gospodarske, obertniške naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskam ici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za cetert leta 55 kr.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr«, za četert leta 1 fl. 10 kr. Ljubljani v sredo 16. junija 1858. Sadnemu drevju škodljiva gosenca tega mesca At ▼ * Go8enc je več plemen. Ze več ko en teden je ? kar la tista gosenca, ktera spada v versto m o 1 o v kožuhovcov in suknovcov ; za- kterih je po drevji, zlasti po jablanah ? leže jo majhen metuljček s cveterimi perutnicicami dve sprednji ste bele kot sneg in s černimi pičicami opisane; dve zadnje pa ste sivkaste in kosmate. Imenuje se ta metuljček j a b e 1 k 9 V ali j a b (Apfelschabe siv hyponomenta malinellus). Gosenca njegova, majhna, kasta, s černimi pikami, silno živa, je zlo škodljiva posebno jablanam; spozna se na drevji lahko po pajčevinah, v ktere je zavita. Še kakih 8 do 10 dni bo škodo delala. Gospodarji, kterim vam je sadj mar, pokoncajt jo. da oberete pridno vse pajčevine, kakor jih pridno ze celi teden oberajo naši kmetijski učenci na vertu krnetijske družbe F. Schmidt Gospodarske in živinozdravilske skušnje. (Ali kaj pomaga pušati sadnim drevesom, in kdaj in kako naj se jim puša?). Na te vprašanja beremo v letniku pruske vertnarske družbe ta-le prav pod- učni odgovor : Pušati drevesom 9 to je 9 podolgoma po deblu z ojstrim vertnim nožem kožo do lesa prerezati in vleči ta ris tako, da na drugi strani nehaš, kjer si začel, je kaj dober pomoček, v dveh ali treh letih take drevesa rodovitne narediti, ktere so nerodovitne zavoljo starosti ali če mlade zavoljo preobilne muzge le na rast in les ženejo. 2) Drevesom, ktere nimajo ravno preobilne muzge, naj se naredi več takih risov, kakor takim, ktere so v s voj i polni moči. 3) Najbolji čas drevesom pušati je s porn lad; vendar ni napačno to storiti tudi vsaki poletni čas in še celó v jeseni, ko jim je listje odpadlo. 4) Prerezati se morajo noter do lesa, tedaj koža skozi in skozi prerezati. 5) Ze rodovitne drevesa toliko rodovitniše postanejo, kolikor več muzge doteka. Vsakemu sadnemu plemenu pomaga pušanje, le češ nj am ne. (Kadar konje ali gov ej o živino kolje ali grize), ji vecidel to najbolj pomaga, da se v čevah : zato po kerču ali kakor koli zaderžanega blata očedi; pomaga, ji s pooljeno roko v ritnik seči, klištire (brizglje) z osoljeno vodo pogostoma dajati, jo prepeljevati (pa ne jahati), notri ji pa veckrat vlivati po celem maslicu do- brega (ne žarkovega) olja lanénega ali laškega, kteremu naj se pridene vselej še kakih 4 ali 6 lotov razstopljene grenke soli (Bittersalz), — nikoli pa ne s o 1 i t a r j a, kakor živinozdravnik gosp. Berner v 16. listu štajarskega kme-tijskega časnika napačno svetuje! Solitar je zdražením kteri klanje do vnetja čev pripravi, ne utegnila dosti močna biti iztrebiti se more z oljem vred vzeti močnejša dvojna sol cevam hud strup, v * Ce bi grenka sol cev. (Doppelsalz). nikoli pa še enkrat opominjamo ne so li tar, kteri, če blato začne gnati, rad unema čeva, zlasti ako se ga 8 lotov dá! Prav bi bilo, da bi si. vredništvo omenjenega časnika preklicalo oni nevarni svèt, ker ne-zdravnikom solitar priporočati, se pravi, z ognjem igrati. (Skorjo nava kervomok govej d V • rbe (Weidenrinde) zope e) priporoča v laškem živino zdravilskem časniku g. Farero. On pravi, da v njegovih krajih živina, kadar na pašo hodi, prav 9 _ _ pogostoma kri šči in vcasih se razsiri ta bolezen kakor kuga. Če se kake 4 lote verbove lubadi ali kože skozi pol ure kuha in ta verbova voda potem ocedi in shlaj živini po policu ali pol bokala na enkrat notri daje, 3krat na dan, pomaga to prav dobro, če bolezen ni še le v začetku, ampak da že več dni terpi; v začetku se pa bolje prileže maslic dobrega ker z enim lotom solitarja, kake dvakrat na dan - ...................J ~ } V* » U.WUU 11C* UCtAl, Jtv^j kervomoča je od konca bolj unetljiva ali prisadna bolezen tedaj ji olje ali druge mastné in žlezne > reči bolj 3 store kakor grenjke in zagoltne, kakor ste verbova in hrastova skorja. Letni zbor » » krnetijske družbe (Dalje.) Po vsem tem je besedo povzel gospod odbornik M ih a Ambrož in govoril o tem, kako bi se dala vinoreja na Krajnskem zboljšati. Nagnala ga je k temu skušnja lanske dunajské domaći pridelki s toliko drugi naše razun žlahnega pikolita, raz stave, pri kteri so bili častjó sprejeti, le vina so bile za duri postavljene. To je gotovo vsakega domo ljuba zlo v sercé zabolelo, in čeravno gledé na to, da tudi reči na Krajnskem imamo dobre in zdrave vina, moramo da je ta razsodba preojstra bila, si vendar ne smemo za-krivati, da je v vsi ti ojstri sodbi vendar le tudi kos resnice bilo; gotovo je, da naše vina še niso ta košne kakoršne bi lahko bile, ako bi se spolnovali zlati nauki, ki jih nepozabljivi rajnki gospod fajmošter Vertovc v svojih lepih bukvah „Vinoreja U i'?. V . vanih našim v vinorejcom daje. imeno Cujmo najprej je rekel gosp. Ambrož kaj so dunajski sodniki od naših vin rekli. Tako-le se njih sodba, zapisana v velikih bukvah krnetijske razstave: Vecidel stoji krajnsko vinstvo še na nizki stopnji, zlasti na Dolenskem, kjer vecidel vse tište terte špogajo, ktere imajo na Horvaškem, zraven pa še tičino, lipavščino, volovino in javor, iz kterih se nikoli žlahne vina ne morejo narediti. Marvina, ktere Krajnci najbolj čislajo, so glasi v iz stajerskih Vinogradov poleg Save. Vino pridelujejo oralih; pridelajo ga vsako leto okoli 16,700 Krajnci na 324,000 veder, kterih vrednost znaša blizo 1 milijon in 29,6000 gold. Tega vina ni zadosti za krajnsko deželo, iz Štajerskega in Primor-skega vsako leto pokupijo. Verhopoljsko vino iz vi- 9 gold. zato ga več tavžent veder ** *) Dokler nebo Vertovceva „Vinoreja" tako rekoć v kri in meso vsem našim vinorejcom zlezla, ne bojo ne naše ne hor vaske vina po svetu zvonca nosile, in vendar bi ga nosile tako lahko, če bi le hotli! -- Vred. V tem so se zmotili dunajski sodniki ravno tako kakor spodej, kjer pravijo, da Krajnci najvec vina pokupijo iz Sta- jerskega in Primorskega; pozabili so horvaško vino kterega Krajnci zraven domaćega najveć spijejo. Vred. > - 186 pavskih nogradov gospoda grofa Lantieri-a, ktero sicer po pacnem ravuanji v hrama pravici sluje, ni tabart svoje slave poterdilo. 1 * * * * ' m • • m -m m À ^ L ^á w^ f. : - isl^i JĚÍ , _ se Skoda niso Krajnci poslali svojih zlo rudecih marvin * da ktere bi se bile zato, ker so dobre in' po ceni 9 gotovo vinski dobrega mošta naredi malovredno vino. Većina naših vinorejcov zná le drozgati in lovšati; v tem so nekteri res pravi mojstri. Res je pa tudi. da umno vinohranilstvo ali kletijstvo je najbolje in sodnii prikupile. Dolenska stran je posebno za vino in najcenejše le tam mogoče, kjer je veliko vina skupaj, jsadje, kakor tudi za svilne červe in bčele pripravna; zato so vinske družbe, vinske zaloge in tergo- treba je, da bi se vse to čvetero z veliko umnostjo opravljalo; vine najbolja pomoć, da vino kake dežele dobro ime bolji kakor horvaški." zadobí in se mu velika kupčija odprè. Ce stopi več vino- • v zalibog! da krajnski vinorejci niso nic Tako je govorila dunajska vinska sodnija. Cujmo dalje, kaj ona vsem vinorejcom svetuje bi zboljšali svoje vina. ? da rejcov v spanovijo, da vsak dá toliko in toliko svojega vina v to skupno zalogo, in se vinohranilstvo izroči potem zve-denemu mojstru v tem, in se potem tako vino prodaja iz 1. Pervo je, da si vinorejec z a s a d i žlahnih tert. velike zaloge: to privabi domaćemu vinu dobro ime Le iz dobrega semena se dobi dobra roba. Kdor gleda le dosti kupca. m na obil en pridelk, ne bo pravega zadél. Ktere terte so žlahne, zraven pa v naših krajih že navadne, najde vinorejec v „Vin o rej i" Vertovcovi in „Umném kmeto- . kar Gosp. deželni poglavar so vprašali na to: Ali se nič ne sliši y da bi se na Krajnskem napravila kaka vinska družba kakor na Stajarskem, ki dobro napreduje? Odgovor je bii, da se še nič ne sliši, da bi se tudi krajnski va nj i" Zalokarjevem. Ne bomo tedaj tù ponavljali, je tam lepo na drobno popisano. Dunajska vinska sodnija vinorejci tega koristnega početja lotili. imenuje terte, iz kterih Estrajharji in na Nemskem Ko je gosp. Ambrož koncal svoj govor, ki je vreden, najžlahneje vina pridelujejo; naj jih imenujemo tudi mi: da bi ga naši vinorejci dobro dobro prevdarili, je bil zbor Med zgodnje spadajo: 1. beli, rudeči in černi klevnar, postrežen z dobro kapljico lanskega pridelka, ktero so 2. beli drobni burgundar, 3. višnjevi portugiški; precastiti gosp. grof Barbo družbi darovali; bilo je eno med srednji čas zrele: 1. višnjevi frankiški, 2. zeleni (cerno) vino iz dobroznanega vinograda „Gobca* imeno-0 il van, 3. višnjevi od jezera bodenskega in 4. zeleni mu- vanega, drugo pa iz terte „Riesling", ktero bo v kakih ? med pozno zrele: 1. rudeči traminec, treh letih (zakaj toliko potřebuje „Riesling", da se popol rk «V» 1 1 1 J i ■ • v ^ . ■ • v. t « • jskatelec 2. drobni ri slin g, 3. višnjeva kadarka, 4. tok aj can, noma uzori), kaj žlahno vino. ! ašk i r i s 1 i n g (eno najrodovitniših plemen), 6. šipon (Dalje sledi.) (Mosler), 7. rudeči cirfandler. i*«. 2. Drugo je 9 da v vsakem nogradu so le take v ' — v terte zasaj ene, ktere dozo rij o ob enem. Ze pamet dá i da mešanca zgodnjih in poznih tert ne more sto riti dobrega vina: V • eno popaci drugo. Bodi Bogu potoženo i da ta gerda mešanca je ena najvecjih napak krajnske vinoreje, in da ne bomo prišli na bolje, dokler ne popravimo tega ! , 3. Tretje je, da odpravimo visoko rcjo iz naših Vinogradov in se skozi in skozi poprimemo pritlične; zakaj? — zato, ker je pri tleh gorkeje in bolje za Napáke slovenskega pisanja Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Na polsostave so tudi imena tacih krajev in vasi, ki imajo dve besedi: predlog in ime, na priliko Podgaber." V imenovavniku pravimo: „tù je pod Ga brom", pa tudi: ,,tù je Podgaber"; 99 g a b r a" ; v dajavniku : „P o d g a b r u46 ; gaber"; v mestniku: „zdaj smo pod Gabrom", redko n v rodivniku „Pod-v kazavniku: „Pod grojzdje kakor na visokem. „Ho ces dobrega, ž la h 99 v Podgabru"; v storivniku: 19 (pred) Podgabrom. u nega vina pridelati, iši ga pri tleh; pritlična rcja ti ga bo dala." Tako se bere že tudi v Vertovcovi „Vinoreji" na strani 38. Oj, da bi naši vinorejci Po tem izgledu se rabijo: „Medvod e, Pred d vor réber" itd.; še celó: „predpust." 9 Pod le kaj brali! obdeluje kakor vert, zato tudi Nemec vinogradu pravi „Weingarten." Pridno 4. Ceter to je, da se nograd Nektera vaška imena, ki zopet imajo dve besedi: prilog in ime, rabimo na dva načina; sklanjate se namreč ali obé besedi vsaka posebej, ali pa obé za eno v sostavi, na pr. „Kamni verh." Govori se: „Ka mni ver h, kopati in dobro gn o j i t i se mora vinograd. „K a k o r kokoš ne more obilo jajic nesti brez žita, krava ne dá veliko mleka brez dobre piče, tako Kamni ver h a" 9 ali pa: 91 i n Kamni verhf Kamnega Bežji grad'* „Slane verh, tudi nogradi ne morejo dobrih letin dajati brez str. 94 « pravijo že tudi Vertove v svoji „Vinorej i pa kaj! ker je vinorejci naši ne bero! 5. Peto je: ob pravem času tergati ali brati, verha itd. Tako je tudi: i. t. d. Nektera taka imena so pa uže do dobrega sostave, na pr. „Martini verh, Vini verh, Višehrad (čsk.), Carigrad (srb.), Krušedol (srb.), Beograd" (srb.); Slovenec pa vender pravi: „Beli grad, Belega grada." Ravno po tem potu so se tudi skerčila nekterih oseb imena, to je 9 kadar je grojzdje ze popolnoma zrelo. To kakor: „Pus to verh, Maloverh, Vel i ko verh" itd. mora postava zapovedati, ce ne, ne pomagajo vsi poduki tako Ker smo uže pri tej reči 9 poglejmo se to, kako se nič. Le zrela cesnja, le zrela hruška je dobra tudi z vinom. 6. Šesto je umno vinohranilstvo ali umno rav ne nanje z vinom v hramu ali keldru. Kdor tega ne zná bo nikoli dobrega blaga si napravil. To pa razume le malo malo kdo, zakaj vinohranilstvo delajo prilogi in imena prebivavcem tistih vasi, ki imajo prilog in ime v sebi, na priliko „Cerna gora, Cer-nogorec, černgorski; Pusti hrib, * * u s t o h r i b e c, pustohribič pa tudi: pustohribški; Zlati rep se opira na ke mijske vednosti, od kterih se većini naših vinorejcov je 99 treba se celó ne sanja nic. K temu, da se vino v sodcu dobro uzori, znati več kakor le hruške peč\a V kakošnih sodcih naj se hranuje, kakošen naj je hram, kako naj se prav zaliva in presnemova itd. to razume málokdo prav, in po na Zlatorepec, zlatorepic in tudi: zlatorepski; Hudi konec, Hudokončan, h u dokone; Mala slevlca, Mal osi e vi jan, maloslevski" itd. Izberimo si druzih, ki imajo pred imenom besedo: „svet", ali pa morda prilog trijeh zlogov, da so tedaj sostavam predolge, na pr. „Vélika slévica, Slevljan, slevski; Vélike lašče, Laščan, laški; Sveta trojica, trojiški, (imena še nisem slišal; pa *) Poglej Pristavek k Vertovcovi „V i« tertnih pl po Stajerskem zasajenih bos najdel marsiktero teh plemen popisano m v popisu saj znanih ; tu Vred. *) L as č an je iz nekterih osebnih in hisnih imen se deiajo priloge, kakor so imeli stari Slovenci navado, na pr. „Zaj ec, zaj ć; Zivec, žive; Kropec, grebene; Virant, v i rane" itd. kropic; Greben, Pis. menda bi se reklo: Trojičan?); Dvorska vas, D J y » dvorski: K II P 7 K k g II ? Il y lo vsk y 1 y stranko podpirala. Duhoven Sadok pa, in Banaja, Jojadov in prerok Natan, in Simej in Rej in jedro Davidové Ko tedaj Adonija ovne sm y vojne čete niso bili z Adonijem • v Sveti k Kr ur h dimo • v y K y Svetok to kriški, še raje pa: in teleta in vse, kar je bilo tolstega, pri kamnu Zaholet • v krišk y y ti Ureh, Urh Greg gregorsk Vi 7 sine y ; sveti Gregor, Gregorec, gregorski." Vi- kraljeve sine, i] da pri le-tih se delajo imena Ijudem ali iz priloga tana preroka pa daruje, ki je blizo zvirka Rogel, povabi vse brate svoje, kralj in vse moze Juda, kralj sluzabnike Na , in Banaja, in vseh močnih, in Salomona (Ilovec, Dvorjan), ali pa iz m Kdor mora večkrat pisati imena (Slevljan, Urhovec). brata svojega, ne povabi. Tedaj pravi Betsabeji Salomonovi > kralj m in preb m gotovo imena ima veliko sitnost, ker nihce, ako ni vašk ega materi: „Ali si slisala, da je Adonija, Hagitin sin, in gospod naš David ne vé nič za to? No tedaj slišal, ne more vselej vediti, kako se delà iz m u prebivavcem. Pri Turjaku je vas v. . . • • • « 9 • V a člověk iz nje se imenuje: „Lip ljen« množném številu: „Lípničanj u 77 7 U 7 pa tudi: „Lip Lip-in v : u postal, vzami svèt od mene, in ohrani življenje sebi in sinu svo jemu Salomonu! Idi in pojdi h kralju Davidu in reci mu Kaj ne, gospod kralj moj, ti si meni služabnici svoji segel rekoč: Salomon sin tvoj bo kraljeval za menoj pri Druga vas je: „Sr o botník"; iz tega se govori b 7 mean, pravi: „ obosk tniski 7 dalje y 77 Re tj u 7 m pote 77 Rét on bo sedel na prestolu mojem? Zakaj tedaj kraljuj 7 in nua 2 In ako bos se tam s kraljem govorila, bom Ado přišel Slišal sem praviti, da se eni vasi jaz za teboj in bom doveršil tvoj govor. Sla je tedaj Bet Lem 7 ljudem pa: „Movljanj Gospodi sabea, se pokloni in počasti kralja. Kralj pa ji pravi slovarščeki naj bi tedaj vsacemu krajevem kemu imenu prideli: kako se pravi on ali dasnj im vaš Kaj hoces? Ona odgovori ter pravi: Gospod moj, prisegel si pri Gospodu Bogu svojem služabnici svoji: Salomon, sm y in pa kako se nareja prilog iz tega; dalje naj bi tvoj bo kraljeval za menoj, in on bo sedel na prestolu , gospod kralj dem HHHIHH^H^^HHVHMI^H pri vsacem imenu povedali mestnik s predlogom y ker mojem. In glej, sedaj kraljuje Adonija m ti to ni stojé vselej kar učé slovnice, da y y y pred-se jemlj 77 na a 7 ktere so pa ki na n i zk 7 hočej m moj, ne ves nic za to. Dal je zaklati volov in vsakoverstnih pitanih žival, in ovnov kar veliko, in je povabil vse ki 77 v u y dostikrat se ravno na robe govori Spi p o mb k tavam. Dobé se tudi take ljevice, tudi čete. sostave, ki člověk ne vé, kam bi jih uverstil 7 ali pa > so morda celó pravil rajene; toda tih je malo 7 ki in Abiatarja duhovnika, in Joaba načelnika tvojega, ni povabil. vojne večidel so navadne le v smesnicah; casi morda so pa tudi Salomona pa, služabnika tvojega, ni povabil. Pa go spod, kralj moj, očí vseh Izraeljcov so na-te obernjene, da bi jim naznanil, kdo ima sedeti za teboj, gospod kralj moj, na prestolu tvojem. Zakaj zgodilo se bo iz ptujih besed zložene, kakor: „klinčorba (nagelsuppe zaspal gospod kralj moj kakor dedje njegovi 7 da, ko bo bova šteta v srb. smešnici), legbab (riba steinbeisser 7 U mor oklina< vensko narečje ima čudno besedo gel der schiene am rade (srb.) rb.) Slo- 7 jaz in sin moj Salomon med hudodelnike In ko še go 77 pil" 7 ki ne vém od kod je, ne kaj znači 7 ali vec sostav imamo v z 7 ne njo 7 ka vori s kraljem, pride prerok Natan. In napovejo ga kralju rekoč: Prerok Natan je tù. In ko pred kralja pride in ga V . r li • V« i «_____. kor 77 pilt V • (neke rože počasti poklonivši se do tal, pravi Natan smola za lubom), pi lp o g V « Lase.), pilpoh (hojeva Tù 7 U moram »opraviti 7 da 77 trogonij topir (Lašč.) si li ti djal : Adonija naj kraljuj Gospod > kralj u ni „windmuhle", moj naj klal volov in pitane živali in ovnov kar veliko za menoj. m on sedí na prestolu mojem? zakaj šel je danes, in je za , in je po kakor sem v pomoti mislil in pisal; ampak ta serbska be vabil vse kraljeviće in poglavarje vojnih čet, tudi Abiatarja duhovnika, in jedó in pijó pričo njega in pravijo: Naj živi kralj Adonija! Mene pa, služabnika tvojesra, in Sadoka seda je kaj druzega, namrec 77 wi n db eut pa menda nihče, kdor je sostave prebral, ne bo tajil Vender da nasvetovana beseda obveljá. „parogonj u (dampfschiff) (Dl lahko duhovnika, in Banaja, sina 7 Jojadovega, in Salomona žabnika 7 slu tvojega, ni povabil. Je li izšlo povelje to od kralja gospoda mojega, in meni, služabniku svojemu, nisi povedal, Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah letu 1857 kdo bo sedel za gospodom kraljem mojim na prestolu nje-govem? — In kralj David odgovori rekoč: Pokličite mi Betsabeo. Ko pride pred kralja in stojí pred njim, priseže Spisal Mihael Verne. kralj ter pravi Kakor resnično živi rešil od vseh bridkost, kakor sem ti prisegel pri Gospodu Izraelovem Bogu rekoč: Salomon sin tvoj bo kraljeval za Gospod 7 ki me je XXXVI Iz S hrib G ih sem 7 ogledal tudi na zahodni strani mesta menoj, in on bo sedel namesto mene na prestolu mojem: ki pa nima nič zanimivega razun zgodovin- tako bom storil danes. In Betsabea pokloni obličje do tal skega spomina, da je bil Salom oklican in mazilj na-njem za kralja in počasti kralja rekoca: Naj živi gospod moj David ve David, Savlov naslednik, drugi kralj koma! David kralj tudi pr Pokličite mi duhovnika Sa Ko izraeljski, je bil pesnik neumei vojskovodja, izversten kralj in moder vladoslovec, in je pridejo, jim kralj pravi: Vzamite seboj služabnike gospoda ljive slave, hraber in srečen doka in preroka Natana in Jojadovega sina Banaja slavo in blagostanje rani njegovi pa, oda svojega visoko povzdignil. Dv dasii se novi, so bili zlo popaceni; mojega in peljite svojega, in posadite Salomona, sina mojega, na mezga ga na Gihon ln tam naj ga pomazilita vse polno je bilo sebičnih priliznjencov in ženskih, ki so Sadok 7 duhoven, in prerok Natan za kralj elj skega i In y se v vlado utikale. Zato je kralj sinove svoje večidel le in trobite s trobento in recite: Naj živí kralj Salomon! slabo izredil. Amnon in Absolon sta mu veliko žalosti in pojdite za njim, in přišel bo in sedel na prestolu mojem, sramote napi Absolonova smert ni bila se konec in bo kraljeval namesto mene, in ukazal mu bom, da naj skrivnih -zarotij in punta, ker Adonija Absolona posnema in bo vojvoda čez Izrael in čez Juda. In Banaja, Jojadov isčje prestola še pred očetovo se je namreč (III. Reg^ tjo se polastiti. Šopiril sin 7 odgovori kralju rekoč: Naj se zgodi tako, in naj po íip, 1. v. 5.) rekoc: „Jaz bom terdi Bog besede kralja mojega. Kakor je bil Gospod s kraljeval. In napravil si je vozov in konjikov, in petdeset gospodom kraljem mojim, tako naj bo s Salomonom in naj moz ) da bi pred njim tekali. In oče njegov ( starček povzdigne prestol njegov čez prestol gospoda kralja mojega je ze raji grel kakor pa viadal) ga ni nikdar posvaril Davida. Gredó tedaj Sadok duhovnik in Natan prerok in rekoc: Zakaj si to storil? Bil je pa tudi on sila lep in za Banaja, sin Jojadov, in Ceretani in Felatani, in posade Absolonom pervi rojen. In pogovoril se je z Joubom, sinom Salomona na mezga kralja Davida, in ga pripeljejo na Sarvijevim, in z duhovnom Abiatarjem, ki sta Adonijevo Gihon. In Sadok duhovnik vzame rog z oljeni iz šotoi f 188 in pomazili Salomona, in zatrobentajo s trobento in vse _____ . t V • » « m m m \ m V V« Iz tega, bo vsak rekel, pa se ne izhaja, da Pan on ci ljudstvo pravi: Naj živi kralj Salomon! In vsa množica so bili Sloveni. Ees da ne, pa izhaja saj to, da so gré za njim, in ljudje piskajo na piscali, in rajajo od ve- utegnili biti. Ali so pa res bili? Rimski pisatelj Tacit, like radosti, in njih upitje se razlega po zemlji. — Sliši ki je posebne bukve pisal o Germanii, govori o stanovavcih pa Adonija, in vsi, ki jih je bil povabil, zakaj pojedina je izhodnega delà stare Nemčije tako-le: „Nec minus valent bila že končana y pa tudi Joab sliši trobente glas, ter retro Marsigni, Gothini, Osi, Burii; terga Marco man norům pravi: Kaj pomeni upitje hrupečega města? Ko še govori, Quadumque claudunt. E quibus Marsigni et Burii sermone pride Jonata, sin duhovnika Abiatarja, in Adonija mu pravi: cultuque Suevos referunt; Gothinos gall i ca. Os os Le noter, ker si junaški mož in boš kaj dobrega povedal. pannonica lingua coarguit y non esse Germanos Pa Jonata odgovori Adoniju: Nak, zakaj gospod nas, kralj Utrum Aravisci in Pannoniam ab Osis y Ger David je Salomona za kralja postavil, in je poslal ž njim manorum nati one, an Osi ab Araviscis in Gřer-Sadoka duhovnika, in Natana preroka, in Banaja sina Jo- maniam commigraverint, cum eodem adhuc ser-jadovega, in Ceretane in Feletane, in posadili so ga na mone, institutis et moribus utantur. incertain kraljevega mezga, in pomazilila sta ga Sadok duhovnik in est. u (Tacit. Germania c. 41). To je: „Nič manj niso Natan prerok za kralja na Gihonu, in sli so od ondod z zadaj mogocni Marsigni, Gotini, Osi, Burii; za herbtom veseljem in mesto je zagromelo: to je slišali." glas, Od te prigodbe ima hřib Gih ki ste ga zapirajo Markomane in Kvade. Zmed teh se Marsigni in Burii po besedi in noši naznanjujejo kot Sueve (južnonemšk slavo svojo, ki ne narod); od Gotinov galijanski, in od Osov pa bo umerla, kakor Salom ne. Iz tega hriba nonski jezik spricuje, da niso Germani. Ali voda med ki je tekla v globoko so se Araviski v Panonijo od Osov, med Nemci Sionom in Gihonom; živečega naroda, ali Osi od Araviskov v Ger- je izvirala nekdaj dobra dolino z imenom Hi non sedaj pa je vès suh kakor i Ko se je namreč Senaherib, kralj asirski, s strašno prave in obnaše rabijo, ni znano. drugi hribi okrog Jeruzalema, manijo preselili, ker v se ravno tišti jezik, na u, vojsko mestu bližal, je dal kralj Ecehija izvirk zamašiti in zadelati, da bi s pomanjkanjem vode sovražnike odgnal, od takrat se je voda pozgubila. in £ Dalje sledi.) Kaj je jasno iz teh besed? 1. Osi so bili sorodni z Araviski, panonskim narodom, in so govorili panonski jezik; 2. Panonski jezik ni bil ne celtiški, ne germanski, tedaj drugačen, takošen, kakoršen je Zgodovinske řeči. Klasičen dokaz, da stari Panonci niso bili ne Celti ne Germani, ampak Sloveni 9 Po mojim unidanjem sostavku ,,o prihodu « novih slo bil za Tatrami navaden razun celtiškega in ger-manskega; zakaj Osi so stanovali za Tatrami, na izvirih reke Visle, kakor kaže beseda Tacitova, kakor jih tudi stavijo tehtni zgodovinarji, tamtjè, kjer je današnji čas kraj Osviecim, Auschwiz. (Primeri: Lówenberg in venskih rodov v nase kraje" bi utegnil kdo misliti da * De Le od bridkosti še živí." „In mak rudeč naj mu pové, De mi zaspalo bo sercé e se ne veme kmalo ze. i v , tt Kar stopi pred-njo rib'č vesel Za roko bi jo rad přijel, Še rajši k usnil in objel. Prijazno rekel je in djal: -Ne bom slovesa ne jemal, Se v daljne kraje ne podal y to bejži ž njim da ga restepe i potira ga, da A konj ga je lepo nosil do nedelje. Ona je lepo zložila falačec za falačecom i poškropila je onum vodum i falačeci su se sklopili; onda onim e bistriši so tam vodé Če lepši ribe tam lové; Deklét pa takih ne dobé i prasetom se je teknula i postalo je čisto dobro, samo da Vezda se ga tekne z jabukum i postal je , kak sem lepo spal. A nedelja mu veli: bilo ne je živo živ pa reče: ei Novičar iz avstrijanskih Iz Zagreba 1. junija O. Družtvo talijanske nisi spal ni, neg te je zesekel vrag na falate, kaj ne opere, ki je navduševalo v minulih dveh mescih občinstvo znaš? On je mislil, da je ovo senjal. Resrdil se je i jahal zagrebškega mesta, nas je zapustilo, kakor pred dvěma je dimo z golum sabljum. Domaj su se ga prestrašili da mescoma družtvo národnega teatra. Kdo bi verjel, da so kak je on došel nazaj. I gda je došel, našel je vraga i se naše národně igre večidel praznim ložam in praznim mater na postelji skup ležati. Mám preseče obedva i zeseče klopeni igrale, v talijanske opere pa je přivřelo polno ljudi! je na drobne komade i privezal kobili na rep. I restepel je Vendar je bilo to tako. Pri narodnih igrah so se malokdaj konj 'se bejžečki falaček od falačeka. To je viděla vrana splačali vsakdanji stroški, pri talijanskih pa je bilo zmiraj i k i ženu, a k vrana bel w J J bal bal gda vraga i m ë i i črna. a k ? samo crn t egd to j o 'd dosti ljudstva, toraj tudi obilo dohodka. K temu pa je pri-pomogel največ slavni gost dunajski, g. Franjo Sta z i ć, ki sedaj pod imenom „Steger" sluje po svetu. Sprejel je Zagreb J m S bal. I kaj mi ne veruje, naj ide glet gosp. Stazič-a kakor dragega svojega prijatla in rojaka, pa se osvedoči, da je istina, da je crnobela a kavran ne kakor pevca Zagreb je namrec zibelka njesrove © čisto crn. Ribčeva ljubica. * Národna iz Idrijskih hribov. umetnosti; tukaj je nastopil pot slave, ktera ga spremlja od mesta do mesta. Gospod Stazić je eden najslavnijih tenorov sedanjega veka; njegov divni glas dirne čut vsa- Zapustil ribeč ljubico, On nič ne mara več za njó, Se spravlja v daljno deželó. „V lep venec vas povila bom Poslala ribču ga na dom, Prišla tak žalosti v okom." Je 1 kega cloveka, ce bi imel tudi kamnito serce! Ze leta 1849 v Peštu in Budi 5000 gold. sr. letne plače dobival, v letu 1852 v Pragi 6000, v letu 1855 pa v Milanu 10.000 gold. Obhodil je že vse imenitnejše mesta po Nem- i škem Tam bistriši vodé šume Tam lepši ribe se lové In lepši deklice živé. Kraj ljubica stoji i in si je pridobil veliko slavo. Ravno sedaj je po ? Ob viru rožice sadi i vabljen v London, kjer se mu obeća za vsako igro 30 Sadeč jih 5 funtov šterlingov ali 300 gold. sr. Rojen je g govori ? Pri viru ljubica stoji Ob viru rožice sadi, Sadeč jih rožam govori: „Precvetaj te cvetličice; Kdar boste vé se razcvetlè, Bom rcva vas pobrala vse." têci, têci le studen'c v Sensandrii blizo Budima od slovanskih roditeljev; naš jezik mu je materinski jezik in v našem jeziku je peval „VJ , ICUI , ICUZ 1C SIUUCIIU, JVÍJ11V »"" J ^ .«mvvi.U^«. J«""» * WV.« Naprej sred lip in verbnih senc, pred nekterimi leti v pervi naši narodni operi „Ljubav i Zročila tebi bom svoj ven'c." * 1 n j- ----- , J- --- -----1 -Jt J—----1 w Ti tečeš bistro v ptujo stran, Tje po sterminah in skoz plan Se v moj'ga ribča novi stan." > zloba." Mislili smo, da nam bode saj pred odhodom zapel še ktero narodno pesmico ; al — — — Iz Pazina 10. jun. — Iz vseh krajev Istre dohajajo „Oj cveti, cveti limbar bel vesele poročila, da se bodo letos svilni červ i či prav Precvetaj jasen in vesel; Naj ribič bo v spomin te vzel. u er bistriši vodé šumé Kjer lepši ribe se lové, 7) i Kj bolj • V • deklice živé." dobro obnesli; zdravi so in zapredovati se ze zacenjajo. Polje kaže v našem čelem kraji prav lepo, samo terta je imela veliko škode po presilnem mrazu poslednje zime. „Oj cveti, cveti rožica 9 Žlahtnoduhteča vertnica Ljubezni moje pričica j u „Moj ribeč bo pri vôdi pél Lovil bo ribice vesél; Pa bo moj venec v mrežo vjél. Mnogo tert je poginilo 5 pa ni ravno toliko škoda za-nje, « ker so bile že stare in po tertni bolezni pohabljene. dike iz njih korenin pa čversto poganjajo. Mla „Le kviško, kviško majeron, Kot prošnja gor pred Božji tron Ne vklanjaj k zemlji svojih kron. „Precvetaj nagliček dušeč, Precvetaj pelin pregreneč Oj, cveti, cveti mak rudeč. 9 1 « „Precvetajte cvetličice, Kdar boste vé se razcvetlè, Bom reva vas pobrala vse." „Povedal v vencu limbar bo De serce čisto in zvesto Ogiblje greha se skerbno." «V De 1 njem roza naj mu govori moje serce vse, vse dni, Za njim, za njim le hrepení." it V njem majeron naj priča mi De moje serce vse, vse dni Opomba. Tù in tam sem kakšno besedo-ptujko sprevergel slovensko venec itd Nelke , ni že podoba na pr. g igelj na vertnico; k na Iz Tersta. V našem morju so se prikazale ribe 7 psoglavke (pešci cani, Haifische) imenovane gosposka je 50 gold Mestna premije odločila za vsako vjeto tako ribo Tudi v Kiožii so jih vidili ribči Iz Ljubljane. Zraven mnogih drugih moz gosposke in kmečkega stanů je bil v poslednjem velikem zboru tudi Nj. eksc. gospod minister dnarstva baron Bruck za druž-benika naše kmetijske družbe izvoljen. Na pismo in diplom, V molitvi za-nj? le za-nj skerbí." ki mu je družba poslala, je gospod minister 4. t. m. iz Dunaja odgovoril s sledečimi prijaznimi besedami to-le X Po pismu, ktero mi ječastitlj k. kmet. družba poslala, sem po\ V V klin cek namreč ie le „Gewiirznelke", dišavšine kaže zvedil, da se je v svojem letosnjem zboru tudi mene prijazno spomnila in me za svojega častnega uda izvolila. Za De sem strok in rimo tù pa tam to posebno čislanje se ji prav lepo zahvalujem in ji rečem, pa sem pustil, ker mi beseda klinček kar popravil, mende ne bo pesmici škodovalo; gotovo veje iz nje duh starostnih naših narodnih. Posebno zanimiva se mi zdi za to, ker je nekak selam „Blumensprach u nobeni drugi slovenski narodni nisem zasledil v nji i césar se v da prav rad sem njeni družbenik in da bom vselej z ve seljem pospeševal njene namene, od kterih je sploh znano i Rodoljub Ledinski da iskreno zahtevaj ljudskih sol blago i » »•osp J dežele/ Schlak Vo dj -ju, ljubljanskih so Njih Ve- 191 ličanstvo o prestopu v pokojni stan podělili vitežki križ „Milit. Ztg. Franc -Jožefovega reda. duh. a misli da izhaja ta popaka vecideť iz neumn? Spiritual ljubljanskega nošnje pretesnih skornov, da noga manja ostane. seminišča gosp. Juri Vole je za korarja v Ljub ljani povzdignjen. S sklepom najvišje sodnije je bilo ustanovljeno, da se cez premoženje dolžnika konkurs ali kan t ne more ? če ni več upnikov kakor eden. Iz Ljubljane. Kako žele z ni ce svet preminjajo, izpisati kaj očitno že zdaj vidimo v Ljubljani, pa bomo vidili če- — Gosp. minister dnarstva, baron Bruck je pristopiIy dalje bolj. Kakor Lj ubij ančanj e zelenjavo in mléko spod ko je poslednji pot svojo grajšino Klenovnik na Horvaškem krave vozijo v Terst, tako nam ze več petkov zapore obiskai, horvasko slavonskemu družtvu za kupčijo doma vozijo iz Ter s ta morskih rib, ktere so berž pokup- z vinom kot utemelitelj. ljene. Pa to ni še toliko cudo, ker Terst je zdaj blizo V zdoljni Avstrii stoje žita na polju silno lepo. Ljubljane. Bolj seje čuditi, da so celó ogerske vole za- Terte imajo toliko grojzdicev, da se vincarji nadjajo čeli po železnici nam voziti in tako so našim mesarjem O gr i več vina pridelati, kakor leta 1853. Ce kake posebne ne začeli pomagati iz velike mesne zaderge, ker krajnska sreče po hudih vremeniti ne bo, bi utegnilo biti leto 1858 dežela nima več pitanega repa, tudi na Koroške m so eno najrodovitnejih že zeló pošli, in da jih tudi S taj arci nimajo, se kaže iz tega stoletja. Dr. Vuk Karadžič, ličeni naberavec serbskih tega, da je v Gradcu ta mesec meso po 14 krajc. funt. narodnih pesmi, je šel s svojo hcerjo Vilhelmino, ktera Ogerski voli so nam torej res pomoč v sili. Přetekli je serbske pravlice v nemški jezik přestavila, iz Dunaja v teden jih je neki barantač za pervo poskusnjo pripeljal 17 Serbijo. čez Gradec v Ljubljano, in ker jih je lahko prodal, jih bo Iz Ceskega. V nekterih krajih Českega ima ljudstvo pritiral kmali več. Železná cesta je poderla tište stene, posebno vrazo, dase ondi ni toce bati, kjer prepe ktere so pred locile kraj od kraja; po svetu; blago gré zdaj križem lice zlo poj ej o kakosen nauk pa gré uašim kmetovavcom Kup čij a z žitom na Ogerskem je sedaj v stanju > in živinorejeom posneti iz tega? Kaj druzega, kakor da ki se ne sklada skoro z nobenim ne avstrijanskim in una-bo treba zbuditi se, slovó dati marsikod starému kopitu njedeželskim tergom. Naj že obveljá, da ozimina ni povsod starih navad in ves um napeti, da se ne bomo dali po- po volji, deloma tudi precej media, ker je pa že tri tedne polnoma zatreti od drugih, kteri nam boljo robo cenejše stanovitno kaj lepo in ugodno vreme i se bodo ozimine ponujajo. Do kaj nam je še mogoče v tem storiti, pa vediti precej popravile; jare zita so pa povsod prav lepe in je pred vsem treba, kako drugod po svetu ravnajo, dajajo upanje obilega pridelka. brati in učiti se, je perva potreba! Bote V ze vidili pa Iz Rusije. Zmiraj več se sliši od duševnega na čutili, da resnico govorimo; da bi le ne bilo prekasno! predovanja na Rusovskem, tako da se more reči ? da začela za celo carstvo nova dôba z dnem, v kterem sušo Iz Ljubljane. Se je bolje, da imamo okoli Ljubljane se je , kakor da bi nas namesto pohlevnega dežja zadela je car Aleksander II. vladařstvo prevzel. Koj ko je bil taka huda ura kakor je zadela letos Dolenskem ob Savi okoli K res nic ? y se in v več krajev na v Parizu mir storjen, je sklenil novi car krepko in ojstro, doli v Mirni- brezštevilnim pohabom v civilnim in vojaškem upravljanji peči in najhuje v Se mi ču, pa tudi v Černomlji, kjer je zvečer pred praznikom sv. Rešnjega telesa na tavžente škode naredila. Vsulo se je kot oreh debele toče na debelo in poklestila je polje, verte in nograde; zraven pa so se tergali konec narediti. Po odstopu ministra Nesselrode-a je y zgubila „nemška" stranka, ktera je Rusijo 30 let vladala vso moč in na njeno mesto so stopili Rusi, kteri so za prenaredbo v duhu današnjega časa, in s tem se je začelo V se oblaki in taka strašna ploha se je vlila, da je marsikod mnogo mnogo važnih prenaredb in od dné do dné je od novih slišati. Cenzura ima nehati in ruski časniki se že odnesla vso perst in kar je na nji rastlo. Po vodi je splavalo vse upanje revežev na dobro letino; pa kaj! ko bi škoda zdaj ne pečajo samo z unanjo politiko, temuč tudi no še le za eno leto bila, — v nogradih in kjer je ploha tranjo pretresajo in presojujejo tako odkritoserčno in bistro let! Žalostno se umno, da jim mora biti za to marsikak časnik druzih de več ljudém tudi zemljo vzela, je škoda za spolnuje unidan v rNovicah" omenjeno prerokovanje : košno leto bomo imeli letos." ka Oj želá nevošljiv. Tudi oprostovanje kmetov napreduje veselo kako potrebna bi bila in vnovič je zopet šest okrajin pristopilo k onim, ktere spi o šna asekuracij a zoper vremenske nevihte! Pa tega hočejo to važno prenaredbo vpeljati. Mnogo časnikov je nocemo spoznati! Le za jok in stok vémo namesto za začelo izhajati, kteri se skoro zgolj z odpravo suznosti dobrotljivo asekuracijo! Te dni pride gospod pecajo, in sploh izhaja sedaj blizo trikrat vec časnikov ? Kreutzberg s celo družino divjih zverín v Ljubljano, kakor pred; po naznanjenji ministerstva za uk imajo Rusi kjer jo bode do 27. tega mesca na ogled postavil. Kreutz- sedaj 109 časnikov in 95 druzih periodičnih časopisov bergov zverinjak (menažerija) je ta čas najimenitneji na svetu, ker obsega slona (elefanta), 4 oroslane (leve), 2 kraljevska risa, leoparde, hijene, međvede, volkové itd., lamo, cebro ali pisanega konja itd., mnogo kač itd. večja imenitnost ? al V se te^;a zverinjaka je, da si je Kreutzberg svojo divjo derhal tako ukrotil, da ga sicer kervožejni Iz Cerne gore. Černogorci so se med 14. in 20. maja v svoje gore umaknili in so pustili samo kakih 80 mož v Grahovu. Trupla Turkov, kteri so pri Grahovacu padli, so sožgali. Tudi avstrijanske vojne barke so prišle v te kraje. Dasiravno je bila v Parizu obljuba storjena da . j _ i ------- ----- --------7 --- o" ----- -------—j— ii; iviUjU. i/aoiiaviiu jo una \ i an^u uuijuua diuijuuu y u oroslani, risi itd. uboga j o kakor pohlevni psički in da 8e bodo francozke dam vernile, so vendar sopet pred Gra celó kosijo skupaj. Povémo vam, da se ne bo kesal, kdor tudi iz kmetov pride gledat ta zverinjak. Novičar iz raznih krajev Iz Dunaj • V „Milit. Ztg." pise O nabérah vojaških vozo in poiipihujejo tako punt v teh turških deželah. Knez Danilo je vse, kar so si Černogorci v poslednji bitvi priv oj skovali, po enacih delih med vojake razdelil; ranjenci so dobili vsaki po dva, svojci pobitih pa po pet delov. V Moniteur-ju" je pismo, ktero je pisal knez novincov se je vidilo 55 5 da ojašini podverženih mladenčev Danilo francozkemu konzulu in razjasnuje dogodke po boljih stanov zato ne poterjuje, ker imajo na nogah perste slednjih bitev. V sklepu pravj, da je slo samo za brambo eden čez druzega ležeče. Ker se to mnogokrat rabi za Černe gore in dasiravno so Černogorci premagali, vendar oprostenje vojašine, je zaukazalo armadno nadpoveljstvo, niso šli čez mejo svoje dežele. Múgoče bi jim bilo, polovico Hercegovine si osvojiti, al knez se je vdal v voljo na to popako prihodnje vec ne porajtati in take ljudi k četam poterjevati, pri kterih bodo mogli službo opravljati, cesarja Napoleona, v kterega je vse svoje upanje postavil. 192 5) Moniteur" , kteri se v sploh s Cemo °*oro zlo peca • V to 7 pise o čemogorski arma d i: Cernogorska armada obstojí iz vlada naj enkrat pové, komu da bolje eïj to pripravljanje ? m znamenja prijatelstva naj pokaže, kakor so te, ktere 15 tavžent moz i to je 7 v • iz vsih Cernogorcov, kteri so za Angl tolik tr o šk prizadevaj vojsko pripravni. Z orozjem v roki umreti, je Cernogorcom kakor posebna milost nikolj toliko ne poniža maču h je začel zopet božja; zavoljo tega se Cernogorec da bi koga prosil ali mu življenje prizanesti. Ako je hudo ranjen ali nezmožen, se oteti, mu odrežejo tovarši glavo. Ker sovražnikom, ktere ujamejo oborožene, glave porežejo, si domišljujejo Iz Portugalskega, Rumeni letos v Lisabonu ljudi moriti. Iz Turškega. Turčija napreduje vedno svoje pri pravljanje proti Cerni gori, dasiravn ? avno je bilo sklenjeno, da bodo velike vlade vso to zadevo poravnale. Pa tudi med da tudi sov- njimi je malo enovoljnosti, namreč ste Francija in Rusija ražnik enako delà in znosijo zavoljo tega svoje ranjence na plečih iz borišča. Iz Rima 4. junija. *) Bog ga bodi zahvaljen! Vseh stirnajst nas je zdravih in veselih priromalo v sveto mesto Rim. Predvčerajšnim smo bili tako srečni, da sveti Oče Piji IX. so nas milostno sprejeli, so prijazno kakor oče s svojimi otroci govorili, in so blagoslovili nas, našega svet- lega cesarja, naše starše in prijatle, naprej postavljene in podložne, in sploh vse, kteri so našim prošnjam se pripo- ročili. V spomin so nam dali vsakemu štirivoglat olikan kamen, ktere so našli v katakombah sv. Kalista, in so vi-sokega spoštovanja vredni, ker so sloneli ali vzidani bili na pokopališčih pervih kristjanov. Včeraj na praznik sve tega rešnjega Telesa so sv. Oče procesijo deržali i ki je bila tako velicastna, da je vredna posebnega popisa. Do zdaj vročina še ni bila zlo huda; al kake tri dni sèm tako pritiska, da skorej ni več iz hiše iti. V pondeljek 'se bomo spet poslovili od priljudnih Rimljanov in gremo skozi Asisi in Loreto v Jakin, kjer nas bo v nedeljo po-poldan ladija sprijela in s pomočjo božjo 14. t. m. dopoldne ob desetih v Terst donesla. Z Bogom! Jož. Rozman. Iz Napolitanskega. Znano je, da ste se angležka in napolitanska vlada več ko eno leto pisano gledale. Angležka je dala poslednji ultimatum in 10 dní odloga, in napolitanska je potem odjenjala, spolnila, kar je angležka tirjala in bo tudi barko „Cagliari nji izročila. kakor so že dalj časa prero kovali, • • v v Vezu v je zacel, ogenj iz sebe metati. Konec maja se je odperlo 9 ognjišč in so začele izlivati lavo na vse straní. Iz Nemškega. „Ztg. f. Nordd." piše iz Hanover-a: Kako je gnjusenje zoper konjsko meso od leta 1847 od-jenjalo, se dá iz tega prevdariti, da so o binkoštnih praz-nikih blizo 2000 funtov pečenke, klobás in prekajenega konjskega mesa v Hanover-u in okolici pojedli. Vsako leto pokoljejo kakih 200 do 300 kónj. Iz Francozkega. 5. jun. je bila v Parizu tretja seja konferencije. Kaj se je obravnovalo, se ne vé druzega kakor da sploh vse na tanjki niti visí. Diplomati ma- nic i jajo z glavami in eden njih prerokuje velike reci, ktere se bodo godile, ne pové pa bolj natanjko, kakošne. Sicer pa spoznava tudi španjska vlada stan svoje dežele kot résen ? in pošilja vojakov in streljiva v mahonsko terdnjavo, se bojí vojske, potem pa, da bi utegnili enega dné se Angleži polastiti otoka Majorke, na kterem je ta terdnjava. Diplomati so vsi ene misii, da se delà za uravnavo Moldave in Valahije ne bodo tako ročno odsedale, kakor so pred začetkom konferencij mislili. 10. t. m. je bila 4. sêja. ker Ker se sêje tako urno versté, sklepajo ljudjé j da govorice vendar niso prazne, da udje konferencije še davno niso na poti do porazumljenja. Kar pa francozko sploh utiče, se mora reci , da bo imela vlada pri prihodnjih volitvah za občni zbor težko stanje. Iz Angležkega. Časnik „Times" od 10. junija toži nek izrekle, da se konferencij, ktere imajo v Carigradu biti, ne udeležite, ako bi se v nji izreklo, da je Turčija višji oblastnik Cerne gore. Turčija pa pravi, da sicer v nobeni reci ne bo odjenjala in obstojí terdno pri tem, Cernogorce z orožjem prisiliti, njeno višjo oblast spoznati, ako bodo se dalje oporni ostali Konferencij v Carigradu za poravnavo černogorsko turških zadev so odložene brati je do srede junija Većina prebivavcov otoka Kandije se je vzd nila in iz njih tirjav se ne dá nič druzega posneti, kakor da zahtevajo se od Turčije odtergati. V Mitilenah delajo kobilice strašno škodo. Opomin. Po non prenaredbi se bo prihodnji Ijublj. sejm V pondelj k sv. Petru in Pavlu, to jey -*• • f • • Vři m dan mesca maiega serpana ali julija začél in koncal v bot 10 ljubij dan malega serpana Ker sejmi po novi postavi ljudém se niso dovelj v pominu j naj se obvarujejo pomote jim to povsod primerno oklice i da Darovi za Vodnikov spominek. Od I.—XXVII. naznanila 1044 fl. 2 kr. Gospod Pevic France, v grački tehniki » n 77 77 r> r> n r> r> » 77 77 n v 77 77 r> Wilfan Jože Gosar Valent Papež Janez n v r> r> "Č3 43 Kleraencic Ferd. Kosmač Janez Staře Miha Sattler Jože Engelthaler Janez Iglić France Barta Tone Milavc France Kovšca Janez Napreth Adolf Wiest Adolf Pogačer Belan Kalan Jože Sirolla Jožef, knigovezec v Gradcu es fcJD > fl. kr r> v r> 77 v n 77 n v n r> 77 77 77 y> » n 6 30 r> n r> 7) v r> v 77 v 7> v 7> 77 77 77 7) 77 Skupaj . 1061 fl. 38 kr Loterijne srećke : V Terstu 9. junija 1858 : 25. 69. 71 45. 31 Prihodnje srečkanje v Tersta bo 23. junija 1858 Stan kursa na Dunaji 12. junija 1858. Obligacije deržavnega dolga 5 47 0/ o ř i 4 n O 2 i 2 77 77 77 '1 V 825/i 72% 64 V y4 41 6 fl R 3 7 m cez silne priprave za vojsko, ktere delajo Francozi kterim je treba tudi drugod jih nasproti delati. Francozka Zájem od leta 1834 Oblig. 5% od leta 1851 B93'/2 Oblig, zemljiš. odkupa 5 °/0 84 Dopis iz Firence prečastitega našega gosp. dopisnika je bil v listu 22 po pomoti med dopise „Novičarja iz avstrij. krajeva postavljen. Skor da bi nam ne bilo tega popravka treba. Vred. 77 77 1839 300 129'/ 77 77 77 7) 77 7) 77 V Esterhaz. srećke po 40 fl. 803/< fl-Windisgrac. Waldstein. Keglevićeve Cesarski cekini 77 77 77 » 77 77 20 20 10 77 77 77 25 27 y 77 4 77 v • • • /4 n -- -------- z loterijo od leta 1854 lAngležki suverendor 143/ l* /4 77 4 fl. 48 Napoleondor (20 frankov) 8 fl. 14 Suverendor .......14 fl. 12 Huski imperial..... 8 fl. 20 Pruski Fridrihsdor ... 8Û.38 10 fl. 15 77 109% „ narodni od leta 1854 Nadavk (agio) srebra: 83 V 2 7* na 100 fl. 43/8 A- Od 6 vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik