Narodopisna češko-slovanska razsiava v Pragi 1.1895. (Jakob Dimnik.) I. 4. Razstava. (Dalje.) ^isel, osnovati in prirediti to velevažno razstavo je sad skrbnega stremljenja zadnjih tridesetih let: predočiti svetu v njega podrobnostih in posebnostih vse češkoslovansko življenje ter isto obvarovati pred utopom v kozmopolitizmu. Češkoslovanski narod biva obkrožen od vseh strani od Nemcev, med koje so se pozgubili polabski in alpski Slovani. Narodopisne razstave namen je, spodbujati češko-slovansko ljudstvo, da vstraja v boju proti svojim narodnim nasprotnikom ter pokazati svetu, koliko se je češki narod samostojno razvil in napredoval. Kaj se je vse videlo na narodopisni razstavi in kaj je to narodopisna razstava? Na vse to ni tako lahko odgovoriti, kakor vprašati. Marsikdo izraed nas je že videl kako razstavo, a narodopisno razstavo pa še malokdo. Kakošna je torej taka razstava? Vsako ljudstvo, vsak narod ima svoje posebnosti, še večje posebnosti so pa imeli stari predniki naši, ki so živeli pred kakimi sto ali vec sto leti. Tako, postavim, so se čista dmgače ljudje poprej v obleki nosili, kakor zdaj. Kdo se še ne spominja na rdeče telovnike z velikimi srebrnimi gurabi, na jirhaste hlače in škornje z dolgimi golenicami, na klobuke s širokimi okraji pri možkih, in na peče in »avbe" pri ženskah. To je bila posebnost v noši pri nas, pri Slovencih, to je bila naša posebna slovenska noša, katero je sedanja izpodrinila. In tudi hiš in drugih poslopij niso zmirom tako stavili, kakor sedaj. Poprej je bilo vse leseno in s slamo krito. In pohištvo, kakor stoli, postelje, škrinje in omare so naši predniki drugače imeli napravljene, kakor jih iraarao sedaj. Celo posoda je bila drugačna na kmetih, kakor je sedaj. Leseni okrožniki in lesene ali koščene žlice so bile v navadi nekdaj. Kraetijsko orodje, kakor plug, brana i. t. d. se dandanes precej razlikuje od starejšega in pa kakoršno iraamo mi, ali pa ga imajo na Ceškem in drugod. Kaj pa naj rečern o šegah pri snubitvi, pri ženitnicah in pa raznih godovih v letu? Kakošna je tu razlika med raznirai narodi! In glej, kakošno nošo so imeli stari Cehi, kako so si stavili svoje hiše, hrarae, skednje, kakošno so iraeli hišno opravo, mize, stole, postelje, zibeli, kakošno so imeli poljsko orodje, kakošno orožje so potrebovali v vojski, sosebno v husitski vojski, kako so si olepšali svoje hiše, kako so živeli na deželi, v mestu, kako so pisali, risali, pletli, delali obleko, kaj so vse znašli, kaj vse zdaj delajo, kako zdaj žiy§ doma na Ceškem, v Ameriki, kaj pridelajo, kako napredujejo itd. vse si videl na razstavi. Se ve, cele ne bom in je tudi ne rnorem opisati, kajti če bi si hotel dobro ogledati to velezanimivo razstavo, raoral bi v Pragi ostati vsaj dobrih štirinajst dni ali pa jeden mesec ter vsaki dan posvetiti nekoliko ur posetu razstave. Jaz naraeravam v kratkih potezah označiti glavne razstavljene predmete: 1. Glavna narodopisna palača je velikansko poslopje iz samega železa in stekla, koja se je sestavila za rastavo 1. 1891. po načrtih arhitekta Miinzbergerja ter se je za njo potrošilo okolo pol milijona goldinarjev. Razdeljena je na tri dele; srednji del se konča z veliko kupolo in s stolpom, 51 m visokira. Na vrhu je krona sv. Vaclava. V sredi pod kupolo je tako imenovani kraljevi paviljon. Pod baldahinom je soba sv. Vaclava, a pred njo pa sobi sv. Cirila in Metoda. Za kraljevim paviljonom je 11 m dolga in 17 m široka plastična raapa vseh krajev, kjer stanujejo Cehi in Slovaki. V ostalem srednjem delu narodopisne palače je razkazan razvoj češke književnosti vseh strok od zacetka do danes. Narodopisna palača obsega celokupne plodove uma, delovanja, življenja, čustvovanja, običajev in šeg češkoslovanskega naroda. Literaturni oddelek predstavlja nara razvoj češke literature od 15.—19. stoletja; znamenite so v tera oddelku zbirke slavnih čeških pisateljev Dobrovskega, Jungmanna, Kollarja, Šafafika, Palackega i. t. d. Teatralni oddelek nam kaže razvoj češkega gledališca od pocetka do današnje dobe. Pri uhodu je predočena soba, kjer je dejoval in urarl dramatični pesnik T y 1, koncem pa figurovani glavni prizor Sraetanove opere ,,Libuša." Muzikalni oddelek je posebno zaniraiv, kajti v istera so razstavljeni muzikalni instrumenti najglasovitejših čeških in evropskih muzikalnih mojstrov. Trgovski oddelek predstavlja češke trgovce v starih nošah in navadah. Na steni je karta čeških trgovskih šol. Ista nam kaže, da je 1. 1863. na Ceškem bila sarao jedna trgovska šola, dočira jih je sedaj že 32, katere češki narod vzdržuje z lastnimi sredstvi. Oddelek pražkih predraestij nara kaže razvoj istih v zadnjih 30. letih. Ziškov je n. pr. brojil pred 30. leti 1000 prebivalcev, a danes jih šteje 41.000. Oddelek za narodne noše nam kaže slikovite noše iz raznih krajev Geške, Moravske in Slovaške. Vsak kraj je zastopan v posebnem oddelku. Narodna najstarejša noša — največ bela — ohranila se je še najbolj med Slovaki po Tatrah in Karpatih, a na Ceškem in Moravskem pa čiradalje bolj gine. Posamezni kraji so zastopani zares dobro. Vidijo se tukaj cele urejene sobe, v katerih se nara predstavlja n. pr. snubljenje, krst, obisk, domača opravila i. t. d. Vse to je v naravni velikosti, a podobe so oblečene v ondotne noše. Vse, s cirnur se češki narod peča, kar dela, kar je, čita, potrebuje, kako pleše in raja — vse to se vidi do najmanjših posameznostij. Tu vidirao tudi slavnost po končani žetvi, opasilo ali žegnanje, trije kralji, sv. Miklavž i. t. d. Toliko prav površno iz narodopisne palače. Idirao naprej v druge pavilijone! Na desno pri uhodu stoji paviljon pražkega raesta, v kojem so razstavljene starožitnosti in časov pred Kristusom, keraraiški, majoliški, pbrcelanovi in stekleni izdelki iz prejšnjih stoletij in druge praške znamenitosti; v sredi paviljona so razstavljeni starodavni cerkveni predmeti, raed katerimi je zbirka tiskanih in pisanih dokumentov iz Husovih časov, kot posebnost tudi zbirka mučilnih instrumentov in starih časov, ki nam kaj izrazito predočujejo nekdanje pravo. Posebna znarnenitost tega oddelka je zgodovinska zbirka pražkega muzeja s slikami Prage od 15. stoletja do danes in bogata zbirka zgodovinskih spisov, tikajočih se Prage. Sredi paviljona je postavljeno nebo, pod kojem je stal cesar Leopold II., ko so ga leta 1791. kronali za češkega kralja. — (Dalje prih.)