I N F 0 R M A T 1 O N S B L A D E zvezana OGLASILO Slovenska riksfdrbimdet i Sverige S \ K o N iN O Informativno GLASILO / INFORMATIONSBLADET Št. / Nr 7 Letnik / Argang 3 Izdajatelj/ Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem Slovenska riksforbundet i Sverige Naslovna slika / Uppslagsbild: Vadstena: 30 let slovenskih binkoštnih srečanj / 30 ar (1974-2004) Foto A. Budja VSEBINA_:_INNEHALL_ Uvodna beseda 3 Inledningsord Slovenska zveza 4 Slovenska riksforbundet Mladi mostovi 6 Unga broar Zanimivosti 9 Aktuellt Vaša pisma 11 Era brev Reportaže 14 Reportage Novice iz društev 18 F6reningsnytt Dobro je vedeti 32 Bra att veta Naša cerkev 34 Var kyrka Smeh je zdrav 41 Skrattet ar halsosamt Poučno 42 Larorikt Arhiv 45 Arkiv Naslovi 48 Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktor/ansvarig utgivare: Avguština Budja (-stina) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Tekniker: Zvonko Bencek Naslov uredništva: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA Tel. 0418- 269 26 Elektronska pošta: budja @bredband.net Prispevke pošljite na zgornji naslov do 10. avgusta 2004 Skicka era bidrag till Informationsbladet senast den 10 augusti 2004 UVODNA BESEDA INLEDNINGSORD _»Evropa je kot roža«, Slovenija pa eden njenih cvetov_ »Narod mi je v povezavi z jezikom širša družinska skupnost, s katero se v vseh sprotnih vprašanjih istovetim. Z njim se vsakega uspeha veselim, z njim ob vsaki stiski trpim« (prof. Janko Moder, maj 2004).Slovenija je z majskim vstopom v Evropsko unijo obrnila novo poglavje svoje burne in veličastne zgodovine, so v minulih dneh vzneseno in navdušeno nazdravljali politiki, (Branko Soban SIM: SLOVENIJA. SVET št. 1, str. 7). Toda ali je okolje, ki mu odsihmal pripada naša slikovita in drobna podalpska dežela, res tolikanj novo, da bi lahko po pravici govorili o zgodovinskosti dogodka? Slovenija je namreč v to Evropo, ki nas je zdaj tako blagohotno sprejela pod svoje okrilje, umeščena že od nekdaj. Geografsko, zgodovinsko in kulturno. Karel Veliki, ki ga je papež okronal za cesarja leta 800, je prek zbora v Aachnu izposloval zakon, po katerem so morali škofje in duhovniki vsako ljudstvo učiti moliti, jim pridigati in jih spovedovati v njihovem domačem jeziku. Zato so tudi med Slovenci uporabljali slovenski jezik. Karel Veliki ima tako velike zasluge za nastanek Brižinskih spomenikov. Brižin je nemško mesto Freising. Brižinski spomeniki so se ohranili v škofovi bogoslužni knjigi: obsegajo tri bogoslužna besedila, dva obrazca splošne spovedi in odlomek škofove pridige. Brižinski spomeniki dokazujejo obstoj slovenskega jezike že pred več kot 1000 leti, cesar Oton III pa je v istem dokumentu priznal obstoj slovenskega naroda in slovenskega jezika. V treh njegovih dokumentih je zapisano ime Sclavinia. Slovenija pa je bila tedaj še trikrat večja od današnje države Slovenije, (Rudi Koncilija, Družina, 23. maja 2004). Prišla je Evropska zveza. Novo upanje za premnoge Slovenke in Slovence. Vsi se sprašujemo, ali bomo končno pred zakoni enaki in ne samo na papirju, kot govori naša ustava, (Alojz Dragoš, Družina, 23. 5. str. 24). Ali bodo končno starši imeli pravico do vzgoje svojih otrok po svojem nazorskem prepričanju? Ali bo delavec še suženj novih kapitalistov, ki so z nakradenim premoženjem obogateli? Vprašanj je veliko, mislim, da tudi odgovorov. Kristjani predstavljamo večino prebivalstva v Sloveniji. zato nam je tudi Evropska zveza v pogum. Slovenci kot bančniki nikoli ne bomo boljši od Švice ali Luxemburga (Lovrenc Arnič SLOVENIJA.SVET, maj 2004). Kultura je naš edini izvozni artikel, kultura in možgani, duh in intelekt torej. In prav sem kaže največ vlagati, sicer bomo še naprej morali kazati po zemljvidu, kje leži naša drobna Slovenija. Kultura in slovenski jezik, pri tem moramo vztrajati. Evropska enotnost temelji na različnostih - kultur, jezikov, tradicij, ki se med seboj prepletajo, dopolnjujejo in bogatijo. Z vstopom Slovenije v EU so padle nekatere meje. Naj padejo tudi tiste v naših glavah, ki nas sicer utesnjujejo in povzročajo, da se zdimo sami sebi dovolj. Evropa je kot roža in Slovenija eden njenih cvetov._ SLOVENSKA ZVEZA SLOVENSKA RIKSFÖRBUNDET M i veselic in Slovenije Predsednik ima besedo^ Že je pomlad mimo in vstopili smo v poletne dni. Nekateri se pripravljate na dopuste, na obisk v domovino, nekateri tudi v novo oziroma staro Evropo. Želim vam srečno vožnjo na pot skozi novo Evropo brez carinskih zastojev, le še potni list boste morali pokazati na skupni mednarodni postaji policije na vstopu v Slovenijo iz Avstrije in Italije. Tistim, ki boste ostali na Švedskem pa želimo veliko lepega, sonca in le malo dežja. Ostalim želimo srečno vrnitev na Švedsko, saj vas potrebujemo, kajti brez vas ne bi bilo tega glasila, brez vas ne bi bilo proslav, slovenske besede na Švedskem. Torej mi vsi smo ambasadorji v novi Evropi. V avgustu vas vabimo na Srečanje starejših Slovencev v Barnakälla, le nekaj kilometrov stran iz skanskega mesteca Bromölle proti Olofströmu. V oktobru pa ste dobrodošli na Slovensko srečanje v Olofströmu, kjer bodo igrale popularne in mlade Vesele Štajerke, nastopilo bo tudi nekaj kulturnih sekcij bratskega KUD Oton Župančič iz Sore. Tudi vas vabimo z nastopi. V novembru bodo v Planiki v Malmöju tudi praznovali obletnico društva. Kot vidite vas vabimo vsepovsod, kjer boste slišali slovensko pesem in besedo, kajti slovenščina bo enakopraven jezik v Evropski zvezi. Na nas pa je, da to dokažemo^ Srečno!! Č E S T I T K A V imenu Slovenske zveze na Švedskem čestitam 11 slovenskim društvom na Švedskem, članom UO Slovenske zveze, članom odborov slovenskih društev, Slovenski katoliški misiji v Goteborgu. Dne 1. maja 2004 so po vseh slovenskih društvih na Švedskem bila srečanja, proslave in veselice. Končno smo dočakali, da se peljemo iz Stockholma, Kopinga, Eskilstune, Goteborga, Halmstada, Helsingborga, Landskrone, Malmoja in Olofstroma v Slovenijo in prav do Jadranskega morja brez ene same meje. Uresničile so se nam davne želje, da smo svobodni, demokratični in da pripadamo Evropi. V svojem lastnem imenu in v imenu Slovenske zveze vam še enkrat čestitam in se vam zahvaljujem za dosedanje delo v slovenskih društvih. Obenem vam želim, da bi vas Bog obdaril z dobrim zdravjem in da bi se še mnogo let srečevali kot prijatelji tukaj na Švedskem in Sloveniji. Vaš Ciril M. Stopar SLOVENSKA ZVEZA NA ŠVEDSKEM Slovenska Riksförbundet i Sverige Slovenska zveza in KD Slovenija iz Olofstroma vas vabita, v soboto 28. v avgusta 2004 ob 14. uri, na tradicionalno drugo SREČANJE STAREJŠIH SLOVENCEV in slovenski piknik v Barnakalla vandrarhem med Bromollo in Olofstromom. (6 km odBromolleproti vasi Nasum in Olofstromu, oziroma 18 km od Olofstroma proti Bromolli, cesta 116) Na Srečanju bo poskrbljeno za hrano, pijačo in slovenske muzikante. Balinali bomo na travi. Vabimo vas, da se udeležite piknika in Srečanja na prelepem kraju na meji pokrajin Skane in Blekinge. Pokrovitelja Srečanja: Slovenska zveza in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Informacije: Ciril M. Stopar, tel 0457-771 85 Popravek Ga. Marija Medica je slavila 65 let in ne 60 kot je bilo navedeno v 6. št. Informativnega GLASILA. Za pomoto se opravičujemo. Takole so se na pikniku poveselili člani društva Slovenija v Olofstromu Redakcija Občni zbor SZ Upravni odbor 2004 Ciril M. Stopar, predsednik Ivanak Franceus, podpredsednik Alojz Macuh, podpredsednik Marjana Ratajc, tajnik Štefanija Berg, blagajnik Suzana Macuh, mladinski referent Člani UO: Lado Lomšek, Pavel Zavrel, Jože Ficko, Anna Kokol; Augustina Budja, Informativno GLASILO in ref. za ženska vprašanja. Nadzorni odbor: Jože Bergoč, Branko Jenko, Janez Rampre Mladi mostovi UNGA broaR Hej pa er kära medlemmar och vänner! Nu ar det snart bara tre veekor kvar av skolan. Idag hade jag föredrag för klassen och jag presenterade Sverige för dem. Pa fredag ska vi göra en utflykt till Gorenjska, där vi ska prova en speeiell maträtt, kallad Zonta. Vad Zonta nu innebär vet jag inte men det ska bli kul att testa. Förra veekan var jag pa utflykt och besökte bl a Baza 20 som är beläget nagra kilometer söder om Ljubljana, närmare bestämt i det skogsrika Kočevski Rog, känt for sitt vilda djurliv med bl a brunbjörn. Baza 20 bestar av 26 olika sma trästugor oeh var ett näste for partisanerna under tiden da en del av Slovenien var oekuperat av Italien. Italienarna hade stängt in slovenerna och omringad dem med taggtrad rund staden Ljubljana. Idag ar det mycket populärt att eykla denna tur runt i Ljubljana, där taggtraden en gang fanns. Jag besökte även sjukhuset Jelendol och gravplatsen som ligger strax intill. Det mest intressanta for mig var hur de hade lyekats bygga upp dessa stugor mitt i skogen utan att använda vanlig spik. Efter detta begav jag mig till Primož Trubars födelseplats och besökte bl a kvarnen som finns där och avslutade det hela med en underbar maltid pa gostilna Pri Kuklju. När skolan nu har slutat kommer mina foräldrar ner tillsammans med min moster som aldrig besökt Slovenien ... komaj čakam! Min moster har köpt dyra vandringskängor och ar väl förbered för de slovenska bergen _ kul! Jag ska allt visa dem det vaekraste och alla godbitar som finns, för här finns verkligen mycket att se och vi har en hel manad pa oss. Som sagt, nu har jag snart avslutat min ett-ariga sprakkurs pa den filosofiska fakulteten i huvudstaden Ljubljana. - Och hur har det varit? Jo, vad jag kan säga er ar att jag trodde aldrig att slovenskan skulle vara sa här svart. Hur man bygger upp meningar och den ordföljd som det slovenska spraket har, är langt ifran hur svenskan ar konstruerad. Alla svara ord, givetvis finns manga inernationella ord och ord som paminner om svenskan t ex HIŠA = HUS eller ŽAGA = SÄG, där man givetvis ser ett släktskap. Mitt största problem i det slovenska spraket har varit dovršni in nedovršni glagoli, vad det nu heter pa svenska vet jag inte, men jag har hört att även slovener har problem med detta ibland. Det ar ocksa en stor skillnad mellan det sprak man talar till vardags och knjižni jezik, det sprak man i huvudsak lär sig i skolan och som gäller för alla slovener. Slovenskan som ni formodlingen vet bestar av manga dialekter. Jag kan säga att min slovenska har förbättrats oavsevärt men det är lang väg kvar och jag kommer forsätta att fördjupa mig i slovenskan. Jag vill avsluta med att tacka er i Kulturforeningen Slovenija i Olofström, likasa er i Slovenska riksförbundet for det stöd ni gett mig bla med stipendium. Jag vill särskilt tacka Ciril Stopar som hjälpt mig oerhort och som betyder mycket för mig, inte bara gällande mina studier utan även som kompis och en sadan ordförande maste ni vara rädda om! Ni kanner sakert till utrycket, sadana människor växer inte pa träd. Mitt sista ord ar ett stort TACK och vi hörs snart igen! Lep pozdrav, Andreas! Tanja Hej jag heter Tanja! Jag är fjorton ár nu. Pä bilden ovan var jag 11 ár. Jag fyller ár den sjunde februari. Mina familjemedlemmar är mamma Teodora som kallas Dora, pappa Hannu & min bror Elias. I efternamn heter jag Tuomainen. Mina intressen är: hästar, ridning, stallet & mina sköthästar: Sho-San, Todde & Sirocco. Jag rider i VKRK. Mina husdjur är en katt som heter Pricken & en massa fiskar. Mitt stjärntäcken är vattumannen. De bästa böckerna jag har läst heter Hotell gröna hästen, Ett hopplöst fall & För kärleks skull. Den bästa filmen jag har sett är Sherdil & den sämsta är Gladiator & det som är det sämsta med den är att det inte är nägra glada färger. Mina favoritfärger är: blä, röd, grön, lila, rosa, vit & svart. Mina bästisar är: Therese, Sandra, Emma, Josefin, Louise, Jessica, Victoria & Frida. K Mitt favoritdjur är: häst. Om du vill maila till mig sä är min Hotmail: xbumbix@hotmail.com Jag önskar alla en trevlig sommar! Tanja Tuomainen POZDRAVI... Pozdrave za "mlade mostove" na Švedskem nam pošiljajo tudi mladi povratniki iz Švedske - Jani, Bena in Andre Budja. Bena in Andre sta rojena na Švedskem, in sta se s starši Štefko in Janezom Budja v sredini 70. let prejšnjega stoletja odselila v Slovenijo. Uredništvo se zahvaljuje za pozdrave in jih vabi, da naj se oglasijo tudi s kakšnim dopisom. Bena nam je že napisala o svojih doživljajih v Egiptu, čakamo še na dopis o vsakdanjem življenju v »novi« Sloveniji, članici EU. Foto: Mitja Guček Urednica Anna Kokol in Marjana Ratajc sta mladi Slovenki, članici UO Slovenske zveze na Švedskem, Marjana je tudi tajnica. V upanju, da bo njuna fotografija pritegnila še kaj več mladih, da se boste vklapljali in udeleževali pri nalogah Slovenske zveze in predvsem pri aktivnostih v slovenskih društvih na Švedskem. Spodaj: Nekaj mladih iz društva ORFEUM v Landskroni v zvezi z glasbenim projektom VEČERNICE 2003/04. Na sliki od leve: Charlie Solve, Amanda Molin, Daniel Kembro, Lukas Karlin, Rebecka Solve, David Kembro in Linnea Karlin. Zanimivosti aktuellT Knjige - Izšel je Slovensko-švedski oziroma Švedsko-slovenski besedni vodnik (2004), avtorice Augustine Budja. Vodnik je primeren za uporabo na potovanjih in pri pogovorih s Švedi, oziroma Slovenci. - Na zalogi je še knjiga, oziroma jezikovna vadnica ŠVEDSKA SLOVNICA ZA SLOVENCE (2002) za kontrastivni študij švedskega jezika. Avtorica obeh knjižnih del je Augustina Budja; naročila po telefonu 0418-269 26 ali po e-pošti: budja@bredband.net - V Sloveniji je pred kratkim izšla knjiga POTI IZ SANJ (2004). Avtor knjige je Tone Jakše, nekdanji urednik Našega glasa v Stockholmu. Tone urednici Informativnega v GLASILA pošilja pismo, ki smo ga objavili pod naslednjo rubriko VAŠA PISMA. Svensk-slovensk ordbok i juni V uredništvu Informativnega GLASILA Slovenske zveze na Švedskem smo pred kratkim izvedeli, da je Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani tik pred izdajo knjige Švedsko-slovenski slovar Lene Holmqvist. Knjiga ima 23 000 gesel, cena pa je 49,75 evrov. Naročite jo lahko direktno pri založbi knjige na e-naslovu: zalozba@zrc-sazu.si. Forlaget ZRC, som ags av Slovenska vetenskaps- och konstakademin, har aviserat utgivning av en Svensk-slovensk ordbok (ISBN 961-6500-24-4), utarbetat av Lena Holmkvist, under manga ar lektor i svenska vid universitetet i Ljubljana. Ordboken ges ut i samarbete med flera svenska akademier. Den ar pa 302 sidor och innehaller 23 000 uppslagsord. Pa finns mera information om den, pa slovenska. ¡z Kanade pa se nam je oglasil g. Ivan Dolenc, ki sicer budno pazi na dogodke v Sloveniji, predvsem tiste, ki zadevajonas ki živimo zunaj meja Slovenije. Opozoril nas je na nekatere točke poteka in rezultov pri nastajanju nove revije za Slovence po svetu. V upanju, da bo naše bralce to zanimalo, objavljamo celoten članek v Informativnem GLASILU z manjšimi spremembami. -stina Nova revija za Slovence po svetu SLOVENIJA.SVET, nekateri bi želeli več pik torek, 25. maj, 2004_ LJUBLJANA (Slovenija) - »Butalcem je pošla sol in je bilo to nerodno ne le za kuho in za peko, nego tudi za butalsko modrost, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar jim je kdo ukazal, da se gredo solit, in to ni bilo redkokrat. Pa so moževali in nazadnje sklenili: ni drugače, treba bo osedlati dvanajst konj in z njimi v svet po soli. Dejali so, pot da bo dolga in da vzemo kotel s seboj, da ne bodo brez južine. In še zastran marel so moževali, ali bi jih kazalo vzeti na pot, kajti je svet neznansko velik in je po svetu vsake sorte vreme« (Fran Milčinski). S tem citatom je zaključil novinarsko konferenco ob izidu nove revije za Slovence po svetu SLOVENIJA.SVET državni sekretar na ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič. Seveda se boste vprašali, zakaj smo začeli članek s citatom in zaključkom novinarske konference. Zato, ker smo ob včerajšnji novinarski konferenci na Slovenski izseljenski matici (SIM), kjer je ta potekala, slišali več prepirov kot idej, kako novorojenemu otroku za komuniciranje s Slovenci po svetu pomagati, da bi shodil. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga od februarja letos vodi Jadranka Šturm Kocjan, se lahko pohvali, da je naredil kar nekaj pravih korakov, s katerimi želi povezati Slovence po svetu, ne glede na njihovo prepričanje iz preteklosti pa tudi sedanjosti. Bistveno je, da so se na uradu potrudili in razpisali projekt, s katerim so želeli poiskati novega nosilca izdajanja skupne revije za Slovence po svetu. Kot je bilo zagotovljeno, je bili najprepričljivejši pri Slovenski izseljenski matici, ki so s pomočjo Vide Gorjup-Posinkovič, doslej odgovorne urednice Rodne grude, pripravili najustreznejšo programsko zasnovo nove revije. Na tej osnovi je bila pripravljena nova revija, ki naj bi zagotavljala najustreznejše informiranje vseh Slovencev po svetu. Kot je povedala Vida Gorjup-Posinkovič, ki je postala po novem odgovora urednica nove revije SLOVENIJA.SVET, je njen namen spodbujati slovensko kulturo in jezik, predvsem pa poudarjati zavezanost slovenstvu. Marsikaj je še potrebno postoriti, pravi Posinkovičeva, osnova pa je ta, da je revija sestavljena iz treh osnovnih sklopov, in sicer področja iz domovine, dogodki Slovencev po svetu ter servisnega dela. Takšna programska zasnova pa naj bi bila zagotovilo, da bi bili Slovenci po svetu ustrezno informirani o tem, kaj se dogaja doma in med njimi. Velja opozoriti tudi na to, da ima nova revija vse članke prevedene v angleščino, kar nam bi zagotavljalo ustreznejše informiranje o dogodkih v domovini tudi Slovencem tretje generacije. In kaj je pravzaprav narobe in zakaj delček iz Butalcev znamenitega Frana Milčinskega? Narobe je to, da smo novinarji na včerajšnji novinarski konferenci dobili ob novi reviji ter že natisnjenem Slovenskem izseljenskem koledarju za leto 2004-2005 na mize tudi poseben protestni pogled izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS), v katerem ta trdi, da je nova revija le nadaljevanje Rodne grude. V svojem pogledu se predvsem sklicujejo na to, da že ob pripravi revije tako oni kot predstavniki Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) -predstavnika tega društva ni bilo na novinarski konferenci - niso bili povabljeni k ooblikovanju nove revije in niso udeleženi v založniškem delu. Kot je poudaril predsednik slovenskega izseljenskega društva Slovenija v svetu (SVS) Boštjan Kocmur, se ne strinjajo, da je bila Slovenska matica ponovno izbrana za založnika revije, sami pa naj ne bi imeli ob tem tudi vpliva na uredniško odločanje. Res da si ga predstavljajo nekoliko laično, saj zahtevajo tripartitno vodenje uredništva, kar zakon ne dovoljuje, kaj šele, kot je zahteval Kocmur, da bi lahko njihov urednik dajal veto na uredniško politiko drugega urednika. A to vprašanje ureja zakon. —, v Tako direktorica vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Sturm Kocjan kot državni sekretar na ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič, to sta predstavnika investitorjev v novo revijo, sta poudarila, da so uredniška vrata odprta vsem, ki želijo obveščati in predstavljati svoje poglede. Urad, ki je z javnim razpisom, ta je bil objavljen februarja letos, izbral predlog SIM, je ravnal tako, kot je ravnal, izbral je namreč, vsaj sodeč po predstavljenem, programsko zasnovo, s katero - nekaj korekcij bo le potrebnih - bo morda moč povezati Slovence po svetu. Ali jih je mogoče z naklado 2.700 izvodov, je seveda drugo vprašanje. Zastavlja se tudi vprašanje, kako novo revijo z rdečo piko med Slovenijo in svetom približati Slovencem po svetu. Urednica revije je namreč povedala, da imajo težave z naslovnim materialom Slovencev po svetu, zato bodo prve številke predvsem namenjali že obstoječim naročnikom Rodne grude koliko je bilo teh, nismo izvedeli), v tem času pa bodo poiskali nove povezave s Slovenci po svetu, da bi jim približali revijo. Da je z mesečnikom težko biti aktualen, ni potrebno izgubljati besed, posebej, če vemo, da je edaj čas interaktivnosti, hitrih povezav in tudi modernih tehnologij, ki omogočajo tiskanje časopisa na katerikoli točki sveta. A o tem drugič. Ob včeraj slišanem dodajmo za popotnico novi reviji za Slovence po svetu, imenovano SLOVENIJA.SVET le še obljubo direktorice v vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranke Sturm Kocjan, da bo v prihodnjih dneh poskušala povezati sedanjega izdajatelja, to je Slovensko izseljensko matico in nezadovoljne predstavnike izseljenskega društva Slovenija v svetu. Upati je, da se bodo odgovorni uskladili in na pameten način letos porabili za informiranje Slovencev po svetu 26 milijonov slovenskih tolarjev in prihodnje leto 46._ Vir: Ljubljanske novice, spletna stran VASA PISMA ERA BREV Novo mesto, 26. 4. 2004-05-08 Pozdravljena Gusti! e boš malo pobrskala po spominu, se boš verjetno spomnila Toneta Jakšeta. Svoj čas sem v živel na Švedskem, bil urednik Našega glasa, vodil slovenske radijske in nekaj televizijskih oddaj in aktivno sodeloval pri društvenem življenju Slovencev na severu Evrope. Seveda, kaj se ne bi spomnila, saj sva se na teh poteh večkrat srečala. No, jaz sem s švedske scene v začetku osemdesetih let izginil in se preselil v Slovenijo. Tu sem delal kot novinar, zdaj pa sem po težki srčni operaciji že več let invalidsko upokojen. S pisanjem pa nisem prenehal. Kar nekaj knjig sem med tem že izdal. Zadnjo, ki se delno dotika v ^^ tudi mojega bivanjana Švedskem, ti tukaj pošiljam. Ti, ki imaš švedske in slovenske izkušnje, jo boš lahko objektivno ocenila. Vesel bi bil, če bi ji namenila tudi nekaj besed v vašem Informativnem GLASILU. Prejšnji teden je bil teden slovenske knjige. To je tudi priložnost, ko knjige podarjamo. In kdo bi bil bolj primeren, da dobi mojo knjigo v dar, č ene ti, eden najvztrajnejših branikov v slovenske pesmi in besede na Švedskem? Prejmi torej to knjigo, preberi jo in i sporoči, kaj misliš o njej! ^Če misliš, da je kak odlomek primeren za ponatis v Glasilu, ga lahko svobodno uporabiš. Lepe pozdrave tebi, vsem tvojim in vsem drugim rojakom na Švedskem. Tone Jakše OGLAS V idilični vasici na Dolenjskem, en kilometer od gospodarsko hitro napredujočega Novega mesta (tovarna zdravil Krka, tovarna avtomobilov Revoz, tovarna hišnih prikolic in avtodomov Adria mobil in lesna tovarna Novoles) prodajam večjo stanovanjsko hišo s funkcionalno parcelo 963 m2 ter sadnim in zelenjavnim vrtom v velikosti 757 m2. Sem najbližji sosed, govorim tudi švedsko in sem pripravljen posredovati pri stikih v domovini. Za informacije pokličite na mobilni elefon Slovenija o41/28 7770. Tone Jakše Pismo iz Slovenije Tokrat bodo novice iz Slovenije, ki jih boste brali v naslednji številki Informativnega glasila, še manj sveže kot ponavadi, ker sem s pismom morala pohiteti zaradi daljše odsotnosti. Kljub temu pa so le-te zelo zanimive, saj se je v prvih treh mesecih v Sloveniji zvrstilo kar precej dogodkov. 29. marca je premier Anton Rop skupaj s kolegi iz Bolgarije, Romunije, Estonije, Latvije in Litve v Beli hiši v Washingtionu ameriškemu državnemu sekretarju Colinu Powelu izročil listine o pristopu k severnoatlantski pogodbi. S tem se je družina NATA povečala na 26 članic. Ker Slovenija nima letal za varovanje svojega zračnega prostora, bo odslej za to skrbel NATO in sicer italijanska letala, ki bodo vzletala iz italijanskega oporišča Cervia. Med ljudmi v Sloveniji je zato nemalo negodovanja, češ: Bivši okupator bo zdaj naš branilec! Sicer pa se mrzlica pred vstopom Slovenije v EU stopnjuje iz dneva v dan. Mnoge skrbi, kako se bo slovenski jezik ohranil v konglomeratu jezikov EU. Malokdo pa se vpraša kako je Slovencem in slovenščini uspelo preživeti stoletja potuj čevanja. V zvezi s temi razpravami so se oglasili slovenski tolmači in prevajalci iz Bruslja, ki so okrcali naše predstavnike v EU, od katerih mnogi raje govore slabo angleščino kot svoj lastni jezik, ki bi ga prevajalci itak prevedli v, gotovo, boljšo angleščino in druge tuje jezike EU. Na meji s Hrvaško, ki je je kar 670 km, hite graditi objekte za uvedbo schengenske meje, ki bo začela delovati šele 2006. Vzroki za to je zapleten schengenski informacijski sistem SIS 2, to je nov sistem, ki ga uvajajo zaradi vstopa desetih novih članic in zato stari sistem ne zadošča več. Na meji bo 66 mejnih prehodov: 16 mednarodnih cestnih prehodov, 8 mednarodnih železniških prehodov, 9 meddržavnih cestnih mejnih prehodov, 27 prehodov za obmejni promet, 3 mednarodni letališki mejni prehodi in 3 mednarodni pomorski prehodi. Čeprav se bomo na meji ob vstopu v Italijo, Avstrijo in Madžarsko ustavili le enkrat, ker bo carinski nadzor odpadel, pa bomo vseeno še vsaj kako leto in pol morali prenašati s seboj potni list ali osebno izkaznico. V državnem zboru hite sprejemati še zadnje zakone, prilagojene EU, kajti zanadi interpelacij (vprašanj med razpravo) SDS in NSi proti ministru za zdravje Dušanu Kebru in ministru za notranje zadeve Radu Bohincu so poslanci izgubili cela dva delovna dneva. Da ne govorimo o razpravah o "izbnisanih". ki se vlečejo kot tista o jan kači in steklem polžu. V tej zadevi je bil 4. apnila izveden referendum, ki se ga je udele pnibližno tretjina Slovencev, ki so večinoma glasovali proti tehničnemu zakonu, po katerem bi Ministrstvo za notranje zadeve za izdajati odločbe o povrnitvi statusa o državljanstvu. Paradoks je, da so ljudje glasovali proti zakonu, prepričani, da so tako zavrnili povrnitev pravic vsem "izbnisanim". Tako so jim - napačno - razlagali v kampanji. Zdaj pa pravniki menijo, da bi po tej zavrnitvi notranje ministrstvo lahko namesto nekaj več kot 4000 upravičencem izdalo dvakrat toliko odločb. Se vam zdi to logično? Gotovo ne, tako kot je nelogičen ves ta cirkus okrog "izbnisanih" . A kaj hočemo. Letos je volilno leto in vse pride prav za nabiranje točk, tudi laži. Sredi marca je Svetovna banka Sloveniji podelila status razvite države. V tem klubu je bilo dosedaj 27 držav, med njimi države, kot so ZDA, Nemčija, Francija, Italija, Švedska, itd. Slovenija je 28. država in prva med tranzicijskimi, ki ji je uspelo priti v ta ekskluzivni klub. Pogoji zanj so stabilnost tokov kapitala s tujino, rešitev poglavitnih vprašanj revščine, vzpostavitev institucij, ki omogočajo ekonomski in socialni razvoj, dohodek na prebivalca pa mora biti večji od 3.185 ameriških dolanjev. Ta uspeh pa še ne pomeni, da je v Sloveniji vse lepo in prav. Navidezno smo Slovenci v povprečju sicer bogati - imamo dokaj velike hiše, mobilne telefone, dobre avte, televizorje in hladilnike svetovnih znamk. A vse to je le navidezno, saj se velik odstotek slovenskih družin komaj prebija iz meseca v mesec. Povprečna bruto plača jejanuarja letos znašala 258.224 tolarjev, a predstavniki sindikatov menijo, da si nekateri izplačujejo zelo visoke plače, kar kvari sliko o povprečni slovenski plači. Tovarniški delavec ne zasluži več kot povprečno 100.000 tolarjev čiste plače na mesec - mnogi precej manj, medtem ko si direktorji nekaterih podjetij, šefi v zdravstvenih domovih in mestnih občinah delijo po 3 milijone in več tolarjev bruto mesečne plače. Prav zaradi teh razlik so v začetku aprila stavkali delavci vseh sindikatov in zahtevali povišanje najnižjih plač. Konec marca smo morali davčni zavezanci oddati svoje davčne prijave ali "deklaracije". S tem v zvezi se je dokončno razjasnilo, kako moram kot prejenmica pokojnine iz Švedske prijavljati svoje dohodke. Torej, prijaviti je treba samo dohodke, ki jih dobim v Sloveniji, in tisti del pokojnine iz Švedske, od katere me je švedska davčna uprava oprostila plačila davka na Švedskem, to so npr. pogodbene pokojnine (avtalspensioner) in skupinske ali individualne pokojnine (gruppforsakringar). Ker bo kmalu poletje in čas za potovanje na dopust v Slovenijo, vas gotovo zanima, kako napredujejo gradnje avtocestnega križa pri nas. Trenutno je v gradniji 115,5 km avtocest. Letos v naj bi jih dokončali in odprli najmanj 47 km. Na primorski avtocesti je viadukt Črni kal že skoraj sklenjen in ves odsek do Kopra naj bi bil spuščen v promet leta 2005. Na štajerski avtocesti je trenutno največ problem predor pri Trojanah, vendar DARS računa, da bo celotna avtocesta med Mariborom in Koprom spuščena v promet na isti dan. Pri Ljubljani končno gradijo še zadnji del obvoznice Šentvid - Koseze, ki ga tudi nameravajo spustiti v promet prihodnje leto. Na Gorenjskem napovedujejo končno vskladitev trase pri Radovljici, tako da bi za letos z gradnjo tega dela avtoceste. Pospe pa gradijo tudi odsek med Podtaborom in Peračico, na katerem sta most in viadukt. Na dolenjski avtocesti je trenutno največji problem vprašanje, kje bo tekla trasa mimo Trebnjega. Sicer pa gre gradnja avtoceste od meje pri Obrežju dalje hitreje proti notranjosti, proti Novemu mestu. Predvideno je, da bo celotna hrbtenica slovenskega avtocestnega omrežja od Maribora do Kopra in od Karavank do Obre dokončana do konca leta 2008. DARS gradi tudi nekaj hitrih cest, npr. skozi Vipavsko dolino, dokončuje pa tudi pomursko avtocesto od Lenarta do Beltincev. Celoten pomurski krak med Mmursko Soboto in Lendavo in do madžarske meje naj bi bil končan do 2010. Kažejo pa se že novi problemi s povezavami in sicer cesta proti Reki in koroška cesta proti Slovenjgradcu in Ravnam, ki sta obe zelo prometni in tudi zelo dotrajani in neprimerno speljani skozi naselja. Pa še nekaj novic s kulturnega področja: Na pragu pomladi smo se poslovili od dveh plodo vitih literatov: pisatelja Rudija Šelige in pesnika Janeza Menarta. Pesnik Ivan Minatti pa je praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Spomnili smo se tudi stote obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela, ki se je rodil 18. marca 1904 v Sežani in umrl komaj dvaindvajset let star v Tomaju na Krasu. Čeprav mlad je pustil za seboj bogato zapuščino pesmi, katerih vrednost Slovenci šele sedaj prav odkrivamo in spoznavamo. Tako. Želim vam prijetno poletje, srečno vožnjo in lep dopust! Rada Pišler Reportaže REPORTAGE Spoštovana ga. Augustina! Zapisal sem le tisto, kar sem zabeležil v moji beležki. Vem pa, da vaše življenje ni teklo natančno tako, kot pišem jaz. Ivan Dolenc iz Kanade me že sprašuje, če sem prispevek že poslal za objavo. Taki prispevki mi vzamejo veliko časa. Snov pa mora zoreti. Vaš življenjepis, seveda iz mojih zapisov, sem prebral večkrat, kot bi študiral vlogo za igro. Vedno sem odkril kaj novega, kaj zanimivega. To je bila podlaga, da začnem pisati. Ludvik Kramberger, Gornja Radgona AUGUSTINA, GUSTI BUDJA, AMBASADORKA SLOVENSKE BESEDE NA ŠVEDSKEM Pesem Sester BUDJA iz Male Nedelje v Slovenskih Goricah odmeva tudi na Švedskem << Gusti Budja, stara 5 let Obetal se je lep, sončen majski dan, ki smo ga namenili obisku Augustine, oziroma Gusti Budja, na njenem prvem domu v Mali Nedelji. Peljali smo se po prekrasni slovenskogoriški pokrajini, ki je tisto dopoldan žarela od sonca. Ob cesti so nas pozdravljale nepokošene trave, z redkim travniškim cvetjem, cvetoča "ripsova" repična rumena polja in snežno bela cvetoča akacija. Cesta od Radgone do Male Nedelje je vijugala zdaj po hribu, zadaj po dolini in na končnem cilju spet po hribu. Že od daleč se je v belini svetila cerkev Male Nedelje, ki je bila cilj našega potovanja. Naš cilj je bil pravzaprav tik pod cerkvijo, tam kjer stoji prekrasen domek naše sogovornice Gusti Budja, ki je bila tiste dni na obisku pri mami. Doma, v svoji domovini. Pot je bila dovolj dolga, vozili smo počasi, da smo lahko razmišljali, o nameravanem obisku. O obisku, ki je kot smo predvidevali, obetal veliko zanimivega. Budjovega doma ni bilo težko najti. Prvi dve gospe, ki sta se tisto jutro vračali iz trgovine v središču vasi Male Nedelje, smo povprašali za Budjove. »Peljite po sesti pod cerkvijo. Na desni strani druga, ne, tretja, hiša«, sta nam povedali. In že smo bili na pragu hiše, ki jo je obdajalo spomladansko zelenje in cvetje. Ste slišali kdaj za Sestre Budja, ki živijo na Švedskem? Njihovo ime se sliši doma v Sloveniji, a tudi po svetu. Nas je na intervju napotil izseljenec, sicer pisatelj, nekoč urednik Založbe obzorja v Mariboru, ki že okrog štirideset let živi v Kanadi, g. Ivan Dolenc. Njegova žena ga. Danica je preživela otroštvo le dve hiši od Budjevih pri Mali Nedelji. Tudi mag. Ivan Sivec je v svoji knjigi Vsi najboljši muzikanti (2003) pisal o sestrah Budja in jih predstavil svojim bralcem v Sloveniji in po svetu. Gusti se je tiste dni mudila v domovini zato, ker je pomagala mami Angeli pri operaciji na očesu, katere stroške so nosili vsi štirje Angelini otroci - tri sestre in brat, torej hčerke in sin. Ob našem obisku sta bili obe veselega razpoloženja, tako mama, ki je spet videla, in hčerka, ki ji je pomagala. Pogovarjati se z Gusti, je pravo doživetje. Intervju smo zasnovali tako, da smo se pogovarjali o celi družini. To pa predvsem zato, ker je bila in je še povezana s petjem. Z leve: Janez, mama Angela, oče Avgust in v ospredju Gabrijela -Jelka,, Olga in Gusti (Zlata poroka, julij 1985) Budjevim so po domače rekli tudi "Mežnarovi" Budjeva družina, oziroma oče Avgust, izhaja iz vasi Grabšinci, ki sodijo v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Tam se je l. 1905, v želarski družini s 4. hektarji posesti, rodil oče in si leta 1935 ustvaril družino z ženo Angelo, doma iz vasi Godemarci pri Mali Nedelji. Rodili so se jima štirje otroci: Gabrijela, Janez, Augustina in Olga. Gusti se je rodila 1945. leta v Grabšincih, odkoder je pozneje dve leti obiskovala osnovno šolo na Stari Gori, ali kot so tedaj rekli, pri Sv. Duhu. Ko je bila stara 8 let je oče postal organist in je igral v cerkvi pri Mali Nedelji. Z mamo Angelo sta si želela, da bi kot organistovi živeli bliže cerkvi. Zato so prodali posest v Grabšincih in si kupili hišo in malo posest v Moravcih pri Mali Nedelji, pozneje pa so kupili hišo še bliže cerkve, kamor se je preselila cela družina. Oče Budja se je tedaj posvetil delu v cerkvi. Bil je mežnar, zvonar in organist in mama Angela mu je pri tem pomagala. Tu so odraščali tudi otroci, ki so počasi zapuščali dom. Po naključju se je po nekaj letih cela družina znašla na Švedskem. Dandanes je potomcev na Švedskem okrog štirideset. Od leve -Budjeve nekoč pred domačo hišo v Moravcih (1956): Jelka, Olga in Gusti Gustina življenjska pot je pestra in zanimiva. Njena prva zaposlitev je bila v Mariborski tekstilni tovarni (MTT) v Mariboru, kjer je spoznala svojega prvega moža. Tam je delala 2 leti in se tudi poročila. Na Švedsko je šla k moževi sestri Marici Varga, kamor je najprej odšel njen mož Martin, za njim pa Gusti. Prispela je v Landskrono, kjer živi še danes. Po prihodu na Švedsko je 3 leta delala kot snažilka na mednarodni ladji, obenem pa se je učila švedskega jezika po praktični poti. Nato se je izučila in zaposlila kot strugarka v neki tovarni. Med tem so se narodili otroci (1965, 66, 68), tri hčere. Po dveh letih je našla delo v tovarni svetil, kjer je tudi delala dve leti. Po naključju in zaradi potrebe po pedagoškem kadru je leta 1976 brez formalne izobrazbe začela poučevati otroke slovenskih staršev. Za to delo, ki ga je opravljala vse do 1990 leta, je bila plačana od švedskih oblasti. Ko je nehala delovati šola slovenščine za otroke, je od 1990. do 2002. leta, ko se je upokojila, poučevala otroke in odrasle švedski jezik »kot drugi jezik«, in so jo Švedi obravnavali kot pedagoško delavko. Med tem se je tudi vpisla na višjo pedagoško šolo na univerzi v Lundu, ki jo je obiskovala ob delu. Gusti si je vseskozi prizadevala, da bi nadoknadila v Sloveniji zamujeno šolsko izobrazbo. Po osnovni šoli ni imela možnosti prejemanja štipendije. Ovira je bil oče, ki je bil mežnar in organist, mati pa cerkvena pevka, torej oba starša sta bila cerkvena delavca. Toda s pridnim delom je napredovala tudi na polju izobrazbe. Najprej je na Švedskem končala 9-letno šolanje, ker so ji za nadaljni študij manjkali trije obvezni predmeti - švedščina, angleščina in matematika, nato se je šolala na srednji šoli Humanistična družboslovna smer in končno na univerzi, Kulturno znanstvena smer na Filozofski fakulteti v Lundu. Nekaj časa je študirala kot redna študentka, nekaj časa pa tudi ob delu. Eno leto je študirala tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za zgodovino. To je bilo v šolskem letu 1988/89. Štipendijo za študij v Ljubljani so ji tedaj kot švedski državljanki, podelili v Beogradu. Od vsega začetka se je Gusti predajala kulturnemu delu in ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika. Tako je bilo tudi z njeno družino in številnimi sorodniki, ki živijo na Švedskem. Ko sta leta 1966 na Švedsko prišla oče Avgust in mama Angela, tam sta živela skoraj 20 let, vendar sta se po upokojitvi vedno vračala domov, je oče na pobudo tedanjega katoliškega župnika na Švedskem, g. Jožefa Flisa, skupaj s sinom Janezom ustanovil kulturni klub Triglav, ki je bil prvi zdomski klub med slovenskimi zdomci v Zahodni Evropi. Z leti se je klub preimenoval v Pevsko društvo Orfeum in deluje še danes. V klubu in sedaj v pevskem društvu so se zbirali in še se zbirajo Slovenci, ki živijo v tem delu Švedske. Oče je tedaj igral kot organist, mama, tri sestre in brat s soprogo ter nekateri drugi rojaki iz okolice Landskrone pa so nastopali na številnih prireditvah državnega in cerkvenega značaja, tako katoliškega, kakor protestantskega in politično-državnega za Slovence in za Švede. Na sliki: Mlada družina Avgusta in Angele Budja (1940), ko so imeli samo še Janeza (v naročju) in Jelko (v ospredju). Kulturno poslanstvo Augustine Budja je pomembno Ni lahko našteti Gustinega kulturnega poslanstva med zdomci na Švedskem. Že kot pedagoška delavka je s poučevanjem slovenskega jezika opravljala veliko kulturno poslanstvo. Gotovo pa je njeno največje delo knjiga Švedska slovnica za Slovence, ki je izšla pri založbi Družina v Ljubljani 2002. Knjigo je ustvarila kot obeležje ob praznovanju 40. obletnice Slovenske katoliške misije na Švedskem. S sestro Gabrijelo sta v založbi Rkc dopolnili in izdali tudi brošuro Slovenska katoliška misija na Švedskem, v kateri opisujeta obdobje njenega delovanja od nastanka leta 1962 do leta 2002. Sodelovala je tudi pri izdaji knjige EVROPA, AVSTRALIJA IN AZIJA, Slovenska izseljenska književnost do leta 1999, založnik ZRC SAZU, Ljubljana. V njej je s svojim prispevkom predstavila slovensko književnost na Švedskem po drugi svetovni vojni. V samozaložbi je izdala tudi Slovensko-Švedski besedni vodnik, ki je nekak priročnik osnov za sporazumevanje Slovencev s Švedi (2003/04). Že kot 10-leten otrok je ustvarjala pesmi. To je nadaljevala tudi pozneje. Tudi na Švedskem, kjer je pesmi objavila skupaj s tremi avtorji v zbirki (antologiji) Štiri pota in razpotja (1979). Številne pesmi je uglasbenih in so posnete na nosilcih zvoka. Ljubezen do petja je podedovala po prednikih V družini Budja se je veliko pelo. Vsi, oče organist, mati in otroci so veliko peli. Tudi pevske vaje so dolga leta bile na domu Budjevih. A je potem kaj čudnega, če je Gusti, tudi njenima sestrama Gabrijeli in Olgi, v življenju petje veliko pomenilo? Tudi pesem, zlasti narodna, je tista, ki ohranja slovenski jezik, tako doma, kakor v tujini. Pesem je in še povezuje družino Budja in njene sorodnike. To dokazuje tudi zgoščenka z naslovom veČernice, Sestre Budja in družinski pevski zbor Orfeum, s Švedske - dežele polarnih noči. Na zgoščenki, ki nosi letnico izdaje 2004 in je bila producirana v Studiu Zlati zvoki v Sloveniji, pojejo cerkvene in priložnostne pesmi Sestre Budja (Augustina, Olga in Gabrijela), ter družinski pevski zbor Orfeum, ki ga tvorijo sorodniki Sester Budja (mama, otroci in vnuki). Mnoge od skladb predvajajo predstavniki druge generacije - otroci sester Budja, kot solisti. Poleg te zgoščenke so Sestre Budja v letih 1998 do 2004 izdale 6 zgoščenk in kaset z več kot 100, večinoma slovenskimi, skladbami. Tu in tam pa za popestritev dodajo tudi kako švedsko ljudsko ali zabavno pesem v prevodu. Ta poteza jih je močno dvignila v očeh domačinov, Švedov. Najbolj so jim pri srcu narodne, pa naj bodo to švedske ali slovenske. Kot smo že omenili, pojejo tudi veliko lastnih pesmi, ki jih je napisala Augustina in uglasbila Olga. Sestre Budja so izdale tudi videokaseto z naslovom Sestre Budja -Glasbeni mostovi, na kateri izvajajo devet lastnih skladb in eno švedsko ljudsko. Za ta projekt so leta 2000 prejele štipendijo mesta Landskrona ter dotacijo za izvedbo, skupaj z občino Ribnica. Ob tem naj povemo, da je Olga, Gustina sestra, zaposlena kot socialna delavka, sestra Gabrijela pa je do upokojitve med drugim delala kot kuharica v bolnišnici. Brat Janez z družino pa se je leta 1976 vrnil nazaj v Slovenijo. Otroci so takrat postali šoloobvezni, zato je bilo treba izbirati med Slovenijo in Švedsko. Augustina tudi sedaj, ko je predčasno v pokoju, ne miruje. Honorarno opravlja kot zapriseženi državni tolmač predvsem telefonsko delo tolmača slovenskega, srbskega in hrvaškega jezika v švedščino in obratno. Zadnje leto je urednica ^ Informativnega glasila, ki ga izdaja Slovenska zveza na Švedskem. V tem glasilu, oziroma v predhodniku Naš glas ter v drugih izseljenskih revijah in časopisih. Na sliki: ožja Gustina družina ob njeni 50-letnici, manjka še nekaj vnukov se kot dopisnica javlja že 35 let. Pred tem je bila od leta 1991 do leta 2000 tajnica pri Slovenski zvezi na Švedskem. Pravkar dela tudi na manuskriptu nove knjige o Slovencih na Švedskem. Zaposlujejo pa jo tudi obiski njenih otrok: Dore (Teodore9, Lenke (Helene), Anne-Marie in Mateja ter osmih vnukov, Therese, Eliasa, Tanje, Alexandra, Andrea, Rebecke, Charlia in Amande, ki vsi živijo v njeni bližini na Švedskem. Opravlja tudi prevajalske posle, največ preko Interneta in brezplačno pomaga rojakom pri zapletenih primerih z oblastmi na Švedskem in doma. Tudi pri slovenskih državno-volitvenih vprašanjih se ljudje obračajo nanjo. Kadar le more, pa se odpravi domov k mami Angeli, s katero je sicer vedno povezana preko pisem in telefona. Družina in predvsem mož Zvonko ji stoji ob strani v hudem in dobrem, tudi takrat, ko Gusti potrebuje tehnično pomoč in razne nasvete. Foto: Gustin mož Zvonko Bencek z mamo Irmo in sinom Matejem (1981) Veliko bi še lahko zapisali o Augustini Budja, o njenih sestrah Gabrijeli in Olgi, s katerimi predvsem s pesmijo ohranjajo slovensko kulturo na Švedskem, saj imajo rade ljudsko pesem, tako tudi o njenih bližnjih in daljnih sorodnikih, ki tvorijo kulturno jedro v mestu Landskrona na Švedskem. Vendar se bomo za tokrat zadovoljili s to predstavitvijo in se v upanju, da se še srečamo in pokramljamo, zahvalili in poslovili. Ko sem kot zapisovalec zapuščal prvi dom Augustine pri Mali Nedelji, sem v mislih potoval skozi njeno življenje. Koliko vsega je doživela? Koliko dobrega je ustvarila za Slovenijo? Kje najdem odgovor na ta vprašanja? Na najbolj preprost način, s pomočjo petja, je skupaj s sestrama in sorodniki skozi desetletja Slovenijo promovirala - predstavljala v bogati deželi Švedski. Njih pesem je šla v svet prek nosilcev zvoka, pa tudi z živimi nastopi po Švedski in v domovini Sloveniji. Kaj bi od nje še mogli pričakovati boljšega pri vseh teh pogojih, ki so ji bili na razpolago na daljnem severu Evrope? Ne vem. Mislim pa, da je svoje slovensko poslanstvo odlično izpolnjevala in ga še izpolnjuje. LUDVIK KRAMBERGER, svobodni novinar Novice iz društev föreningsnytT Novice od Slovenskega Doma - Göteborg Dan mamic in staršev! v Ze pri maši je gospod župnik umenil pomembnost staršev pri vzgoji otrok. V Astridsalen se je zbralo veliko otrok različnih starosti, njihovi starši in stari starši. Slovenski Dom je pogostil s kavo in pecivom in ob tej priložnosti sem spregovorila, kako pomembno je, da mladi čeprav so že veliko let, ne stanujejo več doma, imajo službe in familije, ne pozabijo svojih staršev, da pokličejo domov in dovolijo, da popazijo na vnuke. Imam namreč ta občutek, da starši nikdar ne pretrgamo tiste nitke, ki nas veže na otroke in smo včasih preveč zaskrbljeni zanje. Lahko samo ugotovim, da smo lahko ponosni na našo mlado generacijo, saj se bodo znašli. Prebrala sem tudi dve zgodbi »Družinske vezi« in »Dopustimo otroku, da nas preseneti«. Martin in Simon Zupančič ter Jonathan Geld so zapeli »Jaz pa grem na zeleno travco« in Martin je spremljal s kitaro. Aplavz po zapeti pesmi je pokazal, da so svojo nalogo dobro opravili. Tudi gospod župnik je zapel dve pesmi eno za mame in eno za očete. Mladi so po kratkem programu izročili rdeče nageljne mamicam in očkom. To je verjetno zadnje Informativno GLASILO pred dopusti, zato želimo vsem mladim dobre uspehe ob zaključku šole in vsem, ki bodo potovali v času dopustov domov ali kam drugam, prijetne počitnice in lep dopust. Na svidenje jeseni. Za UO Slovenskega Doma Marija Kolar (Dopis spodaj: Klemen Torkar, eden muzikantov, ki piše o vtisih potovanja do Slovenskega Doma v Göteborg na Švedskem) Potovanje na Švedsko Klemen, Klemen, Janko in Primož smo se skupaj z Andrejo, Tatjano in Darjo odpravili na severni konec stare celine, na Švedsko, v Göteborg, kjer smo igrali na pustnem plesu, ki ga vsako leto pripravi Slovenski Dom. Na pot, dolgo 1600 kilometrov, smo se s Tenetiš odpravili v četrtek, 19. februarja 2004, ob 16-ih. Ravno tisti dan je zapadlo nekaj snega in nas je malo skrbelo, kako bo s cesto in zastoji, vendar smo se s kombijem, ki je bil teh nekaj dni naš drugi dom, postelja in še kaj, varno pripeljali na cilj. Naša pot je vodila skozi predor Karavanke, mimo Celovca, Salzburga, Münchna, Nürnberga, mimo Berlina, do Rostocka, kjer smo zapeljali na trajekt. Glede na to, da je bil naš kombi naložen z vsem ozvočenjem, ki ga naš ansambel potrebuje zato, da se nas zgledno sliši, in da je bilo poleg prtljage v prostoru kjer se običajno sedi, naloženih še sedem napol mrtvih sardel, je ob tem, ko je eden od voznikov kombija (Grašič, Janko ali Primož) zapeljal na trajekt, sumljivo zaškripalo - morda smo malce nasedli (saj firma, ki nam je kombi posodila, tega najbrž ne bere:)) Vožnja s trajektom, ki povezuje Rostock (Nemčija) in Gedser na Danskem, traja kar dve uri in med tem časom smo si čas kratili s kavico, ki je po 14 ur dolgi vožnji prišla še kako prav. Je pa kava na trajektu pravi luksuz, saj smo za dozo čaja in kave plačali okrog 20 evrov, kar pomeni okrog 5000 SIT. Narava nam je pripravila nepozabno dobrodošlico z odličnim pogledom na sončni vzhod, ki je resnično fantastično doživetje. Zanimiv je tudi vrtoglav občutek, ki ga povzroča razburkano morje - smo vsaj pri alkoholni pijači prihranili, če nas je že kava toliko stala. Na drugi strani smo iz varnostnih razlogov vsi, razen voznika iz kombija izstopili...pa tudi ni veliko manjkalo, da ne bi zopet zaškripalo. Danske se osebno ne spomnim prav veliko, vem le, da smo enkrat izstopili in se fotografirali ob zanimivo zgrajenem mostu, ki povezuje dva dela Danske, Falster in Sjelland. Jutranja telovadba je bilo petsto stopnic navzdol do dna belih pečin, ki bi bile zelo primerna lokacija za videospot Giannija Rijavca in njegovega Goloba miru. Morda pa tudi mi kdaj posnamemo pesem z naslovom Na belih pečinah...moj predlog, da bi skupaj sestavili besedilo, je po nekaj klavrnih poskusih žal propadel. Petsto stopnic navzgor, pa je po več kot 17 ur vožnje, verjeli ali ne, resnično pravi podvig za dušo in telo. Pot nas je kasneje vodila preko ravne pokrajine Danske, mimo Koebenhavna oziroma Kopenhagna, ki pa si ga žal nismo mogli ogledati. Fascinantno se je peljati po cesti, ki kar naenkrat ponikne pod morsko gladino, nato pa se zopet dvigne na most, ki mu skorajda ni videti konca. Zanimivo je, da smo se skozi in preko tega betonskega čuda vozili le mi in par vozil, ki bi jih lahko preštel na prste ene roke. Vendar podatek, da vožnja po, oziroma skozi eno od čudes sveta stane 280 švedskih kron, kar je okrog 7500 slovenskih tolarjev, pravzaprav govori zase. Ravna pokrajina Danske in Švedske postreže z zanimivim pogledom na sredstva za pridobivanje energije. To so stari milini na veter in novejše velikanske bele vetrnice, posejane po ravnih poljih. —^------— Okrog dveh popoldne smo končno prispeli v bližino Goteborga, kjer smo se z Jožetom (predsednik Slovenskega kluba) dogovorili na eni od Shellovih bencinskih postaj. Ko smo končno našli pravo, smo se odpeljali proti centru mesta do katoliške cerkve, kjer mašuje tudi slovenski župnik, g. Zvone, ki smo ga imeli čast spoznati na večerji, ki so jo pripravile slovenske gospodinje. Pred tem nas je Jože popeljal po Aveniji. To je nekakšna glavna ulica, ki se vije od pristanišča, preko kanala, do vodnjaka s Poseidonom, bogom morja (Goeteborg je pristaniško mesto), ki ga obdajajo teater, operna hiša, muzej in mestna knjižnica ter hotel, kjer bivajo svetovno znane zvezde, ki gostujejo v Goeteborgu. Mene je že skoraj zaneslo v ta hotel, misleč, da bomo prenočili tam, vendar očitno nismo ravno zvezde svetovnega formata:( - :) Na večerji, ki smo jo komaj čakali, saj je iz kuhinje močno dišalo po gobovi juhi in govedini, smo spoznali nekaj Slovencev, ki so kaj hitro začeli pripovedovati vsak svojo zgodbo. Po večerji smo na njihovo željo seveda tudi nekaj zapeli in zaigrali. Nato pa smo se odpravili vsak k svoji družini. Mene sta gostila gospod Zvonko in gospa Nada Veble. Zvonko Tir, i je takoj postregel z odličnim viskijem, ki je povzročil, da smo prijetno kramljali skoraj do polnoči, dokler se mi ni zvrtelo in mi je Zvonko pokazal, kje je moje ležišče. Švedi imajo na prvi pogled zelo majhne hiše, ko pa vstopiš, vidiš, da je izkoriščen vsak centimeter. Čistoča je na zelo visokem nivoju - kot v apoteki. Morda je bilo tako samo pri Vebletovih, kjer je gospa Nada odlična gospodinja in kuharica - še posebej za lososa in rakovičino omako - vsa čast. Naslednji dan, se je ob prihodu ostalih, zopet začel z viskijem, nato pa smo se popeljali po Goeteborgu. Če bi jaz, kot srednje dojemljiv voznik moral voziti po tem mestu, bi se zgubil v minuti, saj je cestni sistem na pogled izjemoma zapleten - polno nadvozov, podvozov, mimovozov...Mesto je drugo glavno mesto Švedske in šteje 600.000 prebivalcev. Glavni ponos je proizvodnja avtomobilov znamke Volvo, pa Ericsson. Za razliko od Ljubljane tu, poleg izredno prijaznih voznikov, ki spoštujejo pravilo "Pešec ima prednost" vozi tudi tramvaj. Zanimivo je, da imajo semaforje tu postavljene tudi na nasprotni strani križišča, tako da prvemu vozniku ni treba polomiti vratu, da vidi, ali je že zelena. V naseljih izven mesta pa velja izključno desno pravilo, saj znakov preprosto ni. Zato pa na vsaka dva metra leži ležeči policaj. Gradnja je precej nova in praktično ne vidiš zanemarjenih večstanovanjskih hiš in stolpnic. Glede na to, da smo za ogled mesta imeli zelo malo časa, nam obisk nakupovalnega centra ni ušel. Ob vstopu vanj je seveda takoj zadišalo oziroma zasmrdelo po McDonaldsu, blagovne znamke pa so bile razen redkih izjem popolnoma enake, kot bi jih potoršnik našel v ljubljanskem BTC-ju. Tako da smo kaj hitro iz centra, kjer so po naključju igrali neki Bavarci, kaj hitro popihali na kosilo. Ob l6-ih smo prispeli pred Folkets Hus, kjer smo postavili ozvočenje. Dvorana je bila lepa in pravzaprav je notri vse, kar bi potreboval za koncert; projektrorji, lightshovi, zvočniki...no, mi smo postavili svojo opremo in tako kot ponavadi je Janko preizkušal svojo kitaro vse dokler ni opazil, da je morda dvorana že skoraj polna. Ples je bil namenjen pustovanju, vendar pustnih mask, razen otrok, ni bilo veliko. So bile pa tiste toliko bolj zanimive. Mi smo na željo organizatorjev igrali v slovenskih narodnih nošah, dekleta pa so se prelevila v zlobne hudičke in osvojile četrto nagrado. V dvorani je bilo okrog 200 obiskovalcev, ki so si nekaj časa vzeli za pogovor, po pesmi "Kol'kor kap'lc tol'ko let" pa so plesali do jutra in ravno ko smo zaključevali, so zahtevali še in še - tipično slovensko. v Ze dolgo časa nisem tako težko čakal postelje kot takrat. Celodnevna vožnja, neprespana noč zaradi spremembe okolja, prebavne težave in zahtevni plesalci človeka izžamejo. Vendar je bilo v slovo naslednjega dne težko, a prijetno. S Švedske smo prinesli lepe slike, par spominkov ter predvsem lepe spomine na ljudi, s katerimi smo preživeli teh nekaj sončnih dni, z izjemo zadnjega dne, ko je pričel padati sneg, ki nas je pospremil vse do doma. Pripravil Klemen Torkar KULTURNO DRUŠTVO ^ S L O V E N I J A O l o f s t r ö m Občni zbor in Dan žena Upravni odbor društva Slovenija v Olofstromu V Olofstromu vedno organiziramo občni zbor skupno s kakšnim pomembnim praznikom, oziroma dogodkom. To pa zaradi tega, ker imajo člani precej dolgo pot do društvenih prostorov, tako da izkoristimo priložnost in se najprej dobro pogovorimo o načrtovanem društvenem delu, nato pa se še poveselimo. Na občnem zboru smo se res imeli kaj za pogovoriti, saj bomo letos organizirali Slovensko srečanje in Slovenski kulturni dan na trgu v mestu Olofström. Obenem pa praznujemo 30-obletnico društva, tako bomo vse tri dogodke povezali skupaj. Novoizvoljeni upravni odbor je presenetila želja in volja udeležencev, ki so se z velikim veseljem prijavili v pripravljalni odbor za organizacijo te obsežne prireditve. Saj bomo res potrebovali vse moči, ko bomo praznovali kar tri dni v začetku oktobra. Neverjetno, tudi v volilno komisijo so se prostovoljno prijavile naše žene. Če morda še ne veste - tam, kjer je Viktor Semprimožnik s svojo frajtonarico, je zmeraj veselo. Nato pa smo nadaljevali s praznovanjem Dneva žena in res jih je bilo veliko prisotnih, pa ne zato ker so imele ta dan vse zastonj, ampak so hotele pokazati, da podpirajo naše slovensko društvo v Olofströmu. Po podelitvi obveznih nageljčkov in daril z rožami najbolj zaslužnim v minulem letu je začelo pravo veselje, ki je trajalo tja do polnoči. Med nami sta bila harmonikarja Libero in Viktor. Tako je bilo tudi ta praznik, Viktor je imel poseben dan, saj nas je tako razveselil in nasmejal, da smo zardeli v obraz od prepevanja in veselja. Ob Dnevu žena smo bili vsi zadovoljni, zahvala pa gre tistim z največ zaslugami, da smo bili tako prijateljsko razpoloženi. Balinarski turnir in praznovanje vstopa Slovenije vEU V začetku maja smo v centru Olofstroma nasproti mestne hiše organizirali balinarski turnir na velikem igrališču, kjer smo odigrali 9 tekem. Čeprav so nam vremenoslovci grozili z dežjem, ga ni bilo, le pihljalo je. V zelo kratkih odmorih nas je Dragica pogostila s pecivom in kavo. Kar prileglo se je. V finalu sta zasluženo zmagala "profesionalca" naša člana Gertraud Muller in Lennart Salgard. Zvečer pa smo se odpravili v duštvene prostore, kjer so nas prijazne gospodinje pogostile z dobro večerjo. Na čast vstopa Slovenije v EU nam je Libero zaigral venček primorskih melodij, pa tudi nekaj gorenjskih in štajerskih. Nato smo tudi nazdravili in želeli naši domovini srečo v novi družbi. Obenem smo praznovali i; Abrahama naše pridne in prijazne glavne kuharice Dragice Rener, kateri smo dali tudi primerno darilo, z željo, da bi nas še dolgo "stregla« v društvu. DRUŠTVENO GLASILO V maju smo izdali 35-to obsežno številko Društvenega glasila, ki smo jo razposlali na 150 naslovov. To številko smo izdali v čast vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Če si morda želi kdo iz drugih krajev Švedske prejemati Društveno glasilo/Medlemsbladet ga lahko naroči pri Cirilu in stane 100 kr/leto. Ob vstopu Slovenije v EU tudi nasi člani praznujejo okrogle obletnice: Jože Zagoranski 60, Silvana Stopar 50, Ivanka Hrabar 75, Jože Stopar 60, Dragica Rener 50, Gertraud Muller 75. Na sliki manjka Ilonka Katona, 75 let. Foto: c. M. Stopar PLAN DELA V LETU 2004 V maju: srečanje predstavnikov KD Slovenija Olofström in predstavnikov občine Medvode ter prijateljskega društva KUD Oton Župančič iz Sore. 30. maja, romanje v Vadsteno, z avtomobili. Sv. maša bo ob 12.00 uri. 19. junija, balinanje in prijateljsko srečanje članov v mestecu Kallinge. 28. avgusta, Srečanje starejših Slovencev in piknik v Barnakälla pri Bromöli 29. avgusta, slov. sv. maša v ob 11.00 uri Olofströmu, v Nybru ob 16.30 uri. 2. in 3. oktobra, 30 obletnica društva in Slovensko kulturno srečanje v dvorani Folkets hus v Olofströmu. Kulturno- prijateljski obisk iz Slovenije: Nastop kulturnih skupin (folklora, pevski zbor, tamburaška skupina) KUD Oton Župančič iz Sore in ansambla Vesele Štajerke na trgu v Oloftrömu. Srečanje predstavnikov občine Medvode in občine Olofström. Sobota 11. decembra sv. Miklavž in praznovanje božičnih praznikov. Ciril M. Stopar HovensKo društvo UPA tandskroia Obisk iz Olofströma v Lansdkroni / Uspešen občni zbor LIPE Landskrona, Andrej Lazukič, novi predsednik društva Lipa (2004) Foto: C. M. Stopar Dne 20. maja je SD Lipa v Landskroni obiskal predsednik Slovenske zveze Ciril Stopar skupno s predstav-nikoma upravnega odbora v Olofstromu Dragico in Ludvikom Renerjem. Člani društva so goste lepo sprejeli, saj se le redko dogaja, da se društveni predstavniki med seboj obiskujejo v društvenih prostorih. Meddruštveni obiski se največkrat izmenjujejo na večjih veselicah. Društveni prostori Lipe so na izredno lepem mestu v Landskroni, saj so nekje v sredini stanovanjske naselbine. V društvenih prostorih sta dva balkona iz katerih je lep razgled po okolici, tukaj je tudi pribežališče neizčrpnih kadilcev, katerim je to zadnji prostor v društvu. Omeniti pa moramo, da so člani društva raztreseni po vsem mestu Landskrona, pa tudi v mestecu Bjuv in bližnji okolici. Vseeno pa se radi ob petkih srečujejo v teh društvenih prostorih in si rečejo marsikaj ob igri kart. Olofstromčani so bili presenečeni nad doma pečenim kruhom, morda bi morali priti v šolo k gospodinjam v Landskrono. Slišali smo, da so tudi moški dobri peki. Ko smo popili kavo in mineralno vodo se je začel izredni občni zbor. Najprej je dobil besedo Ciril Stopar, ki je pripovedoval o načrtih Slovenske zveze v tem letu. Posebno je člane povabil na Srečanje starejših Slovencev v Barnakalla pri Bromolli 28.avgusta in na Slovensko srečanje, ki bo v Olofstromu 2.oktobra. Govoril je tudi o delu v upravnih odborih, kajti vse starejši smo, mladih ni blizu, razen za Božič in Lucijo. Nekateri smo izčrpani, slabega zdravja, tako da je potrebno delo po društvih uskladiti in organizirati tako, da vsak nekaj naredi. Pogovor v kuhinji ob domačem kruhu Toda le nekateri naj imajo večjo odgovornost, drugi pa naj prostovoljno pomagajo. Prav žene v vodilnih položajih imajo težko odgovornost, saj morajo najprej vse organizirati, potem pa še vse postoriti, da bodo vsi zadovoljni. Na te besede je tudi padlo dosti smeha in aplavz. Po precej dolgem uvodu predsednika Slovenske zveze, so člani Lipe z ne preveč prigovarjanja in tudi s prostovoljnimi prijavami izbrali novi UO. Upravni in nadzorni odbor sta se postavila pred člane, tako da smo fotografirali skupno sliko za v spomin. Mankal je samo eden član UO, ki je bil odsoten. Predstavili so tudi program dela za leti 2004 in 2005. Po volitvah pa je bila družabna prireditev s slovenskimi specijalitetami in predobrim doma pečenim kruhom. Vse to smo tudi primerno zalili, se podrobno pogovorili in si obljubili, da se še srečamo, saj je bilo to za obe društvi koristno. Slovenskemu društvu LIPA pa želimo SREČNO pod novim vodstvom. Člani poslušajo^ Predsednik in podpredsednica Andrej Lazukič in Magdalena Ivič; Slavko Turk in Ciril Stopar Ciril M. Stopar Orfeum Landskrona V^eč Slb^eni^e in P^^ljske v Evr^opi in v^č Evi^ope v Slo^eni^ in na ^^i^skem ©uhovnika - poljski in slovenski - p. Krystian Soll ter g. Zvone Podvinski pri soma-ševanju ob vstopu Slovenije in Poljske v EU Sl^oven^ci na ju^žn^em Švedskem v SkJ^n^a^h od MMa^im^dja pi^eko La^n^^skj^on^e, Bjuva pa dOo HelSi^ngSorga so skupaj s P^olja^ki v La^n^^skj^oni dn^e 1. maja sCovesno praznovaCi vstop v Evi^opskp zvezo. To je uvi^sti^t^ev e^nega naj^omem^bnejši^h dogod^kpv v zgodovi^ni teh dveh di^žav m^o^ei^n^egea č^s^. Obe n^^i^odni skupi^ni sta se na pob^o poljskega župni^ka p. %jy^stia^na Sol^^a i^z L^n^dškj^on^e n^a ta veCi^č^sten d^n odzv^Ci v lepem števi^Cu v J^^i^n^em ©omu Švedske cei^kye (Svenska Foi^s^m^O^ngs^em) v L^ndskj^oni^. Sf^ovesni nagovor je di^ž^Csl^ovenski du^h^ovni^k. g. Zv^o^ne P^odvi^nski^, ki je vodi^C tudi glavni deC m^^še. MMeddrugi^m je d^eja^l^, d^a se n^aj t^a d%^a na^i^od^a z^aved^a^t^a skupni^h koi^eni^n z ost^l^o Evi^opo. ©a nji^h zgod^ovi^na tem^elji na ev^ngeCi^ i^n kj^šč^nsk^h vT^edn^ot^^. P^ot, ki sm^o jo skupn^o u^bi^a^C^, naj bo pot veselja, n^aj Evi^opa kpn^čn^o za^di^ha z obema kr^l^om^a plj^č. Dvoi^^n^o so kj^^s^le šved^sko-, sovensk^, poljska ter evr^opska zastava. (po sv. maši je sCediCo Poljska folklorna skupina iz Stockholma pa je s plesi v pestrih narodnih nošah prikazala svoje sposbnosti z narodnimi plesi. Aplavz vsekakor ni izostal . Ku^lt^i^n^o si^ečanje. Sl^ovenski i^oj^ki so s skupn^o pesmijo večgl^sn^o zapeCi sl^oveske Cj^ske pesm^. G. Zvon^ko BencekJ^z švedsko-siovenskega pevskega društva Otfeum v Landskf^pn^ je v ks^atkipi^edstavi^tvi op^sai pot Slovenije k^svobodi in demokt^acij^. Da n^e govoiimo o toiti veii^kan^k^, ki jo je naT^pči^í poljski zupni^k. p. Kjjstian Sol^l^. Pi^edstavljaia naj bi Evi^opo Z^a zakjjuček^pa so pripr^avi^ie gostijo P^oijakinje in Sioven^ke, žen^e in dekleta, ponvdi^t^e so nam domače speciai-^tete s kavo in še kaj- Sr^ečn^o m^la^d^a Si^ovenija^, sr^ečn^o m^fa^d^a P^oijska v zdru^ženi Evr^op^l Prispevek pripravila: Olga Budja, Helsingborg Družinski pevski zbor Orfeum iz Slovensko-švedskega društva v Landskroni na skupni fotografiji ob izidu nove zgoščenke VEČERNICE, 2004. Foto: Lotta Karlin, montaža Micke Laudon Počitnice so pred vrati. Otroci veselo na plan, bliža se najdaljši dan v letu. Potem bo spet jesen in odprla se bodo šolska dvorišča in se napolnila z živžav - in uka željnimi otroci. Posnetek spodaj je iz Saxtorp cerkve in pred cerkvijo s predzaključne proslave 2. razreda Rebecke Solve, osn. šola v Haljarpu (Landskrona). dne 3. 6. 2004 Den blomster tid nu kommer med lust och fägring stor, De fagra blomsterängar, och akerns ädla säd, Du nalkas, ljuva sommar, da gräs och gröda gror. De rika örtesängar, och lundens gröna träd, Med blid och livlig värma till allt som varit dött, De skola oss paminna Guds godhets rikedom, Sig solens stralar närma, och allt blir aterfött. Att vi den nad besinna, som räcker aret om. Simon gregotSČ Köping Praznovanje ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost Koping Dne 2.5.2004 Slovensko društvo "Simon Gregorčič" v Kopingu je v soboto 1. maja lepo praznovalo in počastilo vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Ob 16. uri popoldan smo se člani društva zbrali na domačiji predsednika in njegove žene Angelce. Tamkaj sta nas počastila z dobrim in slatkim, moške z Wiskijem in ženske z likerjem. Potem ko smo bili vsi zbrani je sam predsednik Alojz s pomočjo Mariota na balkonu hiše izobesil tri zastave in to najprej lepo plavo z 12 -stimi zvezdicami okrašeno.(EU) Potem pa še slovensko na eni strani in švedsko na drugi strani. Pogled na te plahetajoče zastave je bil več kot prelep. Lepo zapeta pesem članov društva nam je segala globoko v srce, občutke katere smo doživljali ni mogoče opisati, ampak to lahko doživiš in občutis v srcu. Prepričan pa sem bil da smo bili vsi srečni, ker smo doživeli to, kar so naši predniki in tudi mi nosili v srcih. Čeprav je Slovenija majhna, a sedaj pripadamo skupni Evropi kot enakovredni in enako veliki. Vse to pa smo seveda potem še potrdili s pečenjem na žaru in tudi zalili z dobro kapljico ter se veselili in si prepevali pozno v večerne ure. Predno pa smo se razšli, pa je predsednik društva Alojz Macuh povedal nekaj besed o pomenu vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Dejal je da je to veliko doživetje, ne samo za Slovenijo ampak tudi za vse nas, ki živimo izven slovenskih meja. Zaželel je da naj bi bilo tudi v našem društvu tako, saj je skupnost, prijateljstvo in spoštovanje drug do drugega največji uspeh pri združitvi vseh nas. Skupaj smo si napolnili kozarčke ter nazdravili za uspešno sodelovanje nas vseh tukaj v društvu, predvsem pa Slovenije z ostalimi prijateljskimi državami, v središču Evrope. Društvo Simon Gregorčič, Koping Franjo Breznik Čestitamo! Vi gratulerar! Srečanje prve , druge in tretje generacije je prineslo veliko veselega vzdušja in zadovoljstva v prostorih društva. Skorajda ne moreš opisat, kako ti je lepo, kadar vidiš vse generacije skupaj zbrane ob raznih prireditvah. Namreč v začetku aprila je rojak Zvonko Breznik slavil štirideseto obletnico rojstva. Vsekakor smo mu z velikim veseljem zaželeli še na mnoga leta, zdravja veselja ter dosti uspeha pri vsakem koraku . Hkrati pa se mu lepo zahvaljujemo za lep in prijeten večer ki smo ga skupaj preživeli prav na Zvonkotov rojstni dan. Vse najboljše ! Prijatelji podajmo si roke, Evropa je naš drugi dom, Nikjer nič več meja ne bo, Prijatelji ne pozabimo to, DA V SRCU NOSIMO NAŠO LJUBO SLOVENIJO Z besedami in srčnimi željami želim vsem članom društva "Simon Gregorčič" in vsem ki se poznamo, vsem ki se srečujemo, vse najlepše. Dosti upanja in radosti ter uspeha sedaj na tej novi poti združenja v Evropsko skupnost, ki je bila zapisana kot zgodovinski dogodek sedanjega časa in to dne i.maja 2004. Želim da bi to združenje bilo res v odnosih prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja, in to neglede kje, kako in seveda kdaj. Bog živi Slovenijo na novi poti! Ob tej priliki želim tudi srečno pot vsem ki se podajamo na dopuste, naj bo pot lahka in srečna povsod in brez nezgod, prav tako želim vsem skupaj lepe mirne razpoložene poletne dni. Po dopustih pa zopet dobrodošli nazaj v središče društva Simon Gregorčič, Koping. Predsednik društva Alojz Macuh PLANIKA Malm^ Slovensko društvo Planika v Malmoju je že drugo leto organiziralo priprave na občni zbor Slovenske zveze na Švedskem. Letos je trajal sestanek samo en dan. Udeleženci prihajajo z vseh koncev Švedske, to so predstavniki enajstih slovenskih društev, letos pa se je sestanka udeležila tudi gdč. Bojana Cipot iz slovenskega diplomatskega predstavništva v Stockholmu. Člani društva Planika so poskrbeli za jedačo in pijačo, po sestanku pa je udeležence s harmoniko zabaval Viktor Semprimožnik. Vprašanja, ki so jih na sestanku obravnavali so bila predvsem tista, ki se tičejo preživetja krovne organizacije Slovencev na Švedskem - Slovenske zveze in društev. Polni so bili tudi pričakovanj pred vstopom Slovenije v EU. Nekaj predstavnikov slovenskih društev na Švedskem, ki so se udeležili občnega zbora SZ 2004 v prostorih društva Planika, Malmo. Tudi tokrat ni šlo brez zahval in cvetja, saj so se člani UO Slovenske zveze in redakcije Informativnega GLASILA trudili po svojih močeh, da bi zadovoljili želje in pričakovanja rojakov na Švedskem. Foto Janez Rampre in Ciril M. Stopar Jože Ficko nam je povedal, da bo letos slovensko društvo Planika v novembru obhajalo 30-letnico obstoja. O tem bodo poročali kaj več v naslednjem Informativnem glasilu, ki izide v septembru. Za redakcijo -stina Svensk-slovenska Vänskapsföre"ingen_STOCKHOLM Arsmote (Članek je bil objavljen marca 2003, zato vsi podatki niso več uporabni. Urednica meni, da je zaradi informacije članek vseeno primeren za objavo). Svensk-slovenska Vanskapsforeningen holl arsmote sondagen, den 28 mars 2004, klockan 15.00 pa Gransatragrand 43 i Satra. Alla medlemmar, gamla som nya, var valkomna. Rostberattigade var dock endast de medlemmar som betalat medlemsavgiften for 2003. Foreningen bjod pa kaffe och smorgasar. Vi malade paskagg "pirhi" Infor den stundande pasken kom vi i samband med arsmotet att samlas for att mala paskagg under ledning av en instruktor. Eftersom detta ar en tradition bade i Sverige och Slovenien tyckte vi att den bor fortleva och utvecklas. For att aven nasta generation skall kunna fora traditionen vidare behovs traning. Sondagen den 28 mars klockan 12.00 samlades de som var intresserade i arsmoteslokalen. Foreningen kopte in det material som behovdes inklusive agg. For att tacka sjalvkostnaden kom vi att behova ta ut 50 kr per deltagare vid aggmalningstraffen. Anmalan till aggmalningen gorde ni pa foreningens e-postadress: svenslov@algonet.se senast fredagen den 19 mars. Guidad visning av Kungliga Operan Torsdagen den 13 maj arrangerade föreningen en guidad visning bland annat bakom kulisserna pä Operan. Den vackra byggnaden har mänga fantastiska rum med dekorationer av berömda konstnärer och arkitekter. Passa pä att fä en kulturupplevelse utöver det vanliga. Samling var utanför Operahuset klockan 16.45. Kostnaden var 40 kr per person. Minimiantalet för att visningen skulel bli av var 15 personer. Anmälan senast mändagen 3 maj pä Vänskapsföreningens e-postadress: svenslov@algonet.se Föreningens nätsida: www.algonet.se/~svenslov V švedskih javnih knjižnicah je približno 3000 knjig v slovenskem jeziku, oz. knjig ki se tičejo Slovenije. V glavnem velja, da si lahko preko katerekoli knjižnice sposodiš katerokoli knjigo. Dobro je pa vnaprej vedeti, ali določena knjiga obstaja. Išči knjige preko www.bibliotek.se. Če iščes dela kakega avtorja, napiši avtorjevo ime (strešice lahko opustiš). Lahko iščeš tudi po naslovu knjige. Če te zanima vedeti, kaj vse obstaja, izberi "Utokad sokning", med jeziki slovenski, kot ime avtorja ali naslov pa napiši asterisk (*). Nekaj časa bo trajalo, preden lahko vseh 3000 pregledaš. Opazil boš, da je med knjigami zelo veliko mladinskih. Če hočeš vedeti, ali tvoja občinska knjižnica ima kake slovenske knjige, pojdi na stran knjižnice (običajno jo najdeš na straneh tvoje občine, n,pr www.landskrona.se —> Kulturforvaltningen ali Kultur och fritid — > Bibliotek (primer je izmišljen). Izberi "Sok" in na tisti strani "Installningar". Tudi tukaj izberi slovenski jezik. Z rabo asteriska (*) boš tudi v tem primeru dobil listo z vsemi knjigami, ali pa nič, če slovenskih knjig nimajo. Knjige iz tvoje občinske knjižnice si sposodiš zastonj, če jih pa morajo vzeti od drugod, boš moral verjetno plačati kaj malega za poštne stroške. Franko Luin Vir: lipovlist, IT (- stina) Dobro je vedeti bra att vetA KJE SE VLOŽI ZAHTEVEK ZA PRIDOBITEV PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA IZ DRŽAV ČLANIC Upravičenec vloži zahtevek za pokojnino pri pristojnem nosilcu v državi članici stalnega prebivališča. Če upravičenec nima stalnega prebivališča v nobeni od držav članic, pa je zanj veljala zakonodaja več držav članic ali če v državi prebivanja ni dopolnil zavarovalne dobe, vloži zahtevek v državi članici, katere zakonodaji je nazadnje pripadal. Zahtevek za pokojnino vložen v eni državi članici, ima za posledico priznanje pokojnine v vseh državah članicah, v katerih je bil vlagatelj zahtevka zaposlen, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Navedeno ne velja, če vlagatelj zahtevka zahteva odložitev priznanja pravice do starostne pokojnine iz posamezne države članice. Osebe, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, lahko vložijo zahtevek na vseh območnih enotah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in na sedežu Zavoda v Ljubljani, Kolodvorska ulica 15. V zahtevku je potrebno opozoriti na zavarovalno dobo dopolnjeno v državi članici, ter priložiti dokaze o zavarovanju v državi članici. Če predlagatelj dokazov nima, je potrebno navesti popolne podatke o zaposlitvi s časovnimi obdobji, imenom delodajalca in krajem zaposlitve. Če želi upravičenec odložiti uveljavitev pravice do starostne pokojnine iz druge države članice na kasnejši datum, mora to v zahtevku izrecno navesti. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo nato začel postopek za priznanje pravice oziroma posredoval ustrezne zahtevke tudi v druge države članice. VII. UPOŠTEVANJE ZAVAROVALNE DOBE IN DOBE PREBIVANJA DOPOLNJENE V DRŽAVAH ČLANICAH Uredba omogoča osebam, ki so bile zaposlene oziroma zavarovane v več državah članicah, da s seštevanjem zavarovalnih dob dopolnjenih po zakonodaji posamezne države članice, izpolnijo predpisane pogoje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine in drugih pravic v posamezni državi članici. Zavarovalne dobe, dopolnjene v državah članicah, se seštevajo le, če se časovna obdobja ne prekrivajo. Obdobja, ki se prekrivajo, se upoštevajo samo enkrat. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in odmeri pokojnine oziroma drugih pravic se upoštevajo vse zavarovalne dobe, ki se priznajo po zakonodajah držav članic, in sicer ne glede na to, ali so dopolnjene pred ali po datumu, ko je Uredba za posamezno državo članico začela veljati. Kot zavarovalna doba, dopolnjena v posamezni državi članici, se upošteva samo tista doba, ki jo na dogovorjen način sporoči ter potrdi pristojni nosilec posamezne države članice. VIII. ODMERA POKOJNINE Če zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine ali druge dajatve samo s seštevanjem zavarovalnih dob dopolnjenih v državah članicah, se mu odmeri pokojnina v sorazmernem delu po metodi "pro - rata temporis". Sorazmerni del pokojnine, ki odpade na posamezno državo članico se izračuna tako, da se pokojnino, ki bi predlagatelju pripadala, če bi bila celotna zavarovalna doba dopolnjena v državi članici, pomnoži s skupnim številom mesecev zavarovanja, ki padejo v breme države članice, ki odmerja pokojnino, ter nato deli s skupnim številom mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v vseh državah članicah. Pri izračunu sorazmernega dela pokojnine pristojni nosilec v posamezni državi članici upošteva izključno plače ali zavarovalne osnove, v skladu z zakonodajo te članice. Če zavarovanec izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine ali druge dajatve, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine ali druge dajatve le z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po nacionalni zakonodaji države članice, se opravita dva izračuna pokojnine. Odmeri se samostojna pokojnina, torej pokojnina le z upoštevanjem zavarovalne dobe v državi članici, prav tako pa se odmeri sorazmerni del pokojnine z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih v vseh državah članicah, po metodi pro - rata temporis. Po primerjavi zneskov samostojne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine se zavarovancu izplačuje višji znesek pokojnine. Če zavarovanec istočasno ne izpolnjuje pogojev v vseh državah članicah, v katerih je dopolnil zavarovalno dobo, se pri izračunu sorazmernega dela pokojnine ne upošteva zavarovalna doba, dopolnjena v državah v katerih pogoji za pridobitev pravice do pokojnine še niso izpolnjeni, razen če upoštevanje teh dob omogoča višjo odmero pokojnine oziroma druge dajatve. Tudi invalidske pokojnine se načeloma odmerijo v skladu s pravili, kot izhaja iz 1., 2. in 3. alinee, razen če je bil zavarovanec zavarovan izključno v državah članicah s sistemi, ki temeljijo na nastanku zavarovalnega primera (sistem tipa A). V teh sistemih pridobitev pravice do pokojnine in njena višina ni odvisna od trajanja zavarovalne dobe, pomembno je le, da je bila oseba ob nastopu zavarovalnega primera, torej ob nastanku invalidnosti zavarovana. Tak sistem zavarovanja za primer invalidnosti poznajo naslednje države članice: Nizozemska, Belgija, Združeno Kraljestvo, Irska, Francija, Španija, Grčija in Švedska. Zavarovanec, ki je bil zavarovan le v navedenih državah ima pravico do invalidske pokojnine samo iz države v kateri je bil zavarovan v času nastanka invalidnosti. Pravila za odmero pokojnine iz 1., 2. in 3. alinee veljajo praviloma tudi za odmero družinske pokojnine za otroke, razen če je bil umrli zavarovanec zaposlen v eni izmed držav članic, ki ne poznajo instituta družinske pokojnine za otroke brez staršev ali je za zavarovanca veljala zakonodaja teh držav. Te države so: Belgija, Danska, Francija, Irska in Združeno Kraljestvo. V teh državah družinsko pokojnino za otroke nadomeščajo družinski dodatki, dodatki k dajatvam ali posebni dodatki za otroke. V tem primeru izplačuje družinsko pokojnino za otroka brez staršev samo ena država članica in sicer država stalnega prebivališča ne glede na to, v koliko državah članicah je bil umrli zavarovanec zaposlen oziroma zavarovan. Pokojnino izplačuje država članica stalnega prebivališča, druge pristojne države članice pa izplačujejo dodatek k tej pokojnini, ki predstavlja razliko med vsoto pokojnine in drugimi družinskimi dajatvami, ki jo izplačuje država članica stalnega prebivališča in vsoto pokojnine in drugimi družinskimi dajatvami, ki bi upravičencu pripadala po predpisih druge države članice. Če je zavarovanec v državi članici dopolnil manj kot eno leto zavarovalne dobe, v tej državi ne more uveljaviti pravice do pokojnine razen, če so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do pokojnine izključno z upoštevanjem te dobe po tej zakonodaji. V takem primeru prevzame zavarovalno dobo v breme pristojni nosilec zavarovanja druge države članice. IX. IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN DRUGIH DAJATEV IZ ENE V DRUGE DRŽAVE ČLANICE Pokojnine oziroma druge dajatve, priznane v posamezni državi članici, se izplačujejo v drugo državo članico v kateri prebiva upravičenec. Izjema so dajatve, ki so bile na predlog posamezne države članice in s soglasjem pristojnih organov ES vnesene v Prilogo II A. Te dajatve se izplačujejo le v primeru, da upravičenec prebiva v državi članici in se ne izvažajo. Od slovenskih pokojninskih dajatev so v Prilogo II A uvrščene naslednje dajatve: varstveni dodatek, državna pokojnina in oskrbnina. Te dajatve se ne izvažajo. Izplačujejo se le, če upravičenec prebiva v Republiki Sloveniji. X. PRERAČUN ŽE PRIZNANIH POKOJNIN IN IZRAČUN POKOJNINE, ČE JE BIL ZAHTEVEK VLOŽEN PRED 1. 5. 2004, PA DO TEGA DNE ŠE NI BILO ODLOČENO O PRAVICI Pokojnine, ki so bile z odločbo priznane že pred 1. 5. 2004 se bodo na zahtevo upravičenca v skladu z Uredbo na novo odmerile. Nato se opravi primerjava med zneskom pokojnine, ki jo je upravičenec z upoštevanjem bilateralnih sporazumov z državami članicami doslej prejemal pri Zavodu in zneskom pokojnine, ki mu pripada na osnovi Uredbe. Izplačuje se pokojnina, ki je za upokojenca ugodnejša. Če je bil zahtevek za pokojnino vložen pred 1. 5. 2004 in o pravici do pokojnine do tega dne še ni bilo odločeno, se pokojnina najprej odmeri po bilateralnem sporazumu, za čas od 1. 5. 2004 dalje pa se odmeri tudi pokojnina v skladu z Uredbo. Nato se primerja znesek pokojnine, ki pripada upravičencu na podlagi bilateralnega sporazuma z zneskom pokojnine, ki mu pripada na podlagi Uredbe. Upravičencu se izplačuje pokojnina, ki je zanj ugodnejša. XI. SPREMEMBE, KI JIH MORA UŽIVALEC POKOJNINE ALI DRUGE DAJATVE SPOROČITI IZPLAČEVALCU POKOJNINE Zakonska določila zavezujejo uživalce pokojnine in predlagatelje zahtevkov, da čimprej sporočijo vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na pravico do pokojnine ali druge dajatve, višino dajatve, ali pa se nanaša na stalno prebivališče. S pravočasnim javljanjem sprememb, se zavarovanci lahko izognejo preplačilu in posledično vračanju neupravičeno izplačanih dajatev. Uživalci pokojnin in drugih dajatev oziroma vlagatelji zahtevkov lahko spremembe sporočijo kateri koli enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Svetujemo, da se sporočijo predvsem naslednje spremembe: • ponovni začetek zaposlitve ali samozaposlitve • uživalec varstvenega dodatka - tudi pridobitev in spremembo v višini dohodka družinskih članov, ki se upošteva pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa • uživalec družinske pokojnine po dopolnjenem 15. letu starosti - začetek zaposlitve • priznanje pravice do pokojnine, novo odmero pokojnine ali odvzem pokojnine s strani nosilca druge države • spremembo stalnega prebivališča • druge spremembe, ki bi lahko vplivale na pravico do pokojnine in druge dajatve ali na njeno višino. Države članice so: Avstrija, Belgija, Danska, Finska (vključno z Alandskimi otoki), Francija (vključno z prekomorskimi departmaji Guadelloupe, Francoska Guayana, Martinique, Réunion, St. Pierre et Miquelon), Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Zvezna republika Nemčija, Nizozemska, Portugalska (vključno z avtonomnima regijama Azori in Madeira), Španija (vključno s Kanarskimi otoki, Ceuta in Melilla), Švedska, Združeno Kraljestvo, Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija ter Islandija, Liechenstein in Norveška. Vir: IT NAŠA CERKEV VÂR KYRKA VADSTENA, SLOVENSKI CENTER NA ŠVEDSKEM ŽE 30 LET! Tudi letos smo se zbrali v Vadsteni - Slovenci iz vseh koncev Švedske in tudi iz Slovenije - na binkoštno nedeljo, dne 30. maja pri službi božji in nato v dvorani na zabavi. 30-LETNICA SLOVENSKIH ROMANJ IN SREČANJ ZA BINKOŠTI 1974 -2004. Na sliki: Slovensko bogoslužje pri sestrah sv. Brigite Švedske, ki ga je vodil G. Marjan Jezernik, župnik in celjski opat, somaševal pa je g. Zvone Podvinski. Nekaj stolov je ostalo praznih. V ospredju sta sedeli častni gostji iz slovenske Ambasade v Stockholmu, ob katerih so sedeli rojaki v slovenskih ljudskih nošah. Slovenske majniške pesmi so odmevale v cerkvi sv. Birgitte ob spremljavi na orgljah enega od mladih članov orkestra Študentskih 5 iz Slovenije. Rojaki so se predali lepemu vzdušju, uživali v lepem vremenu, v slovenski pesmi in v zbrani molitvic Sonce nas je vabilo v naravo, kamor smo pozneje šli kar v procesiji. Nato smo se v procesiji napotili v park, kjer poganja slovenska lipa ter v "modro cerkev" sv. Brigite k litanijam sv. Matere božje, kjer so sestre Budja zaključile s kratkim koncertom in predstavitvijo nove zgoščenke VEČERNICE (2004) Lipa zelenela je, tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, d'jal sem, da sem v raju. Veje raztezavala, k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko^ Marija, pomagaj nam sleherni čas, na tebe ozira se vsak izmed nas; Marija, vse k tebi hiti, Marija, pomagaj nam ti! Slovenska lipa v parku se vidno razvija, kmalu bo enako visoka kot so stare in zgodovinske lipe na obrobju slovenskih vasi^. Foto: Olga, Leonida, Gusti Vreme je bilo krasno, narava čudovita, dan kot nalašč za binkoštno srečanje Slovencev. S polnimi pljuči smo vdihavali svež zrak in se navžili lepot, ki jih je mestece Vadstena prepolno. Naše pesmi so izzvenele v jasen, pomladni dan, tako da so še drobni ptički v krošnjah prisluhnili^. Pesem, slovenska, takšna ali drugačna, nam je v teh dolgih desetletjih bivanja na Švedskem pomagala ohraniti slovenski jezik, da je ostal prav tak, kot nas ga je naučila mati. V materinem jeziku sanjamo, se najlažje globoko izražamo, najlepše zapojemo^ Če bi pozabili materin jezik, bi tudi sanjati pozabili. Takole so v procesiji hiteli Slovenci iz parka, kjer raste slovenska lipa v Vadsteni v "Modro cerkev" Svete Brigite Švedske na binkoštnem srečanju 30. maja 2004 Tu in tam se je prikazala kakšna prekrasna slovenska sljudska noša, za katero je bilo opaziti znane slovenske obraze... Nato so v "modri cerkvi" zadonele pete litanije Matere božje z odpevi in obujanjem spominov iz otroštva. SESTRE BUDJA: Večernice in Slovenci Mariji Tradicionalno rajanje na vrtu samostanske cerkve sester "Birgiting"^ Za dobro voljo so skrbeli mladi glasbeniki iz Slovenije - ŠTUDENTSKIH 5. Iz cerkvenega dvorišča v dvorano, kjer se je rajanje nadaljevalo. G. Marjan Jezernik, župnik in celjski opat s spremstvom ter nekaj slovenskih romarjev v ozadju. 2004 if//' Tudi mladi Slovenci, naša druga generacija, so bili nadvse prešerni in dobro razpoloženi. Takole pa so se zavrteli ob zvokih lepozvočne glasbe Študentskih 5 (na sliki v ozadju) v parih naši romarji; g. župnik Marjan Jezernik je vrtel plesalke, da jim je zastajal dah_ Jožef Ficko in Jelka Karlin pa sta uživala tudi ob pogledu na urne plesalce in plesalke, ki so se vrteli po plesišču. Z naslednjimi besedami pa nas je med drugim nagovoril g. Zvone Podvinski v Vadsteni: Boguhvala za p. Janeza Sodja, ki vas je leta 1974 prvič zbral v Vadsteni. Tako letos obhajamo polnih 30 let slovenskih romanj, ki so zaznamovala slovenstvo na Švedskem. Zahvalili se bomo za vse milosti in darove, ki smo jih bili tukaj deležni na priprošnjo sv. Brigite. Poleg tega se bomo zahvalili za pozornost in ljubezen tukajšnjih sester, ki nam vsa ta leta strežejo s tako ljubeznijo. Božji milosti in ljubezni bomo priporočili tudi Misijski pastoralni svet, ki dolga leta pomaga vašim dušnim pastirjem, da bi vsi bili delžni ljubega zdravja ter da bi bili ob vseh odgovornostih, ki jih nosijo, notranje srečni in zadovoljni in bi bili deležni božjega blagoslova. Z njimi pa tudi vsi, ki jim vsa ta leta pomagajo streči, ki so sprejeli goste iz domovine in drugod. Boguhvala tudi za samostojno domovino Slovenijo, ki je 25.junija 1991 postala samostojna država z imenom Republika Slovenija. Letos 1. maja (2004) pa je skupaj s še devetimi državamai postala polnopravna članica Evropske Zveze. S tem korakomje storjeno veliko dejanje, saj bomo tako enakopravni vsem narodom, ki jim pripadamo že od vsega začetaka, kar sta naša kneza Gorazd in Hotimir bila krščena. Več kot 1250 let je že tega, boguhvala tudi za to. -stina Slike povedo veliko več, kakor besede. Zato smo tokrat predstavili slovensko binkoštno srečanje v vadsteni pretežno v sliki in nekoliko manj v besedi. Fotografije: Leonida, Olga, Augustina Tudi tokrat se je vse prehitro zvečerilo. G. Zvone Podvinski nas je popeljal na obalo jezera Vetern, kjer nas je - nekatere fotografe amaterje - podučil v umetnosti fotografiranja ob sončnem zahodu. Razumeli smo, da se bomo morali kmalu posloviti, saj nas je čakala še dolga pot domov. Hvalabogu tudi tokrat za prelepa doživetja v družbi slovenskih rojakov in njihovih prijateljev. Napolnili smo duše in "baterije", da bomo zmogli tudi v prihodnjem letu. Drugo leto pa spet na svidenje v VADSTENI! -stina Smeh je zdrav skrattet Ar hAlsosa^ Nagrada Dijak kemijske šole vsak prosti trenutek preživi v kleti. Nekega dne pride v klet, misleč, da bo odkril svojega sina med epruvetami. Pa vidi, da mali s kladivom udarja po steni. "Janezek, rekel sem ti že, da mi ni všeč, da zabijaš žeblje v zid." To niso žeblji, to so črvi. Odkril sem formulo, po kateri vse mehke stvari lahko spremenim v trde." "Če mi pokažeš formulo, ti kupim avto," reče oče. Dogovor sta sklenila, naslednji dan pa sta na dvriš ču čakala dva avtomobila, popolnoma nova. "Kaj je to, oči?" "Toyojata je od mene, otrok moj, kakor sva dogovorjena. Mercedes pa je darilo od mame." Obsodba smrt Sodišče obsodi Srba, Hrvata in Bosanca na smrt in jim da možnost, da se sami odločijo, kako bodo umrli. Na razpolago jim ponudijo električni stol, giljotino ali injekcijo virusa aidsa. Srb izbere električni stol. Hrvat izbere giljotino. Bosanec pa se noro smeje, ko so mu vzbrizgali virus. Na vprašanje, zakaj je tako vesel, pravi: "Norci niso opazili, da imam kondom..." (Ne) poscati policaja Pred policajema se znajde pijan moški in se pohvali, da lahko ščije prek policista, ne da bi ga zmočil. "Kar je preveč, je pa preveč," pravi policist. "Stavim 1.000 mark, da mi bo uspelo!" Policista se spogledujeta in pristaneta na stavo 1.000 mark, saj bi to kar lepo povečalo mesečni proračun. Moški si odpre zadrgo in skuša, da bi neslo prek policaja, a mu ni uspelo. Na drugi strani pa se drug moški valja od smeha po cesti. Pa ga policist vpraša, kaj počne: "Z mano je stavil za 3.000 mark, da bo poscal policija!" Pizza Policaj pride v picerijo in naroči pico.Natakar vpraša: "Vam jo razrežem na štiri ali osem kosov? " Policaj: "Kar na štiri, osem jih ne bom mogel pojesti! " Šah Janezek: "Kateri šport je najbolj varen? " Ata: "Šah." Janezek: "In kaj je najhujša poškodba pri šahu?" Ata:"Izpah čeljusti zaradi zehanja." Rumena reka Janezek vpraša učiteljico med poukom zemljepisa, če lahko gre na stranišče. Učiteljica pa mu zastavi še eno vprašanje: "Ali veš, kje je Rumena reka?" Janezek nekaj časa premišljuje, nato pa obupano izpusti: "Pod mojim stolom... " Janezek Gre mali Janezek v prvi razred osnovne šole. Njegova torba je večja od njega. Na poti ga sreča prijazna gospa in ga ogovori: "Ja torbica, kam pa greš z Janezkom?" Mali Janezek pa zabrusi nazaj: "Gobec, kam pa greš z babo?" Pepelnik Gre mimo policajev otrok in začudeno vpraša: "Zakaj obračate avto na streho?" Policaji: "Saj je logično. Da stresemo pepelnik!" I sovrummet ligger hans fru i armarna pa en vilt främmande karl. Han rusar in och sliter at sig ett paraply som star vid killens sida av sängen. Han knäcker paraplyet över knät och vralar: - Jag hoppas att det regnar när du gar hem! I Texas fick en brottsling möjligheten att betala en summa i borgen för att slippa sitta i fängelse i nagot ar. Han skrev da ut en check, som var förfalskad. Istället fick han nu 10 ars fängelse... I tjugo ar, sa mannen i baren vemodigt, var jag och min fru fullkomligt lyckliga. - Vad hände sen da?, fragade bartendern. - Vi träffades. I väntrummet pa vardcentralen sitter tva grabbar. Doktorn fragar den ene vad han har för fel. Jag har svalt en femtioöring, blir svaret. Och du da, fragar doktorn den andre. Det är min femtioöring! Vir: IT -stina pOUCNO lärorikT Slovensk grammatik för svensktalande PRVA LEKCIJA - FÖRSTA LEKTIONEN 3/ Under denna lektion kommer du att lära dig uttalet av ljudet a. När a är längt, uttalas det pä ett liknande sätt som i början av det svenska ordet adress, och när a uttalas som kort, liknar uttalet a i svenska ordet mamma. Lyssna noga pä uttalet av de följande orden och säg efter: máma 'ma:ma mamma gláva g'la:va huvud jaz 'jas jag saj 'saj men zakáj za'ka: j varför da 'da ja I de följande orden bör du notera uttalet av vokalen a före konsonanterna p, t och k: dán 'da:n dag tá 'ta: den dáti 'da:ti (att) ge tam 'tam där spáti s'pa:ti sova ták 'ta:k sädan tjá t'ja dit kám 'ka:m vart Kom ihäg att p, t och k inte har nagon aspiration i slovenskt uttal, inte heller i början av ord eller stavelser. Därför uttalas de tonlösa klusiler p, t och k i slovenska spräket liknande som i svenska ord spade, sten och skor - utan aspiration - oberoende av deras position. För uttalet av ljudet r i slovenska spräket gäller det att uttala det genom att luta tungspetsen fram mot de övre tänderna. R uttalas alltid som konsonant och kan inte utelämnas som det kan hända i svenska spräket ibland. Det kan inte ändras för att övergä till nägon neutral vokal heller. Utförligare kommer vi att tala om r:et inom vissa bokstavskombinationer lite senare. tólar 'to:lar slovenska pengar drúg 'dru:k andre (1 SEK = 24 SIT tolar) grád g'ra:t slott pártija 'pa.rtija partiet pár 'pa:r par tri t'ri: tre denár de'na:r pengar tráva t'ra: va gräset Följande regler, beträffande ord som jaz eller grad och drug, är mycket viktiga att komma ihäg: om sista bokstaven av ett ord är b, d g, z eller ž och föregär av en paus, dä uttalas de som tonlösa p, t, k, s eller š istället för de tonande ovan. Lät oss göra nägra praktiska uttalsövningar med hjälp av de ljud som vi har talat om hittills: KÁVA ALI ČAJ? 1. - Ná, Bárbara, káva. 2. - Máma, jaz imám ráje cáj. 3. - Káj právis? 4. - Ali imás cája? 5. - Imám; 6. - kám naj ti ga dám?. 7. - Kár tjá. KAFFE ELLER TE? 'ka: va ali 'tja:j? 1. 'na:, 'ba:rbara, 'ka:va. 2. 'ma:ma, 'jas i'ma:m 'ra:je tja:j. 3. 'ka:j p'ra:visch? 4. ali i'ma:š tja:ja? 5. i'ma:m; 6. - 'ka:m naj ti ga 'da:m? 7. 'kar t'ja. 1. Här, Barbara, ditt kaffe. 2. Mamma, jag tar hellre te. (jag gillar bättre te). 3. Vad säger du? 4. Har du inget te? 5. Jo, det har jag; 6. var ska jag sätta det? 7. Sätt det där bara. 4/ Liknande verbformer som imam, praviš, dam kallas s e d a n j i k. Sedanjik i slovenska spräket är ungefär det samma som presens i svenskan. Konjugationen av verbet imeti (att ha) ser i singular ut sä här: imam jag har imaš du har ima han, hon, den/det har 5/ Ord som kava eller čaj är substantiv (samostalniki). Slovenska substantiv delas in i följande genus/kön (spol): maskulinum, femininum, neutrum samt i ett gemensamt/obestämt (nedoločen) genus. I den föregäende texten är ord cáj maskulin samt máma och Bárbara feminina ord. Ord som tillhör neutrum och gemensamt genus ska introduceras senare. Slovenska substantiv har vissa bestämda böjningsändelser vid enstaka grammatiska kasus, čaj - čaja. ORDFÖRRÄD Maskulin Feminin Moški Ženski Substantiv: čáj te Bárbara ga honom káva máma Barbara kaffe mamma Neutrum Srednji káj Gemensamt (pron.) Nedoločni vad jaz ti jag (till dig) du Verb: dám Adverb: kár kám jag ger bara, rätt var imám jag har právim jag säger ná tja här har du, varsšgod dit, där Konjugation: ali eller Interrogativa ord kan inleda frägor i slovenska spraket. Svenska frägor börjar alltid med verb eller frägeord: Är du lycklig? Vart ska du gä? (Si srečen? Kam greš/Kam boš šel?) Fraser: Imam raje (čaj). Jag tar hellre (te). Jag gillar bättre (te). ÖVNINGAR l. Uttala följande ord: á 'a: ah! glás v v čas g'la:s 'tjas röst, ljud tid Afrika fant zdaj ' a:frika 'fant z'daj Afrika pojke nu 2. I följande ord uttalas alla ljud mycket tydligt (bäde vokaler och konsonanter). dvá d'va. tvä tlá t'la golv, grund pa pa men, och kák 'ka:k nâgon tipkati 'ti:pkati skriva pä maskin s v pač 'patj ja, verkligen dvákrat d'va:krat tvä gänger denár de'na:r pengar drág d'ra:g dyr, kärt drúzba d'ru:žba samhälle, sällskap ARHIV ARKIV Greta in Janez sta se veselo zavrtela Skupina balinarjev v Olofströmu 2004 Praznovanje vstopa Slovenije v EU Foto: C. M. Stopar Abrahama je praznovala glavna kuharica Zdaj pa bomo po Dolenjsko zapeli, si je mislil Janez Zbašnik Dragica Rener, ki je rada blizu harmonike Libera Markezica Slovenska zveza Viktor je vedno dobro razpoložen, kar prenaša tudi na druge^Foio; C. M. Stopar Delegati iz slov. društev na občnem zboru Slovenske zveze, Malmo 2004 Foto: C.M. Stopar Slovenska in švedska himna sta bili prvi točki na dnevnem programu sestaka SZ. Bilo je časa za šale, smeh in dobro voljo, pa tudi za resne pogovore z uradno osebo. Rudolf Uršič se pogovarja s konzulko, sekretarko Bojano Cipot Ciril, Štefka in v ozadju Ivanka: rože cveto tudi pozimi^ Vsakdo je imel vprašanje ali idejo, kako uspešno delati naprej^ Kmalu bo treba nazaj v Eskilstuno. G. predsednik Ciril M. Stopar in ga. podpredsednica Ivanka Franceus Anna Kokol in Marjana Ratajc z zanimanjem sodelujeta na sestanku SZ 2004 Po napornem dnevu so si udeleženci pogasili žejo s sokovi in drugimi osvežujočimi pijačami, nato so jih člani Planike povabili k okusni večerji. Slov. srečanje v Vadsteni 2004: Veleposl. ga. Darja Bavdaž Kuret z Bojano Cipot se poslavlja^ Mladi nasmeški. Foto: Ciril, Janez in Gusti Komentarji: Augustina Budja Informativno GLASILO Informationsbladet Izdajatelj/UtgVare: - SloVenska zveza / Slovenska riksforbundet i Sverige ' _ Box 237, 261 23 LANDSKRONA _ Telefax: 0457-771 85 / 031-52 82 96 '1 ' I 11 i - Predsednik/Ordför: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc " I ] 11 KK SLOVENIJA , SKD FRANCE PREŠEREN c/o Rudolf Uršič ^ Box 5271 Norregata 9, 633 46 Eskilstuna 402 25 Göteborg ^ Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49 Ladislav Lomšek, 031-46 26 87 IVAN CANKAR Box 4009 3009 Halmstad SKD PLANIKA V:a Hindbyvägen 18 214 58 Malmö Preds.: Branko Jenko, 0371-303 15 Ivanka Franceus, 040-49 43 85 SD SIMON GREGORČIČ Scheelegatan 7 731 32 Köping Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44 KD SLOVENIJA Vallmovägen 10 293 34 Olofström SD LIPA BOX 649 261 25 Landskrona Lazukič Andrej,_P42-702 69 SLOVENSKO DRUŠTVO V STHLM BOX 832 101 36 Stockholm Preds.: Ciril M. Stopar, 0457-771 85 Kristian Mlakar, 08-550 65 708 SLOVENSKI DOM . ^PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Parkgatan 14 ~ -c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50 411 38 Göteborg 261 52 Landskrona 1 Preds.: Jože 1 Zupančič, 031-98 19 37 Augustina Budja, 0418-269 26 SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO c/o Barač, Paarpsv 37 1 ' 256 69 Helsingborg SLOVENSKA KATOL. MISIJA Parkgatan 14 411 38 Göteborg Preds.: Milka Barač, 042-29 74 92 Zvone Podvinski, 031-711 54 21 SLOVENSKA AMBASADA Styrmansgatan 4 114 54 Stockholm 08-662 94 37, 08-662 94 36 VELEPOSL. KRALJEVINE ŠVEDSKE Ajdovščina 4/8 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija (+386) 01-300 02 70 Tisk / Tryckeri: Tryckhuset; COMAR-PRINT AB, Landskrona