocait s.p. Veliki vrh 3/a. Šmartno ob Faki. NiPRiMIČNINC 2'SOGNO stanovanje, na lepi lokaciji. vVelenju ugodno proúsm. Gsm: 041/299-919. STANOVANJE, 49 ml v pritličju, v Velenju. Gorica, prodamo. Gsm: 040/555-165 ali 040/750-642. po 12. url. ODDAM V PRITLIČJU novega poslovnega objekta v Mozrrju oddamo v najem prostore velikosti 40 m2 ali 80 m2. Gsm: 041/637-526. kupim HIŠO v Velenju kupimo. Gsm: 041/209-697. DVA bikca, po možnosti simentalca. lezla okoli 100 kg. kupim. Gsm: 041/78&-136. razno MANJŠI dumi voz ugodno prodam. Gsm: 041/814-120. BLAGAJNO optima cr 3g0. sit/eur. ugodno prodam. Telefon: 8562-210. gsm: 041/989-590. ZAVESICEza vozila Opel Vectra B (1995-200014 kosi. originalne z logotipom. 5000 SIT Gsm: 041 692 995 Živali PRAŠIČE, Švede, težke od 20 go 120 kg. prodam. Lahko očiščene in dostavljene. Gsm: 041/239651. NEMŠKE ovčarje, mladičke, cisto krvne brez rodovnika, z rdečkasto masko. odličnih staršev, prodam. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252. TELIČKO simentalko. staro dva meseca. prodam. Gsm: 051/341-3b0. pridelki PRODAJA kvalitetnih primorsl'ih vin ( Upravna enota Velenje Poroke: Porok v tem tednu ni bilo. Smrti: Jo^p Karažija. roj. 1949. Vrtqe 68: Cvstko VBngus;rq. 1932. Celje, KajuhovauL 15;Ljud-mria Bevi; roj. 1923. Podkr^ pri V^en^ 75; J^iz Oelelak roj. 1916. Reka 8/a. Laškix' Vesna Špidta. rûj. 1955. Vslonje, Jenkova c» sta 19; Raiaela Vrtaâuk. ro^ 1929. Litja 15.' Krati MeiM rej. 1928. Topdšica 184. g^LSAt^ -CmirilhpograWttorttn.iiplaBtoliro tTuUMKli . Prm! k tuple. Avilâli Skotit PfiHHpn klet Čehovin-Štanjel). Pačnik Albert. Msigajeva 3. Velenje (Konovo). Gsm: 031/749-671. SENO v balah. 150 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/502-732. telefon: 5890-066. DRVA, suha. bukova, ugodno prodam. Gsm: 041/504-987 VINO. rizling in šipon. prodam. Cena 250,00 sit/liter. Gsm: 041/748-315, DOMAČE žganje, jabolčnik in medene izdelke prodamo. Gsm: 04V344'883. iformacijc in osili vww.nâscas.^ je po )rav lako tudi na m idiovelenjc.com, ' *kvcnca in tako ODŠLA JE KRISTINA SKOK dolgoletna predsednica mestne četrti Levi breg - zahod Spomin nanjo bo vedno /.iv in lop, Svet, iupan in uprava Mestne občine Velenje V SPOMIN Minilo je pel lei. odkar te ni več. JANI HREN Ostal bo nate le spomin, srce prepolno bolccin. J^euîolazlji^'ti mami Pçftzna je klop. kj^r si seàelù. prûzna je ni&j. v kaíeíi si živeh. (iho. mùno prenàsald (ežůvesi fivljenjû. sedtif si ntdmà í^erjd trpljenja! ZAHVALA /apusiila nas je draga mama. babica in prababica UUDMILA BEVC iz Podkraia pri Velenju 10. 9. 1923-30. L 2006 Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in /jiancem, ki ste nam izrekli pisna in usma sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maSe. Iskrena hvala sodelavcem Pra vre pisarne (Jorenje, d. d.. Velenje, kolektivu Doma za varstvo odraslih Velenje, pevcem, govorniku g. iTancu Vedeniku. g, župniku za opravljen obred. Pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba ter vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom sporočamo, da je v lorek, 1. februarja, sklenil svojo življenjsko poi nal ljubljeni JOŽE POLES je ćđs, iff f/d. je ćđs. ki vzàme. Ravíjo. je čňs. ki celi iđne. In je ki rMđr ne inins. ko zo.viiijóš SZ v pomine. 7. 5. 7929- 7. 2. 2006 Pogreb bo v družinskem krogu. Prosimo, da namesto sveč in cvetja denar nakažete Bolnišnici Topolšica na račun 01100-6030279155 Vsi njegovi V SPOMIN MIRAN ŠUSTER IZ 5. 1957 • 9, 2. 2000 Ihah vsem, ki niste p!gubi di'age hčerke, mame in sestre VESNE ŠPIČKA (roj. Baškovič) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. sodclavccm in inancem. ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino. Zahvala tudi govornikoma g. Dragu Kolarju in Alenki Petkovi za loplc besede slovesa, g. duhovniku za cerkveni obred, pevcem in pokopališki službi, 'Žalujoči', mama. oče, sestra Jerica, brat Matjaž, hčerka Nina, sin z ýíno Polono OčA*«) mojoCkd. kůko tersà iuwm, /.ù vse ná sveíu tebe rikomur jaz ne dsm. Če živel bošlisočlet. ťsd imel le bom, dli vráčdli (hhrvi vikdň! 7T\i3Í ne boru. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeia, starega očeta in dedija IVANA MEDVEDA 5. 9. 1928-3. 2. 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sic kakorkoli pomagali na njegovi zadnji poti. ki je bila vse pi'ej kot lahka. Zahvaljujemo se vsem. ki ste darovali vcnec, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo osebju Bolnišnice Topolšica • Planika 11. nadstropje, gospodu naddekanu za pogrebni obred, govorniku lomazu Langu s u za ganljiv nagovcir. pevcem Topol škega kvarteta za odpele žalostinkc. nosilcem praporja, Pogrebni službi Usar in pogrebcem, ki so ga ob leh težkih razmerah ponesli k njegovemu zadnjemu počitku, '/.alujovi: vsi njefiovi Zakaj drsališče na Titovem trgu sameva? MO Velenje je kupila veliko drsališče iz umetne mase, ki pa ni tako dobro obiskano, kot so želeli - »Kriv« naj bi bil tudi hud mraz v januarju Velerye • Mestna občina Velenje je lani kupila veliko drsališče i/. umeine mase. ki je žc od sniUine decembra postavljeno na osrednjem trgu v mesiu, n« Tiiovem irgu. Investicija je bila velika, res pa je. da je kar nekaj denarja za nakup primaknila dr/.ava. Zaradi nizkih ohraiovalnih siro^kov naj hi se nakup kmalu povrnil. Ob dr-salisću \n na njem sc v dccen> bru od^le številiie prirediive. saj jc že prvo lein uspešno /a/ivcia Ledena de/ela. Zal pa je sedaj dr-saJiiiče /elo slabo obiskano. Marjan Klepec, direktor ŠRZ Rdeča tirorana Velenje, kije drsa-lisce prevzelo v upravljanje, nam je povedal: »S prvim januarjem le« tosje drsalisčc na sintetični podlagi res v našem upravljanju. Skupaj z upravte MO Velenje smo sc dogovorili, da bomo poskušali dr-salisce obdr/ati na tem mestu do konca februarja, saj so lakrai zimske počiliiice za osnovnošolce in dijake. Nekoliko smo spremenili delovni cas. Drsališče je sedaj odprlo od 12. do 20. ure, /a í)rganK zirane skupine osnovnošolcev pa prilagodimo obratovalni čas in ga, ce je taksna /elja, odpremo tudi dopoldne- Januarje bil letos zelo hladen, eden najliladnejsili v /adnjih 10 letih. To je pomenilo, da so poslala aktualna tudi na- ravna drsa lisca. Vemo, da veliko domačinov drsa tudi na velenjskih jezerih, in tako jc bilo tudi v preteklih tednih. Obisk umetnega drsališča žal res ni najboljši, beležimo od 10 do 15 drsalcev na dan, če/ vikend okoli 25. Zavedamo se. da to ni velib), vetidar računamo, da je za prvo leto obratovanja kar zadovoljivo, saj se morajo ljudje na vsako nov