SODELOVANJE ŽENSK V GOSPODARSTVU
Položaj  ženskc  in  njeno enakopravnost v  naši  državi,  v .cialistični družbi, prosojamo vedno v ce.loti — tako na pod-očju dmžbeno političnega življenja, v gospodarstvu, na pod-Iročju izobraževanja kakor v družin&kih, zakonskih, imovinskih ¦in drug-ih odaosih. Nasa zakonodaja je uredila poiložaj ženske v vseh živijenjskih oblikah najprogresivneje in dosledno. Glede aktivnosti žensk v družbeno poliiičnem, ekonoanskem, kuHurno prosvetncm   življenju   zaznaimijcmo   velike   rezultate,   čeprav moramo ugotoviti, da uvcljavitcv žensk Se ni v sorazmerju z njihovjni dejanskini aktivuim sodelovanjcm (na priiner število cnsk   odbornic).    Siroko    in    dosledno   je    izvedena    zaščita /ensk na delu, posebuo zaposlene matere, čeprav še ni  rešen problem širšega odpiranja otroških ustaoov, posebno za otroke žensk v delovnem razmcrju, kakor tudi ne vrsta problemov, ki so povezani s pospcševanjem naprcdka gospodjnjstva družine, čemur naj preavsem slnžijo stanovanjske skupnosti.
Njono sodelovanje v gospodarskem življenju je vsekakoi izrednega pomena za določitev polofcaja ženske in za proces ustvaritvc njene popolne enakopravnosti. Tudi tu — pri sode-lovanju žensk v gxxspodarskem življenju in prodoru v vse go-spodarskc veje (pocl ugodnimi pog-oji enake plače za euako dolo in ob drug-ih /aščitnih ukrcpih) — zaznamujemo velike lezultate. I^aliko jih izinerirno predvsem po stalnem porastu zaposlenosti žensk v vseh lotih sociadi«tične graditve.
V odnosu na vse zaposlene je skupno zaposilcuib žensk 25.2°/o. medtcjn ko je bil še pred nekaj leti ta odstotck znatnd i.ižji. Razpored žensk, ki aktivno sodclnjejo v gospodarskem in družbenem življenju kot dela\rke ali ushi/benko, kaže v vseh vcjah pozilivne težnjc. Skupni odstotck v inilustriji za-po&leaih žensk (kakor je razvidno iz priložciie tabelc) je rela-livno vis-ok, posebno v primerjavi s prcjšnji.tni lcti — 25.2 °/o. Ce jih je v nekate.rih vejah majhen odstotck, je to ra/.um-liivo, kcr v.sc vcjc tudi nis-o primcrnc za delo ž.en.sk in nimajo ;riko širokega rajspona delovnih mest, na katcrih bi lahko .cnske sodclovalc, ne da bi to bilo tudi škodljivo za funkcije iijihoveL?a organizma. V vejah in vrstah dejavnosti pa, ki so za Zenske najprimernejše, pa je odstotek žcnsk izredno visok in ne gre samo za tckstiluo in druge vcje, kjer dosežejo več kakor polovico vseh delavcev, temveč tudi za druga področja, na primer kulturno prosvetno (55.6°/o). To izpričuje, da ne gre več samo za nianualno žensko delovno siio, temveč tudi za sirokovna in bolje  plačana mesta.
Slika pa se vendarle spn-mcni, ko prououjemo razmcrje mcd kvalificiranimi in nekvalificiranimd v posaineznih vejah in pred njo ne smcmo zapirati oči. CVlstotek kvalificiranih žensk v gospodarstvu namreč še ni zadovoljiv. Vzennimo, da je naravno, da jih je v tekstilni industriji največ. Pri tem pa nc smcfuo po/abiti, da je to industrija, v kateri jc, ali se vsaj tako mish, največ poslov, ki jih je mogooe prcprosto, lehko in naglo obvladati, kljub (emu jc kategorija manj kvalifici-ranih največja. Tutli v drugik vejah je odst-otek kvaJificiTanih orazmcrno majben, posebno v razmerju do moških.
Zaradi zgleda navajamo nekaj vcj. v katcrib, je znaten 'Klstotek zaposlenih žensk: v elsktroindustriji je žensk 37.3% vseh zaposlenih. Od vseh zaposlenih žcnsk v tej veji pa :e samo 0,5»/« visokokvalificiranih. 5.6 °/o kvalificiranih, naj-\cčje pa je število priučeiuh (54.4%) in nekvalificiranih 18.1 °/o). Naj to niti ni na.jboljši zglcd. Vzemimo, da ženske v ;ej veji tudi niso mogle tako naglo zavzeii kvalificirann mesta. Navedimo ugodnejšega: tobačno industrijo, v kateri je ocl vseh /aposlenih — 53.5 °/o žensk. Od vseli zaposlenih žensk v tobačni indostriji pa je 21.7 % kvalificiranih. 53." °/o priučcnih, 19.6 °/o nckvalificiranih. a samo 0.1% visokokvalificiraiiiih. Ek>mnevaj-nio, da ui niti narava vseh ptisiov v tej vcji ugodna za ženske. Ioda število kvalificiranih ruoških je redno večjc v vsch vejah. v katerili predstavljajo ženske celo večji odstotek zaposlenih. /'a to je najočiinejši zprlod tekstilna industrija, kjer predstav-iinjo ženske 63% vseli delavcev. Od števila zap-oslenih žensk tekstilr.i industriji je kvalificiranih 39.9. kvalificiranili mo-;kih pa 40.0 %>, čcprav je odstotek moških v tekstilni industriji ^natno manjši.
Razumljivo ie, da kaže vse to tudi splošuo neugodno kva-iFikacijsko strnkturo mnogih vej, toda odstotek nckvalifici-ninih žensk, cclo v »tipično že?iskih» vcjah, ka/e na potrebo ialncjšega in sisteraatičnejšepa izobražcvanja žcnsk v gospo-'arstvu. fudi razpored narašfaja in odstotek učcnk v gospo-'¦irstvu v razraerju do učenccv ni po neki ncdavno sestavljeni •atistiki   zadovoljiv.   Prodor   ženske   mladine   v   mnoge   veje
je namreč precej velik, število tistih, ki se kvalifickajo, pa ni zadovoljivo in ne zagotavlja stalnega in hitrejšega porasta kvaliifioiranih žensk.
To pa je eden izmed pomeinbnih pogojev efektivne ustva-ritve enakopravnosti, načela enake plače za enako delo, mo-ramo pa ga imeti Ln rcševati koi splošno družbeno in gospo-dar&ko vprašanje.
M.M.