I	•
P&itnSna platana v gotovim.	Lhaja	vsak	flore**,	in	soboto,	vena	posamezni	žtevllkf	K	1*50.
I
licejska knjLzioa
ma a MM lil	Ljubljana.
Časopis za trgovino, imoostriio in mm.
Urednf&vo I« apravotSt*« je v Ljubljani, OradlKe Ste*. *?/!. — »*pW« de vm£*J«> — Številk« pri ček«vnem uradu v y*jt5}anl tl.SH, — ŠtevSka teletom 55*. Naročnina c« ozemlje SMS t leta« K 139, zn pol let« K 15, e« Četrt letu K 5t, emetn« K A * laozemefcro meteta* K It v*{. — Uefi In toki « v tjabljanl.
/3sswir^iwr^
LETO IV.	LJUBLJANA,	dne	23.	aprila	1921.	STEV.	35.
C^činske volitve.
Prihodnji teden se vršijo v Sloveniji občinske volitve, ki so za trgovstvo in obrtništvo največjega pomena, ker je treba vso našo občinsko samoupravo gospodarsko sanirati in čakajo vsled tega občine velika davčna bremena. Zadnje občinske volitve so se vršile še pred svetovno vojsko in s predvojnimi strankarskimi gesli. Takrat je v večini občin zavladal strankarski teror, ki je posebno na deželi iz občinske avtonomije mestoma ustvaril strankarske oligarhije, ki so si potem med vojsko s pomočjo političnih oblasti pri rekvizicijah in drugih vojnih dajatvah naprtile odij reakcijonarstva in brezobzirnega izkoriščanja občanov. Pri tem je propadalo občinsko gospodarstvo; deloma so vojne razmere onemogočale vsak večji razmah občin v gospodarskem oziru, v še večji meri pa je strankarska zagrizenost zabrisala prave naloge občine, namreč plodo-nosno komunalno politiko. Te grehe dosedanjih občinskih odborov morajo novi občinski odbori spraviti s sveta, ko bodo pristopili k svojim novim nalogam.
Pri tej priliki moramo opozoriti na nekaj okolnosti, ki naj jih vsi pripadniki trgovskega in obrtniškega stanu blagovolijo resno upoštevati. Pri volitvah v konstituanto smo opazili, da mnogo naših ljudi ni smatralo za potrebno, stopiti na volišče. To abstinenco moramo odločno obsojati, ker od vsakega izobraženega državljana lahko zahtevamo, da kot volilec aktivno sodeluje v javnem življenju. Tisti, ki se jim ni zdelo vredno, udeležiti se volitev, so s tem tudi izgub1 ii pravico, da kritizirajo javno življenje ter zabavljajo nad njegovimi nedo-statki. Vsem tem politično nezavednim možem moramo staviti za vzgled druge, manj izobražene stanove in njihovo strankarsko disciplino. Enemu ali drugemu volilcu ni bil simpatičen eden ali drugi kandidat na listi, ali vsem volilcem ni mogoče ustreči, in prava politična vzgoja in disciplina zahteva, da taki malkontenti v okviru
stranke, kateri pripadajo, iznešejo svoje pritožbe in predloge, ali zunaj stranke, v medstrankarskem boju, na volišču, je treba pokazati popolno solidarnost in zatreti tudi kakšno osebno sovraštvo ali antipatijo. Iz izkušnje vemo, da tisti krogi, ki najmanj doprinašajo do volilnih zmag, najdejo navadno največ kritičnih besed za politično življenje in pričakujejo, da jim bodo drugi ustvarili nebesa na zemlji. Pri volitvah v konstituanto je bila pri posamezniku morda vsled pomanjkanja globokejšega političnega zmis-la abstinenca vsaj deloma razumljiva. Pri občinskih volitvah pa gre za vprašanja, ki se prav neposredno tičejo vsakega posemeznega meščana in občana, in še posebno vseh produktivnih stanov.
V	občinski upravi so trgovci, obrtniki, industrijalci, uradniki in delavci sami poklicani, da rešujejo komunalne naloge. V naslednjem hočemo na praktičnem življenju dokazati, kako nujno potrebno je, da se vsakem občanu ohrani živ komunalni zmisel. Kot smo uvodoma povdarili, so občinske finance povsod v žalostnem položaju. V kolikor ni deficitov, pa so občinske ustanove, ker se v zadnjih letih ni ničesar investiralo in je spala vsa avtonomna podjetnost, v tako slabem stanju, da bo v najbližji bodočnosti treba pristopiti k velikopoteznim obnovitvenim delom. Dosedaj so občinski dohodki bili bazirani na doklade k državnim davkom, ali samo k onim, pri katerih se velikansko povečanje občinskih izdatkov s povečanimi dokladami ni moglo kriti, ker najemnina, zemljiški davek in pri-dobnina niso bile zadostna baza za velike občinske potrebe. Občine so si pomagale z novimi dajatvami, mestne občine so uvedle na primer davek na prenočišča, tehtarino za blago, ki pride po železnici in se v mestu tehta, sklenila se je višja naklada na pivo in vino, žganje, višji pasji davek itd., ali vse to je zadostovalo komaj /a kritje tekočega primanjkljaja. UDČine se bodo morale dokopati do obširnejših finančnih programov. Pri tem so bodo morale predvsem oprijeti an-
Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo:
Naša usnjarska industrija.
(Nadaljevanje.)
^e’. ta okolnost u veliko utjece na cjenu proizvodnje, štoopot utjece na mogucnost konkurenčne sa inozemmm tvornicama, gdje su pod-vozne cjene kud i karao baš za ovu vrstu drva niže.
I	u javnom gospodarstvenom je interesu, racijonalnom gospodarstvenom politikom, u koju spada i politika željezničke tarife, omogučiti, da se la sirovina, potrebita za proizvodnji! janina, a koja se izključivo za tu svr-hu uporabljiva, u cjeloj Jugoslaviji Preradi i da država nastoji, da tanin-ske tvornice do tih sirovina u z št) jeftinije podvozne cjene dodju- ierre inace na licu m jesta u šumama pr,> Pasti, što bi značilo gubitak od više toiljuna kruna.
Potrebi to je s toga, da se podvozne cjene za t. zv. taninsko drvo anize, ne samo, da se omoguči tamilskim tvornicama, da mogu u utak-niici na svjetskom tržištu što uspješ-
nije djelovati (eksport!) več i radi toga, da se omoguči, da se ti odpadki unovče, koji bi inače propali. Danas ali podstoječe podvozne cjene tako su liorentne, da izključuju mogučnost, da se za taninske svrhe odredjena sirovina povlači iz udaljenih mjesta, jer utječu tako jako, da cjena proizvodnje više stoji, nego što sam produkt tanina vrijedi. Usljed toga smo
i	mi bili prinuždeni po nama u proš-loj godini kupljene količine taninskih drva preprodati, jer su nam zadnjih
10	mjeseci odredjene povišine poi-voznih cjena onemogučile ta drva dobaviti u tvornicu, a uvjereni smo, da je to bio slučaj i kod ostalih domačih tvormca ekstrakta.«
V	pogledu carinske tarifne politike:
»Hrastovom ekstraktu u največij m j eri konkurira ekstrakt iz ke stena, koji se proizvadja u Francuskoj i Italiji te t. zv. quebracho ,koje drvo ciste u Argentiniji, dje se i obično eks-trahira, ma da su ovi produkti kud i kamo manje vredni od hrastovog ekstrakta.« (Hrastov ekstrakt je za svoje vrste stroja, kostanjev zopet bolj za ice; zadnjega imamo mi v Polze-i■) »ihvsa monarhija, sklapajuči u
gleškega načela, da je občina podjetnih, ki krije vse občinske izdatke iz lastnih dobičkanosnih podjetij, iz lastne elektrarne, plinarne, vodovoda, cestne železnice, pogrebnega zavoda, zastavljalnice, javnega skladišča itd. To je edini izhod iz derutnih občinskih financ. Ako se bodo občine z vso vnemo oprijele tega občekorist-nega dela, se bodo tudi približale delokrogu, ki ga predvideva jugosloven-ski ustavni načrt za samoupravna telesa. Pri rešitvi teh vprašanj pa bo treba posebno meščanom globoko seči v žep, in to naj resno povdarijo tisti med nami, ki dosedaj niso imeli dovolj zanimanja za občinsko politiko. Ker naš stan predstavlja veliko davčno moč, je treba, da ga bodo v občinskih odborih zastopali ljudje, ki si bodo svoje odgovornosti svesti, in samo take kandidate naj vsak trgovec in obrtnik voli, kajti drugače bo spal, kot si postelje.
Jedro vsake mestne in večje tržne občine je trgovski in obrtniški stan, okoli katerega se grupirajo drugi stanovi, uradniški, delavski, kmetski stan. Zato je tudi ne samo iz gornjih zgolj praktičnih razlogov nujno potrebno, da pri volitvah vsi trgovci in obrtniki pridejo na volišče, ampak je tudi s stanovskih vidikov zahtevati, da v občinskih odborih zavzamejo trgovci in obrtniki tisto uplivno mesto, ki jim po njihovem gospodarskem in tudi kulturnem pomenu za občino po vsej pravici pristoji. To naj resno upoštevajo vsi politični mlačneži, ker se lahko drugače zgodi, da bodo prevzele vodstvo občinskih odborov stranke, ki so po svojem programu nasprotnice vsakega podjetnika, ne samo trgovca, ampak tudi obrtnika, in katerih komunalna politika bo imela za cilj dosego ustanov proti produktivnim stanovom, ki pa bodo fundirane in alimentirane iz podjetniških žepov.
Poživljamo v zadnji uri vse uvidevne trgovce in obrtnike, da na dan volitev stopijo na volišče in se izro-čejo za tiste kandidate, katerih imena jamčijo za uspešno zastopstvo njiho-vui stanovskih in gospodarskih interesov v občinskem odboru. To je pa-
trijotična, stanovska in gospodarska dolžnost vsakega trgovca in obrtnik«.
Ustavni predlog.
V	ustavotvorni skupščini se ž* teden dni vrši razprava o vladnem ustavnem predlogu, ki ga je po dolgotrajni debati, katere so se udeležile vse stranke razven liadičevcev, izdelal ustavni odbor skupščine. Prvotni vlaclni predlog je bil v veliki meri izpopolnjen in je sedanja vlada naljubo opozicijonalnim strankam popolnoma revidirala nekatere ustavne določbe ter vstavila tudi nekatere povsem nove sankcije, s čemer je dokazala polno razumevanje za važnost ustavotvor-nega dela, ker mora biti ustava temeljna politična lconfesija čim največjega števila državljanov. To popustljivost vlade moramo z zadovoljstvom beležiti. Ustavna debata v konstituanti je pokazala, da se vse stranke zavedajo odgovornosti v sedanjem trenutku ter so govorniki posameznih grup dozdaj mirno in stvarno razpravljali o vladnem predlogu. Tudi stranke, ki bodo glasovale proti ustavnemu načrtu, so se dozdaj izjavile v takem tonu, da vidimo- da ustavno delo brzo napreduje. Zastopnik republikancev se je izrazil, da je njegova stranka za edinstveno, nedeljeno državo. S tem je jasno povedal, da republikanci ne soglašajo z Radičevo politiko, ki hoče ustvariti preko sedanjih državnih mej kmetsko republiko. To je precej dragoceno priznanje, ker vidimo, da sedanjo opozicijo veže samo skupni boj proti vladi, da pa njeni sestavni deli nimajo dovolj načelnih interesnih stikov. Govornik jugoslovanskega klub* dr. Korošec se je izrecno pripoznal k edinstveni državi in je samo, kot se je izrazil, zahteval v varstvo naravnega plemenskega razvoja ohranitev zgodovinskih mej. Tudi njegov govor je pokazal stremljenje strank po mirnem in stvarnem razpravljanju. Beogradski listi ga sicer napadajo in mu pri tej priliki očitajo njegovo politično preteklost v Avstriji, ali mi smo imeli utis, da je govoril za opozicijonalca zelo umerjeno. Nekaj neokusnih opazk
svoje doba trgovačke ugovore sa po-jedinim državama, pustila je s vida ovu okolnost te su carinske stavke za ekstraktne proizvode iz inozemstva bile tako malene, da sij domače tvornice morale jedna za drugom ob-ustaviti rad, jer se nisu mogle sa ino-zemnim poduzečima takmiti te su 1914. g. od 5 tvornica radile u svemu
2	ili 3 i to samo jednu četvrtinu svoie snage, a i ove bi morale obustaviti rad, da nije nastupio rat. Da ova gra-na domače industrije može i nadalje da obstoji, bezuvjetno je nužno da ne samo kraljevina Jugoslavija, nego i Ugarska, Nemčija, avstrijska republika te čehoslovačka za francuske, t i-ljanske i argehtinske proizvode !a-
ninskih ekstrakta u opče uvedu tak-vu carinsku stavku, da se naše domače tvornice mogu upustiti u uspje-šnu konkurenci ju sa inozemnim pro-duktima, tim više, što se mirne duše može reči, da je ova industrija jeuna od ovih u kraljevini, koja je za isto znatno razvijena i stoji na visokome stepenu. Slobodno nam je primetiti, da bi bilo neobhodno nužno, da so prigodom sklapanja trgovačicog ugovora i ustanovljenja carinskih stava-ka saslušaju i domače tvornice tanina.«
»Izvještaj zemalj. obrt. nadzornika za Hrvatsku 1908. g.< omenja sledeče nezgode v usnjarskih in lesnih tovarnah:
	Lahke nezgode	%, vseh nezgod	Težke ; nezgode I	*/o vseh nezgod	Smrtne nezgode	% vseh nezgod	T3 O ® r. j* c t/)	TJ x: o <D bJO V) n > <U o''	Pripomba:
usnjarske tovarne	58	5-6 |j 5 0'48			- -		«	608	
tova ne lesne industrije skupno:	268 326	2563 31 23	121 1170 126 1218		! -3 0 29 3 029		• | 392 37 62 455 j 43 70		V taninskih tovarnah se je dogodilo malo nezgod.
skih tovaren na
0.72 odstotka vsega števila
non 1	.... (Dalje
si je dovolil govornik Hrvatske zajed-nice dr. Šurmin, čogar izvajanj pa ne vzamemo bas tragično na znanje, ker št*,'.je i Irvatska zajednica samo pet poslancev. Dr. Šurmin je namreč laskal Bolgarom, jih proglašal za Jugo slo vene in želel združitev z njimi. S tem se je pridružil Tadičevemu stališču in ga moramo smatrati za govornika političnih utopij. V lastni državi smo videli, kako narodno edinstvo počasi napreduje, ker je treba odstraniti še mnogo plemenskih predsodkov, ali za sedanjost in za bližjo bodočnost govoriti o kulturnem in političnem zbliža-nju med srbskim delom jugosloven-skega naroda in Bolgari, se nam zdi spričo vse novejše zgodovine samo de-magoško geslo, ki nanj niti njegov glasnik ne veruje. Neki zagrebški list se je pri kritiki Šurminovega govora Načudil, da Šurminovili izvajanj o bolgarskem bratstvu konstituanta ni sprejela z večjim nemirom, ker sedi v njej precej narodnih poslancev, ki so doživeli bolgarsko okupacijo meči svetovno vojno in morejo pripovedovati o nezaslišanih grozodejstvih, ki jih je izvršila bolgarska vojna uprava nad srbskim prebivalstvom.
V	splošnem poteka generalna debata v ustavotvorni skupščini mirno in dostojno. Napram nekaterim opo-zicijonalnim strankam je vlada šla tako daleč v popustljivosti, da je sprejela v ustavni načrt cel kompleks go-spodarsko-socialnih določb, ki po našem mnenju pomenijo že predaleko-sežno privdigiranje nekaterih stanov, kar sc pa brezdvomno odteguje obsegu in vsebini, ki naj jo ima dober ustavni zakon. Na tem mestu samo zabeležimo gornje pomisleke, ker smo že na drugem mestu govorili o tem delu ustavnega načrta, ter danes hočemo samo konslatirati, da ima«vlada zares trdno voljo, doseči čim največji jšporažum, tako da bo ustava v istini izraz volje velike večine državljanov. Z ozirom na to, da svoje narodno edinstvo šele s trudom gradimo, ker zijajo med posameznimi deli jugoslovanskega naroda .še mnogoteri kulturni, verski in gospodarski prepadi ter ni mogoče preko noči sezidati most z zapada na vzhod, kajti, alfo je za-padna kultura in civilizacija morda Slovence oblagodarila v večji meri, se na drugi strani Srbi lahko ponašajo s slavno državno tradicijo tor imajo že od nekdaj ves zmisel in ves čut odgovornosti za velika državna vpraša-lija, ker so kot star suveren narod že navajeni odločevati, o vojski in miru, o vseh vprašanjih diplomacije in trgovinske politike ter so naprimer celo zmagali v carinski vojski proti velesili Avstro-Ogrski- — kot otrok teh laztner je vlada v .ustavnem načrtu ustvarila možnost dovolj široke pokrajinske samouprave za današnji stadij narodnega odpišiva. Slovenski avtonomisti prerokujejo dobo reakcijonar-slva in policijskega režima, ki bo po sprejetju ustave napočila. Po našem mnenju je treba ideji narodnega edin-stva tudi nekaj žrtvovati, in naj tudi nekateri imenujejo prihodnjo dobo reakcijo in nazadnjaštvo. Razumemo slovenske avtonomiste in jim ne zamerimo, da hočejo, kot pravijo, kontinuiteto nacijonalnega razvoja in želijo dalje živeti idilo doline šentflorjanske, kajti tisti naši prosvetljeni in požrtvovalni možje, ki so kot dobro-voljci in emigranti praktično sodelovali pri zgradbi Jugoslavije, ki so pri svojem početju morali žrtvovati nekaj svoje slovenske individualnosti in so na solunskem in zapadnem frontu in potem na službenih mestih v albanskih in macedonskih garnizonih postali Jugosloveni in nosilci jugoslo-venske narodne misli — ti možje danes ne stojijo v vrstah slovenskih avtonomistov. Delo dobrovoljcev pa več velja kot številni kriticizem avtonomistov, ker v politiki poznamo samo dejanja in nobene sentimentalnosti; pristaviti moremo samo, da so se slovenski dobrovoljci in emigranti visoko povzpeli nad idejne sfere nekaterih slovenskih kulturnih delavcev. Kdor pozna trpljenje slovenskega do-brovoljca in pa večinoma mirni potek življenja slovenskega avtonomista, si je na jasnem, kod drži prava pot, in naj nekateri tudi imenujejo prehodnjo dobo policijski režim. Svoje narodno
edinstvo bomo seveda samo z žrtvami dogradili. Ko so pijemonteški uradniki prišli na službena mesta v južnih "pokrajinah ujedinjene Italije in so videli v Kalabriji, kako njihovi sorojaki pod pokroviteljstvom Madone izvršujejo morsko roparsivo, so morali pač tudi nekaj svoje individualnosti žrtvovati, da niso obupali nad idejo narodnega edinstva, in da so mogli v kratki dobi ustvariti evropsko velesilo. Vendar naš položaj daleč ni tako tragičen, ker jugoslovenskim vladnim strankam ni niti prišlo na um, da bi sledile italijanskemu vzgledu, ko so ustavotvorni skupščini predložile ustavni predlog, ker niso predložile v odobritev ustavnega zakona nekdanje kraljevine Srbije, kot je napravil svoj čas Pijemont s svojo ustavo, ampak skušajo po svojih najboljših močeh ustvariti širok sporazum med vsemi nasprotnimi interesi. Lahko upamo, da bo jugoslovenski ustavni zakon izraz političnega prepričanja ogromne večine jugoslovenskega naroda.
Dr. Fr. O.
Naši poSštično-gospo-darski grehi i n napake.
V	svoji narodno-gospodarski politiki imamo grehe in pogreške, ki silno škodijo našemu političnemu in gospodarskemu razmahu. Oglejmo si jili nekaj!
Naš naj večji greh je, (la presojamo tudi gospodarska vprašanja in probleme ne toliko s stališča narod-iiih in državnih interesov, ampak raz-vidik strankarskih in osebarskih koristi. Temu vzrok je okoliščina, da imamo že od prevrata zgolj parlamentarne, strankarske vlade, ki jim je prva skrb, kako bodo povečale in okrepile stranko in šele potem, na kak način se bo koristilo tudi skupnosti. Razen tega si mora vsaka vlada, da more sploli voziti državni voziček, zagotoviti najprej potrebno večino, kar je pa mogoče le s koncesijami strančicam in frakcijam, ki morejo koristiti' samo posameznim stanovom, drugim pa V§r ali manj Škodovati.
Drugi velik pogrešek je večno menjavanje osrednje vlade in način, kako se oddajajo ministrski porlielji. Pri sestavljanju vlade ni namreč merodajna špfecijelna sposobnost ministrskega kandidata, ampak vprašanje, kateri ministrski resort je še prazen.
Pa recimo, da se tudi tak minister čez mesece vživi v svojo stroko. Tu pa pade vlada in on ž njo in drugi možje pridejo na krmilo. Prakticiranje se začne znova.
Pri takih razmerah bi bilo dobro, da bi se najvažnejša ministrstva nevtralizirala, ali pa, da bi jih, zasedali vedno le možje, ki so po svojem teoretičnem in praktičnem udejstvovanju najbolj sposobni za njih vodstvo. Sem prištevam zlasti finančno, notranje, ministrstvo trgovine in industrije ter prometno ministrstvo.
Najmanj pa, kar se more zahtevati, Iti bila institucija stalnih, strokovno naobraženih pomočnikov-uratl-nikov, ki so kot taki od strank in njih menjave v osrednji vladi neodvisni.
Le na ta način bi se mogla ministrstva res dobro in vedno po enakih strokovnih načelih upravljati. Za to se ne hi sme! sprejeti v ustavo člen: Poslanci, ki postanejo ministrski pomočniki, obdrže svoj mandat, ampak ravno nasproten člen: Poslanci ne morejo postati ministrski pomočniki.
Dalje. Razen nekaterih skupnih davščin: carina, trošarina, monopolna taksa, takse in pristojbine imamo še vedno 5 raznih davčnih sistemov z različnimi davčnimi upravami. Kakor hitro se tedaj sprejme'ustava, nam je ustvariti najprej enako finančno za-konodajstvo za celo državo. To je tako neobhodno potrebno, kakor pri hiši podstava, na kateri sloni vsa zgradba. S tem bi ustvarili podlago, ki edina nam omogoči pravo presojo državnih dohodkov in more odstraniti med raznimi pokrajinami radi davčnih diferenc obstoječo zavist in jezo.
Nadaljnja napaka naše gospodarske politike je nestalnost na tem po-
lju. Danes velja ta carinski tarif,'črez par mesecev drugi, danes je izvoz živil, dovoljen, črez noč se ustavi itd. Čim prej slede gospodarske naredbe druga drugi, spreminjajoč prejšnje določbe, tem večja negotovost se po-lasd celega prometa. Vzemimo n. pr. lansko jesen brzojavno odrejeno ICO odstotno povišanje uvozne carine. Taka hipna odredba je s stališča državnih financ gotovo vedno upravičena, toda trgovcem in. porabnikom prekriža ves kal kul.
S tako politiko vzbujamo nezaupanje inozemstva proti nam, ker ne more računati z nami kot z dobrim, prevdarnim gospodarjem. Zato *tudi ne moremo dobiti v inozemstvu nobenega posojila. Tega pa si ne upamo niti v notranjosti najeti, ker je finančna uprava vzbudila s svojim postopkom povodom 20 odstotnega odtegljaja ob žigosanju bankovcev — likvidacija in izplačilo Terjatev proti bivšemu erarju« (Trgovski list 23,24 in 25), poslovanje Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo — in ob najetju 1. posojila opreznost naših finančnih in drugih krogov.
Da moremo zanesljivejši preudariti vse državne dohodke in izdatke, naj bi se naše gospodarsko leto začelo s koledarskim. Do takrat bi mogli n. pr. preceniti vrednost izvoza glede žetve z vso natančnostjo.
Gledati nam je tedaj, da odpravimo g srenje in še druge napake čim preje, da more priti gospodarska moč naše države do polne veljave.
Občni zb er Z rr.o. trge skih	jev in
<•« i ksi V s
(Konec.)
Predlagana dopolnitev Zvezinih pravil obsega dodatke, ki so postali vsled potrebe poglobitve strokovnega dela v Zvezi neizogibno potrebni. Predvsem da Zveza posreduje v mezdnih sporih in vprašanjih trgovskih nastavljencev, da sodeluje pri izjed-načenju trgovske, obrtne in finančne zakonodaje,, da ustanavlja naprave in
ža povzdigo domače trgovine
in posreduje trgovska zastopstva. Glcd' sredstev za dosego Zvezinega programa je bila dodana ustanovitev 'strokovnih skupin, reklamacijskega carinskega in tarifnega oddelka, izdajanje knjig in revij, organiziranje strokov.:e knjižnice in čitalnice, prirejanje aejmov, organiziranje vzorčne zbirke in ustanavljanje pridobitnih organizacij za povzdigo trgovskega stanu.
Ker se pravila samo dopolnjujejo, je predlagal gd. delegat Fran Sire, da se pozovejo rienavzoči delegati Zveze pismenim potom, da se izjavijo
o	dopolnitvi pravil. Navzočih 46 delegatov je dopolnitev pravil sprejelo enoglasno.
Nato' je prišlo na razgovor vprašanje reorganizacije trgovstva na Štajerskem, kjer je trgovstvo še deloma organizirano v kolektivnih zadrugah, kakor v Rogatcu, v Kozjem, v Šmarju pri Jelšah in drugod. Nekateri dele-' gati so predlagali, da bi v onih glavarstvih, ki so zelo obsežna, ostalo trgovstvo še vnaprej organizirano po sodnih okrajih, ker govore zato važni geografični razlogi. Ta predlog se je sprejel in nato imenovali delegati, ki majo izvesti reorganizacijo po posameznih okrajih. Izvoljeni so bili gd. Oset Vransko, Kovačič Vojnik, Pili^h Žalec, Elshacher Laško, Pevec Mozirje, Sršen Gornja Radgona, Petovar Ljutomer, Korošec Prekmurje, Zemljič Lenart, Resnik Maribor okolica, Senčar Ptuj okolica, Oset Muta in Langeršek Marnberg.
Načelnik Zveze je predlagal, da naj občni zbor sklene, da se pozove finančno upravo, da poskrbi, da se trošarinski predmeti vsi natančno označijo, da trgovci na deželi ne bodo imeli vsled sedanje pomanjkljivosti neprilik, dalje, da se opozori finančno ministrstvo na nepravilnost izdanih izkazov zunanje trgovine in da bi se' vpeljal samo statistični zaznam na carinarnicah, ceno pa bi določevala posebna komisija. Iz valutarnih vzrokov je potrebno,-da se da inozemstvu pravilnejšo sliko o naši gospodarski
zmožnosti in delu, potem nam bo tudi lažje dobiti kredite za javne potrebe. Konečno je predlagal, da naj se sklene, da se napravijo ponovni korala pri delegaciji mmistraiv:; financ, da se takoj vzpostavijo v zakonu predvidene prizivne davčne komisije.
Za kraj prihodnjega občnega zbora so določi Celje, ki je gcograličiii centrum Siovenije in naše tretje najvažnejše trgovsko središče. Ker od strani včlanjenih gremijev in zadrug niso biii podani nobeni samostojni predlogi, preide zborovanje k zadnji točki dnevnega reda, k slučajnostim.
Tajnik 1. Mohorič poroča o akciji Zveze za ustanovitev osrednje Zveze trgovskih organizacij za celo kraljevino. Dosedaj so na poziv Zvezo odgovorih Zemaljski Savez trgovaca za Hrvatsku i Slavoniju v Zagrebu in Trgovačko udruženje v Sarajevu, ki so v načelu za osnovanje osrednje Zveze, samo želijo zadnji izvesti organizacijo trgovskih udruženj za ceio Bosno in Hercegovino. Udruženje trgovaca i industrijalaca v Osijeku pa je izjavilo v svojem dopisu, da za enkrat po njihovem mnenju še ne obstoja potreba osrednje organizacije, da pa vrlo radi sodelujejo pri vseh splošno trgovskih zadevah in bodo solidarno podpirali naše sklepe in akcije v prid trgovstva. Trgovske organizacije iz bivše Srbije na Zvezin poziv niso še odgovorile, ker se je morala v Srbiji najprvo dopolniti trgovska zbornica s kooptacijo članov iz osvobojenih pokrajin Stare Srbijo in Makedonije, kar se je šele pred dobrim mesecem zgodilo. Vendar jo v osebnem razgovoru s tajnikom Zveze 1. Mohoričem izjavil predsednik, kakor tudi tajnik trgovske zbornice v Beogradu, da bo njih prvo delo snovanje centralnega zastopstva trgovskih organizacij.
Dr. Fr. Wimlischcr je v daljšem govoru navedel vzroke poirebe.osrednje organizacije, pomen združenega nastopa trgovstva pri osrednji vladi ter želel na lanskoletno inicijativo započetemu delu Zveze popolnega uspeha v dograditvi osrednje organizacijo. Delegat gd. A. Oblak iz Novega mosta se pritožuje nad 'postopanjem finančnih kontrolnih organov pri kontroli trošarinskih predmetov. Delegat gd. U. Horvat poroča o težavnih razmerah podeželnih gremijev, ki imajo mnogo težjo pozicijo kakor pa mestni gromi j L Trgovstvo na deželi je še zelo nazadnjaško in stanovska zavest minimalna. Branijo so storiti svojo dolžnost in poravnali člartarino za gremij in Zvezo. Želi, da bi. Zveza posvečala večjo pozornost podeželnim gremijem s prirejanjem poučnih predavanj, dalje naj bi šla gremijalnim pisarnam' na roko z uvedbo enotnih tiskovin, koneC-iouuj bi se Zveza zavzela za to, da bi se gremijalne in Zvezine doklade pobirale pri trgovcih obenem z drugimi dokladami od finančne uprave, ker je to za gremije zvezano z velikimi stroški.
Zvezin načelnik poudarja, da bo Zveza v bodočem letu posvetila podeželnim gremijem posebno pažnjo in da je že svoječasno v seji širšega odbora razpravljala o uvedbi enotnih tiskovin, ki jih ima Zveza obrtnih zadrug, da pa je akcija vsled nesoglasja posameznih odbornikov morala biti odložena. Za pobiranje doklade potom finančnih uradov bo Zveza napravila potrebne korake.
Sekcijski svetnik dr. Rud. Marn naznanja, da bo likvidujoča Centralna Uprava pričela začetkom prihodnjega meseca z izplačevanjem tečajne razlike in apelira na občni zbor, da delegati Zveze vsak v svojem gre-miju vplivajo na svoje stanovske tovariše, da darujejo od tega denarja, ki je trgovstvu sedaj takorekoč podarjen, ker že nikdo ni računal nanj, primerne vsote v podporo trgovskega naraščaja, ki študira v inozemstvu v fond, katofega upravlja on kot šef oddelka npnistrstva trgovine za Slovenijo. Na to inicijativo predlaga načelnik Zveze, da sklene občni zoor, da Zveza pobere 10 odstotkov od vra-čane vsote in iz tega nakaže podporo fondu za naše trgovske visokošolce v inozemstvu. Predlog se enoglasno sprejme.
Konečno je urednik trgovskega lista gd. Kastelic pozval trgovstvo, da svoje s precejšnjimi žrtvami ustanovljeno trgovsko glasilo podpirajo^ s tem, da ne inserirajo v dnevnem časopisju, marveč v svojem strokovnem listu. Bila bi osodnu pogreška prezirati važnost vloge tega glasila, ki se vedno bolj in bolj širi ne samo po Sloveniji, marveč tudi daleč za mejo Slovenije. Poživljal je navzoče delegate, da razširjajo v svojih okoliših trgovski list in da pridno dopisujejo ž njim, da bo list res tolmačil javno mnenje in želje vsega slovenskega trgovstva.
Zvezin načelnik je nalo izrekel zahvalo gd. dr. Marnu za vedno izkazano podporo trgovini; zahvalil se je vsem gostom in delegatom za obilno udeležbo kljub skrajno neugoanenm vremenu in zaključit krasno uspelo zborovanje s pozivom: Na svidenje v Celju!
Zvečer se je vršil družabni pozdravni večer na čast gostom in Zve-zinim delegatom v gostilni Maribor, kjer je v imenu trgovstva mesta Maribora pozdravil navzoče gd. V. YVeixl, za Zvezo se je zahvalil gd. Jelačin, nato so sledili še pozdravni govor gd. predsednika Kovačiča iz Karlovca in
gd.	R. Stermeckega iz Ceija, nakar se je razvila neprisiljena zabava in razgovor.
Poslovno poročilo Zveze gremijev^za^ leto 1920.
(Konec.)
Glavno prosvetno delo med praktičnim trgovstvom in med trgovskim naraščajem je posvetila Zveza obnovljenemu »Trgovskemu listu«, kateri je začel avgusta meseca izhajali v Ljubljani. Zveza je oddajala vse važne informacije, ki jih je prejemala od raznih osrednjih in deželnih uradov in organizacij listu v objavo, mu poročala o strokovnih konferencah in večjih akcijah, ter vsestransko pospeševala razvoj lista. Z zadovoljstvom moremo konstatirati, da se je list v kratki dobi 8 mesecev razvil la-ko, da more že izhajati trikrat tedensko in prinašati našemu trgovstvu vse važnejše naredbe in informacije.
Zveza inia kot strokovna organizacija trgovstva eminenten interes na tem, da se list v vsakem oziru izpopolni in dovrši in, du postane vodilno neodvisno glasilo slovenskih gospodarskih krogov, ki bo iz gospodarskega stališča komentiral vse važne dogodke, ki bo dajal inicijativo v razvoju in napredku našega trgovstva. Z ozirom na važnost sedanje dobe pripade .Jjiletu 6 sej širšega odbora Zveze, in listu važno poslovanje in apeliramo »Idve ožji odborovi seji, na katerih se na vse včlanjene gremije in zadruge,®je razpravljalo o važnih zadevah in da kakor tudi posamezniki, list pri V vprašanjih za celokupno trgovstvo, tem delu s svojim sodelovanjem mo- Občevanje z gremiji se v preteklem ral no in gmotno podpirajo in širijo. 'Sjletu ni moglo razviti v potrebnem
II	koncu bi bilo pripomniti šene-obsegu, ker večina gremijev ni še koliko besed o programu bodočega Mimela razvitih pisaren. To agendo dela Zveze. V organizatoričnem oziru hoče Zveza razviti v p '
predku v zunanji trgovini in voznem redu in obnovitvi rednega tovornega prometa na železnicah. Nadalje namerava Zveza osnovati si lastno posredovalnico dela in vzorčno zbirko domačih fabrikalov. Z ozirom na izredni pomen letošnjega vzorčnega velesejma za slovensko trgovstvo, namerava Zveza porabiti to ugodno priliko, da naveže stike s trgovci in trgovskimi organizacijami v ostalih pokrajinah naše kraljevine, kar je pa v eminentnem interesu našega skupnega nastopa in delovanja v najbližji bodočnosti.
Zvezo čaka v bodočih letih težko in odgovorno sodelovanje pri izjed-aačenju gospodarske zakonodaje, ki bo pričela takoj po sprejetju Ustave. To delo bo obsegalo ne samo izdela-nje nove autonomne carinske tarife in sklepanje bodočih definitivnih tr govskih pogodb, marveč tudi zasno-vanje enotne železniške in tarifne politike, izjednačehjc davkov in obrtne zakonodaje, izjcdnačc-uje din kov in drugih dajatev.
2e v preteklem letu se je Zveza intenzivno interesirala za izpopolnitev trgovske in obrtniške zbornice z ozirom na njen razširjen okoliš. Po mnogih razpravah je smatrala Zveza najprikladnejšo prehodno rešitev zborničnega vprašanja kooptacijo potom strokovnih stanovskih organizacij. Ta izpopolnitev bi bila vsekakor le provizorna in bi se imela izvršiti brez vsakega prejudica za poznejšo definitivno rešitev zborničnega vprašanja v zmislu predlogov in načrtov na delitev ali reformo zbornice. Akcija Zveze pa je naletela na napačno razumevanje in je kljub temu, da se je večina organizacij na Štajerskem izjavila za provizorno rešitev, zbornično vprašanje ostalo nerešeno.
Važen dogodek za strokovno organizacijo trgovstva je bila otvoritev trgovske akademije v decembru preteklega leta. Z osnovanjem akademije je imela Zveza velike težkoče, ker ni bilo zanjo mogoče najti primernih prostorov in ker je bil proračun za honorarje profesorjem, ki je bil izde- • lan pred letom, sedaj premajhen. Sj požrtvovalno vztrajnostjo se je po mnogih intervencijah posrečilo zvezi-nemu načelniku g. I. Jelačinu rešiti ugodno tudi to vprašanje in omogočiti še pravočasno otvoritev.
Zveza smatra konečno za svojo dolžnost izraziti oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani najtoplejšo zahvalo za nakazano izdatno podporo 20.000 K. Enako izreka Zveza zahvalo Trgovski zadrugi za poklonjeno darilo 2000 kron.
Celotno se je vršilo v preteklem
je treba dovršiti reorganizacijo trgovstva na bivšem Štajerskem, v kolikor.; še ni izpeljana. Zveza je sicer v tem oziru celo leto dopisovala z raznimi I|hiji. posameznimi organizacijami in upra- Javnimi oblastmi, kakor tudi posamez- ■ niki, vendar se ni posrečilo izpeljati povsod preosnovanje kolektivnih zn-? drug v strokovne skupine in trgovske
polnem obsegu
V	tekočem letu, ko bodo potrjena pravila vseh gremijev in izvedena organizacija trgovstva po celi Slove-
Izvoz in
uvoz.
Izvoz živine i» mesa. Ljubljanska
glavna carinarnica je dala glede zadnjih
sledeče zaklane,
"mesa in drugih mesnih proizvodov jev
gremije. Gremij za Prekmurje, ki je q poročil o izvozu živine in mesa s nujno potreben, se snuje sedaj. Dalje 3*'pojasnilo: Izvoz živine, žive in za je Zveza pričela sestavljati statistiko v!mesa in drugih mesnih proizvode. . irgovstva, ki je pa vsled pomanjka- /i Avstrijo prost, v Italijo pa prepovedan, njn podatkov 0( posameznih gremi- ^ Kakor znano, je Italija sama prepove-jev, se ni mogla objaviti. Za pospeše- L dala uvoz naše živine in mesa radi kuž-vanje praktičnega dela hoče Zveza fjrrih bolezni
osnovati strokovno trgovsko knjižnico ,§j Izvoz suhih sliv. železniška ravna-m čitalnico, ki bo vsem orgamzaci- rt teljstva 60 dobila od ministrstva za pro-jam in trgovcem na razpolago, dalje met nalog, da dajo izvoznikom suhih
pridobiti strokovne konzulente za davčne zadevo, za železniške tarile m carinsko poslovanje, da bo rnogla nuditi 9yojirn članom strokovne infor-^ .J.? ,n P°sredovanje v teh naj važnejših strokah, pri rekurzih, reklamacijah in sporih. Dalje namerava Zveza prirediti carinske tečaje za trgovce in nameščence, da se seznanijo z veljavno carinsko tarifo in predpisi. Posebno pažnjo bo posvečala Zveza vprašanju javnih skladišč, tujskega promet* in trgovskih zastopstev, »a-
sliv na razpolago vagone, potrebne /.a izvoz. Na severnih tržiščih vlada za naše slive veliko zanimanje. Radi suš« se letos računa, da bo izvoz sliv veliko slabši kot jo bil lanski.
Prepoved uvoza lesnih izdelkov v Italijo. Na mnoga vprašanja interesentov poroča trgovska in obrtniška zbornica, da je po novi naredbi o regulaciji uvoz in izvoza v Italijo prepovedan uvoz pohištva, okvirjev, lesene galanterije in igrat, iz te prepovedi je izvzeto le navadno »»tapecirano pohištvo in njega
deli iz lesa, navadno pohištvo enostavno krito (fornirnno) s plastjo drugega (navadnega) lesa, lesene pete za obutev, podstavki za blagajne, ročaji in palice za dežnike, leseni križi.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Konec mesne krize. Firma Predovid se je zavezala na pritisk mestnega magistrata, da bo dobavljala tedensko mestni občini iz Hrvatske do 60 dobrih volov brez primešan ja krav in bikov ali mlade živine po nakupni ceni. Maksimalne cene, po katerih bodo ljubljanski mesarji prodajali meso, se bodo določale od tedna do tedna J)o ‘25. t. ju. bodeta meso ieh volov prodajala mesarja Kober in Ponikvar ob zidu Mahrove hiše, od tega dne naprej p« tudi drugi mesarji. Za ta teden je maksimalna cena določena sledeče: ‘28 K prvi del, 82 K zadnji del. V Zagrebu so mesarji že 16. t. m. prodajali meso po stari, ceni. Po poročihn iz Zagreba je bilo na tainošnjem trgu dovolj dobrega, govejega mesa na razpoluge.
Luka Buroš. Italijanska vlada bo zahtevala luko Baroš za Reko. Fz rimskih poročil je razvidno, da vlada v Italiji polno prepričanj« o popustljivosti Jugoslavije v tem vprašanju, ki nuj se reši še pred začetkom razmejitvenih del na reš-Uem sektorju. Italijanski politični krogi so nnziranja, da je vprašanje Baroša neločljivo od vprašanja reške države. Tozadevna pogajanja namerava italijanska vlada začeti z zastopniki Jugoslavije takoj, ko bodo končane volitve v reško konstituanto in dobi Reku definitivno vlado. Upamo, da popustljivost naših zastopnikov ne bo tako velika, kakor si jo predstavljajo italijanski politični krogi.
(lene porcelan«. Praški trgovski gremij poroča, da se cene porcelanu ne bodo znižale, ker so bilo tovarne porcelanskih izdelkov ravno v zadnjem času prisiljene, da zvišajo cene svojim izdelkom iz tehničnih vzrokov.
Industrija.
Tvornica za mizarske izdelke. Mizarji v Sremskih Karlovcih so si ustanovili mizarsko zadrugo in lastno tvornico za mizarske izdelke.
A >Murza< tovarna likerjev in esence. |V Osjeku je osnovana tvornica likerjev ■in esence >Murza«. Tvornica bo izdelo-jvnla uajfinejše produkte.
Tvornicu »Salus« išče zastopnika, ‘ehoslovašica tvornica >Salus« Praga-ISmichov išče zanesljivega zastopnika v stroki železnine zaradi uvoza v kr. SHS. Bližje podatke na Cehoslov. konzulatu, Ljubljana, Breg 8.
Češka izvozna družba za leseno pra-
ge.	V prikarpatski Rusiji ustanavlja se s sodelovanjem francoskega kapitala družba za izvoz lesenih pragov. Slična družba se ustanavlja v Pragi za izvoz ih dustrijskega lesa.
Svetovna zalog« bakra je za 200 milijonov nem. funtov manjša kakor je bil i pred par leti. Amerikanskc zaloge so ostale približno iste, kot so bile. Angleške zaloge, ki so znašale okrog 10.000 ton, so izčrpane, francoske zaloge so padle od 40.000 na 5000 ton, italijanske pa od 30.000 na 10.000 ton.
Obrt.
Obrtno nadzorstvo, ki obsega okrajna glavarstva Maribor, Huj, Ljutomer, civilni komisarijat v Murski Soboti in obrtni oblasti v Mariboru in Huju, sr nahaja v Mariboru na mestnem magistratu, soba štev. 6. Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoludne.
Denarstvo.
Podpisovanje delnic Slovenske trgovske delniško družbe v Ljubljani.
Opozarjamo, da se podpisovanje za pristop k Slovenski trgovski delniški družbi te dni zaključi, vsled česar vabimo vse, ki se zanimajo za- to gospodarsko trgovsko organizacijo, da zanesljivo do konca tega tedna vpošljejo svoje prijave, ker bi se pozneje vposlane prijave ne mogle vpoštevati.
Novo posojilo ljubljanski mestni občini. 18. t. m. jo bilo ljubljanski mestni občini na seji deželne vlad« dano dovoljenje, dvigniti*posojilo v najviŠje n znesku do 20 milijonov kron, da urodi sledeče občinske naprave: klavnico, plinarno, električno tramvajsko mrežo, ledenico, regulacijo Ljubljanice, popra-vila cest in tlakov itd.
Promet poštno-čok. uradov. Ravnu-ItaljMvo pošfno-ček. urada v Magrebu
poroča: Čekovni promet meseca marca t. 1. izkazuje pri poštni hranilnici v Sarajevu, pri čekovnem uradu v Zagrebu in v Ljubljani 182.108 vlog v znesku 970,060.400 kron ter 80.107 izplačU v znesku 944,384.900 kron ter je skupni denarni promet pri vseh treh zavoodi znašal črez 1911 miljonov kron. Število čekovnih računov se je povišalo za 215. Število transakcij je bilo nekoliko manjše kakor meseca februarja, četudi je u kazal ček. urad v Zagrebu v marcu a.vJO vlog in izplačil več kakor v februarju; celokupni denarni promet je bil za več kot 210 miljonov kron večji. Stanje imo-vine je znašalo koncem meseca ‘265 miljonov, torej črez 20 miljonov več kot v februarju.
Promet novčanic naše državne Narodne Banke je znašal dne 8. t. «. 3.712,667.910 din., povišal se je torej od 1. do 8. t. m. za 212,311.670 din. To je do sedaj največji tedenski skok.
Dohodki od taks so znašali meseca marca za celo Jugoslavijo 15,058.494.03 din. Od 1. junija preteklega leta pa do meseca marca t. I. so znašali 112,994.212 din., medtem ko se je v proračunu predvidelo le 48,325.083 din.
Carina.
Tečaj o carini, sestavljanju deklaracij itd. Sloven. trgovsko društvo ^Merkur naznanja svojim p. n. članom, da priredi v prihodnjih večerih tečaj o carini, sestavljanju deklaracij itd. Tečaj bo trajal približno 14 dni. Trgovc« In trgovske nastavljence, ki se nameravajo tega tečaja udeležiti, prosimo, da prijavijo čimprej svojo udeležbo društvu »Merkur pismeno ali ustmeno. Društvena pisarna: Gradišče 17-1. Gg. člane opozarjamo na veliko važnost tega tečaja in jih vabimo, da se v čim večjem številu priglase. Pričetek in konec tečaja bom« pravočasno objavili.
Carina na voščene plati« inUnnn. Cehoslovaška je znižala izvozno earla« na voščeno platno od pol na eno četrtimi odstotka.
Promet.
Izpremembe tarife za stare M«tt.
Ministrstvo za promet objavlja: Za tovor-ne pošiljke starega izkrhnjenega Selezn, ki ni za drugo rabo nego samo za topljenje, se računi voznina po postavki razreda C za najmanj 10.000 kg za voz ln tovorni list ali če ne za toliko plača voznina. — Ta izpr6memba stopi takoj 7 veljavo. (Ur. 1. 40).
Dopolnitev potniške tarif« aa luksuzne vlake. Ministrstvo za promet objavlja: Izza dne 1. maja 1921 j« za vw luksuzna vlake, to je za vlake, ki so sestavljeni izključno iz spalnih, jedilnik in salonskih voz ali iz voz I. razreda, poleg redne voznine lokalne tarife računih še dodatek 25 odstotkov, in sicer tako za prevoz potnikov kakor tudi za prevoz prtljage in ekspresnih tovorkov. (Urad. list 40).
Povišanje prekomorske prevoznine.
V	New Yorku se je vršila konferenea prekomorskih parobrodarskih društev Amerike, ki je sklenila, da se prevoznina poviša za 18 dolarjev pri toni.
Uradne ure pri poštnem uradu Kranj. Ravnatelj pošte in brzojava z« Slovenijo je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na njeno tozadevno vlogo, da se e 1. aprilom 19Ul uvedejo pri poštnem uradu Kranj uradne ure za poštni brzojavni promet ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 1Š. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 10. ure; za telefonski promet ob delavnikih od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure in da, kokor hitro se bo urad preselil v novo poslopje, se bodo vpeljale tudi v brzojavnem prometu iste uradne ure, kakor do-sodaj v telefouskem prometu.
Iz nailft organizacij.
Vabil« na občni zbor gremija trgovcev za politični okraj Kamnik, ki se vrši v nedeljo 24. aprila 1.1. ob 0. uri dopold. (v slučaju nesklepčnosti pa 1 uro pozneje) pri Rodetu v Kamniku. Spored: 1. Otvoritev rednega občnega zbora. 2. Uve-ritev ustanovnega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija. 4. Računski zaključek. 5. Proračun gremija. 6. Poročilo o delovanju Zveze trgovskih gremi* jev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani. 7. Proračun Zvez«. 8. Raznoterosti.
Naznanila trgovske In Obrt«®fcteniu prispevku, določam, da je za ma-niikA zbarnicA v LiubKianl. W'
niške zbornice v Ljubljani.
Telefonska govorilnica v Logatcu.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je pri poštnem in brzojavnem uradu Dolenji Logatec oziroma pri vže obstoječi ondotni telefonski centrali dne 5. aprila t. i. otvorila javna govorilnica za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
Dobava, prodaja.
lenkostne, ročne nakupe smatrati samo one dobave, ki poedine ne presegajo vsote 500 K. :■>. Zaslužek za različna popravila, oskrbovana za državne urade po nedržavnih podjeinikni. je vzporediti z ročnimi nakupi. 4. triodstotni odtegljaj se ima izvrševati j>ri vseli nedržavnih, torej poleg privatnih tudi pridobit-venih podjetjih samoupravnih teles ob pogoju, označenim pod točko 2. 5. Odbitek ima izvršni likvidujoči organ brez posebnega naloga, pri čemur je računati kolkoviuo od rele priznane nabavne cene.
Prodaja svinj. Komisar sekvestrira-nega posestva grofa Čakoniča v Žom-bolju v Banalu bo prodajal v Juliamaju-ru 31. maja t. I. 7«) komadov svinj za klanje. Kavcija 10 odstotkov približne vrednosti.
Dobava kopitov za čevlje. Uprava vojne opreme razpisuje na 2. maja t. 1. ofertno licitacijo za nabavo več. muož. kopit za vojaške čevlje. Pogoje se ave vsak delavnik pri navedeni Upravi. Pomudile naj se vpošlje kolekovane s ko-ilekom 10 dinarjev v zapečateni kuverti.
se plača v 'naravi, od manj vrednih vrst pa v denarju.
1	odstotni prispevek od državnih nabav sta nabavne zadruge državnih uslužbencev. Z ozirom na krivo tolmačenje določijo odtegnitvi 1 odstotka od fakturne vrednosti za državne nabave pri različnih računskih oblastih je naprosila trgovska in obrtniška zbornica delegacijo ministrstva financ, da bi izdala vsem podrejenim oblastim potom okrožnice pojasnilo, kaj se razume pod državno nabavo in kako se ima postopati v posameznih primerili. Vstrezajočl tej želji je predsedstvo delegacije mini-’’
.strstva financ za Slovenijo izdalo pod ■ Kavcija 10 odstotkov, štev. 431 z dne 23. februarja 1021 vsem) £ okrajnim finančnim	ravnateljstvom,11
vsem davčnim okrajnim ohlastvom in-,! davčni administraciji sledečo okrožnico, : 5" katero objavljamo v svrlio informacije interesiranim krogom v celoti.Ker se pojavljajo dvomi, katere državne'nabave so podvržene temu odbitku, ker tudi uredba sama glede teh dobav ne nudi zadostne jasnosti, odrejam do na daljnega ukrepa ministrstva financ sledeče: 1.
Pri odbitku I odstotnega prispevka za zvezo nabavnih zadrug veljaj v obče načelo, da je pridrževati ta odbitek pri onih dobavah, ki bazirajo na kakršnikoli pismeni ali ustmeni pogodbi (ugovoru). Za državne nabave v tem smislu ni smatrati malenkostnih ročnih nakupov pri trgovcih za manjše zneske, ki obremenjujejo uradni pavšal. 2. Da pa se takšni nakupi docela ne odtegnejo
Razno.
Novo trnnsoccansko parobrodarsko društvo »Transatlantic«. G. Banac, lastnik parobrodov v Londonu je pred kratkim organiziraj prekooceansko paro-brodarsko društvo »Transatlanticf. V tem društvu so vdeieženi največji denarni zavodi Helgrada in Zagreba.
Transatlantic-, ki razpolaga z večimi ladijami po !) tisoč ton, namerava če/, tri mesece otvoriti plovbo med «ew Yorkom in našimi pristanišči na Jadranskem morju.
Proizvod volne v Madjarski. Za ii--voz volne iz Madjarske je treba ]>ose!>-nega dovoljenja vlade. Ogrska produkcija znaša letno 5 miljonov kg. Ot tega se polovica izvozi, a polovica se porabi doma. Izvozna pristojbina od finejših vrst
Tržna poročila.
Trg
Ljubljana. Moka 0 K 17 50, št 1 K 16'50, krušna moka K 14'50,Mia debelo po 1 K ceneje. Ječmen K 650 100 kg, oves K 480, koruza K 470. Jabolka slaba K 8 do 10. Zelenjave je na trgu dovolj. Jajca komad 160 do 1‘80. Mleka je malo, prodaja se po 6 K liter.
Poljski pridelki
Zagreb, Koruza fr. vagon Zagreb 460, fr. skladišče 480. Oves fr. vagon Zagreb 435, fižol beli fr. skladišče Passau 600, suhe slive 95 do 100 v vrečah, paritet Brod na Savi 1125.
Kolonijaino blago.
Sladkor. London. Po cwt. šiling.: West Indian crystall. skladišče 62/5 bis —/—, Tates Brownish bis good co!oury pieces 53/—, Lyles yellow crystals 64/—, Muscavadocs 50/— bis —/—, Tates castor 72/—, cubc-s no. 1 73/—, crushed 69/6, fine granulat«! 69/—, white piaces 63/—, Lyles 68/6.
Les.
Sedanje cene lesa in lesnih izdelkov so na našem trgu približno sledeče: Hrastova debla l. vrsta stanejo 1600 do 2800 K, II. vrsta 800 do 1000 K, lino hrastovo blago K 6000 do 6500, izbrano K 12.000 do 15.000, hrastove deske do 5 cm 3000 do 4500, hrastove deske nad 5 cm 4000 do 5000, sirovi frizi 3000 do 3500, štafli 4200 do 5000, bukova debla I. razred 450 do 600, parjena 2000 do 2100, javor I. razred K 1000 do 2000 za kubični meter, železniški pragi hrastovi K 125 do 200, bukovi K 105 do 130 za komad, oglje vagon K 15.000 do 17.000.
Krzno
Madžarska. Kuzje krzno 150 do 200K, ovčje 80 do 90, kune 1200 do
1800, lisica 400 do 450, vidra 2000 do 2500, zajec 45 do 50.
Srbija, lisice 50 do 60 dinarjev,'kuna in vidra 250 do 300, jazbec 30 do 35, zajec 4 do 5.
Cement
Nemčija. Radi visokih cen premoga so se zvišale cene cementu, ki so v področju Severonemške cementne zveze 3010 M, v področju Rensko westfalske c. z. 3220 M in v področju Južno nemške c. z. 3503 M.
Kemikalije
Bratislava, po kg. Soda licarbona č. k. 4'20, amonijakova soda 98 do 100 odstotkov č. k. 4‘20, solna kislina 20 do 22 o/° 071 magn. bydrat 0'65, kristalizirana soda (če se je kupi 1000 kg) č. k. 2 60 (če se je kupi 500 kg), č. k. 275, (če se je kupi 100 kg), č. k
2	90, klorkolcij č. k. 0-65, železni vitriol, kristalizirani: (1000 kg) 0 70, za manjše količine po 0'85, vinski kis C. k. 2;50 mineralno Qlje č' k. 8, kalcijev hyper-mangan č. k. 50, milo za pranje 72 u/o komad č. k. 18. Toiletno milo (12 komadov) č. k. 30.
Bmm*
21. aprilu.
Zagreb. Devize: Berlin 218 220, Rim 672—675, London 559—561, Ne\v-york kabel 141, ček 139.50- 140.50, Praga 192.50—193, Švica 2460, Dunaj 21.65 do 22, Pariz 1028 —1030, Budimpešta oi do 53.50. Valute: dolar 138.75 do 139.25, avstrijske krone 23—24, levi 150, rublji 70—75, češke krone 190, franki 990, ua-poleondori 475—478, leji 215—218, lira 650, marke 218—221. Blagovna borza: koruza 445—455, oves 425—430, vse frauko Zagreb, ječmena, kaša, franlco vagon Karlovac 1400, bukova drva za kurivo, franko vagon Jesenice 4000.
denar blago
Ljubljanska kredit, banka 925	950
Jadranska banka .... 2000 2050 Slovenska eskompt. banka 650	670
uradni, trgovski, pismeni, Ufi ml' ovo-!ni> svileni, prepisni, fll Hill ogljeni itd., pisarniške 1. In Belske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške rac gled lcc kupite najceneje pri tvrdki
IVAH GAJŠEK
Papirno trgovina - Ljubljano
Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno.	Na	debelo.
JOS. RAVNIKAR
UL X š? ZE2 J" 3C Na dabeeo. Wa drobno.
^:%NT.ČERNETvŽ*
LJUBLJANA ^
tbC.
Nanulahtum.
LJUBLJANS. Dunajska cesta.
E=3*
Večja množina dobre vrste visokih
v
z najboljšimi usnjenimi podplati, v vseh velikostih se proda v klobučarni
W. Leyrer
Maribor, Gosposka ulica 22.
Znaki. — šabloni.
»ORIENT"
dražba s o. z.	preje
Brata Eberl in Jančar & Co. Ljubljana - Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Unlon“.
Lastni Izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kle.ia Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje ln pleskarje.
Vsakovrstne
slamnike in Klobuke
ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših
modelov. Franjo Cerar, slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — v popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, PreSernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto.
ae&eto. Na drobno. vsa«	v
Leopold Meh nfflGZ
UhNIiim - Židovska Mica l
Trgoyina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-18
Na debelo. Na drobno.
Ivu Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalriim blagom.
Točna in solidna postrežba.
dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano
laneno olje
po dnevnih, jako zmernih cenah nudi
Zadruga olju m firnežn
reg. z. z o. z
Medvode, Slovenija.
VSAK TRGOVEC, lNDUSTRl-JALEC IN OBRTNIK NAJ ČITA
»MEDNARODNI
TRGOVINSKI
POSREDNIK«.
IZHAJA ENKRAT TEDENSKO.
igi. iini - j iti ni"
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo in drobno.
Veiika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
NJEGOVI OGLASI SO NAJCE-NEJl IN IMAJO NAJV. USPEH.
Zdravilišče
Postaja Grobelno, odtod z lokalnim vlakom do Rogaike Slatine. . Ha progi Zagreb* Zidani most« Grobelno * Pragersko - Maribor.
Sezona traja od 1. maja do 30. septembra. Zahtevajte prospekte.
Zdravilišče s pitno vodo iz treh vrekev (Tempel, Styria in Donati).
NajboljSe staro izkušeno sredstvo Tpri obolenju želodca in črevesa in prebavil sploh, najbolj izkušeno sredstvo pri vseh boleznih presnavljanja (sladkosrčnost [diabetes], debelost, putika), sredstvo proti tvorenju kamnov kot so: želodčni, ledvični in mehurni kamni, najprimernejše zdraviščeza vsa kronična obolenja srca, nedosegljivi pripomočki pri zdravljenju kronanih bolezni krvi. — Pitne kure, hidro-.' elektro-7 mehano-terapija, solnčne, zračne, plavalne kopelji, inhalatorij, oglično kisle kopeli, solne'(po originalu iz Bad Hall), aromatične (smrečne) k»-pelji, j^renska kura, lečenjc z mlekom in siratko.
Gorska pitna voda 228 m nad morjem.
Stalni poStni, telefonski in bzojavni urad — Velika dvorana, kino gledišče, kavarna, slaščičarna, krite terase in sprehajališča. — Dnevno dva koncerta vojaške godbe. — Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Reunioni, umetniški koncerti, tombole, plesi, gledališke predstave, izleti itd. Krasni izprehodi v gozdni okolici.
Državno zdravilišča Rogaška Slatina.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO POZORIŠNA ULICA 49 C.
, BEOGRAD.
m cBnkov prah
po sniSani ceni nudi
oiafi, m
¥ :•**' gt «
iiflff I
f%ttU . 1
I
U^odn«? prilika.
Z'’ r: ii p	• ' >11 • v vr
£KC, p,?'', ;"i», . ■ c; .
pc	•	i?*rnr ct' v
^	■	n	'	r^:. ’ v H' ;.;n in c
•(, . . .
, v / v	ve;,;ros !
p«
viško Weixl
knjiga:	ve -_ oo, na papirja in
kpjinai/ejKc industrija
rMARiBGR, Glavni trg 22.
Man u f a k tu r n a trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča, veliko zalogo it: r.ufakturnega blaga po 7.\v	.	n	cenah
preproge srbske domače roč r, J rije
OSt!
b%
17
11
■ IV 4
m I;/ \% U
\ .. . KO V *. •
f. > w
' i I mš hPr n siš A
. .
■v. '' 'r;hivi' ! rme-
N >.* i-v i ■ O
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
nsvtHipu
za celi) kraljevino SHS.
Tvo: aic: Si. /. K .:■!	;	Sem-
rr.erin.r ScHtfhv'*«, Pucnbč??. Au.iervv eve'’ ■ <c.	n,.jii	,’ji
c<-r	' i:.-i' :•■£»■;. . -.
Ljut" .<	;■	• S'!d J 'nun
Nit Kljitaljt
uy.au it JvandViu
vell rg' vi..a mavca
UuViDM, židousHa ulica št. 1.
.
Dve novi knjigi: Burttilovič Niko:
Ivanjski krijesovi
Novele. — Cena K 36'—. Daudet Alphonse:
Grijeh žene
Roman. — Cena K 48'—.
Po povzetju j h razpošilja:
»TIPOGRAFIJA«
grafičko-nakladni zavod d.d. ZAGREB
Prendovitev trg 9.
: Z a-.
F
v ? ?»
Ltklš ilil B ri!
p ; „ZLAT[ LOPATj“
trgo-. n z le'eznino in cementoni
i
3
r I!
£ s
l p.	]
v .	J
f
L]ub'>' a, Valvazorjev trg 7
preje n mmerschm"di (Miili č‘sen) nasproti Ki ižanske cerkve.
C
V-
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših
pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, IVIeikovič, Opatija', Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ------  Zadar,	Zagreb.	-------
1V-, 48-4
Tmm iesenih žeblieu
lunn Seunis ml.
Taccn sod Imarno goro pri LiublM
■v-------------------------------A
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
•Ar-
Poslovne zveze z vsemi večjimi
kraji v la in inozemstvu.
/
iiiiWWWA)Wi<>>WUWAA«W^
delniška družba za mednarodne transporte.
Brzojavni naslovi Spatfbalkan,	6,	52-31
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. ZacarinJenla In zavarovanja. Hednarodal prevozi Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo ljubljansko lavno shladile spojeno s tirom lužne železnice. - - Carinska agentura lavnih skladlft
BALKAN
NaJveiJe domače iped le lisko podjetje v JugoslaviJI.
*
sli siroj
Priporočam
•*
Šivanke za različne stroje.
,Puth', ,waKenrad‘ kolesa.
Gumlraztepllo in vse potrebščine za kolasarje.
Gumi za cepljenje trt in druge špecijaine predmete.
Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno.
IGN. VOK
UubUsna, Sodna ul. 3.
Trgovcem popust.
PNEMATIKA
zaUoiesainoutomo&ile
EN GROS - EN DETAIL.
Medič, Rakove & Zanki,
Tovarna bemlčnih in rudninskih boru ter lafiov.
prej:
A. Zanki sinovi.
Centrala: Ljubljana.
D. z o. z.
Skladišče: Hovlsad.
Brzojavi : Merakl, Ljubljana.
Telefon: 64.
Najceneje.
J. Goreč, Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 14.
English varnishes:
Angleški laki
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE-COPAL CAR-R1AGEBODV VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najfinejši zrač i rap. lak
PALE SICCATIVE FLU1D Sikatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatlf, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočij ske stalke, najfinejši.
*aafxsxx*
Priznane najboljša In zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvvefss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Linoleum lak za pode.
„MERAKL“.
Emajlnt lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
English varnishes:
Angleški laki:
JAPAN BLACK VARNISH.«
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK
VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikatlvom.
ISOLAT1NG BLACK VARNISH.
Izolirni lak.
LIQUID DRIERS PALE
Terebina svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH W11ITE Emajl bdi. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
♦■■■■■■•■»■■■■■»•■■■■■■■■■■■■•■•■■■■e*«*
u tl
::
aa
[[ trgovina s papirem na veliko
■■
■■
■■
■■
a-j
RU
Bfl
na
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta itev. 6|l. priporoma od evofs saloga:
Trgovski, fini in srmfnje fini
pisarniški, dokumentni in srednje fini koncept, barvan (Kouleur) in Sisliovnl capn-. kar*on za dopisnice, pivnik.
Celulozni, Havana (za mar}) In navadni omotni papir. Pisemski papir v karSonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavo.
V.
U
|j
K
aa
■a
■■
mm
na
mm
»
35
»■
mm
mm
aa
■	n
aa
ua
mm
mn
mm
■■
■	* ■a
p« aa »m mm m m
■a
55
in ta.
a«
9 K H«
oa
mm
mm
mm
mm
mm
i niz.
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jaino blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne cene — točna postrelila 1
Brzojavi: GREHČ.
Telefon interurb. štev. 246. h- Zahtevajte cenike! w
)	A	~mrvn~*	“	T	VinT*	*	  a>«»a.in*i	^
I. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
O
IO
EN GROS
EN DETAIL
■a
■a
::
■a
mm
■a
aa
ca
»
aa
as
aa
mm
aa
aa
aa
aa
aa
aa
ji a
s:
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
najboljši amzrikanski pisalnistroi sedanjosti
ODI
n
mm
aa
as
aa
s:
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom neizranijive steklene ploste.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
15, 20-20
The Rex Co. Ljubljana, Gradisee 10.
Moderno urejeno popraullnlca vseh pisalnih strojev.
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
a«
::
aa
aa
miiMi mmmmunmmmmmKammamtmmm umi —
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
S
LJUBLJANA
Selenb.irgova ul. 1
r a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Napite 20,000 000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. 1 • ija-* naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146.
Iz rSuJe vse bančne transakcije nalkulan neje.
Denarne vioge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi
Borza.
iganaBeaiMawwfgwaw™
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik. Peter Kastelic. — Odgovorni urednik Franjo Zebul.
liska tiskarna MaKso Hrovatin v Ljubljani