PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 700 lir Leto XLII. št. 190 (12.515)
Trst, sreda, 13. avgusta 1S
I TRST
I Ul. Montecchi 6 - PP 559
| Tol. (Mni	• nj,)
-i Vi
o c
X1 m x. 5 29
E
x
r-?
S
_ X
r c_
1
2
S
c.
c >
?_
I
r_
13
-vi
$
0'-
Zaključili so se na nekoliko nepričakovan način včeraj opoldne v Moskvi
Pogovori med razorožitvenimi izvedenci SZ in ZDA ostali sporazumno odeti v skrivnosten molk
V bližnji prihodnosti se bodo zvrstili številni drugi sestanki med predstavniki velesil
MOSKVA — Pogovori med ameriškimi in sovjetskimi izvedenci za razorožitvena vprašanja, ki so se pričeli v ponedeljek v neki dači blizu Moskve, so se včeraj zaključili na nekoliko nepričakovan način. Namesto da bi se nadaljevali do večera, kot je bilo prvotno u-radno napovedano, ali se celo zavlekli do danes, kot se je neuradno govorilo, so se končali včeraj takoj po kosilu, tako da je ameriško odposlanstvo odpotovalo iz Moskve že v zgodnjem popoldnevu, in sicer ob 16. uri po krajevnem času. Poleg tega ob zaključku sestanka ni bilo objavljeno nobeno uradno spo-fočilo. Iz redkih in povrh nadvse lakoničnih izjav, ki so bile iztrgane iz ust nekaterih udeležencev, ter iz drugih redkih namigov, ki so Prišli iz uradnih virov, pa je težko presoditi, kakšen je bil potek in izid pogovorov.	!
»Zaenkrat lahko povem le to, da gre za ^sne pogovore.« Tako je dejal, vodja ameriške delegacije Paul Nitze časnikarjem, ki so ga ustavili pred hotelom, od koder je bil včeraj z.iutraj namenjen pa sestanek s sovjetskimi sobesedniki. Skoraj dobesedno enako izjavo je Nit-ze dal v ponedeljek zvečer ob zaključku prve-§a dneva pogovora, medtem ko ostalih šest elanov ameriškega odposlanstva sploh ni od-Prio ust pred vsiljivimi mikrofoni časnikarjev.
Strogega molka so se držali tudi sovjetski izvedenci za razorožitvena vprašanja, ki so se udeležili sestanka z Viktorjem Karpovom na
čelu. Kljub temu pa je bila v nasprotju s tradicijo tokrat prav sovjetska stran tista, s katere je prišlo vsaj nekaj posrednih informacij in namigov o vsebini in poteku pogovorov. Sinoči je namreč priredil že prej najavljeno tiskovno konferenco glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadi Gerasimov, ki kljub načelnemu spoštovanju dogovorjenega molka ni mogel povsem obiti dogodka.
Gerasimov je dejal, da sp pravkar zaključeni moskovski pogovori potekali v okviru priprav na srečanje med zunanjima ministroma Shultzem in Ševardnadzejem, ki se bosta sestala 19. in 20. septembra v Washingtonu. Sovjetski glasnik je pri tem poudaril, da je morebitni vrh med Reaganom in Gorbačovom druga zadeva, s čimer se je pomenljivo distanciral od izjav glasnika Bele hiše Larryja Speakesa, po katerih naj bi sestanek v Moskvi sodil v neposredne priprave na sam vrh.
Na osnovi teh izjav bi lahko sklepali, da včeraj zaključeni pogovori med razorožitvenimi izvedenci niso bili posebno uspešni. Toda sam Gerasimov je med tiskovno konferenco poudaril, da se bodo v bližnji bodočnosti zvrstili številni drugi sestanki med predstavniki SZ in ZDA in da je prav včeraj odpotovalo v Wa-riiington sovjetsko odposlanstvo, da bi se pogovarjalo o »bilateralnih zadevah«. Prihod sovjetske delegacije so včeraj potrdili tudi v SVashingtonu.
Viktor Karpov sprejema ameriško delegacijo (Foto AP)
O
O
0
1
RIM — Libijski veleposlanik v Italiji je včeraj dokaj odločno zanikal vesti, po katerih naj bi libijska družba Lafico bila pripravljena prodati Fiatove delnice, ki jih pred časom kupila. Še več, pravi libijski veleposlanik, če bi bilo mogoče, bi radi našo kvoto zvišali na 20 odstotkov.
To je potrdil tudi pooblaščeni upravitelj Lafica, ki je še dodal, da je Lafico pred kratkim kupil za 150 milijard lir Fiatovih varčevalnih delnic. Z druge strani pa, kljub temu da je predsednik Fiata Agnelli večkrat javno povedal, da bi bila njegova družina pripravljena odkupiti libijski delež, Laficu niso nikoli posredovali nobene ponudbe.
Naj omenimo, da je Fiat pred časom dal približno 9,5 odst. svojih delnic Libiji v zameno za posojilo kakih 100 milijo iov dolarjev. Takrat so Fiatove delnice veljale približno 2.000 lir, medtem ko jih je Libija plačala po skoraj 6.000 lir. S časom se je odstotek delnic, ki so v libijskih rokah, zvišal na približno 15 odstotkov.
Dejstvo da je del Fiatovih' delnic v libijskih rokah, je povzročil Agnellijevi družbi nič koliko preglavic. Pred časom je ameriška uprava razveljavila pogodbo za dobavo večjega števila Fiatovih vojaških vlačilcev, ker je del kapitala torinskega velikana v rokah Libije. Prav včeraj pa je prišla vest, da so v ZDA spet proučili pogodbo in da jo bodo obnovili.
Začeli kopati predor pod Karavankami
HRUŠICA — Včeraj ob enajsti uri *ta pred portalom bodočega 7.864 me-trov dolgega cestnega predora pod Ka-^vankami zabrnela dva svedra tako ■nienovane vrtalne platforme, ki ju je sPravil v tek Milan Jelenc, predsednik rePubliškega komiteja Slovenije za Promet in zveze. S to bolj formalno ^t slavnostno potezo, kajti bolj ali rflaoj slavnih otvoritev del je bilo ob y*nožju Karavank doslej že nekaj, se ^ začelo pravo vrtanje predora v iz-v’Wlhi SCT
Ob tem dogodku, ki po obsežnih pripravah predstavlja končno tudi prvo ribanje predome cevi, je Boris Mikoš, y°^ia projekta predora, za katerega K investitor Skupnost za ceste Slove-P*!©, med drugim dejal, da bo kara-ripiski cestni predor med najdaljšimi 5a cestnih trasah med Miinchnom in ©ogradom. Skoraj do njega je na av-bijski strani že speljana avtocesta, Sloveniji pa so zaradi predora že ©©gulirali reko Savo, speljali čeznjo in pred portalom odstranili "0.000 kubičnih metrov zemlje. »Pre-©r bo pomenil za nas .še ena vrata razviti svet, po katerem ne bo sa-t j-tekel promet, ampak bo pritekalo U(b znanje in prijateljstvo.
Spopad med francoskimi »modrimi čeladami« in pripadniki šiitske organizacije Amal
BEJRUT — Z dvema mrtvima pripadnikoma libanonske šiitske organizacije Amal in 17 ranjenimi francoskimi vojaki, pripadniki združemh sil »UNIFIL«, se je zaključil najvecji
spopad, v katerega so bile v zadnjem času vpletene sile Organizacije združenih narodov.
Spopad je izbruhnil v bližini vasi . Abassieh, ki leži poleg starega me-
sta Tira. Nastal je zato, ker štirje pripadniki šiitske organizacije Amal niso dovolili francoski patrulji, da bi preiskala njihov avtomobil. Ko je eden izmed pripadnikov Amala skušal razorožiti francoskega vojaka, je drugi francoski vojak začel streljati. V spopadu sta mrtva obležala dva Libanonca. V tem kraju, kjer imajo pripadniki Amala domala absolutno oblast, se je razvil vso noč trajajoč spopad, v katerem so udeleženci uporabljali tudi težko orožje.
Včeraj opoldne so prenehale sovražnosti na posredovanje samega voditelja organizacije Amal, Nabiha Berija, ki je iz Damaska, kjer se sedaj mudi, ukazal svojim pripadnikom, naj ne streljajo več na francoske »modre čelade«. Malo pred u-kinitvijo ognja so oddelki libanonskega Rdečega križa prišli na kraj spopada. Kot so sporočili iz Nikozije, kjer so poslušali libanonski radio, naj bi v spopadih umrli trije pripadniki Amala, 17 francoskih vojakov pa naj bd bilo ranjenih. Kakor se je’ izvedelo kasneje, imajo neka-
teri zelo resne poškodbe.
Še včeraj dopoldne zaradi sovražnosti italijanski piloti helikopterjev v generalnem štabu »modrih čelad« v Naquri, v bližini izraelske meje, niso mogli vzleteti, ker je bila še vedno nevarnost spopadov.
Po premirju so tri francoske vojake odpeljali v bolnišnico »UNIFIL« v Naquro, ki jo vodi švedsko osebje, ostale pa so prepeljali v Marakeh.
Visoki britanski komisar na Cipru John Willbelforth je pripravljen v bolnišnico, ki je v britanski vojaški bazi, sprejeti ranjene francoske vojake.
Kot je izjavil glasnik »UNIFIL« Timor Goksel so bili doslej odnosi med Amalom in »modrimi čeladami« dobri, na vsem lepem pa so se zaostrili.
Sicer pa zadnje tedne preživlja Libanon hude čase. Od srede januarja je v Bejrutu eksplodiralo že 15 z eksplozivom napolnjenih avtomobilov. Samo v atentatih v zadnjih dveh tednih je izgubilo življenje 75 oseb, 350 pa jih je bilo ranjenih.
Osnutek razčlenjenega političnega dokumenta neuvrščenih
HARARE — Zimbabve je kot gostitelj osmega srečanja neuvrščenih vsem članicam gibanja Poslal osnutek političnega dokumenta za sreča-hje voditeljev držav oziroma vlad, ki bo v začetku prihodnjega meseca v Harareju.
Gibanje neuvrščenih držav se je rodilo v boju Proti kolonializmu in v obdobju zaostrovanja hiednarodnih odnosov kot posledica vojaških blokov in hladne vojne. To je bil logičen odgovor vseh novih neodvisnih držav Afrike, Azije, La-rinske Amerike in Karibov in drugih krajev sveta v prizadevanjih, da ohranijo svojo narodnost-no množičnost in suverenost na političnem in gospodarskem področju. V minulih 25 letih je gibanje neuvrščenih kljub številnim težavam do-seglo velike zmage in hkrati bilo ključni dejavnik pri ohranjevanju miroljubnega sožitja, ne-°dvisnosti, razorožitve in pospešenega gospodar-skega razvoja držav v razvoju.
To vse poudarja osnutek politične deklara-
cije za osmo srečanje neuvrščenih na vrhu. O dokumentu so minuli teden razpravljali tudi v koordinacijskem broju neuvrščenih na sedežu OZN. V prvem poglavju je opozorjeno na načela gibanja in njegove izvirne značilnosti, ki med drugim zajemajo boj proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, hegemonizmu, a-gresiji nadvladi, proti apartheidu in rasizmu, sionizmu in drugim oblikam odvisnosti, vmešavanja in pritiskov, pa tudi protiblokovski politiki in politiki velesil.
Razvoj mednarodnega položaja je v najno-veišem času v celoti potrdil učinkovitost politike neuvrščenosti in njenih načel in ciljev neodvisne izvenblokovske sile v mednarodnih odnosih ki zavrača vse- posredne in neposredne pritiske. Neuvrščeni si bodo tudi v prihodnje prizadevah za preprečevanje sedanjih nevarnih usmeritev ki vladajo v mednarodnih razmerah, da bi zagotovili najboljše pogoje za sodelovanje in miroljubno sožitje med državami. Zavzemali
se bodo za splošlno razorožitev, ohranitev miru v svetu, odstranjevanje virov zaostrovanja.
Gibanje neuvrščenih bo, je med drugim poudarjeno v osnutku političnega dokumenta, tudi v prihodnje poskušalo preprečevati vse, kar ogroža mednarodni mir, da bi zagotovili pogoje za sodelovanje, miroljubno sožitje med državami. V tem okviru se bodo zavzemali za popolno razorožitev, odstranitev virov napetosti in za miroljubno reševanje mednarodnih sporov.
V drugem delu osnutka politične deklaracije so zapisane tudi konkretne ocene gibanja neuvrščenih o mednarodnih razmerah in poglavitnih svetovnih problemih. Neuvrščene države izražajo veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega položaja in posebej gospodarske krize v svetu. Številne neuvrščene države in druge države v razvoju se namreč soočajo z vse težjimi gospodarskimi razmerami, medtem ko se prepad med razvitimi in državami v razvoju nenehno poglablja, (dd)
Družina Delle Vedove zahteva pojasnila
VIDEM — Starši vojaka Paola Delle Vedove, ki se je 9. avgusta obesil v bližini vojašnice Osoppo v Vidmu, kjer je bil od januarja nabornik v topničarskem polku, nameravajo do kraja razčistiti okoliščine, v katerih si je vzel življenje njihov »najmlajši in najbolj ljubljeni« izmed šestih o-trok. Za vojaško oblast je zadeva razčiščena, toda starši so že pooblastili dva odvetnika, da osvetlita vse okoliščine smrti, če je potrebno tudi z obdukcijo trupla, ki ga še hranijo v zmrzovalniku v mrtvašnici.
Družina je prizadeta tudi zato, ker ji je neki oficir po telefonu sporočil vest o sinovi smrti brezobzirno.
Zanimivo je tudi to, da je sodstvo odredilo preiskavo, ker je ugotovilo protislovje v trditvah letečega oddelka kvesture in poveljstva 5. armadnega zbora: za kvesturo je bil vojak Del-la Vedova v ambulanti, za poveljstvo armadnega zbora pa ne.
Računski dvor poslal parlamentu svoje letno poročilo
Se vedno neurejenost in neučinkovitost v finančnem poslovanju javnih uprav
RIM — Računski dvor je te drti poslal parlamentu poročilo o poslovanju državne in drugih javnih uprav v finančnem letu 1985. Gre za poročilo, ki ga vrhovno upravno sodišče izdela vsako leto in v katerem je podan kritienen pregled finančnega poslovanja javnih uprav. Odveč je poudarjati, da tudi zadnje poročilo Računskega dvora izzveni kot pravcata jeremijada. Drugače pač biti ne more: vsem so pred očmi neurejenost, površnost, neučinkovitost in podobne lastnosti, k; se značilne za večino italijanskih javnih uprav in služb. Naj bežno omenimo nekatere izmed vrzeli, na katere je vrhovno upravno sodišče posebno opozorilo.
Začnimo pri osrednjem državnem aparatu. Računski dvor je s prstom pokazal na upravno neurejenost, ki vlada pri predsedstvu vlade. Med drugim je opozoril na razkorak, ki zija med proračunskimi predvidevanji in dejanskimi stroški za njegovo poslovanje. Lani je proračun predvideval nekaj manj kot 2 tisoč milijard lir za poslovanje predsedstva vlade, končni obračun pa je pokazal, da so njegovi dejanski stroški bili 2,5-krat višji, saj so presegli 5 tisoč milijard lir. Kot je včeraj odgovorilo samo predsedstvo vlade v tiskovni noti, je raz-
korak sicer res treba v dobršni meri pripisati stroškom ministrov brez listnic, vladnih komisarjev in drugih organizmov, ki so »začasno« v breme predsedstva vlade, toda prav iz teh dejstev jasno izhaja potreba po reorganizaciji samega predsedstva — in ravno na to hoče opozoriti Računski dvor.
Najvišje upravno sodišče je podobno upravno neurejenost ugotovilo še pri zunanjem minstrstvu, ki je v zadnjih časih znatno povečalo svojo dejavnost npr. v sodelovanju z manj razvitimi državami: pri obrambnem, notranjem, zdravstvenem in šolskem ministrstvu, pri katerih so izredno velika finančna sredstva slabo izkoriščena.
Poročilo Računskega dvora pa ni nič manj kritično do finančega poslovanja deželnih in krajevnih uprav. Med drug.m opozarja, da je status dežel tudi s finančne plati dokaj nejasen in da le te izdelujejo svoje finančne dokumente večinoma z nedopustnimi zamudami. Glede pokrajinskih in občinskih uprav pa poročilo med drugim ugotavlja, da pogosto porabijo več kot je predvideno v vsedržavnih smernicah, zaradi česar se pretirano zadolžujejo.
Čilska gverila se pripravlja
Čilske oblasti so te dni odkrile dokajšnje količine orožja in razstreliva, ki naj bi pripadalo levičarskim organizacijam. Pinochetov režim je izkoristil priložnost, da je orožje razkazal tujim dopisnikom in še enkrat opozoril na nevarnost levičarskega napada na njegovo vlado.	(Telefoto AP)
Težave
ugandskega
režima
KAMPALA — Po neuradnih novicah (v Kampali jih niso niti potrdili niti zanikali) so gverilske enote pristašev bivših predsednikov Miltona Oboteja in generala Tita Okella v minulih dneh v ugandskem severozahodnem mestu Gulu napadle postojanko vojakov nacionalne odporniške vojske (NRA), pri čemer naj bi ubili okrog sto vladnih vojakov. Hkrati z novicami o nedisciplini v vojski in policiji ter o občasnem streljanju v Kampali bi mogel ta dogodek pričati o novih pojavih nestabilnosti v tej kronično nestabilni vzhodnoafriški državi.
Ob poročanju o napadu gverilskih frakcij na mesto Gulu, ki je prestolnica severozahodne province Zahodni Nil (iz nje izhaja tudi bivši diktator Idi Amin in generala Tito in Basilio Okello,- ki sta bila na oblasti dobrega pol leta, od konca junija lani do januarja letos), je zanimivo, da so ga enote nacionalne odporniške vojske predsednika Yowe-rija Musevenija med zadnjimi zavzele med vojaškim pohodom na oblast. Ko je Musevenijeva vojska konec januarja zavzela Kampalo, so mnogi opazovalci pričakovali, da se bodo ostanki vojske generalov Tita in Basilia Okella utrdili predvsem v Guluju in poskušali preprečiti nacionalni odporniški vojski, da bi prevzela vojaško kontrolo v vsej Ugandi.
Pričakovanega odpora v marcu ni bilo, pač pa so se različne gverilske frakcije umaknile in Gulu brez večjega odpora prepustile enotam NRA. Po kasnejših napovedih naj bi Mu-sevenijevemu režimu največja nevarnost grozila ravno iz severozahodne Ugande, blizu meje z Zairom, kamor se je po nekaterih poročilih umaknila večina poraženih vojakov bivših predsednikov. Videti pa je, da ima nova oblast tudi brez tega dovolj problemov v vrstah nacionalne odporniške vojske in z vojaki tistih gverilskih frakcij, ki so sklenile premirje (nacionalno spravo) z vlado v Kampali. Vsakih nekaj dni prihajajo iz Kampale poročila o manjših praskah in streljanjih, pred kratkim pa je prišlo do napada na politično šolo nacionalnega odporniškega gibanja (NRM) blizu glavnega mesta, v katerem je bilo ubitih sedem ljudi. Predsednik Museveni je takoj uvedel preiskavo in odstavil vodjo politične šole ter komandanta enote, ki je bojda pomotoma napadla bivše sobojevnike.
Po tretji strani dobro obveščeni viri v ugandskem glavnem mestu vedo povedati, da so v zadnjem času odpustili iz policije kar 1.600 policistov in častnikov, ki so jih obtožili korupcije, kraj, zlorabe pooblastil in podobnih prestopkov. Zdi se, da se dobrega pol leta stara oblast Yo-iverija Musevenija znova srečuje z varnostnimi problemi, čeprav so še nedolgo tega zatrjevali, da so varnostne razmere »odlične«. O resnih notranjih problemih priča tudi to, da predsednik Museveni v zadnjih dneh ni mogel sprejeti delegacije ljudstva Buganda (pogovarjali naj bi se o obnovi kraljestva Baganda, kar vlada MNR odločno zavrača). Kot razlog so navedli, da ima predsednik polne roke dela z obrambnimi in varnostnimi problemi dežele, če k temu dodamo še nakopičene in čedalje bolj eksplozivne socialno-ekonom-ske in politične probleme, potem je jasno, da režimu Yoweriju Musevenija ni lahko in mu tudi v prihodnje ne bo.	AVGUST PUDGAR
Indijskega generala Vaidyo ubili ekstremisti Sikh
NEW DELHI — Nedeljski atentat v kraju Pune na generala Anina Vaidyo, člana indijskega generalnega štaba, so si prilastile »sile oddelka Khalistan«. To vest vsebuje letak, ki so ga razširili v kraju Amritsar v Pandžabu. »Khalistan« pomeni »država Sikhov«. Tako separatisti v Pandžabu imenujejo svojo avtonomno državo, ki bi sj jo želeli ustanoviti.
V istem letaku so nadalje objavili, da je general Vaidya prvi na listi izbranih žrtev, vendar pa so na njej tudi druga imena, že v nedeljo, takoj po atentatu, v katerem je general izgubil življenje, so si atentatorji, člani »Khal stana«, prevzeli očetovstvo nad umorom.
General Vaidya je leta 1984 vodil krvavo vojaško akcijo proti ekstremistom Sikh, ki so se utrdili v zlatem templju v Amritsaru.
Preiskovalci so pregledali seznam možnih atentatorjev in ugotovili, da bi bil morilec lahko znani kriminalec z vzdevkom »Jinda«, ki so ga doslej večkrat aretirali in je pred časom pobegnil iz zapora. To sklepajo po njegovih umorih, ki so si precej podobni. »Jinda« je bil med tistimi sikhovskimi ekstremisti, ki so 25. julija v Muktsaru v Pandžabu izvedli atentat na avtobus
Polemike o francoski policiji zaradi umora dveh mladeničev
PARIZ — V Franciji se je razplamtela polemika okoli domnevnih »zlorabah« policije. Tisk je krivdo za to prisodil notranjemu ministru Charlesu Pasijui. V 1'stu Nouvel Observateur odvetnik Francis Terquem, branilec družine Williama Normana, mladeniča, ki ga je policist, misleč, da je ujel žeparja, s strelom v hrbet ubil 31. julija v bližini Pariza, obtožuje Pasquo, da je poslal napačne podatke in tako umazal spomin na Normana.
»Obtožujem Pasquo, pravi Terquem, da je v manj kot enem mesecu povzročil štiri nedolžne žrtve: Willia-ma Normana in Loica Lefevrea (mladeniča je policaj v Parizu ubil 4. julija) in dva agenta, ki sta ju ubila in katerih življenje je uničeno.«
Notranji minister in minister za varnost, ki je tudi predmet napadov tiska, sta tednik tožila, češ da se »z napadi na najvišje oblasti uprizarja javni proces pred odprtimi vrati s kršenjem temeljnih pravil prava.«
Uredništvo lista odgovarja, da ne gre samo za umor dveh mladeničev, ampak za dokaze o splošnem slabem ravnanju policije, kar pomeni, da se je v njej nekaj skvarilo.
Jugoslovansko burmanski pogovori
BEOGRAD — Predsednik ZIS Branko Mikulič in burmanski premier Maung Maung Ka sta imela včeraj uradne politične pogovore. V izmenjavi mnenj sta izrekla zadovoljstvo zaradi sedanjega srečanja, ki po njunem mnenju nedvomno prispeva k boljšemu spoznavanju in razumevanju med državama in seveda tudi sodelovanju na dvostranskem in mednarodnem področju.
Presednika vlad sta menila, da je še veliko možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Burmo in Jugoslavijo, saj obseg trgovinske menjave, katere vrednost je okoli dva milijona dolarjev na leto, ne odgovarja niti željam niti možnostim o-beh strani. Posebnega pomena je krepitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot so kooperacija in specializacija na tistih področjih, kjer so za to objektivne možnosti.
19. AVGUST ’86
CCT
KONVERTIBILNI V CCT PO FIKSNI OBRESTNI MERI
•	CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Varčevalci privatniki jih lahko rezervirajo pri okencih kreditnih zavodov do 14. avgusta; plačilo se bo izvršilo 19. avgusta 1986 po emisijski ceni 100%, brez kakršnekoli provizije.
•	Za prvo leto je doprinos 10,75%, v naslednjih letih pa bodo letne obresti enake doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	Od 19. do 31. avgusta 1987 se lahko konvertirajo, na zahtevo lastnika, v šestletne CCT po fiksni obrestni meri 8,50% letno, po enaki nominalni vrednosti.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska
cena
100%
Rezervacija občinstva pri kreditnih zavodih
do 14. avgusta
Rok	Prvi letni
kupon
7 let	10,75%
konvertibilni

Pomemben dokument deželnega odbora
Za ureditev socialnega skrbstva
TRST — Po končanih počitnicah se bodo morali občinski upravitelji, upra-vitelji krajevnih zdravstvenih enot, s'ndikati in drugi soočati s pomemb-bHn dokumentom, ki ga je pripravil 9eželni odbor. Gre namreč za osnutek slrokega načrta za socialno skrbstvo v Vsej naši deželi. Vsi zainteresirane!, ki So prejeli dokument, bodo svoja mne-nla in morebitne popravke ali dodatke Poslali pokrajinskim upravam, ki jih bodo nato posredovale Deželi.
Deželni odbornik za socialno skrbstvo Mario Brancati je ob dokumentu dejal, da je to pomembna zadeva in dodal, da vsekakor ni bilo lahko dokument izdelati, saj je državna zakonodaja glede socialnega skrbstva pomanjkljiva in pogosto nejasna. Kljub temu pa se je Dežela F-JK odločila, da se loti zapletenega vprašanja in da izdela širokopotezni načrt za socialno skrbstvo.
Predsednik deželnega odbora Biasutti na obisku v Kanadi
TRST — V Vancouvru, največjem kanadskem mestu na obali Pacifika, je že nekaj dni na ogled mozaik, ki reproducira tlak oglejske bazilike. To umetniško delo je poklonila Dežela mestu in Kanadi v znak zahvale za pomoč, ki jo je ta severnoameriška država nudila Furlaniji ob potresu leta 1976.
Svečanosti na županstvu v Vancouvru se je udeležil tudi predsednik dežel-be9a odbora FJK Adriano Biasutti, ki je ta čas na obisku med izseljenci iz naše dežele. Biasuttija spremljata tudi predsednik ustanove Furlanija v svetu sen. Mario Toros in ravnatelj Ottorino Burelli.
V svojem govoru na svečanosti je Biasutti podčrtal pomen pobude, ki naj Predstavlja znak hvaležnosti državi, ki že desetletja nudi gostoljubje ljudem iz JK, za katere se življenjska pot nadaljuje v Kanadi. Gre pa tudi za potrjevanje Prijateljskih vezi med Kanado in našo deželo. Vsem se je zahvalil krajevni župan Pord.
Biasutti je prisostvoval tudi otvoritvi razstave o obnovi v Furlaniji ob veliki brednarodni manifestaciji EXPO.
Dokument, ki ga je izdelal Deželni odbor, prinaša tudi analizo socialnega položaja v F-JK. Slika sicer ni negativna, naša dežela sodi med naj bogatejšimi v Italiji, kar seveda opredeljuje tudi socialni položaj. Kljub temu pa je problemov veliko. Pojavljajo se drugačne oblike revščine, kot so na primer alkoholizem, mamila, stanovanjska revščina itd. Veliko je tudi ostarelih ljudi, ki vsekakor pomenijo hudo vprašanje. Večajo se razlike med tistimi, ki so stalno zaposleni in imajo vse življenske pogoje, ki jih zahteva današnji čas, in tistimi, ki so potisnjeni na rob družbe.
Dokument Deželnega odbora upošteva vse te dejavnike in predlaga nove rešitve za socialno skrbstvo. Slednje naj bi sestavljala mreža med seboj povezanih središč, ki bi bila odprta potrebnim družinam. Zmanjšati bi bilo treba razlike med posameznimi področji, zdravstvene in socialnoskrb-stvene službe bi morale delovati povezano in težiti k temu, da se prizadeti ponovno vključijo v normalne družbene tokove. Dokument seveda'govori tudi p kriminalu in tudi o telesno ali duševno prizadetih ljudeh.
Dokument priznava, da ne obstajajo preizkušeni modeli, kako najbolje ukrepati, dodaja pa, da je brez prave povezave sleherno delo neučinkovito.
V Portorožu se je začel najbolj nori teden v letu
PORTOROŽ Tukaj se je včeraj začel najbolj nori teden, če lahko tako označimo portoroški teden poletnih prireditev, ki ponavadi pritegnejo v to slovensko turistično meko več gostov, ko je še kaj prostora.
Program so začeli v ponedeljek s tekmovanjem pedalinov pred portoroškimi kopališči, včeraj popoldne ob 17. uri je bil plavalni maraton od Bernardina do Portoroža, danes, 13. avgusta, bodo priredili na portoroški plaži zidanje gradov iz peska, jutri opoldan bo regata v deskanju sredi portoroškega zaliva, popoldan ob 17. uri pa bodo. priredili tekmovanje vlečenja vrvi. Zvečer pa še zabavo s harmonikami. Najbolj privlačna bosta seveda petek in sobota.
V petek, 15. avgusta, bodo ob 20. uri na portoroški ploščadi razstavili maksiruleto iz sladice, ki jo bodo spekli slaščičarski mojstri iz Bernardina, Riviere, Metropola in hotela Palače. Skupaj s sodelavci ljubljanskega Zmajčkovega boutika. Torta-ruleta bo visoka 7 cm, dolga 11,2 m, široka 7,2 m. Imela bo torej 79 kvadratnih metrov površine. Zanjo bodo porabili 6 tisoč jajc, 220 kg sladkorja, 240 kg moke, 16 kg čokolade, 52 kg surovega masla, 320 kg masla za polnjenje, 800 kg preliva zelene barve, torta bo skupaj tehtala 2 toni. Pekli jo bodo 48 ur, razrezali pa jo bodo natančno nal6.740 kosov. Istega dne bo še tradicionalni portoroški nočni tek. Prijave bodo sprejemali med 17. in 21.30 v bližini štartnega mesta sredi Portoroža. Prijavnina znaša za tuje državljane 1000 dinarjev. Proga bo dolga 5.500 m, razdelili bodo za milijon dinarjev praktičnih nagrad, ki jih bodo prejeli prvi trije srednjeuvrščeni in zadnjeuvrščeni, najmlajši in najstarejši udeleženec nočnega teka.
Veliki ognjemet bo v soboto, 16. avgusta, na portoroško noč, ob 23. uri. pred tem pa bo v Avditoriju še izbor lepotice vrtnic Portoroža. Gost zabavnega večera pa bo tudi italijanski pevec Savage. V nedeljo, 17. avgusta, bo piranski pihalni orkester poskrbel za budnico ob 10. uri v Piranu in ob 11. uri v Portorožu. Ves dan pa bodo udeleženci mednarodnega ekstempora ustvarjali umetnine iz peska na portoroški plaži. Povejmo še, da so na Bernardinu skupaj s Pivovarno Union že v soboto začeli letošnji teden točenje piva, ki zdaj že teče v potokih. Pri tem seveda najbolj pomaga poletna vročina ter vrsta prireditev in drobnih reklamnih prijemov.
BORIS ŠULIGOJ
Turizem za vsak žep
Ponavlja se praksa, da si študentski in domovi učencev po vsej Primorski, Pa tudi drugod po Sloveniji, prizade-Vajo za polnejšo blagajno. Ponekod so ^brali dopolnilno delo že med šolskim letom, tako da oddajajo vse tiste Proste zmogljivosti, ki jih redni stano-valci iz vrst šolajoče se mladine ne Potrebujejo. Tako, denimo, v Domu ^etozarja Markoviča v Tolminu po-Sodbeno gostijo 63 gradbenih delav-^ev; ali koprski primer, kjer stalno odrejajo 200 postelj od 480, kolikor jih Dom heroja Tita premore. V času po-C1tnic so domske zmogljivosti zanimi-Va in zlasti ugodna popestritev turis-dčne dejavnosti, saj nižje cene ob raz-kreroma kakovostnih storitvah privabljajo domače in tuje turiste. Predvsem le tovrstna ponudba namenjena in Brdi priljubljena med mladimi z vedno Presuhimi" denarnicami, pa med skupinami, ki jim tako letovanje prinaša 50datni popust pri cenah. Podatki ka-2ejo še na dejstvo, da si domski turi-2em utira pot tudi med tujimi obisko-Valci teh krajev, saj niso tako osamlje-
ni primeri gostov, ki se vrsto let zapored vračajo.
Predstavimo pobliže mladinski, športni oziroma splošni turizem v domovih učencev na Primorskem:
V Tolminu so že v začetku julija gostili mladinsko kolonijo iz Trsta; v domu so spali koprski nogometaši, pričakujejo pa še športnike iz Pirana, u Reke in iz Kopra. Za polni penzion je treba odšteti skromnih 2500 dinarjev na osebo. V Postojni so imeli v prvem počitniškem mesecu le malo gostov; zdaj je obisk večji, predvsem je več tujcev, med katerimi veliko Italijanov. Domačine velja prenočišče 1700 dinarjev, tujce pa še enkrat več. Organizirane skupine si v domu lahko zagotovijo tudi prehrano.
Najbolje so seveda zasedeni domovi na slovenski Obali. V portoroškem domu Baldomira Sajeta so morali pripraviti še dodatna ležišča, saj letuje ob skupini domačih gostov, ki jih penzion velja 2700 dinarjev, še 260 članov zdravstvene kolonije iz Češkoslovaš-
Do konca julija sezona le malo slabša od lanske
, PIRAN Po podatkih občinske statistične službe je turistična sezona do 0rica julija vsaj v piranski občini, kjer ustvarijo 30 odtotkov tujskega turistične-9a Prometa Slovenije, le za spoznanje slabša od lanske rekordne. Julija so na-reč v tej občini ustvarili skupno 439 tisoč prenočitev, od tega 278 tisoč tujih Trstov, kar je 4 odstotke manj kot v lanskem letu. V prvih sedmih mesecih letos a so v tej občini ustvarili skupno 982 tisoč prenočitev ali 2,7 odstotka manj kot lstem lanskem obdobju, zanimivo je, da je bilo od tega 336 tisoč prenočitev ornačih gostov, število teh prenočitev se je celo povečalo za dober odstotek, evilo prenočitev tujih gostov pa 646 tisoč, kar je 4,6 odstotka slabše. Tudi v°vPrečna doba bivanja gostov se je s 5,8 znižala na 5,7 dneva. Počitniški domo-Orf80 v sedmih mesecih za pol odstotka bolje zasedeni kot lani, hoteli za 4,4 k stotka slabše, kampi za 5,7 odstotka slabše, zasebne sobe pa celo za 2 odstotka r°Je' Pri tem pa je treba vedeti, da je bilo v zasebnih sobah več gostov, tudi na acrui novih zmogljivosti, ki jih zadnja leta tiho, a vztrajno dograjujejo zasebniki.
v študentskih domovih
ke. Ti so v Portorožu že kar redni gostje, saj jim ministrstvo za rudarstvo in energetiko že vrsto let omogoča dvotedensko bivanje na morju.
V	izolskem domu Srednje gostinske in turistične šole je od 230 ležišč trenutno oddanih 140. Tudi tja prihajajo domači in tuji turisti in znova skupina iz Švice. Sodelujejo tudi z ljubljanskim Golf turistom v tedenskih ali daljših aranžmajih. Penzion stane 5 tisoč dinarjev, če se domači gost hrani v klasični restavraciji in 4500 za hrano v samopostrežni.
V	koprskem domu učencev so turizmu namenili 270 ležišč, ki so te dni 80-odstotno zasedena. Med tujimi gosti so med drugimi letovali kolonija in nogometni klub iz Zvezne republike Nemčije ter skupina Dancev, med domačimi pa te dni v domu stanujejo tudi folkloristi ansambla Abraševič.
Cena penziona je 4 tisoč dinarjev, mladinskim kolonijam pa je treba odšteti 3400 dinarjev na osebo.
Obiskovalci so v domovih s še prostimi posteljami dobrodošli tja do zadnjega tedna v avgustu. V preostalih počitniških dneh sledijo temeljite priprave na novo šolsko leto, tako da se učenci in študentje vrnejo v prazne, očiščene, pobeljene in povsem urejene domske prostore. Marsikje bodo ta dela postorili tudi s turističnim denarjem, s tistim torej, ki so ga dodatno prislužili v počitniških dneh. Poleg vzdrževanja domov bodo denar namenili subvenciji oskrbnine šolskih stanovalcev, morda nakupu računalnika ali druge opreme, pomoči ob novogradnji telovadnice, če bo v blagajni ob visokih stroških le kaj ostalo.
MIRJAM MUŽENIČ
Jutri v Gradežu izbor lepotic
GRADEŽ — Kakih petdeset lepotic iz naše dežele se bo jutri zvečer v Gradežu potegovalo za naslov najlepše. Tista, ki bo zmagala, bo lahko potovala v Salsomaggiore, kjer bodo konec meseca izbrali še naj lepšo celotne države.
Jutri se bo torej v Gradežu zbrala tudi žirija, ki jo sestavlja petnajst oseb in si bo "ogledovala" lepa dekleta, nato pa odločila, katera je najlepša. Poleg slave bo srečnica dobila tudi lepo vsotico denarja, kakih 50 milijonov, ob tem pa seveda še kopico najrazličnejših pogodb. Izbrali bodo tudi mis filma in mis manekenko.
Kot znano je lani bila najlepša v deželi 19-letna Videmčanka Michela Lazzi, ki bo seveda prisotna v Gradežu, kot tudi komika Gianfranco D'An-gelo in Ezio Greggio.
»POLETJE 86»
sezonske linije z letališča:
LJUBLJANA za:
DUBROVNIK
PULJ
SPLIT
TIVAT
ZADAR
PORTOROŽ za:
BEOGRAD DUBROVNIK MOSTAR SARAJEVO SKOPJE SPLIT
Prodaja kart in informacije: TRST, Ufficio Centrale Viaggi — Trg Unita 6 in vse turistične agencije v Sloveniji
adria airways
Philipp Vandenberg
Hetera
ftesno je pogledal Aiakida: »Odkod imaš to?«
/{(, hiedoJjon, misliš?« Črnobradec je bil v zadregi. rqje	je, kaj naj odgovori. Ali naj pove resnico? Naj
TogQ aze? fa preprosti okras bi lahko pripadal komurkoli.
zoka; je vprašal po njegovem izvoru? oče	dekle mi ga je dala. Izročil naj ga bi njenemu
;'e fjjj kot znamenje življenja. Dafne, hetera, mi ga je dala!«
dalj,
»M Iehe* Nlagnesijec.
' v*0^či« mu je segel z besedo Tomistokles, spravil me-
ču,	dodal, da bi prikril svojo ostro reakcijo: »Izdajal
y si, ni mogoče verjeti. Kje so skice ladij?« tablic ®ru9ein predalu je Temistokles našel, kar je iskal, vSetn°' na kateri so bila narisani obrisi grške triere z tabUComeramh predvsem pa sprednje osti. Besen je prijel rQzbn 2 °bema rokama in jo vzel iz predala, da bi jo abmn r!Q r°du niize — potem pa je nenadoma zastal, se skupajln stopil k črnobradcu: »Ali veš, kaj te čaka, če te ’ s svojo ladjo odpeljem nazaj v Feleron?«
Ajakides je nagnil glavo postrani in spačil obraz: »Naj bo, če sem res zapravil življenje, gospod, toda daj svobodo mojemu sinu Medonu. Preden je stopil na to ladjo, ni vedel ničesar o moji sramotni dejavnosti. Šele na morju sem mu vse povedal, vendar mu ni preostalo drugega, kakor da je ubogal.«
»Torej je bil tvoj sin tisti, s katerim si se potikal po faleronskih dokih?«
Magnesijec je pokimal.
»Dobro,« je rekel Temistokles, »zelo dobro.« In skozi odprtino je zaklical navzgor: »Sikinos! Pripelji sem Medana. Zaprt mora biti skupaj s posadko.«
Medon, suh mladenič s kratko, bleščečo brado in na čelo počesanimi lasmi, je bil videti mirnejši od njegovega očeta, ki je še vedno objokoval svojo usodo. »Vedel sem, da se bo ta hudobija slabo končala,« je jecljal in z zvezanimi rokami popravil šop z obraza. »Človek se mora sprijazniti s svojo usodo in se ne sme upirati Moiram!«
»Tvojemu očetu Aikidu,« je rekel Temistokles Medonu, ki je ogorčeno gledal starca v obraz, »tvojemu očetu grozi proces pred areopagom zaradi veleizdaje, in skupina ar-hontov ne razmišlja veliko, če je treba izreči smrtno kazen. Toda...«
»Toda?« Medon je vprašujoče pogledal vojskovodjo.
Videti je bilo, da Temistoklu ni bilo lahka odgovoriti: »Morda bi si tvoj oče lahko rešil življenje. V zvezi s tem imam poseben načrt.«
Magnesijca sta presenečena gledala Temistokla, ki je vzel iz predala kos lojevca in z vlažnim prstom izbiral številke na kamniti tablici; potem je vzel pisalo in namesto prejšnih številk napisal druge. Nazadnje je položil tablico predse na mizo in rekel Aiakidu: »Zdal boš nadaljeval pot proti Miletu, kjer boš izročil te tablice svojemu naročniku. Mi pa se bomo vrnili v Faleron. S tem bova oba pozabila na ta dogodek. Stoj, še ene malenkosti ne smemo pozabiti. Tvoj sin Medon bo odšel seveda z nami. Čakal bo v državnem zaporu poleg buleuterija, dokler se ne vrneš. Prav nič mu ne bo manjkalo.«
Črnobradec je pogledal sina, in v njegovem pogledu je bilo videti prošnjo skesanega očeta. In če je atenski vojskovodja prej še dvomil o svojem načrtu, je zdaj vedel popolnoma zanesljivo: Aiakides bo izpolnil svojo nalogo po načrtu. Na da bi čakal na odgovor, se je Temistokles povzpel skozi odprtino na palubo. Tam se je obrnil in zaklical: »Medon, pridi gor, ko se boš poslovil od očeta!«
Na palubi je Sikinos čakal svojega gospodarja v svetlobi zahajajočega sonca. Kmalo nato se je pojavil Medon Temistokles ga je odvzel in Magnesijec je prešel na atensko ladjo.
»Pojdi tja in osvobodi starega vezi!« je ukazal vojsko-vodja, in ko ga ,e Sikinos vprašujiče pogledal, mu je odgovoril: »,Fihs « bo plula naprej proti Miletu.«
»S starcem?«
»Da, s starcem.«
Nabrežinski kamen v številkah
Zadnji leti dajeta upati v novo rast proizvodnje
Varčevanje in smotrna poraba požela zaželen uspeh
Prebivalstvo se je odzvalo pozivom Zagotovljena oskrba z vodo na Krasu
Suša, ki to poletje pesti Trst in Kras, se v zadnjih dneh še stopnjuje. Sioptične karte napovedujejo poslabšanje s pooblačitvami, a ne dolgotrajnejših padavin. Tako je suša že krepko prizadela vegetacijo, težave so predvsem glede trave in krmilnih rastlin, redki, ki gojijo koruzo, so se že sprijaznili s precej nižjim hektarskim donosom. Celo trta, ki ima globlje korenine že občuti sušo, da se kmetje z upanjem ozirajo v nebo.
V	takem položaju in po izkušnjah iz prejšnjih dni, bi vsakdo pričakoval, da je oskrba z vodo zabredla v še hujše težave. Prav zato smo se obrnili na predsednika Konzorcija kraškega vodovoda Srečka Coljo. Nemalo smo bili presenečeni, ko nam je dejal, da nimajo več težav. Pozivi k varčevanju so zalegli v taki meri, da v bistvu ni več časovnih redukcij in voda priteka tudi v najvišje ležeče vasi. Veliki porabniki, kot je na primer nogometno igrišče v Vižovljah, omejujejo svojo porabo na nočne ure.
V	pogovoru smo skušali še naknadno osvetliti vzroke, da se Kraški vodovod občasno sooča s pomanjkanjem in z reduciranimi dobavami vode. Velike porabnike smo že omenili, a ti imajo kot kaže dovolj čuta odgovornosti, da prikrojijo svojo porabo dejanskemu stanju. Povsem drugače je glede dotrajanega omrežja. To je osredotočeno predvsem v
Ribiškem naselju. Tu so skoraj vse cevi iz litega železa v morski vodi, ali pa v izredno slanem področju. Kdor se le malo spozna na kovine, bo takoj ugotovil, da so cevi podvržene izrednemu galvaničnemu toku , da So se torej cevi z leti spremenile v pravo rešeto. Na področju Ribiškega naselja zabeležijo tako kar 85 odstotkov vodnih izgub. Colja nam je povedal, da je to omrežje prevzel Kraški vodovod šele leta 1962, ko je ACEGA zavrnila možnost, da bi upravljala s tem omrežjem. Svojo zavrnitev je ACEGA utemeljila prav zaradi potratnosti in nesmotrnosti omrežja, ki je podvrženo galvanskemu toku. Kraški vodovod je torej
prevzel izredno pasivno omrežje. Sanacija slednjega bi zahtevala izredne izdatke. Prav zato se je Konzorcij kraškega vodovoda obrnil na sklad za Trst In vprašal prispevek 160 milijonov lir za 2 leti. To prošnjo je ponovil letos, a ni naletel na noben odziv. Po vsem sodeč nima ta sklad posluha za pereče probleme prebivalstva, raje nakazuje zneske, ki jih razne občinske uprave s težavami izrabljajo za konkretne posege. S tem nočemo trditi, da so ta nakazila nepomembna, a vseeno mislimo, da bi morali priskočiti na pomoč tudi Kraškemu vodovodu, saj je voda nenadomestljiva dobrina, vodovod pa ni kriv, da je "podedoval" pasivno omrežje Ribiškega vodovoda.
Rimski forum v Ogleju, Teodorov mavzolej v Ravenni, nova cesarska palača na Dunaju, budimpeštanska državna operna hiša, sodobne podzemne železnice v Atlanti (ZDA) in v Frankfurtu le kaj lahko spravi na skupni imenovalec impozantne gradbene stvaritve iz tako različnih časovnih obdobij, katerih razpon objema dva tisoč let naše civilizacije? Odgovor je na dlani, če pomislimo, da so letos kraški oziroma nabrežinski kamnolomi slavili častitljivo dvatisočletnico, o kateri smo že temeljito poročali. Danes bi vas radi seznanili še z nekaterimi zanimivimi podatki o povojnem gibanju kamnoseške proizvodnje, ki značilno odsevajo tudi splošna gospodarska gibanja.
Predvojno raven proizvodnje so nabrežinski kamnolomi ujeli leta 1952, petdeseta leta ekonomskega čudeža pa so prinesla iz leta v leto naraščajočo količino izkopanega kamna: od 22 tisoč ton leta 1956, do 36 tisoč ton leta 1959. 1960 je bilo leto skokovitega padca proizvodnje (28 tisoč ton), že naslednje leto pa je označilo nov vzpon: od 46 tisoč ton leta 1961, do 49 tisoč ton leta 1964. Sledili sta dve leti ponovnega padca (38 in 32 tisoč ton) zaradi splošne krize v gradbeništvu, nato pa nov, še bolj skokovit vzpon: 78 tisoč ton leta 1969 in zgodovinsko rekordnih 101 tisoč ton leta 1970. Naslednja leta so označila novo počasno, a nezadržno upadanje proizvodnje, vse do začetka krize osemdesetih let, ko je sektor občutil posledice neugodne ita-
lijanske in svetovne gospodarske konjunkture in torej hud padec povpraševanja po gradbenem materialu nasploh in toliko bolj po žlahtnih vrstah kamna. Zgodovinski negativni rekord je iz leta 1983 s komaj 6.700 tonam' izkopanega kamna, ko se je padcu povpraševanja pridružil na tržišču še pojav novih, cenejših, a nedvomno mnogo manj kakovostnih in trajnih materialov.
Predlansko in lansko leto sta k sreči spet nakazali nov, upajmo dolgotrajni, vzpon proizvodnje: leta 1984 je bilo skupaj izkopanega 10.500 ton kamna, od tega 4.764 v Nabrežini in 5.495 v Repnu. Lani se je številka povzpela na 12.206 ton, od česar odpade 5.875 na Nabrežino in na Repen 6.030 ton. Velika reklamno-promocijska akcija, ki so jo tržaške in nabrežinske javne uprave in ustanove sprožile ob letošnji dvati-sočletnici kamnolomov, bo nedvomno prispevala k poživitvi zanimanja za žlahtni kraški kamen, svoje pa bo opravilo tudi gospodarsko oživljanje in počasen povratek k naravnim, bogatejšim gradbenim materialom. Med ugodnosti nabrežinskih kamnolomov gre prišteti še njihovo dostopno lego v, neposredni bližini cestnih in železniških prometnic in praktično neomejene zaloge kamna, medtem ko po drug' strani ne gre zanemarjati vprašanja pomanjkanja vode in škode, ki jo morebitno širjenje kamnolomov lahko povzroči že itak močno načetemu kraškemu okolju.
Redukcije v dolinski občini
Povsem razumljivo smo se za informacije o dobavi vode pozanimali tudi v dolinski občini. Odbornik Stojan Sancin nam je povedal, da se stanje ni bistveno spremenilo. Še vedno so težave za Mačkolje, Prebeneg in Pesek. Pozivi k varče-
ni velikih
V podrobni analizi nam je Stojan Sancin povedal, da ni za Mačkolje in Prebeneg druge rešitve kot zamenjava glavne dovodne cevi. Debelina sedanje cevi zadostuje za normalno porabo. V poletnih mesecih pa v bistvu ni kos povpraševanju, da morajo vodo zapreti, ko se nivo v rezervoarjih približa kritični točki, ko bi lahko prišlo do okvar na črpalkah. Poglavje zase je Pesek, saj odraža v bistvu pomanjkanje vsega vodovodnega omrežja tržaške pokrajine. ACEGA v normalnih pogojih dobavlja vodo 18 ur dnevno, v sušnem obdobju pa to črpanje zniža na 12 ur, da so torej omejitve razumljive.
vanju v dolinski občini le malo zaležejo iz enostavnega razloga, ker tu potrošnikov, ki bi lahko porabo znižali ali pa jo odložili na nočne ure.
Konec meseca pasje srečanje na Opčinah
Z lastnikom na vrvici
V nedeljo, 31. avgusta, so vsi tržaški psi vljudno vabljeni na pasje srečanje na Opčinah. V primeru slabega vremena bodo športno-zabavno srečanje prenesli za eno nedeljo. Vsi zainteresirani, neglede na pasmo, barvo in pe-digree, so seveda naprošeni, da se srečanja ne udeležijo sami, pač pa v spremstvu svojih lastnikov. Organizatorji se toplo priporočajo, da pasji gostje ne pozabijo doma obvezne vrvice. Brez lastnika na vrvici jim bo vstop na družabnost žal prepovedan. Poleg tega pa bodo morali lastniki, in ne psi, plačati vstopnino.
Bistvena novost letošnjega pasjega praznika na openskem zavodu "II vil-laggio del fanciullo" je prav vtem, da so si naši mali in veliki dlakavi prijatelji priborili "pravico", da sami pospremijo svojega lastnika na letno zabavo, in ne obratno. Tržaška sekcija Združenja proti vivisekciji za Lombardijo LEAL je namreč priredila svoj tretji pasji praznik ravno v tem duhu in naslovu "Tutti i cani di Trieste" so dodali pripis "Z lastnikom na vrvici".
Ob zvokih ansabla Evening Noise bodo na Opčinah odprli tudi "pasje
igre" (pričetek iger bo ob 14. uri), kjer se bo izkazalo, kateri pes ima boljšega, bolj treniranega in spretnejšega lastnika. Igre so dokaj zanimive. Vzemimo npr. "tekmo s škafom". Ljubečega lastnika bo tekmovalec vlekel za vrvico od štarta do cilja, lastnik pa bo moral paziti, da mu med tekom ne pade škaf vode z glave... Lastnikovo spretnost bodo merili tudi po tem, kako ugrizne žogico v vrču vode, ali kako v čim'krajšem času poskrbi svojemu "prijatelju" ekscentričenga partnerja. Pravijo, da bodo nagrade nadvse bogate in namenjene izključno pravim zmagovalcev, tj. psom, ki so se najbolj izkazali v dresiranju lastnika.
Delno "človeške" odtenke bodo imeli le nameni, v katere bo šel denar, ki ga bodo zbrali s prodajo vstopnic. (Vstopnina bo 3.000 lir). Del te nabirke bodo namreč dodelili openskemu AS-TAD, vse ostalo pa bodo organizatorji poslali v Milan, kjer bodo tudi letos razpisali posebno študijsko štipendijo. Lani so za štipendijo zbrali 18 milijonov lir, dobil pa jo je farmakološki oddelek milanske univerze za razvoj farmacevtske raziskave brez uporabe vivisekcije. Letos si organizatorji prizadevajo, kot nam je potrdila tudi vodja tržaškega odseka LEAL Caterina An-stey, da bi zbrali vsaj 28 milijonov lir
za novo štipendijo. Morda so se zaradi tega letos prepustili psom in psičkom, ki se navdušujejo za družabnosti, plese in tekme. Ko so vabili lastnike, jih je prišlo kakih 2.000, morda bo psov (z lastniki na vrvici) kaj več.
Upravičeni pomisleki ob komemoraciji Saura
V zvezi z uradno komemoracijo Na-zaria Saura je občinski svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel izdal tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje, zakaj se svečanosti ni udeležil. Parovel namreč na osnovi zgodovinskih pričevanj sodi, da Saurova osebnost ne zasluži uradnih časti mesta Trsta in demokratične Italije.
Tržaško gibanje opozarja, da je komemoracijo Saura (katere apologija sodi, tako kot tista G. Oberdanka, v čas fašističnega režima) priredila znana skupina nacionalističnih, nostalgičnih in revanšističnih organizacij, ter obsoja groteskni pohod k spomeniku, ki ga je improviziral in vodil neožu-pan Agnelli ob vzklikih "Viva 1'Italia". S to neposrečeno pobudo je župan — po mnenju Tržaškega gibanja — užalil tako državo, civilno sodstvo in druge prisotne predstavnike oblasti, kot čustva tistih, ki imajo Saura za svojega heroja in ki jih gibanje sicer ne deli, pač pa spoštuje prav tako kot vsaka druga.
Bogat izbor arij iz operet in musicalov ter prikaz visoke mode na Gradu sv. Justa
Večer operetnih arij in mode je, kot je bilo pričakovati, privabil v ponedeljek zvečer na Grad sv. Justa veliko Tržačanov, ki imajo radi opereto, ki pa so predvsem oboževalci znanega operetnega zvezdnika Sandra Massiminija in prav tako znane in cenjene sopranistke Daniele Mazzu-cato.
Organizatorji - v tem primeru Tržaška turistična in leto-viščarska ustanova - so poimenovali večer "Operettes a la mode", ki je obsegal, poleg arij iz že zelo znanih operet Straussa, Offenbacha, Pietrija in drugih, tudi izbor arij iz angleških, francoskih in ameriških musicalov, ki sta jih pevca odpela v originalu. Celotni večer je bil povezan tudi z modno revijo, saj se moda, kot je dejal Massimini, tesno povezuje z vsebino operet, ki se skoraj vedno ponašajo z razkošjem svojih scen in oblačil, ki torej privlačijo gledalca že s svojo zunanjo podobo.
Težko si je predstavljati večer operetnih arij, na katerem bi pevca nastopala tako, kot če bi šlo za večer opernih
arij, torej samo s petjem, ob spremljavi glasbe. Opereta zahteva ritem in igro. Tako sta si Massimini in Mazzucato-va tudi zamislila svoj nastop in ga izvedla z njima prirojeno živahnostjo, temperamentom in smislom za humor.
Glavni del večera je slonel na Massiminiju, ki je vse pavze, pa tudi vmesne prelive, zapolnil s svojim vedrim humorjem, z raznimi šalami in igrami, katerim so se obiskovalci z veseljem pridružili. Pevsko težje točke je brezhibno odpela prikupna in šarmantna Daniela Mazzucato, ki ne uživa zaman slovesa prve dame v svetu operete.
Večer je bil sestavljen iz solističnih nastopov, pa tudi iz lepih arij v dvoje. Če je Mazzucatova s svojim nastopom le še potrdila, da nima na odru operete enakovredne konkurence, se je Massimini tokrat izkazal ne samo kot dober komik in showmen, temveč tudi kot dober pevec bolj im timnih arij iz sveta glasbene komedije.
Celotni večer je izpopolnila bogata modna revija, na kateri je deset prikupnih manekenk prikazalo modele za plažo in za večerne priložnosti modnih hiš Jole Veneziani in Fausta Sarlija.
Skupno z Massiminijem je na večeru, izven predvidenega programa, nastopila še subretka Graziella Porta, ki Ie bila Massiminijeva partnerica ob njegovem prvem nastopa v opereti "Pri belem konjičku", tu v Trstu.	. ..
Pokrajinski odbornik za turizem in kulturo Cavicchiof1 je ob tej priložnosti izročil Massiminiju posebno priznani^ za njegovo dolgoletno delovanje na področju operete našem mestu, darilo je prejela tudi Daniela Mazzucato.
Večer, ki se je na zahtevo občinstva nadaljeval z ari]a mi iz najbolj znanih oper "La scugnizza", "La donna pernata" in drugih - pevca sta jih odpela ob navdušenem aP^aV. '0 zu - so izpopolnili s svojim igranjem še pianist Robert Negri, na kitaro in baterijo pa še Giorgio Azzolini in PaS' guale Liguori.
Raziskavo je naročila tržaška pokrajinska uprava
»Tržaška mladina govori o sebi« zanimivi izsledki raziskave CENSIS
»Tržaška mladina govori o sebi«. To je naslov obširne raziskave, ki jo je po naročilu Tržaške pokrajinske uprave izvedel rimski raziskovalni center CENSIS. Študija pokriva temeljna področja, ki so osnovne važnosti pri odraščanju mladega človeka. O tem, kako in s kom preživljajo prosti čas, v kolikšni meri so vključeni v kulturna ali športna društva, kakšen je njihov odnos do družine ter katere so njihove potrebe in želje je spregovorila tržaška mladina sama. Poglejmo kakšni so rezultati te študije.
PROSTI ČAS - S čim se mladina iz tržaške pokrajine ukvarja med prostim časom in s kom ga najrajši preživi?
Največji odstotek mladine posveti svoje proste ure poslušanju plošč in kaset najrazličnejših vrst glasbe. V nekoliko manjšem številu gleda televizijo ter večkrat na teden zahaja v kavarne in bare. Nekaj mladostnikov se ukvarja s preprostimi hišnimi opravili. Še manj pomembna mesta zasedajo šport, uporabljanje računalnika, razni hobbyji, vadenje glasbenega inštrumenta, plesanje v disku, igranje v dvoranah z videoigrami idr. Prav na koncu lestvice so družbene in kulturne dejavnosti.
Tržaški najstniki so na vprašanje, s kom najrajši preživijo svoj prosti čas, odgovorili, da so najrajši v družbi svojih vrstnikov. 35% mladine pod 17. letom in 27% starejših mladincev piosveča veliko pozornosti tudi družini. Želje odraslih mladincev med 18.in 25. letom so nekoliko drugačne: 50% se posveča
ljubljeni osebi, 47% pa svoj prosti čas preživi s partnerjem v krogu prijateljev.
DRUŠTVA IN NEFORMALNE SKUPINE - Pri katerih društvih sodeluje mladina in zakaj? Kaj delajo v družbi prijateljev?
Iz odgovorov je razvidno, da se mladina zelo malo zanima za društvene dejavnosti. Redka društva, ki anketirance nekoliko privlačujejo, so športne organizacije. Med športno "angažiranimi", ki so v večini najstniki pod 17. letom, je 34% aktivnih športnikov, ostalih 20% pa je le zvestih navijačev društvene športne ekipe. Športniki kot tudi navijači se v društva vpišejo, da bi navezali nova prijateljstva in se predvsem razvedrili. Starejša mladina kaže večje zanimanje za kulturna društva, v katera jih privede želja po osebni uveljavitvi in novih koristnih izkušnjah.
Neformalne skupine so v nasprotju z društvi, ki imajo točno določene smernice delovanja in končne cilje, proste od šest do desetčlanske skupine mladostnikov. Starejši se raje gibljejo v manjših skupinah, mlajši pa privilegirajo množico številnih prijateljev. Sestavljajo tako skupine do dvajset in več članov. Starejši in mlajši v družbi svojih vrstnikov pohajajo, večkrat zahajajo v disko, prirejajo privatne "feštine", se pogovarjajo o delu, športu, modi idr. 45% mladostnikov pije v družbi precejšnje količine alkoholnih pijač, kar dokazuje, da se pijančevanje med mladino zaskrbljujoče širi, medtem ko je raziskava pokazala,
da je uživanje lahkih mamil manj razširjeno. Jrl trt anketirancev ima stalne, stare prijatelje.	a
šport sta se izkazala kot področji, kjer se mlaQ med seboj najlažje povezuje: 46% tržaških fanto deklet obiskuje prijatelje, ki so jih spoznali v šoli' univerzi ali v športnih društvih. Ista narodna, veT ^ politična pripadnost ter delavno okolje so ki ne igrajo odločilne vloge pri utrjevanju prija skih odnosov.	(ja
Navedeni podatki privedejo do zaključka, ^ med mladimi anketiranci ni velikega zanimanj ._ kulturne, politične ali družbene dejavnosti. -vede odrasle do negativne, napačne ocene trz e. mladine. Praksa je že taka, da današnjo mlado g^ se racijo primerjajo z nekdanjo mladino. Pri tem PraZ, ne zavedajo v zadostni meri, da se družba hitro vija. S tem razvojem se spreminjajo tudi mlan ^ vek ter njegove značilnosti, zahteve in potreb -moč mladim bo učinkovitejša, če bodo nalet čim manj odporov in kritik. Odrasli naj z v v zaupanjem spremljajo še negotove korake ml3 , alTi svet. Prisluhniti morajo njihovim željam in potr z večjo pozornostjo.	imai0
Anketa je pokazala, da mladino ne za _ sj društva s tradicionalnimi oblikami delovanja. ,^e-želijo, so prijateljstvo in svobodnejše oblike z vanja ter s tem večje možnosti in alternative Čanje z vrstniki.	odph3
Kakšne kulturne perspektive pa mladim zastarelo, vase zaprto mesto, kakršno je Trst.
S finančnim prispevkom na osnovi deželnega zakona štev. 11
Dolinska občina bo zgradila (v treh letih) informacijski center o Dolini Glinščice
Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je pred nedavnim dala na razpolago 23,5 milijarde lir za izvajanje deželnega zakona štev. 11, to je za razne posege za ustanovitev naravnih parkov in območij krajinske zaščite. V okviru tega finančnega nakazila je denarni prispevek prejela tudi dolinska občina za park Doline Glinščice.
To je sicer že tretji prispevek, ki ga je prejela v te namene; leta 1984 je prejela prispevek za izdelavo načrta za valorizacijo in ohranitev Doline Glinščice in celotnega kraške-ga dela občine. Lani pa je prejela 20 milijonov lir za delno obnovitev rimskega vodovoda v dolini, 14 milijonov lir za eksperimentalno arheološko kopanje ostankov gradišča na Sv. Mihaelu ter 4 milijone lir za eksperimentalno čiščenje kraške gmajne. Razne formalnosti v zvezi z vse-nu temi finančnimi prispevki je dolinska občinska uprava že uredila. Za vsa ta dela so že v teku zakupi in dela bi se morala predvidoma začeti jeseni. Na osnovi rezultatov, ki jih_ bo dosegla s temi posegi, bo občinska uprava nadaljevala svoje delo na tem področju.
Na osnovi zakona štev. 11 pa je dolinska občinska uprava letos prejela 63 milijonov lir za telefonsko na-
peljavo do Botača, ki bo verjetno začela delovati že v teku nekaj mesecev. Prejela pa je tudi 180 milijonov lir za prvi' del gradnje informacijskega centra, ki bo zrastel v neposredni bližini občinskega Kulturnega doma Prešeren v Bol juncu. V tem informacijskem centru bodo na ogled tematske razstave o Dolini Glinščice, poleg tega pa se bo lahko v njem vsakdo podrobno seznanil (z avdiovizualnimi sredstvi, slikami in
podobnim) z dolino kot tako in si jo nato po svojih okusih in željah tudi ogledal.
S 180 milijoni lir, ki jih je prejela od deželne uprave, bo dolinska občinska uprava v tej prvi fazi uredila zgradbo, z drugim prispevkom pa bo poskrbela za notranjo opremo z raznimi razstavami in drugimi sredstvi. Glede roka, v katerem bodo vsa ta dela opravljena gre dodati, da od prejetja finančnega prispevka
pa do začetka del poteče povprečno eno leto in pol. Po optimističnih predvidevanjih bi torej informacijski center za Dolino Glinščice moral postati funkcionalen čez tri leta.
Kaj pa pravzaprav pomeni ustanovitev parka Doline Glinščice za dolinsko občino? Kako je na primer z vprašanjem vinkulacij znotraj parka, o čemer je bilo v zadnjem času tudi precej polemik? Po besedah pristojnega občinskega odbornika Stojana Sancina bodo vinkulacije znotraj parka ostale enake kot so doslej. Odbornik Sancin je tudi dodal, da je glavni namen ustanovitve parka prav v tem, da bi se v njem o-hranile in razvile tradicionalne kmečke in gospodarske dejavnosti; vinkulacije bodo torej v ustanavljajočem parku verjetno manjše kot so sicer v veljavi. Pri tem je odbornik Sancin dodal, da deželni urbanistični načrt (PUR) močno omejuje ta področja, z uvedbo parka pa se bodo nekatere vinkulacije lahko odpravile.
Pri tem pa je predvsem važno, da bo park Doline Glinščice upravljala občinska uprava; če se bodo na primer nekateri predpisi, ki ga bodo urejali, pokazali kot zastareli in neprimerni, jih bo mogoče v roku šestih mesecev tudi spremeniti.
Lista za Trst o upravljivosti
Tajništvo Liste za Trst je izdalo tiskovno noto, v katerem ponavlja svoja stališča v zvezi z nadaljnjim u-pravljanjem tržaških krajevnih ustanov. V njelm med drugim navaja, da med dosedanjimi pogajanji ni nikoli postavila kakršnegakoli veta v odnosu do petstrankarskega zavezništva, stranke ali kateregakoli kandidata, ampak da je zahtevala spoštovanje sporazuma iz maja 1984 in da bi se pač morala upoštevati njena moč, ki jo ima kot stranka relativne večine.
Lista za Trst si tudi prisvaja zaslugo politične iniciative, da je z razpoložljivostjo socialistične stranke odprla možnost za oblikovanje večinskih odborov na občini in pokrajini. Sedaj je pripravljena — dodaja z zadovoljstvom — na začetek novih pogajanj, potem ko se je sama umaknila iz politične igre.
Razpis natečaja za 120 štipendij
V Uradnem listu št. 161 z dne 14. julija 1986 je bil objavljen razpis natečaja za 120 študijskih štipendij, ki se jih lahko poslužijo udeleženci tečaja za občinske tajnike. Tečaji bodo potekali v Rimu, v Turinu in v Benetkah. Prošnje na kolkovanem papirju, naslovljene na Notranje ministrstvo — Splošno ravnateljstvo civilne uprave — je treba izročiti na Prefekturi ali pa poslati po pošti, najkasneje do 9. avgusta. Podrobnejše informacije lahko dobite na tržaški Prefekturi, soba št. 76.
Kaj meni novi odgovorni urednik Marco Leonelli
II Piccolo mora postati sestavni del raznolike stvarnosti F-JK
»Na nekoga, ki pride iz Bologne v Trst, naredi mesto lahko samo nepozaben vtis.« S to, nekoliko nepričakovano izjavo, se je začel razgovor z
novim odgovornim urednikom tržaškega dnevnika »II Piccolo« Marcem Leo-nellijem.
Kot rečeno, je v začetku meseca prišel v Trst iz Bologne, kjer je bil namestnik direktorja pri tamkajšnjem dnevniku »II Resto del Carlino«. Na krajši intervju za koprsko televizijo je hitro pristal s pripombo, da ni vajen veliko govoriti. Zato je dejal, da se bo tudi pri lastnem časopisu zavzemal za krajše, a istočasno izčrpno poročanje.
V očeh človeka, ki »prihaja iz_velike vasi v padski nižini«, je Trst čudovito mesto, ne samo zaradi morja, palač, trgov, temveč predvsem zaradi mittelevropskega utripa, ki daje mestu in njegovim prebivalcem intelektualno širino.
Na vprašanje o dosedanji usmeritvi časopisa in o morebitnih načrtih, da bi »n Piccolo« postal glasnik drugačne stvarnosti, na primer deželne, je Leonelli v bistvu potrdil stare izbire. Tudi novi direktor je mnenja, da je »II Piccolo« v prvi vrsti glasilo Trsta, vendar pa upa, da bo časopis pod njegovim vodstvom bolj dovzeten za vsedržavno in tudi za mednarodno dogajanje.
Šo smo vztrajali pri »drugačnosti« tržaške oziroma deželne stvarnosti: bodo v »njegovem« dnevniku razne deželne značilnosti, na primer etnične, prišle do izraza? Tržaški dnevnik mora postati sestavni del te tako raznolike stvarnosti Furlanije - Julijske krajine, je zatrdil odgovorni urednik, zato mora spoznati vse komponente in poskušati, da bi posamezni deli te nadvse bogate stvarnosti živeli drug ob drugem.
In kot zadnje, še vprašanje o vlogi mostu z vzhodnim svetom, ki jo opravlja Furlanija - Julijska krajina. Za Le-onellija je to vprašanje velikega pomena, ne samo ker z raznih vidikov bogati deželo, temveč predvsem v širšem smislu: kot opazovalnica, ki jei pozorna na dogajanje v širšem evropskem prostoru.
BREDA PAHOR
•	Združenje industrijskih izvedencev sporoča, da bo tajništvo na dopustu do 16. avgusta, ko bodo uradi spet začeli redno delovati.
•	Tržaška občina sporoča, da bodo rekreatoriji ostali zaprti od 12. do 16. avgusta.
Pred množičnimi odpusti po vsej državi
Modernizacija sindikata CGIL zahteva zmanjšanje organika
CGIL, največji italijanski sindikat, namerava odpustiti 4000 funkcionarjev! Tako je te dni pisalo vsedržavno časopisje. Prvi je o tem poročal tednik II Mondo. Sedaj, ko se je prah malce polegel, prihajajo na dan ve-rodostojnejše vesti. Kaže, da sta vso zadevo »sprožila« vsedržavni tajnik CGIL Antonio Pizzinato in administrator Mario Botazzi. Prvi si želi, da bi bili funkcionarji CGIL v svojem poklicu visoko specializirani, tako da bi sindikat CGIL bolj prožno nastopal v italijanski družbi. »Odpuščene« sindikaliste namerava Pizzinato ponovno vključiti v prvotna delovna okolja, kjer naj bi znova neposredno delovali med delavstvom. Administrator Mario Botazzi pa se zavzema za krčenje števila kadrov zaradi finančnih težav, ki bremenijo sindikat CGIL. Vso zadevo gre torej uokviriti v politiko postopne modernizacije sindikata, ki jo je CGIL sprejela marca meseca letos na vsedržavnem kongresu v Rimu.
O tem, kako namerava CGIL izvesti to modernizacijo v naši deželi, nam je nekaj povedal deželni tajnik CGIL Gianni Padovan. Po njegovem mnenju, bo CGIL verjetno tudi v naši dežel; zmanjšala število zaposlenih, vsekakor pa tega ne bo storila kar čez noč. Padovan nam je povedal, da sindikat na več v stanju, da
bi vzdrževal tako številen aparat, ker tudi nima več ne ekonomskih ne političnih pogojev. Novi sindikat potrebuje specializirane kadre in namerava kompjuterizirati organizacijski in upravni aparat, tako da ne bo več potreboval toliko upravnega osebja. Na koncu nam je Padovan dejal, da bo CGIL vsekakor spoštovala potrebe in želje dosedanjih u-službencev.
Izplačila zaostalih nakazil upokojencem
Sindikat italijanskih upokojencev -CGIL obvešča, da je zakladno ministrstvo odobrilo izplačilo zaostalih nakazil in ponovno odpravnino pokojnin uslužbencev javnega sektorja. Odlok zakladnega ministrstva zadeva upokojitve državnih uslužbencev, uslužbencev ANAS in gasilcev.
Zainteresiranci bodo prejeli zaostala izplačila in odpravnine z avgustovskim obrokom pokojnine.
Za podrobnejše informacije in posvetovanja, naj se interesenti obrnejo na pristojne urade CGIL - CISL -UIL ali na zvezne patronate. Urad sindikata italijanskih upokojencev CGIL, v Ulici del Toro 12, je odprt vsak dan, od ponedeljek do petka od 10. do 12. ure.
Po zrak in osvežitev v najbližji mestni park
v teh vročih
pju,
Trst je staro mesto — smo večkrat ugotovili — in to je soparnih dneh še toliko bolj opazno. Če mlajši iščejo ohladitve ot> se starejši iz razbeljenih mestnih stanovanj lahko zatečejo le v
se starejši iz razbeljenih mestnih stanovanj lahko zatečejo ie v ° 6lenja, ki pa je v našem mestu žal tako zelo skromno. Poiščejo si jo tas ^ senčniki bližnje okrepčevalnice, na sosednjem vrtu ah pa v enem oa Maloštevilnih mestnih parkov. Lažje je v predmestju, kjer so hiše bogatejše atlane z zelenjem, medtem ko v najstarejšem delu mesta še vedno n 1110 na ljudi, ki se pred vročino zatekajo na domači hišni prag.
Naš fotograf je v svoj objektiv ujel tole prikupno skupinico ki se J apravila na popoldanski sprehod v park in si za počitek ^zbrala klop v »satih dreves. Za družbo pa so ob pomanjkanju žlahtnejših živalic dobri tudi olobi, za katere nekatere ženice skrbijo tako, kakor da bi slo za o
Gradbenega delavca oplazil tok: njegovo zdravje se obrača na bolje
Zdravstveno stanje 23-letnega gradbenega delavca Maria Adomitta se je včeraj izboljšalo. Zdravniki oddelka za oživljanje v katinarski bolnišnici so včeraj popoldne izklopili aparat za umetno dihanje, ne da bi poškodovanec imel pri tem posebnih težav. Upati je torej, da je preživel najhujše in da si bo kmalu opomogel.
Adomitto, ki stanuje v Ulici Colo-gna 41, se je ponesrečil predvčerajšnjim v Tržiču, kjer je s kolegom o-pravljial restrukturacijo zapuščenega poslopja. Zadolžena sta namreč bila za termično izolacijo poslopja. Okrog 16.45 se je pripetila nesreča: njegov delovni tovariš je povedal, da se je Adomitto nenadoma zgrudil na tla, kjer je obležal v nezavesti. Zdravniki so pozneje ugotovili, da ga je oplazil električni tok visoke napetosti. Ker je kolega nemudoma sprožil alarm, so mu zdravniki tržiške bolnišnice lahko pravočasno nudili pomoč. Oživeti so ga skušali z vsemi najsodobnejšimi napravami, ki so enkrat toliko le prevladale nad krutimi zakoni narave. Adomitto je namreč prišel k zavesti, tako da so ga nato lahko prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu še naprej pomagali do fizične osamosvojitve. Osrednji problem je tičal v izredno skromni dejavnosti srca. S
tem, da so mu pomagali z umetnim dihanjem, pa si je opomoglo in včeraj je’ spet začelo normalno biti.
Vpisi v šolo za bolničarje
Do 30. avgusta so podaljšali rok za vpisovanje v triletni tečaj za bolničarje na šoli »G. Ascoli«. Vpišejo se lahko vsi študentje, ki so uspešno dokončali drugi razred višjih srednjih šol in ki bodo dopolnili 16 let do 31. decembra letos.
Triletni tečaj za bolničarje in bolničarke se bo začel selptembra. Po dokončanem študiju se lahko bolničarji s pridobljeno diplomo zaposlijo v javnih zdravstvenih strukturah tako v I-taliji kot v državah Evropske gospodarske skupnosti.
Diploma obenem omogoča vpis na višje tečaje tako upravne kot zdravstvene smeri in na dveletni univerzitetni tečaj tako za vodilni bolničarski kader kot za razne specializacije od porodništva do psihiatrije.
Vse informacije so na razpolago v tajništvu šole v Ulici Stuparich 1 od 8. do 13. ure, telefon 7762441/2.
Trčenje med vespo in jamaho 550
V glavni bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 60-letnemu Viniciu Lindu iz Ul. Catullo 10. Lažje se je ranil v trčenju, do katerega je prišlo v križišču med ulici Coroneo in Ris-mondo. Linda je vozil z vespo po Ul. Coroneo, ko je z jamaho 550 trčil vanj Maurizio Boz iz Ul. delle Cave 2/2. Linda se je le lažje udaril, saj so zdravniki napovedali, da bo ozdravel v 8 dneh.
Mladinska skupina P. Tomažič izreka iskreno sožalje tov. Ervinu Gombaču in družini ob težki izgubi dragega očeta.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Romana Sferza
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali.
Posebna zahvala TPK Sireni, KP iz Barkovelj in senatorki Jelki Gerbec.
Zora in Nada
Trst, 13. avgusta 1986
Tržaški svetilnik - po 7 letih so ga spet odprli občinstvu
Tržaški svetilnik je baje tretji naj-večji na svetu, po tistem v New Yorku in v San Salvadorju. Postavljen je na gretski holm, 60 metrov nad morsko višino, in je visok skoraj 70 metrov. To veličastno zgradbo so postavili z dvema namenoma: postavljen je bil kot spomenik v prvi svetovni vojni padlim mornarjem in kot pravi svetilnik, ki je nadomestil že zastarelo Lanterno na drugi strani mesta. Poleg tega je tudi ena od turističnih zanimivosti našega mesta.
Načrt, ki ga je leta 1919 predstavil Ministrstvu za mornarico tržaški arhitekt Arduino Berlam, je bil odobren po nekaj mesecih, prvi kamen na že obstoječe temelje avstrijske utrdbe Kressich pa so postavili februarja 1923. Štiri leta zatem, 24. maja 1927, je bila otvoritev, ki ji je prisostvoval tudi italijanski kralj Viktor Emanuel III. Po takratnih uradnih računih je svetilnik stal 5.265.000 lirj zanj so uporabili 1.300 kubičnih metrov kamna, 2.000 kubičnih metrov malte in 100 ton železa, tehta pa 8.000 ton.
Zelezobetonsko ogrodje obdaja do 80 centimetrov debel kolobar iz do-berdobskega in istrskega kamna, kate-
rega belina še bolj poudarja vtis slokega stebra, ki se na vrhu zožuje v kupolo iz brona in kristala. Luč, ki je v njej, oddaja svetlobo 4.590 sveč, s posebnimi lečami pa postane 260-krat močnejša in lahko doseže do 35 morskih milj daljine. Poleg optičnih oddajajo posebne aparature tudi akustične in radijske signale, ki so stalno zaznavni, medtem ko deluje svetilnik le od sončnega zahoda do jutranje zarje. Vrh kupole krasi 7 centov težak bakren kip Zmage, ki ga je skupno z mogočno figuro mornarja ob vznožju izdelal kipar Giovanni Mayer. Zanimivost so še sidro rušilca Audace, prve italijanske ladje, ki je 3. novembra prispela v tržaško luko, in ob vhodu dva izstrelka ladje Viribus Unitis.
Po prizadevanjih tržaške pokrajine je svetilnik od 18. maja po sedmih letih ponovno odprt občinstvu. Zdi se, da je bil zaprt predvsem zaradi tega, ker ni bilo nikogar, ki bi skrbel za "turistično" upravljanje. Sedaj si je to nalogo prevzela tržaška zadruga Linea museo, ki daje stalno na razpolago dva vodiča. Svetilnik si je od 1. aprila do 30. septembra mogoče brezplačno
ogledati vsak dan od 9.30 do 12.30‘ter od 15.30 do 18.30. S 1. oktobrom bo obisk možen le ob nedeljah in praznikih, v jutranjih urah. Škoda le, da je obiskovalcem dovoljeno priti le do prve terase, pod 8 metrov visok kip mornarja...
Trst še vedno mesto dobrega sladoleda
Trst je že od nekdaj slovel po svojih dobrih sladoledih. V Drevoredu XX. septembra (nekdanjem Akvedotu) so bile včasih sladoledarne druga ob drugi, iz njih pa je dišalo po svežem sladoledu, napravljenem iz samih dobrot, ki ni potreboval konservansov niti barvil. Za nekaj lir je vsakdo dobil porcijo sladoleda različnih okusov in velikosti.
Tudi danes pojedo Tržačani veliko sladoleda, v Drevoredu XX. septembra so tudi lokali z mizami in stoli na prostem, v katerih človek dobi vse, kar mu srce poželi.
Torej se ni nič spremenilo, boste rekli. Pa ni tako. Če so se nekoč sladoledarji sami ukvarjali z izdelavo sladoleda, ki so ga mešali z velikimi loparji v prav tako velikih loncih, ter je bilo treba le—tega hitro prodati, da se ni pokvaril, jemo danes v glavnem industrijsko izdelan sladoled, ki ga je mogoče dolgo hraniti, ki ne izgubi svojega okusa, ki ga je mogoče napraviti v velikih količinah in ga zaščititi pred vročino tudi za dolgo dobo.
Tiste dobre, rekli bi domače sladolede, so sedaj nadomestili drugačni sladoledi, ki so nekvarljivi, raznovrstni, lepi na pogled, a nimajo več tistega okusa kot nekoč in nas ne privabljajo več s svojim dobrim duhom.
Nostalgija po starih časih? Ne bi rekli; le spomin na tisto, kar je pač nekoč bilo, pa se ne more več povrniti.
Sprehodili smo se po Drevoredu XX. septembra, še vedno središču dobrega sladoleda. Bilo je dopoldne in vendar so bile vse'mize pred bari zasedene. V glavnem so bili klienti mladi, pa tudi starejši, ki so uživali ob svojem sladoledu. Koliko imen za različne sladolede smo zasledili na reklamnih deskah; od že tradicionalnih kasat pa do berlin s kavo, malinovcem ali kakšnim likerjem. Koliko barv, okusov, koliko osvežujoče dobrote, za katero pa morajo zainteresirani odšteti kar precej denarja, pa še napitnina natakarju je takorekoč obvezna.
Seveda prodajajo v teh barih tudi sladoled v stožcih (cono), v katere položijo, po želji kupca eno, dve, pa tudi tri kepice sladoleda. Cena takšnemu stožcu gre od 1000 do 2000 lir. Za ta sladoled pravijo, da je napravljen še po nekdanjih receptih, ponekod ga celo delajo lastniki barov sami. Nekaj bo že držalo, vendar so tudi to že sladoledi, ki morajo odgovarjati vsem higienskim predpisom, ki morajo biti nepokvarljivi in torej ne smejo vsebovati snovi, ki vročine ne bi vzdržale. (N. L.)
poletne prireditve
GLEDALIŠČE ROSSETTI
FESTIVAL OPERETE
Jutri, 14. t. m., ob 20.30; Pri belem konjičku (R. Benatzky in R. Stolz). Zadnja predstava.
TRG UNIJA'
V	petek, 15. t. m., ob 20.30: koncert Mestne godbe G. Verdi.
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI
Jutri, 14. t. m., ob 21. uri in 22.15 v italijanščini.
V	soboto, 16. t. m., ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
SESLJANSKI ZALIV (pri Karaveli)
V	soboto, 16, t. m., ob 20.30 nastop ansambla OCHO RIOS.
razne prireditve
Sekcija KPI E. Berlinguer prireja 14., 15., 16. in 17. avgusta v Sempolaju FESTIVAL UNITA' IN DELA.
_____________izleti_______________
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 20. avgusta izlet v Kumrovec v rojstno hišo maršala Tita in v Spodnjo Stubico — spominsko obeležje hrvaško-slovenskega kmečkega punta v letu 1573, ki ga je vodil Matija Gubec. Vpisovanje danes, 13. avgusta, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih v Ul. Cice-rone 8.
razstave
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini, Trg Vittorio Veneto 4, je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki:
11.00	- 13.00.
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove: Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov. Razstavljajo: Ivan Ballarini iz Šempolaja, Nino Bon iz Križa, Antonio Mosetti in Milan Pernarčič Jz Nabrežine, Albert in Miloš Zidarič iz Šempolaja.
V	Palači Costanzi (Trg Unita) je do konca meseca na ogled zgodovinska razstava SANJE O VALČKU - dunajska opereta v Italiji.
Na Gradu sv. Justa so do 31. t. m. razstavljene STARINSKE MUČILNE NAPRAVE.
SKD Tabor — TABOR '86. Odprta je razstava Lutke in maske Trdinove-Sosičeve KRESNE NOČI. Uvodna beseda Sergej Verč.
čestitke
Danes praznujeta 25-letnico poroke MILKA in PEPI RAPOTEC. Še na mnoga zdrava in srečna skupna leta jima želijo mama Francka, oče Alojz, brata Mirko in Marjan ter sestra Silva z družinami.
| včeraj-danes
Danes, SREDA, 13. avgusta
LILIJANA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 — Dolžina dneva 14.15 — Luna vzide ob 14.49 in zatone ob 23.44.
Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta
ALFRED
PLIMOVANJE JUTRI: Ob 3.43 najvišje -3 cm, ob 8.07 najnižje -12 cm, ob 15.43 najvišje 32 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 31,7 stopinje, zračni tlak 1013,3 mb ustaljen, veter 20 km na uro vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Aversano, Luigi Puschel, Daniel Gabas, Diego Vižintin, Andrea Tartaggia, Tania Cerni, Elisa Termini, Gaia Šansone, Stefano Chirsich.
UMRLI SO: 89-letna Anna Grippari vd. Brenči, 73-letni Paride Scalchi, 79-let-ni Federico Calacione, 84-letna Rosa Pulze vd. Berto, 86-letna Maria Miklavec vd. Kette, 73-letni Giovanni Gombač, 92-letna Cherubina Giurco vd. Ersani, 78-letni Terzilio Fascini, 73-letni Tomaso Costanzo, 91-letna Maria Donda, 86-letna Ofelia Brandolin, 46-letna Marisa Zimolo por. Bertogna.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote,
16. avgusta 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_________mali oglasi__________________
TEREN v okolici Bazovice ali Lonjerja vzamem v najem za obdelavo ob prostem času. Tel. 577786 — Elide.
RESTAVRACIJA išče sposobno kuharico-natakarico. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Kuharica".
PRODAM 80-basovsko harmoniko scan-dalli v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. (0481)78034.
PRODAM mercedes 200 - - benzin, v odličnem stanju, letnik '79, prevoženih
90.000	km. Tel. 299269.
PRODAM avto 127, letnik '79, v odličnem stanju. Tel. 228670.
PRODAM moto guzzi 50, v dobrem stanju. Tel. 226113 ali 228547.
PRODAM motor alfa romeo 1750. Tel. 226113 ali 228547.
OSMICO je odprl Edi v Praprotu. Toči sortirana bela vina in teran.
V SREDIŠČU ŠTANDREŽA prodam zazidljivo parcelo, 506 kv. m. Tel. 0481/391697.
PRODAM 100 1 belega vina in 100 1 terana. Tel. 227411.
PRODAM ape 150 kub. cm, star 3 leta. Tel. (0481)882020.
CAGIVO ELECTRA 125 prodam po ugodni ceni; dva meseca staro, prevoženih 1.200 km. Informacije po tel. (0481)87711 v večernih urah.
SE ŽELITE UČITI FRANCOŠČINE? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih.
darovi in prispevki
Nosilci krste pok. Josipa Husuja darujejo 100.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Bernarda Žuljana darujeta družini Hrvatič in Gombač 20.000 lir za SKD Slavec.
V	počastitev spomina padlega brata daruje Viktor Hrvatič 40.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Bernarda Žuljana daruje Sonja Sancin 20.000 lir za pevski zbor Slavec.
V	počastitev spomina Santine Petaros darujejo Marija Glavič-Slama 50.000 lir za šentjakobski cerkveni pevski zbor; družini Pahor — Slama pa 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	počastitev spomina drage tete Santine Petaros darujejo Robert in Magda
50.000	lir za cerkev na Katinari; Mitja in Tamara pa 50.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Namesto cvetja na grob Roze Glavine daruje družina Zobec (Boršt 110) 10.000 lir za mešani pevski zbor Slovenec.
V	isti namen daruje družina Mauri
10.000	lir za mešani pevski zbor Slovenec.
Namesto cvetja na grob Josipa Husuja darujeta Mara in Viktor Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Husuja in Pepko Grilanc darujeta Ernesta in Lado Ukmar
20.000	lir v isti namen.
V	spomin na Josipa Husuja daruje Angelo Skerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Pepko Grilanc darujeta Jolanda in Pepi Versa 10.000 lir v isti namen.
Ob 3. obletnici smrti drage mame Ivane (12. 8.) darujeta hči Berta z možem Stankom 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu in sin Albin z družino 20.000 lir za ŠK Kras.
Ob prvi obletnici smrti (12. 8. 85) drage žene Gigie Žerjal-Bogatec daruje v spomin Viktor Bogateč (Križ) 30.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa, 20.000 lir za ŠD Mladina, 20.000 lir za ŠD Vesna,
20.000	lir za KD Vesna, 20.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Križ, 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Bernarda Žuljana darujeta Lilijana in Sergio Grdelič 20.000 lir za cerkev v Ricmanjih.
V	počastitev spomina Rikarda Štoke darujejo žena in otroka 50.000 lir za pro-seški cerkveni pevski zbor, 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 50.000 lir za ŠD Primorje, 50.000 lir za dramsko skupino J. Štoka, 50.000 lir za mladinski krožek Prosek-Kontovel, 50.000 lir za krožek komunistične mladine Marij Štoka, 50.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Prosek-Kontovel, 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek-Kontovel, 100.000 lir za Sklad M. Čuk in 100.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak daruje Drago Sedmak 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na Romana Sferzo daruje Draga Vodopivec 15.000 lir za KD Bar-kovlje in 15.000 lir za TPK Sirena.
Pino Deponte (Ricmanje 11) daruje
50.000	lir za Partizanski klub v Boljuncu.
kino
ARISTON - 21.00 9 settimane e 1/2,
dram., ZDA 1985; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Demoni, groz., It. 1985; r. L. Bava; i. U. Barberini, N. Hovey.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Nightmare 1, srh., ZDA 1984, 9T; r. Wes Craven; i. Heather Langenkamp, Ronee Blakley.
□O
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982, 100'; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Sesso per-verso, mondo violento, porn., □ □ EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Brivido caldo, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 H mio nemico, fant., VB/ZDA 1985; r. VVolfgang Peter-son; i. Dennis Ouaid, Lou Gosset jr.
PENICE - Zaprto do 21. avgusta.
MIGNON - 17.00, 22.15 La časa vuota dopo il funerale, (Vamping), srh., ZDA 1985, 100’; r. Frederick King Keller; i. Patrick Duffy, Catherine Hyland.
ALCIONE - Zaprto.
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Notti particolari e bagnate, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Namesto cvetja na grob Angele Sedmak darujeta Gičko in Laura Sedmak
10.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
Namesto cvetja na grob Ivane Visentin daruje družina Silvio Rebula 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	isti namen darujeta Zofka in Marko
30.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob dr. Martelanca darujeta Erminia in Dušan Žerjal
30.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dr. Martelanca daruje Daniel Žerjal 30.000 lir za' Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob dr. Draga Martelanca darujejo . Milica, Ksenija in Laura Martelanc 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Nadjinega očeta Rikarda Štoko darujeta Rosana in Milan Pasarit
30.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Draga Martelanca darujeta družini Prezzi in Pasarit 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Rikarda Štoko daruje družina Legiša 20.000 lir za pevski zb'or Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ano Saksido daruje družina Legiša 20.000 lir za Glasbeno mati-
V	spomin na Nevo Di Lenardo daruje družina Legiša 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto, cvetja na grob Ivane Visentin darujejo nečaki Marjuči, Elio in Luciano z družinami 100.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Santino Petaros daruje družina Petrič 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob dr. Draga Martelanca darujeta družini Vidmar — Giaconi 30:000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina dobrega zdravnika dr. Draga_Martelanca darujeta Zorka in Mirko Čok 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja^ na grobova Milke Kralj in Bernarda Žuljana darujeta Pina in Evelina Legiša 40.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Miliča daruje družina Viktor Cesar (Repnič 43)
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Pepija Husuja darujeta Anica in Srečko Orel 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Etko Ukmar daruje Slavko Kalc 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Rikarda Štoko darujeta Vojko in Sava Pahor 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Pepija Husuja darujeta Alida in Vojko 30.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Rudolfa Gombača darujeta žena Lidija in sin Ervin 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Ivana Miliča darujejo žena Saša s hčerkama Nado in Sonjo
20.000	lir za KD Rdeča zvezda, 20.000 lir za ŠK Kras, 20.000 lir za Sklad M. Čuk in
20.000	lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Pepija Husuja
daruje družina Kemperle 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Josipa Husuja daruje Nada Kemperle 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Josipa Husuja daruje Marija Milič 70.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Pepko Milič darujejo Ivan, Dragica in Lojzi Kapun- 35.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 35.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Viktorije Kodrič darujeta družini Sirk — Rebula 30.000 lir za sklad Dela.
Namesto cvetja na grob Viktorije Kodrič daruje odbor Ljudskega doma iz Križa 50.000 lir za komunistični tisk.
V	spomin na nono Milko daruje družina Sedmak-Sossi 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu..
Namesto cvetja na grob Felicije Ma' kovec vd. Bresciani darujejo družine Briščik, Škabar in Vinci 50.000 lir za gradnjo kulturnega doma — spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob teti Feliol1 Makovec vd. Bresciani daruje Alberta Briščik 50.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Felicije Ma' kovec vd. Bresciani darujejo Alberto Pahor 10.000 lir, Tea Bresciani 10.000 lir; Mario Germek 10.000 lir, Rado Brescian*
10.000	lir, Ladi Bresciani 10.000 lir, Boris Hrovatin 10.000 lir, Luciano Versa 10.00 lir, Emil Škabar 10.000 lir, Mario Gen
10.000	lir, Milka Petelin 10.000 lir, Vladi' miro Bresciani 30.000 lir, Mario Brišči
10.000	lir, Ivan Briščik 10.000 lir, Bruno Milič 10.000 lir, Marino Kralj 10.000 ‘ir. Luciano Cicuto 20.000 lir ter Nini in Car la 20.000 lir za gradnjo kulturnega doin — spomenika padlim v NOB iz Brišci kov.
Namesto cvetja na grob Valerije Pr sel daruje družina Opeka (Bazovica 2/
20.000	lir za Skupnost družina Opčine-
V	spomin na dr. Karla Martelanca d ruje Avguštin Čok 30.000 lir v isti n men.
V	spomin na Viktorja Stoparja darut ta Pepca in Edvard Grgič 10.000 lir za Sloga.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 12. 8. 1986
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona ..., Grška drahma .., Kanadski dolar ..
1.410.—	Japonski jen.......
685.—	Švicarski frank  
209,50	Avstrijski šiling__
608.—	Norveška krona ...
32,5	. Švedska krona.....
2.100.—	Portugalski eskudo
1.890.—	Španska peseta ....
180.—	Avstralski dolar ...
10.— Debeli dinar..........
1.000.—	Drobni dinar.......
BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Dom|0 831-131
(IžinCS □ stran V
Poletni čas - poletno branje
Najbolj iskani vodiči in lažje knjige
Ali se še spominjate zimskega tarnanja, da nimamo časa, da bi prebrali knjigo. Sodobni čas, učenje, delo vse to nas ovira, da bi vzeli v roke pametno knjigo. Najpogosteje jo kar pusti-nio v predalu. Poleti bo dovolj časa; takrat jo bomo prebrali. No, ta usodni Poletni čas je že tu. Ne vam kako je z vami. Sam trenutno prebiram tiskovino, o kateri si ne bi upal trditi, da je ravno pametna. Pravzaprav v tej vročini kaj pametnega sploh ne bi utegnil citati.
Kako pa je z našimi someščani? Kaj Prebirajo v poletnem času? Človek dobi odgovore na ta vprašanja samo v knjigarnah. Zaradi tega smo se odločiti. da obiščemo tržaške knjigarne.
Najprej smo se podali v Ulico sv. Frančiška v Tržaško knjigarno. Obiskovalcev je kar mrgolelo, tako da nam je bilo skoraj žal odtegniti marljivi Sonjo Bezin in Liano Drašček od njunega dela. Povedali sta nam, da ljudje
kupujejo predvsem turistično literaturo in lažje romane. Dobro gredo v prodajo romani in knjige, ki jih je pred kratkim izdato ZTT (na primer Ber-tholdova knjiga "42 atentatov na Hitlerja"). Med poletne uspešnice sodita tudi "Trubarjev svet" in "Trubarjevo berilo", za kar se gre zahvaliti letošnjim proslavam ob 400-letnici smrti znamenitega slovenskega reformatorja.
Italijanski kupci se zanimajo predvsem za turistične karte in vodiče o Sloveniji in Jugoslaviji in za knjige o slovenski manjšini v Italiji. Zadnje čase kupujejo italijanski odjemalci tudi precej knjig o šahu. Očitno je londonski dvoboj med Karpovom in Kasparovom vnel strasti ljubiteljev te igre.
Uslužbenka v knjigarni Mondadori nam je povedala, da odjemalci kupujejo predvsem počitniško literaturo. Prodajalka je mnenja, da je najvažnej-
ši činitelj, ki vpliva na izbiro knjige v teh poletnih mesecih, živopisanost platnic. Povedala nam je, da tudi izložbo pripravijo na podlagi poletnih katalogov, ki jih posreduje založba Mondadori.
Tudi knjigarna Capelli se je prilagodila poletnemu vzdušju. Izložbo je opremila s turističnimi vodiči iz vsega sveta in v vseh najvažnejših mednarodnih jezikih. Uspešnica v tej knjigarni je knjiga Milana' Kundere "Lo scherzo", ki so jo pred kratkim prevedli v italijanščino.
Nato smo prečkali Korzo in smo se podali v knjigarno Italo Svevo. Izza ene izmed stojnic nas je prijazno pozdravil upravitelj Piero Laine iz Boršta. Povedal nam je, da gredo v prodajo predvsem strokovne knjige, lahki romani in turistični vodiči o Trstu, ki jih kupujejo predvsem turisti. Ob stojnici je starejši gospod izbiral, knjigo. Potožil nam je, da kot upokojenec ne more potrositi veliko denarja za knjige in zaradi tega, če je le mogoče, seže po cenejših izdajah. Sicer pa je član nekega knjižnega kluba, ki mu vsaki mesec pošilja domov katalog novejših izdaj. Poleti najraje prebira dela ruskih klasikov.
S Korza smo pripešačili v Staro mesto. Tu smo stopili v antikvariat. Prodajalka nam je povedala, da poleti dejavnost v teh trgovinah praktično zamre. Zaživela bo septembra, ko se bodo ljudje znebili prečitanih knjig.
V knjigarni Borsatti nam je lastnik Bruno Redivo povedal, da gredo dobro v prodajo avtorji kot so Marguez, John L. Clanchy, Wilbur Smith in Milan Kundera. V knjigarni "II Carso" v Sesljanu, katere je tudi lastnik, pa gredo bolj v prodajo "počitniški" naslovi. V Sesljanu gredo tudi slovenske knjige dobro v promet.
Tako smo zaključili našo odisejo po tržaških knjigarnah. Rabim izraz odisejo, ker v vsaki knjigarni, kjer smo se mudili, nas je zamikalo, da bi kaj kupili. Odisejevi mornarji so skušnjavi ušli s pomočjo voska v ušesih. Nam je pri tem bistveno pomagala prazna denarnica. (w)
Jeseni nov show po TV
Režiser Antonello Falqui pripravlja za jesen novo zabavno oddajo »Un altro varieta«. Show bodo predvajali jeseni ob petkih zvečer po drugem kanalu RAI. Med udeleženci bo tudi igralka Senta Berger (na sliki)
11-15 Televideo
13.00	Balet; Maratona d"estate 13.30 Dnevnik
13.45 Film; Per pochi dollari ancora (vestern, It. 1967, r. G. Ferroni, i. G. Gemma, D. Vadiš, J. Calvo -Italijanski vestern brez posebnih kvalitet in novosti)
15.25	Lutkovna serija: Muppet show
15.50	Dokumentarec: Tutti in pista nel sesto continente - II microcosmo
16-15 Risanka: Scooby Doo
17.00	Nanizanka: Sette spose per sette fratelli - Lite in famiglia
17.50	Risanka: Tom Story
18.15 Nadaljevanka: Guerra e pace (3. del)
19-	40 Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20-	00 Dnevnik
^0.30 Nanizanka: Professione pericolo - II tesoro dei pirati
21-	25 Dokumentarec: Destinazione
uomo - Medici nella savana
22-	15 Dnevnik
22.25	Športna oddaja: Mercoledi šport
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
13.00	Dnevnik
13.15 Nanizanka: Saranno famosi -Una stella cadente
14.10 Zabavna oddaja: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro in nanizanka Folly Foot	.
17.00	Film: Barbagialla il terrore dei sette mari e mezzo (kom., ZDA 1983, r. M. Damski, i. G. Chap-man, J. Mason, P. Boyle)
18.30	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Cera una volta un samurai - La spada di legno
19.45 Dnevnik
20.20 Športne vesti
20.30	Zabavni spored: Crazy Boat, vodi Ivana Monti
21.30	Dnevnik
21.40	Film: Convoy - Trmcea dastalto (dram., ZDA 1978, r. S. Peckin-pah, i. A. Mac Graw, K. Kristof-ferson, E. Borgine)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23 45 Film: L'isola del desideno (kom., ZDA 1948, r. H. Koster, i. T. Po-wer, A. Baxter)
19.00	Dnevnik
19.25	Informativna oddaja: Sembra ieri : 40 anni ma non li dimostra
20.00	Informativna oddaja: Finestra aperta
20.30 Film: L'anonima Roylott (dram., It. 1936, r. R. Matarazzo, i. I. Pola, P. Stoppa)
21.35 Dokumentarec: Delta serie
22.25	Dnevnik
22.50 Dokumentarec: Solo per la mušica - Michele Campanella
18.20
18.25
18.40
19.10
19.24
19.26
19.30
19.55
Poročila
Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - O treh labodih
Dokumentarna oddaja: Narodni
parki - Po reki Tari
Risanka
TV in radio nocoj Zrno do zrna
Dnevnik in vremenska napoved Šport: Mednarodni atletski miting
Ivana Monti v predstavi Crazy Boat, ki bo na sporedu ob 20.30 po drugem
kanalu RAI
17.00	Otroški program, vmes risanka Lamu in naniz. L"amico Gipsy
18.00	Nadaljevanka: Tra l amore e il potere
18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
Danes po Odprti meji:
TRST — V FJK se bo pouk pričel 18. septembra
TRST — O delovanju Tržaškega pomorskega kluba »Sirena«
OPČINE — Pričetek poletnih prireditev KD »Tabor«
REPENTABOR — Obredi ob velikem šmarnu
19.30	TVD Stičišče
19.50 Dokumentarna oddaja: Le gran-di mostre - Modigliani a Parigi
20.30	Film: Primavera di sole (dram., r. R. Thorpe, i. J. McDonald, L. Nolan)
22.05 TVD Vse danes 22.15 Variete: Te lo do io il Brasile, vodi Beppe Grillo
23.30	Nanizanka: Lucy
CANALE 5
D
8-25 Nanizanke: Mary T} ler Moore, 8.45 Maudi 9.15 Dalle nove ali cingue, 9.40 Aliči 10.00 Una famigli americana, 11.C Navy, 11.45 Love Boa 12.40 Lou Grant, 13.1 Navy
4.30 Film: La leggenda ( Genoveffa (pust., 196 r. A. Rabenalt, i. Rossi no Brazzi, Anne Ve , non)
■30 Nanizanke: Hazzar 17.30 II mio amico Ri ky, 18.00 L"albero del mele, 18.30 Dalle no\ alle cingue, 19.00 Are 2n baklo, 19.30 Kojak •30 Znanstveni tednik: B
2i -jn 5an9 Estate i-30 Film: Il faro in capo mondo (pust., 1971, K. Billington; i. Ki: o-. Douglas, Yul Brynne u Nanizanki: Sceriffo New York, 1.20 Iron: de
oc' RETEOUATTRO
6-30 Nanizanki: I giorni di Brian, 9.20 Mary Belo ir, niamin
Film; I figli del divor-zio (dram., i980, r. Jo-anna Lee; i. Barbara
Feldon, Stella Ste-vans)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Don Chisciotte, Banana Splits, She-ra
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: La sorellina (srh., 1980, r. Peter Medak; i. William Shatner, P. Duke Astin)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate
20.30 Nadaljevanka: Yellow Rose (7. del)
22.20 Nanizanke: Detective per amore, 23.10 Vicini troppo vicini, 23.40 I Ropers
0 10 Film: L idolo della citta (kom., 1975, r. Yves Robert; i. Marcello Mastroianni, Francois Fabian)
f|> ITALIA1
8 20 Nanizanki: Sanford and Son, 8.45 Daniel Boone
9.45 Film:. Il complice segreto (vestern, 1953, r. George Sherman, i. Joel McCrea, Barbara Hale)
11.00	Nanizanke: Sanford and Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuori-legge, 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Holly e Benji, Lo spec-chio magico
17.55 Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Storie di maghi e di guerrieri
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Šport: nogomet
0.30 Nanizanka Madigan
^JTELEPAPOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Otroški spored: Tivu-landia, vmes risanke Kimba, 18.001 predato-ri del tempo, 18.30 Uomo Tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore
20.30	TV film: Jazz Band (r. P. Avati, i. G. Cavina, C. Delle Piane, L. Ca-policchio, 2. del)
21.30	Film: Niente sesso... slamo inglesi (kom., 1973, r. Cliff Owen; i. Ronnie Corbett, Michael Bates)
23.30	Film
1.15 Nanizanka: Brett Ma-verick
^_____TELEFRIUU
13.00	Film:	Space man
(pust., r. A. Margheriti, i. R. Nutter, G. Fari-non)
14.30	Risanka: Hanna & Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Arrivano le spose
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.40 Film: Avventure d'a-more e di guerra (vojni, r. R. Walsh, i. T. Tryon, L. Hutchins)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Skag
H TELEOll ATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40—10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: West Aust (7. del); 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi A. Nanut, pianistka D. Tomšič; 11.25—13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00: S potovanja po Afriki; 13.20 Zborovska glasba: mešani zbor Ivo Lola Ribar; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10—17.00 Poletni mozaik: Glasbeni portret Urbana Kodra, 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25—15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pesmi E. Adamiča, M. Milojeviča in Z. Kodalyja;18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Koncert
za besedo; 20.35 S slovenskimi interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Werther;
22.30	Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost -Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.35 Glasba jugoslovanskih narodov
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje L. Biolcati; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasba; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 Evergreen; 18.00 - 18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 Nocoj z L. Biolcati;
19.00	Jazz.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Priprave za sejme na Espomegu
Septembra v Gorici modni sejem kmalu zatem pa Motorexporacing
Na jesen bomo v Gorici, na sejmišču Espomego, imeli nekaj sejemskih prireditev, od katerih bo ena pomenila precejšnjo novost za Gorico. Poleg že ustaljenega Motorexporacinga, sejma stanovanjske opreme in sejma kmetijske mehanizacije in drugih potrebščin za kmetovalce in vrtnarje bomo imeli v dneh od 26. do 29. septembra modni sejem z naslovom Flashmoda.
O tem so razpravljali na sestanku upravnega odbora posebne agencije za goriške sejme, ki so jo lani ustanovili pri Goriški trgovinski zbornici.
Na sestanku, ki ga je vodil predsednik zbornice Bevilacgua, so podrobneje preučili organizacijska vprašanja v zvezi s Flashmodo in Motorexporacingom.
Za modni sejem vlada ne le pri nas, marveč v vsej deželi, precej zanimanja, ker je to prvi tovrstni specializirani sejem v deželi. Zaradi tega se zanj zanimajo predvsem obrtniki tega sektorja tudi iz drugih pokrajin naše dežele. Seveda se za sejem zanimajo tudi trgovci, vendar so doslej več zanimanja pokazali obrtniki.
Sejem bo od 26. do 29. septembra. Na sporedu imajo tudi modne defileje, revije frizerjev, zgodovinsko razstavo krojaške dejavnosti, za katero po poskrbel Pokrajinski muzej. Na voljo bo še kaj drugega, kar bo zelo zanimivo.
Za Motorexporacing pa skrbi družba Outline. Ta je že v prejšjih letih na Espomegu priredila razstave športnih in dirkalnih avtomobilov in motorjev ter tekme, ki so privabile tudi do petdeset tisoč obiskovalcev. Letošnji program ni še do konca izdelan. Že sedaj pa lahko povemo, da bodo na sporedu ekshibicije gradstarsov, tj. dirkalnih avtomobilov z več kot tisoč konjskimi silami, ki jih uporabljajo na tekmah v Ameriki. Prireditelj bo poskrbel tudi za vrsto drugih zanimivosti, ki bodo privabile tudi žensko publiko.
Na Trgovinski zbornici so prepričani, da bodo jesenske in zimske sejemske prireditve uspele pritegniti ne le zanimanja publike, marveč predvsem gospodarskih in drugih operaterjev. To pa je najbolj važno. To tudi dokazuje, menijo na zbornici, da je bila pravilna izbira, ki je botrovala ustanovitvi posebne sejemske agencije. V času odkar imamo v Gorici sejem Espomego, se je namreč v vodenju sejma zvrstilo več zasebnih agencij. Po prvih uspešnih letih je zaradi sprememb v vodenju prišlo namreč do določenih stagnacij.
Objavljen lovski koledar za novo sezono 1986-87
Pokrajinski odbor za lov je te dni objavil lovski koledar za sezono 1986/87. Redna lovska dejavnost se bo pričela 17. avgusta, zaključila pa 10. marca. V primerjavi z lanskim letom je tokrat nekaj sprememb, zlasti kar zadeva selektivni lov na srnjaka. Zaradi posledic černobilske katastrofe je tokrat odpadel selektivni odstrel srnjaka v začetku poletja. Pri tej divjadi so namreč ugotovili zelo visoko stopnjo radioaktivnih izotopov in je bila prepoved lova slej ko prej upravičena.
Glede skorajšnje lovske sezone, velja zabeležiti, da se bo 17. avgusta začel lov na tako imenovano drobno divjad, zlasti na različne vrste ptic. Tako bo dovoljen odstrel prepelic, grlic, škorcev, škrjančkov, kljunačev, šoj, srak, kavk, divjih rac in nekaterih drugih vrst ptic.
Od 14. septembra dalje bo odprt lov na divjega prašiča in srnjaka, seveda ob spoštovanju načrtov o gojitvenem odstrelu. Od 14. septembra dalje se bo začel tudi selektivni odstrel srnjaka. Od 1. oktobra bo mogoče loviti fazane (samice in samce) ter srne. Odstrel srn in fazank se bo določil na podlagi predhodno odobrenih načrtov. 31. oktobra se zaključi lov na fazanke, srnjaka in jerebice. Od 1. novembra do 14. decembra bo trajal lov na zajca, konec decembra se zaključi lov na fazana, merjasca in srno, 31. januarja na škr-
janca in škorca, 1. marca na divje race in druge vodne ptice.
Nekoliko drugačen koledar velja za izvajanje lova na obalnem področju. Lov se bo tu pričel šele 17. septembra, zaključil pa 10. marca.
Na celotnem območju goriške pokrajine je tudi v prihodnji lovski sezoni dovoljen odstrel lisic, zaradi nadzorstva nad morebitno prisotnostjo gozdne stekline.
Lova prosta dneva (ko ni dovoljena nobena lovska dejavnost, razen selektivnega lova na srnjaka) bosta v prihodnji sezoni torek in petek.
3.000 mladih fazanov spuščenih v lovišča
Lovske družine v Vipavski dolini skrbijo za ohranjanje oziroma pospeševanje staleža divjadi. Medtem ko narašča stalež visoke divjadi in zajcev, se je v loviščih zmanjšalo število fazanov. Razredčile so jih bolezni in morda ponekod tudi prevelik odstrel. Zaradi tega so lovske družine nabavile 3 tisoč fazanov, starih po 12 tednov, ki jih bodo te dni spustile v lovišča od Podnanosa in prek Nove Gorice do Prvačine in Dornberka. Lovišča v Vipavski dolini bi radi čimprej obogatili tudi z jerebicami, saj se je tudi stalež
te divjadi v zadnjih letih zmanjšal. Kar zadeva lovsko dejavnost na Goriškem, naj še omenimo, da so člani Lovske družine Trnovski gozd odprli lovsko kočo. Preuredili so jo iz nekdanje gozdarske koče na Krnici pri Trnovem. Omenjena lovska družina ima 116 članov.
(m. d.)
Tombola v Podturnu
Nekaj tisoč ljudi je bilo v ponedeljek zvečer na prostoru, kjer se odvija šagra v Podturnu. Na sporedu je bila namreč tombola z bogatimi denarnimi nagradami. Tombolo v vrednosti 1 milijona lir so si porazdelili trije zmagovalci. Imen, zaradi davčne tajnosti, niso objavili. Šagra v Podturnu se nadaljuje.
•	Zastopniki tržiškega pristanišča
so na lesnem sejmu v Celovcu avstrijskim gospodarskim operaterjem razkazali možnosti, ki jih ima to pristanišče za izvoz avstrijskega lesa.
•	Mladi udeleženci poletnega počitniškega centra v zavodu Lenassi v Gorici so pred dnevi bili v gosteh v goriški vojašnici ter tudi na postaji go-riških gasilcev. V nasledjih dneh bodo obiskali županstvo, grad in letališče.
Vsak dan kopalci pod avtocestnim mostom pri Sovodnjah
Tudi hladne vode Soče privabljajo kopalce, ki jim je morje predaleč
Pobratenje Romans - Šempeter
Ob krajevnem prazniku v Šempetru pri Novi Gorici, 15. septembra, se bodo tam pobratili z Občino Romans v goriški pokrajini. Obe območji med seboj že dalj časa uspešno sodelujeta. Pobratenje sodi v okvir pobude predsednika Goriške pokrajine Cumpete, naj bi se vse občine v pokrajini pobratile s katero od krajevnih skupnosti ali občin na sosednjem goriškem območju oziroma drugod v Sloveniji.
Prvi del pobratenja bo v Šempetru, pozneje pa bo slovesnost tudi v Ro-mansu. (m. d.)
Zadovoljstvo
Scarana
Goriški župan Antonio Scarano je izredno zadovoljen z izidom proslav ob 70-letnici zavzetja Gorice po italijanskih četah med prvo svetovno vojno. Še zlasti je zadovoljen, tako povzemamo iz tiskovnega poročila Goriške občine, zaradi prisotnosti zastopnikov vseh občin goriške pokrajine. Scarano izraža v zvezi s tem zadovoljstvo, da so bili prisotni tudi župani občin, v katerih je slovensko prebivalstvo v večini. To pomeni, pravi goriški župan, da je prebivalstvo Posočja danes enotno v hotenjih.
Že nekaj tednov nam letošnje poletje kaže svoj pravi obraz. Toplo in predvsem vlažno vreme nas izčrpuje od jutra do večera, le ko zaide sonce se človek lahko naužije nekoliko bolj svežega zraka. Mesec avgust je tudi sinonim počitnic, saj velika večina tovarn zaustavi celotno proizvodnjo in pošlje svoje delavce na zasluženi oddih.
Kam pa gredo vsi ti ljudje? Največji odstotek se odloči za od sedem- do štirinajstdnevno letovanje pri morju. Bolj premožni si lahko privoščijo izlet v kakšno južno turistično državo kot na primer v Grčijo, Španijo, Tunizijo ali Maroko, manj premožni pa se zadovoljijo tudi s Sesljanom, Devinom, Grljanom ali Gradežem.
Nekaterim pa ni do morja in do prevročih krajev, zato najraje krenejo v hribe. Seveda pa tudi v hribih naletiš na petičneže, ki se sprehajajo po Gortini ali po Chamonixu, kjer jim zvečer ne manjka zabave in luksuznih atrakcij. Če pa si od tistih, ki rad kreneš v naše Julijce, bodi prepričan, da ti bo tudi navadna klop v koči še kako do-
brodošla, ko ne boš dobil drugega ležišča.
Toda kamor greš, vse stane. Zato se je letos precejšnje število družin odločilo, da bodo letovali kar na domačih tleh. Kaj pa je pri tem lepšega kot zaplavati v vodah sveže, a žal ne preveč bistre Soče? Stopili smo do njenih bregov, ko teče mimo Sovodenj in zabeležili zgornji posnetek. Srečali smo veliko mladine, ki se je namakala v pri-
jetno osvežujoči vodi. Večja skupina teh se je navdušeno zabavala s tovor-niakovo zračnico, ki še dandanes privlačuje razposajene fante in dekleta. V mirnejših kotičkih smo srečali tudi parčke, ki jih velika vročina ni toliko motila. Zamikalo nas je, da bi se tudi mi osvežili v leni Soči, toda delovne obveznosti so nam prekrižale tudi to zamisel. No, pa drugič, saj kot kaže vročine ne bo prav kmalu konec.
MARKO ČUBEJ
prispevki
Za goriški Zeleni križ so v razne namene darovali naslednje denarne vsote: Ornella Principe 20 tisoč lir, družine Cu-lot, Custrin, Taino in Zuliani 40 tisoč, rekreativni odsek občinskega podjetja za storitve iz Gorice 550 tisoč, družina Ussai 50 tisoč, Maria in Renzo Deperis 100 tisoč, Tina Forcisi in Maria Ouarantino 50 tisoč, Elio Valentinuzzi in Enzo Violano 55 tisoč, Luigi Russo 25 tisoč, družina Ceschia 60 tisoč, Pietro Santacroce 100 tisoč, Olga Montico 50 tisoč, Gabriella Cetercic 40 tisoč, Addolorata Mastran-drea 20 tisoč, družini Suttorini in Treu 30 tisoč, družina Brilli 30 tisoč, družini Riz-zutto in Punteri 50 tisoč, Ottavio in Anita Gnesutta 20 tisoč, hči in svak Adele Zitter 20 tisoč, Carmen Brilli Melis 30 tisoč, Bruna Visintin 20 tisoč, Laura Za-nello z družino 10 tisoč, Roberto in Rosa-rio Lollis 50 tisoč, Luciano Paulin 50 tisoč, N. N. 50 tisoč, družina Bubnič 100 tisoč in družina Roset 15 tisoč lir.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da bo od četrtka, 14., do sobote, 16. t. m., tridnevni izlet na Triglav in Cmir. Informacije pri Ivu Berdonu.
kino
Gorica
VERDI — Zaprto do 16. avgusta.
CORSO danes zaprto. Jutri 18.00 - 22.00 »Innamorarsi«
VITTORIA Zaprto do 18. avgusta.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Tri ali samo ena turistična ustanova?
Brezuspešna vloma v dve zdravniški ambulanti
Čeprav smo še sredi turistične sezone, se na Goriškem že razpravlja o bodočnosti javnih turističnih ustanov in povezavi med temi in drugimi inštitucijami s pristojnostmi na področju turistične valorizacije naših krajev. Povod za polemiko je deželna hipoteza o preosnovi sedanjih turističnih ustanov. Razlog za preosnovo naj bi bili predvsem preveliki stroški za delovanje vseh danes obstoječih ustanov. Tako naj bi v naši pokrajini "odrezali" turistični ustanovi v Gorici in Gradišču, ohranila pa bi se samo ona v Gradežu.
O tem problemu je v prejšnjih dneh zavzel stališče posoški sindikat CISL, ki je o njem razpravljal na skupnem sestanku s sindikalnimi predstavniki v odborih treh omenjenih ustanov. Ugotovili so, da je v preteklosti povzročala večkrat težave pomanjkljiva koordinacija s pobudami posameznih občin-
skih in pokrajinskega odborništva. Potrebno je torej, da Dežela bolje označi vlogo in pristojnosti turističnih ustanov.
Nikakor pa to ne sme pomeniti, po mnenju CISL, preprosto ukinitev ustanov v Gorici in Gradišču, ki sta v preteklosti učinkovito delovali za turistično valorizacijo celotne pokrajine jn ne samo njenega obalnega predela. Če naj se že izvaja določena reforma, predlagajo, potem naj ta pomeni okrepitev gradeške in ustanovitev druge turistične ustanove za preostali del pokrajine. Na tak način bi lahko v večji meri ovrednotili briške in kraške predele, ki so turistično nadvse zanimivi, ter druge kulturne in tradicionalne zanimivosti naše pokrajine, ki so nujno dopolnilo gradeški turistični ponudbi.
Avgust je mesec počitnic, saj veliko ljudi gre od doma. Eni gredo na morje, drugi v hribe ali na kako daljše potovanje širom po svetu. Preden odpotujejo, vedno skrbno pregledajo vsa okna in vrata, če so jih res dobro zaprli. Kdor ima v stanovanju kakšno večjo dragocenost, si nabavi tudi najboljše alarmne naprave, ki pa vedno ne delajo, kot bi sicer morale. Kljub temu pa jih večkrat ob povratku domov čaka neljubo presenečenje, ko ugotovijo, da so jim tatovi odnesli marsikaj dragocenega.
Tokrat so stanovanjske miši izkoristile odsotnost dveh zdravnikov, da so lahko obiskale njuni ambulanti. Najprej, in to najverjetneje v noči med soboto in nedeljo, so tatovi obiskali ambulanto kirurga Pasgualeja Arcuri-ja v Ulici Oberdan 3. Tu so podrobno preiskali vsak kotiček, ne da bi našli
nobenega zanimivega predmeta. Vlom je zdravnik prijavil goriški kvesturi šele včeraj, ko se je vrnil z vikenda domov.
Morda isti zlikovci so v noči med ponedeljkom in torkom vdrli v ambulanto zobozdravnice Marie Gemme Grusovin na Verdijevem korzu številka 115. Vlom je prijavila njena sestra, ko je včeraj hotela v sestrino ambulanto. Tudi tokrat so tatovi ostali praznih rok.
V naslednjih dneh, ko bo še več ljudi šlo na počitnice, pa čeprav samo za nekaj dni, bodo brez dvoma lopovi ostali doma, da bodo lahko delali, ne da bi jih kdo pri tem motil. Policija bo seveda poostrila nadzorstvo. Vendar pa velja tudi pri tem pravilo, da je treba kar se da paziti na lastno imovi-no.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 - 21.00 »Morilec v hiši« DESKLE 19.30 »Nekontrolirana moč«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel-44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Cecilia Mian iz kapele glavne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 13.30 Stanislava Cotič iz kapele glavne bolnišnice na sovodenjsko pokopališče.
Marko VValtritsch	11.
partizansko gospodarstvo j na sovodenjskem območju
Po tem občnem zboru so imeli v letu 1944 seji upravnega odbora še 29.oktobra in 31. decembra. Iz poročil je moč ugotoviti, da so imeli denarja na razpolago kar precej. V Goriški hranilnici so imeli naloženih več kot 228.000 lir, kar je bila za takratne čase precejšnja vsota.
Slovensko narodnoosvobodilno gibanje je takrat potrebovalo precej denarja. Predsednik sovodenjske posojilnice Andrej Pipan je bil tudi glavna osebnost ilegalnega narodnoosvobodilnega gibanja v Gabrjah. Zato se nam zdi, če pogledamo v zadružne knjige sovodenjske posojilnice, da
je takrat kar 150.000 lir iz posojilnice šlo za partizansko Posojilo zmacfte. V zapisnikih sej ob koncu leta 1944 najdemo namreč napisano, da so nekateri domačini vzeli posojila (vsako je bilo v vrednosti 10.000 lir). Seveda s poroki. Prosilci so izjavili, da bodo denar potrebovali za povečanje svojega posestva. To so bile običajne izjave, ki jih je dajal in še daje vsakdo, ki prosi za posojilo na banki. Dvomimo, da je hotel kdo večati ali obnavljati posestvo v najhujših mesecih vojne. Iz tega bi lahko sledilo, trditve pa ne moremo dokumentirati, da je ta denar šel Denarnemu zavodu Slovenije. Nekateri starejši domačini so potrdili to našo domnevo. Edini uradni namig, ki govori za to, je podatek po vsej verjetnosti s tem v zvezi, ko v zapisniku seje odbora leto dni kasneje, na jesen 1945, torej po osvoboditvi, predsedik nadzorstva Lukežič poroča, da se je pozanimal pri Denarnem zavodu Slovenije (ta je takrat imel podružnico v Ljudskem - nekdaj Trgovskem - domu v Gorici), da bi ta čimprej vrnil preostanek posojila v znesku 60.000 lir. Nikjer pa ni v dokumentih posojilnice napisano, kdaj so Denarnemu zavodu Slovenije to posojilo dali. To je bilo gotovo med vojno, na že omenjeni zvijačni način.
V prvih mesecih leta 1945, torej med vojno, ni bilo sej posojilničnega odbora. Prvo beležko v tem letu dobimo 30-aprila (datum je moč ugotoviti iz kasnejših zapiskov, kajti v zadružni knjigi tega dne datum ni napisan), ko je predsednik Andrej Pipan predal posojilnico v roke komisarju odseka za finance pri Okrajnem izvršnem odboru za Miren Mit' ku Pahorju. Poročilo o predaji so takrat podpisali knjig0' vodja Ksikst Hrovatin, predsednik Andrej Pipan in odbornik Andrej Vižintin ter komisar Mirko Pahor.
Ugotovili so stanje posojilnice dne 30. aprila 1945. \ blagajni so imeli 18.304,60 lire, v Goriški hranilnici so imeli naloženih 200.275 lir, vrednotnic so imeli za 96.930,80 lir6-Menična posojila so znašala 68.640 lir. Predsednik Pipan j6 komisarju Pahorju podrobno obrazložil izkaz vrednotnic last posojilnice, ki so bile hranjene pri Goriški hranilnici-Komisarju so izročili tudi vse zadružne knjige. Narodnoosvobodilna oblast je v tistih dneh imenovala svoje komisarje v vse kreditne ustanove na Primorskem, takoj po prevzem0 oblasti. Sovodnje so bile osvobojene že 30. aprila, saj s° Nemci, ki so imeli postojanko v vasi, odšli že dan prej.
Predsezonski pogled za kulise tržaških gledališč
Teatro Stabile s preverjenimi dramami
Verjetno so res minili časi, ko so ljudje radi in redno hodili v gledališče, takratno edino okno v svet kulture. V zadnjih letih pa je zanimanje za velike gledališke hiše precej zamrlo, verjetno tudi zaradi dejstva, da so cene vstopnic za predstave precej narasle, predvsem pa zaradi tega, ker so nas številne televizijske oddaje in kinematografi že do sitega nahranili z vsakovrstnimi, dobrimi in manj dobrimi filmi, prireditvami, odrskimi predstavami in podobnim. , Kljub vsakovrstnim težavam, s katerimi se spopadajo dramska gledališča in operne hiše, pa je deželnemu gledališču Teatro Stabile uspelo, kot se je pohvalil ravnatelj gledališča Sergio d Osmo, da je v zadnjih letih celo dvignil svojo kvalitetno raven. »Naše gledališče, o tem pričajo tudi statistični dokazi, nudi izredno veliko, in to na državni ravni.« In res so predstave v Rossettiju izredno številne, umetniško in kvalitetno zelo izpopolnjene. V glavnih vlogah večkrat nastopajo najslavnejši italijanski odrski 'gralci, scenografije in kostumi so polni fantazije in umetniškega čuta.
»Lansko leto,« nadaljuje d'Osmo, »je stalni ansambel našega gledališča postavil na oder štiri dramska dela. Svoje dejavnosti pa kljub uspehu ni-»rho prekinili niti v teh vročih poletnih mesecih. Vsi se že vestno in zavestno pripravljamo na novo sezo-uo. Kaže, da bomo letos na našem odru ponovili 'ansko uspešnico, Goldonijevega »Prilizovalca«, lahkotno in igrivo komedijo tega beneškega avtorja, jzredno zanimivo odrsko uprizoritev sicer brez več-lih umetniških ambicij, kjer igralci v celoti recitirajo y neapeljskem dialektu. S to predstavo bodo naši rgralci nastopali v najpomembnejših italijanskih gledališčih v svoji šestmesečni turneji. Z isto igro se homo predstavili tudi v Liguriji, v Borgiu Verezzi, ua tradicionalnem odrskem pregledu.
Občinstvo je treba obenem spomniti na velik us-Peh Podreccovih lutk, ki so doživele res izreden, uiednarodni uspeh. Rossetti je s tremi lutkovnimi Predstavami nastopil letos na znamenitem festivalu Vil pod Vezuvom. Slovite »marionete« različnih oblik in velikosti, od štiridesetih centimetrov do kar
Luigi Pirandello
dveh metrov visoke, so nato prepotovale skoro vso Evropo in se predstavile triintridesetim evropskim mestom. Na argentinskem mednarodnem festivalu odrske in glasbene umetnosti bodo prav te lutke predstavljale našo državo. Svojo uspešno pot pa bodo »marionete« nadaljevale v Rusiji, ZDA in Kitajski.
Kmalu po prvi, Goldonijevi predstavi, se bo težki odrski zastor gledališča Rossetti zopet dvignil. Tokrat bo občinstvo lahko prisostvovalo igri »Nocoj bomo improvizirali« Luigija Pirandella. Režiser dela je Giuseppe Patroni Griffi, v glavnih vlogah pa igrata Mariano Rigillo in Leopoldo Mastelloni. Na vprašanje, kako neki sprejema publika dela tega, sicer enega najpomembnejših italijanskih dramatikov in pripovednikov, ki »mori« bralca s svojimi eksistencialnimi problemi, teorijami o relativnosti
resnice in vrednot ter paradoksalnostmi življenja, mi d Osmo pove, da je Pirandello pri občistvu izredno priljubljen. Celo več — posebno mladi odkrivajo njegovo veličino in ga znajo ceniti, čeprav so informacije in znanje, ki so ga dobili v šolskih klopeh, v tem smislu precej pomanjkljivi. Upravni odbor in umetniški vodja sta zato sklenila, da bodo Pirandel-lu posvetili več pozornosti. V program svojih bodočih gledaliških sezon bodo zato vključili tudi najpomembnejša dela tega velikega literarnega umetnika.
Spored tržaškega italijanskega stalnega gledališča obsega nato še štiri igre znanih dramatikov. V jesenskih ali zimskih mesecih si bo mogoče ogledati dramo ameriškega avtorja Arthurja Millerja — »Smrt trgovskega potnika«. Delo prikazuje usode preprostih ljudi ter obsoja varljivi sijaj vrednot ameriške družbe. Nato bo na sporedu znana igra Edwar-da Albeeja z nasovom »Kdo se boji Virginije Wo-olf«, ki je bila pred nekaj leti vključena v reperoar SSG. Rossetti bo nato predvajal delo francoske avtorice Marguerite Duras, »Susanna Andler«. Četrta igra v izvedbi stalnega igralskega ansambla gledališča Politeama Rossetti pa bo romantična in zasanjana »Zimska pravljica« VVilliama Shakespeara, polna zanimivih dogodkov ter prepredena s sočnim, barvitim jezikom in bogatimi metaforami. Obenem pa bodo na sporedu še štiri ponovitve najuspešnejših iger iz prejšnjih sezon, že omenjenega Goldonijevega »Prilizovalca« ter tri predstave Podrecčovih lutk.
To leto je stalnim gledališčem v Italiji prineslo obilo razočaranja zaradi odločitve državnih organov, da ne bodo povišali letnega dohodka tem kulturnim ustanovam, čeprav so to dejansko že prej obljubili. Upravna odbora Politeama Rossettija in Slovenskega stalnega gledališča sta na to ostro reagirala in skupno poslala protestno pismo ministrstvu za turizem in kulturo. D Osmo meni, da bi moralo biti sodelovanje med obema gledališčema vsestransko — lahko bi bili na primer skupni celo gledališki laboratoriji, predvsem pa kostumografsko in scenografsko osebje. Možno bi bilo celo, da bi si Rossetti »izposodil« najboljše igralce SSG.
HJ
revije
Nova revija
Izšla je nova dvojna številka Nove revije, ki je v teh poletnih mesecih še posebej dobrodošla. Prvi del je kot običajno namenjen literarnemu ustvarjanju, prinaša nam dva prozna teksta ter nekaj pesniških prispevkov manj znanih avtorjev. Precejšnja pozornost je nato posvečena Mireaju Eliadeju, romunskemu zgodovinarju religij in svetovnih verstev. Ob vprašanju svetega in časa v zahodni in vzhodni filozofsko mistični tradiciji razmišlja Marko Uršič, Tine Hribar pa razpravlja o razliki med božjim in svetim, nanašajoč se na Heideggrovo interpretacijo Sofoklejeve Antigone in Sokrata. V rubriki "O literaturi" se z esejem Predpalimpsesti oglaša Taras Kermauner, ki ugotavlja, da se najsodobnejše kulturno umetniško snovanje v slovenskem prostoru vse bolj uveljavlja v novem konceptu, mlajša poezija postaja spet resnobna in prelomna v tem pogledu naj bi bila Gra-fenauerjeva poezija.
O gledališču razpravlja filozof Ivan Urbančič, osrednji intervju pa je tokrat namenjen Petru Kovačiču Perši-nu, uredniku revije 2000, ki se ubada z religioznimi, kulturnimi in umetniškimi vprašanji. Živahno branje nam ponuja esej Dimitrija Rupla, kjer avtor obširno piše o življenju v Sloveniji. Več prispevkov različnih avtorjev tematizira probleme jugoslovanske krize, po zanimivosti pa morda izstopa krajši prispevek Spomenke Hribar "Narod proletarec" in jugoslovanstvo. Temeljni problem in ironija zgodovine je danes kajpak ta, da je, kot ugotavlja avtorica, "narod proletarec" na oblasti in je razredni boj princip te ■oblasti ter kot tak torej dirigiran "od zgoraj".
V teh dneh v trdnjavskem mestu Palmanovi kar tri zanimive in različne razstave
PALMANOVA — V tem še danes utrjenem mestu v ^Podnji Furlaniji imajo v teh dneh polno najrazličnejših razstav. V utrdbi nad Čedajskimi vrati (italijansko pravijo tovrstni utrdbi »dongione«) je še do nedelje, 17. avgusta, odprta razstava starin, še posebej starega pohištva, ki je vzbudila precej pozornosti.
Že običajna je razstava starih tiskov, ki so jo letos priredili v stavbi, ki jo tu nazivajo Napoleonova smodniščnica in tti je blizu Oglejskih vrat. Priznan trgovec iz Padove tu hudi ljubiteljem likovne umetnosti vse polno umetnin. Na Prodajnih pultih lahko dobiš le nekaj deset tisoč lir vredne jdike, ki bodo krasile naš dom. V modo je namreč prišlo kopiti kako staro knjigo, iz nje izrezati slikovne strani in Pn uokviriti. V Palmanovi smo videli tako »zdelano« in “Predelano« tudi Valvasorjevo knjigo o lepotah Kranjske
Pršivec
dežele. Gre za originalni izvod knjige, ki je seveda končal v nekaj sto okvirjev. .
Moč je dobiti tudi stare dokumente iz časov Napoleona, avstrijske vladavine v Lombardu-Venetu, iz življenja v italijanskih kneževinah itd. Gre v tem primeru za najrazličnejše oglase raznih oblastvenih organov. Med temi je moč najti tudi kak zares zanimiv dokument. Našli smo nekatere, ki obveščajo javnost, da so tam okrog petdesetih let prejšnjega stoletja v Lombardiji dezertirali nekateri avstrijski vojaki, s katerimi se je moč pogovarjati po nemško, češko, slovensko pa tudi italijansko. Na voljo pa so tudi sodobnejši dokumenti, ki nas pobliže zanimajo. Nimajo sicer umetniške vrednosti, pač pa samo dokumentarno. Gre za nekatere dokumente italijanske zasedbe Ljubljanske pokrajine kot tudi Črne gore. Zanimivo je brati, kako je takratna fašistična vlada skušala prebivalstvu zasedenih krajev dopovedati, da imata Mussolini in Viktor Emanuel III. prav.
Seveda pa na razstavi najdemo tudi kaj bolj dragocenega. Gre za številne zemljevide, izdelek risarjev iz časov od 15. do 18. stoletja, ki opisujejo predvsem naše kraje. Gre tudi za razne vedute, ki so izdelek Canaletta, Rembrandta, Duehrerja in še kakega drugega umetnika. Te črnobele slike pa veljajo že stotisočake, v nekaterih primerih je treba zanje odšteti tudi kak milijon lir. Ta razstava prodajnega značaja bo odprta ves avgust.
V	soboto pa so v razstavnih dvoranah Videmskih vrat odprli zanimivo razstavo načrtov, kako ovrednotiti trdnjavsko mesto Palmanova. Razstavo je priredil Beneški bienale, seveda s sodelovanjem domače Občine ter naše Deželne uprave. Gre za ponovitev razstave, ki je bila lani v Benetkah. Beneški bienale je namreč pred časom razpisal mednarodni natečaj. Bil je to že tretji tovrstni mednarodni natečaj. Odzvalo se je kar osemdeset načrtovalcev iz vsega sveta. Najboljšo oceno je dobila poljska skupina, ki jo vodi Daniel Libeskind, direktor departmaja za arhitekturo Cranbook Academy of Art.
V	Palmanovi si je sedaj moč ogledati trideset najboljših in najbolj značilnih del, ki so bila poslana na natečaj v Benetke. Ta razstava bo odprta do letošnjega oktobra.
Trdnjavski prostori, ki so nekoč služili beneškim vojakom, ki jih je Serenissima tja poslala, da bi njeno ozemlje varovali pred turškimi vpadi, so sedaj postali zelo koristni za prirejanje raznih razstav. Čez zimo tam prirejajo tudi koncerte in druge kulturne prireditve. Seveda vse to velja za tiste prostore, ki so bili obnovljeni. Veliko jih je namreč takih, ki potrebujejo temeljite obnove.
MARKO WALTRITSCH
Poletni spored v Križankah
Tudi avgusta bodo skoraj vse prireditve v festivalskih prostorih v Križankah, glavne v poletnem gledališču, manjše ali komorne v preddverju, cerkvi, na malem dvorišču ali v Viteški dvorani, nekatere pa v Slovenski filharmoniji ali celo v stolni cerkvi.
Vse predstave, razen posebej označenih, se bodo začele ob 20.30.
13.8.
14.8.
15.8.
17.8.
18.8.
19.8.
20. 8.
21.8.
22.8.
23.8.
24.8. ob 19.00
25.8.
26.8.
27.8.
28.8.
29.8.
30.8.
31.8. ob 19.00
Ponovitev večera s skupino Teatro de danza espanola Večer pantomime z Andresom Valdesom in Jano Kovač Gari Grodberg - orgle (Sovjetska zveza )
Tjaša Požar - čembalo
Koncert Moskovskega komornega orkestra dirigent Vladimir Tretjakov Fedja Rupel - flavta in Marjana Korošec - klavir (J. S. Bach, Hdndel, Donizetti, Reinecke, Roy, Borne)
Valerij Klimov - violina (Sovjetska zveza)
Blažanka Arnič - klavir
(Mozart, Schubert, Arnič, Gattermeyer, Stravinski)
Varicije na ljudsko pesem DESETNICA s Svetlano Makarovičevo Rok Klopčič - violina in Hinko Haas - klavir (Brahms, Beethoven)
Het Residentie Orkester den Haag, dirigent Hans Vonk solist Zino Vinnikov- violina (Krenek, Mozart, Stravinski)
Marjana Lipovšek - mezzosopran, Alfred Burgstaller
- bas, Marijan Lipovšek - klavir
(Monteverdi, Purchell, Dvoržak, R. Strauss, Čajkovski)
Orkester in zbor Les Volontaires (Francija) dirigent Jean Fouguet Musorgski, Bizet, Rameau, Verdi)
Orkester moskovske filharmonije
dirigent Dimitrij Kitajenko
solist Vladimir Krajnjev (Rahmaninov, Čajkovski)
New Swing Ouartet s solistko Nado Kneževič
in Jazz kvartetom Silva Štingla
Adams-Strouse: APLAVZ - musical režija in koreografija Gene Foote,
dirigent Pero Gotovac, GLEDALIŠČE KOMEDIJA, Zagreb Črnske duhovne pesmi s Star-Scape Singers (Kanada) umetniški vodja Kenneth G. Mills Večer umetnih in narodnih pesmi z Ribniškim oktetom
Od 24.8. do 30.8. Minifest lutkovnih gledališč. Predstave, katerih razpored bomo objavili naknadno, bodo v ljubljanskem Lutkovnem gledališču.
Pogled na Stritarja pripovednika ob 150-letnici njegovega rojstva
\ Ljubljani je bil tudi letos tradicio-aini seminar slovenskega jezika, literatu-
ln kulture. Iztekel se je pred slabim ssecem. Kot običajno je izšel zbornik s slif.._avanii’ ki so osvetlila določene plati
literarnega in vidika. Iz zbor-TJ'* la Domo ponatiskovali predavanje dr. zatJaža Kmecla o Josipu Stritarju, tudi n l' Ker je slovenski narod letos proslav-mi iso—letnico rojstva tega velikega pisatelja.
UtaVai1? Stritar, ki se je rodil pred 150 leti, je v t„al dolgo življenje, skoraj 87 let (1836—1923); knijij casu, ki je hkrati klasični čas slovenske vega iVn°sti’ ie dobrih deset let živel v vlogi pr-njevai terame9a voditelja, informatorja in oce-ZtiatnpCa- Leta 1867 piše študent Levec, kasneje iti nri- ,lt; urGdnik in kritik, svojemu varovancu je zlaf e^u Janku Kersniku o njem: »Ta človek tia sv t a denarja vreden, pozna vse literature etu, ima estetiko popolnoma v glavi in vrh
hm enstva z jezikovnega, jnetnostnozgodovinskega
tega veliko zdrave pameti, bistrega uma, čutečega srca in neko posebno moč jezika.« Mladi so mu po Levčevih besedah verjeli, kot je Mojzesu izvoljeno ljudstvo. Tudi Levstik gja je priporočal Jurčiču kot "prvega estetičnega pisatelja na jugu slovanskem". Že proti koncu 70. let pa je tega "prvega estetičnega pisatelja" vse zapustilo, "svojo" literarno revijo Zvon je moral pisati domala sam, mladi so ustanavljali in ustanovili lasten literarni časopis. Jurčič se je s Stritarjem po nekem globljem pisateljskem in razlikovalnem nagonu razšel že mnogo prej, Levstik se ga je kljub naravnost inferiornemu in bolnemu Stritarjevemu vabljenju izogibal in se norčeval iz njega - v duhu znanega epigrama o "solznodolskem pesniku", kot je Stritarja rad imenoval:
Zemlja je solzna dolina, baba je moška sladkost,-to je vseh ukov sredina, to je vsa moja modrost.
Seveda je Stritar živel javno literarno življenje tudi še poslej, toda mnogo bolj na obrobju. Telesno daleč (do nekaj kratkih let pred smrtjo
je živel na Dunaju) se je nekako odrinil tudi v duhovno margino, pa čeprav so prenekateri njegovi kasnejši kritični spisi enako sveži, razboriti in tenkočutni. Tolikšne bleščave in avtoritativnosti, vsesplošne hvale in priznanosti kot konec 60. in skozi 70. leta pa ni doživel niti približno nikoli več. Pri živem obstajanju je postal nekakšno opozorilo glede minljivosti in minevanja vsega; eden najpodrobnejših raziskovalcev njegovega dela, pod starost pa natančni izpraševalec, literarni zgodovinar Ivan Prijatelj, je na koncu, že po Stritarjevi smrti seveda, tvegal duhovito, čeprav nekam sramežljivo skrivano in morda le prehudo oceno, češ da ni bil Stritar niti pretirano razgledan niti vrhunsko nadarjen niti voditelj in tako naprej, temveč vsega ravno prav za takratne slovenske razmere, potrebe in obzorja. Če bi bil več in bolj, bi bil najbrž nerazumljiv, zato neodmeven in neučinkovit.
Paralelizmi (ali osnove) takšne protislovne dvojnosti pa so bili tudi v njem samem. Kot kritik je zahteval neizprosnost, kot pripovednik je bil alergičen sentimentalist in malanhblično gostobeseden idilik. Na eni strani je zahteval, naj bo
literatura od nikogar odvisna »gospa« in se s tem upiral janzenističnemu načinu konfesionalne logike, po kateri je pač vse, še posebej pa umetnost kot vrhunec duha, izključno odsev božjega aksioma, po drugi pa je prav rad od literature zahteval moraliziranje in poučevanje. Po naravi ga je bilo strah javnosti in se je zato v javnosti pojavil šele v Kristusovih letih, po tridesetem, na drugi ga je izjemno veselilo sleherno občudovanje. Veljal je za najbolj literarno informiranega Slovenca, hkrati pa je sodobnikom ponujal sto let stare literarne obrazce - literarni zgodovini je znano njegovo vzorovanje pri Rousseauju, Goetheju, Foscolu, Schopenhauerju, pa čeprav je rad zagotavljal, da je vse, kar je pripovednega napisal, utemeljil na lastni izkušnji in da ima sleherna literarna oseba svojo živo in realno podlago, takšna dvojnost je navsezadnje sicer bolj naključno pa zgovorno izražena tudi z njegovim priimkom in njegovim umetniškim imenom: po priimku Stritar, nemško prepirljivec, bojevnik, po psevdonimu Miran - tih in nevaren.
(Se nadaljuje)
MATJAŽ KMECL
Proces o črnih stavah in Udinese
Mazza ne popušča
FIRENCE — Predsednik Udineseja Lamberto Mazza se ne da. »To je stm-mentalizacija, neumnost v vseh pogledih,« je dejal od odločitvi bodočega predsednika Dal Cina, da se o-bme do pretorja, ker Mazza ni pokazal nobenega namena, da odstopi. Sedanje lastništvo večine delniškega paketa Udineseja je namreč zahtevalo od Mazze, da odstopi, kar naj bi o-lajšalo obrambo društva na prizivnem procesu o črnih stavah.
Mazza pa na to' uho noče slišati in tako se je včeraj Dal Cin res obrnil do videmskega pretorja z zahtevo, da Mazzo suspedira. Idealna rešitev bi seveda bil njegov prostovoljni odhod. Zato so predlagali tudi možnost, da bi ga suspendirali samo za čas trajanja procesa, kar pa je dokaj težko izvedljivo. Naj pride do ene ali druge rešitve, odnosi med sedanjim lastništvom in Mazzo so se očitno zaostrili in nič ne kaže, da namerava ena ali druga stran kaj popuščati.
NOGOMET: PRIJATELJSKE TEKME
Poraz Udineseja
Tudi včeraj ni manjkalo prijateljskih nogometnih srečanj. Za Udinese ne prihajajo iz Gradca nič kaj razveseljive vesti, saj je proti avstrijskemu prvoligašu GAK, ki je trenutno na 10. mestu prvenstvene lestvice, izgubil s 4:2 (1:0). Avstrijci so vodili že s 3:0, nakar je trener Udineseja zamenjal kar sedem igralcev, med katerimi tudi Edinha. A tudi Avstrijci so v drugem delu poslali na igrišče osem mladih sil, ki pa so povsem nadigrale goste.
Na turnirju »Columbus Cup« v Genovi pa so takole igrali: Genoa -Sampdoria 7:6 po enajstmetrovkah (1:0, 1:1); Milan - Argentinos 6:5.
Prijateljsko tekmo je odigral tudi Spal, ki je z 2:0 (0:0) izgubil proti Dnjepru.
Edwin Moses že v legendo
BUDIMPEŠTA — In stokrat zaporedoma: tolikokrat je namreč Američan Edwin Moses stopil na najvišjo stopnico v teku na 400 m z ovirami, kar bo verjetno nemogoče u-spelo še komu drugemu, še zlasti ne, ker se Moses verjetno ne bo ustavil pri tej številki, saj je napovedal, da namerava celo popraviti svoj svetovni rekord na tej razdalji. Tudi na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti, kjer je dosegel to okroglo številko v svoji naravnost fantastični seriji uspehov, hi imel prave konkurence
Po Budimpešti, kjer je padel evropski rekord v troskoku (postavil ga je Bolgar Markov z znamko 17,80 m) bodo nocoj oči uperjene na miting v Zurichu, kjer veliko pričakovanje vlada zlasti za nastop Maročana Ao-uite in. Norvežanke Kristansenove na 3.000 m. Na startu bodo tudi Američan Carl Lewis, Sebastjan Coe, Američanka Evelyn Ashford in še vrsta zvenečih imen,
(Na sliki AP: Edvvin Moses po zmagovitem nastopu v Budimpešti).
KOŠARKA: pri Stefanelu še vse odprto glede tujcev
Od danes do 23. t. m. v Madridu
Odrekli so se tudi Samu Williamsu
Svojčas smo že poročali o ponovnih zapleti ja jih, ki naj bi zadevali dokončno sklenitev pogodbe med tržaškim košarkarskim ligašem Stefa-nelom ter temnopoltim krilnim igralcem Samom Williamsom. še pred nekaj dnevi so v tržaških košarkarskih krogih vztrajno prisegali nad nemara gotovim pristankom omenjenega igralca, zaradi omenjenih protislovnih govoric pa so se tukajšnji ljubitelji košarke znašli v precejšnjih škripcih. Zato smo se obrnili kar do tehničnega vodjo Stefanela Giancarla Sartija, da nam pove, kaj je pravzaprav res.
»Smo v dokaj kočljivem položaju«, je uvodoma podčrtal Sarti. »Sam Wil-liams mene in trenerja Tanjeviča nikakor ni zadovoljil. Spričoi neprepričljivih predstav, s katerimi nama je postregel na nedavnih kampih za poklicne ameriške igralce, sva bila pač nekako prisiljena ugotoviti, da Sam, zlasti z značajskega vidika, ne ustreza zahtevam razpoložljive igralske
zasedbe ter trenerjevemu vadbenemu pristopu. Povsem nedopustno se mi zdi, da si poklicni igralec Wil-liamsovega kova sploh ne prizadeva, da bi se prikupil tamkajšnjim profesionalnim moštvom. Izpadel je kot kak uveljavljeni zvezdnik, ki je zaverovan v dejstvo, da so ga morebitni kupci pripravljeni kar na slepo, brez primernih jamstev, najeti. Takšen odnos do dela pa me naravnost razburja.«
»Ali je Tanjevič že izbral drugega tujca?«
»Trener mi je predstavil spisek šestih primernih centrov, in to nadvse zanimivih dvometrašev, ki pa srf trenutno na že omenjenih kampih. Še nekaj dni bo pač treba potrpeti.«
(P. V.)
ZDA, Kanada in SZ
še vedno nepremagane
MOSKVA — Na svetovnem ženskem košarkarskem prvenstvu so po tret-
jem kolu samo še tri nepremagane ekipe, in sicer Sovjetska zveza, ZDA in Kanada. Obeta se ponovitev moškega svetovnega prvenstva v Španiji, kjer sti, se v finalu pomerile SZ in ZDA.
SKUPINA A - IZIDI 2. KOLA: Bolgarija - Brazilija 82:72; SZ - Kuba 86:82; Kanada - Južna Koreja 55:49. IZIDI 3. KOLA: Južna Koreja - Brazilija 71:69; Kanada - Kuba 63:62; SZ - Bolgarija 94:66. LESTVICA: SZ in Kanada 6; Kuba in Bolgarija 2; Južna Kareja in Brazilija 0.
SKUPINA B - IZIDI 2. KOLA: Madžarska - Tajvan 77:57; ZDA - ČSSR 89:61; Kitajska - Avstralija 77:57.
IZIDI 3. KOLA: Kitajska - Tajvan 93:45; ČSSR - Avstralija 55:50; ZDA -Madžarska 78:63. LESTVICA: ZDA 6; Kitajska, Madžarska in ČSSR 4; Avstralija in Tajvan 0.
Remi tokrat kar po telefonu
LONDON — Po pričakovanju se je tudi šesta partija povratnega dvoboja za svetovni naslov med Kasparovom in Karpovom končala z delitvijo točke. Igralca sta jo predsinočnjim prekinila pri 42. potezi, včeraj pa sploh nista sedla za šahovnico: kar po telefonu sta se sporazumela za remi. Analize so očitno potrdile mnenja izvedencev, ki sledijo dvoboju v Londonu, da nihče ne more iztržiti zmage.
Sedma partija bo že drevi, bele figure pa bo tokrat imel izzivalec Karpov. Rezultat je trenutno izenačen 3:3. Prve tri partije so se končale z remijem, četrto je osvojil Kasparov, a Karpov se je takoj oddolžil v naslednji. Zadnji remi je seveda bolj ugoden za izzivalca, ki je igral s črnimi figurami. Karpov doslej tudi ni prosil za nobeno preložitev, medtem kp je svetovni prvak že imel svoj prost dan,
(Na sliki AP: na kompjuterju vidimo pozicijo ob prekinitvi predvčerajšnje šeste partije).
Nova avtomobilska hiša v formuli ena
LE CASTELLET (Francija) — Milanska privatna avtomobilska hiša Joliy club je predstavila nov bolid formule 1, ki se bo udeležil VN Italije v Monzi 7. septembra. V sodelovanju s francosko firmo AGS in s sponsorizacijo italijanskega modnega podjetja, se za milansko hišo, ki letos praznuje 30-Mnico, obeta dobra investicija. Že včeraj je AGS - El Charro (tako se uradno glasi ime bolida) stopila na asfalt v francoskem Le Castelletu, kjer so bili na sporedu prvi poskusni testi. Uradni pilot bo Italijan Ivan Capelli, ki je sicer v formuli 1 že nastopil v lanski sezoni, ko je vozil tyr-rell in dosegel kot najboljši rezultat četrto mesto na VN Avstralije, medtem ko bo motor dala na razpolago Motori Moderni, po načrtu inženirja Chitija, bivšega odgovomika za Alfa Romeo, gume pa italijanska firma Pirelli. šele po Monzovih poskusnih vožnjah in dirki se bo vodstvo Jolly cluba dokončno odločilo glede nadaljnje udele-ležbe na VN Formule 1.
ZA NOGOMETNO SEZONO 86/87
Sestavili skupine v 1. in 2. AL
Deželna nogometna zveza je objavila sestavo skupin za prvenstvi prve in druge amaterske lige. Kot znano', bodo letos nastopile v drugi amaterski ligi kar štiri slovenske ekipe in sicer Kras, Primorje, Vesna in Zarja.
Vse štiri so bile seveda vključene v skupino F (skupin je v deželi šest), ki izgleda takole:
Čampi Elisi Prisco; Giarizzole-; Kras; L’Architrave; Muggesana; Olimpia; Opicina; Opicina Supercaffe; Primorje; San Luigi Vivai Busa; San Sergio; Staranzano; Stock; Vesna; Zarja; Zaule.
Fogliano, Begliano in Isonzo Turria-co, ki so lani igrali v skupini F, so bili vključeni v skupino E.
V 1. ligi bo nastopilo 32 ekip, skupina B, v kateri igrajo tudi ekipe s Tržaškega in Goriškega, je naslednja: Costalunga; Edile Adriatica; Forti-tudo; Gradese; Lignano; Lucinico; Mossa; Palmanova; Percoto; Pieris; Ponziana; Ronchi; San Canzian; San Giovanni; Sevegliano; Torviscosa.
obvestilo
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta let nika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377.
ŠZ DOM
priredi od 1. do 7. septembra v Kranjski gori priprave za košarkarje letnikov 72 in mlajši. Interesenti naj se javijo do vključno 25. avgusta na sedežu društva v Ul. Malta 2, tel. 33029 od 9. do 11. ure.
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
SP v vaterpolu plavanju, skokih
MADRID — V novem športnem objektu »Centro de natacion Madrid 86« je vse pripravljeno za današnji pričetek 5. svetovnega prvenstva v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in sinhroniziranem plavanju. Prvenstvo se bo končalo 23. t. m. in bo priložnost, da se po dveh okrnjenih olimpijskih igrah zaradi bojkota ponovno srečajo vse svetovne velesde. Zlasti v plavanju vse od svetovnega .prvenstva v Ekvadorju leta 1982 ni bilo nobene preizkušnje na taki vrhunski ravni. Prav zato je pričakovati, vrsto kvalitetnih rezultatov in tudi nove svetovne znamke.
V hitrostnih preizkušnjah je Američan Matt Biondi seveda največji favorit. Svetovni rekorder na 50 in 100 m prosto je verjetno nedosegljiv za ostale sprinterje. Prav tako v ospredju bodo gotovo Michael Gross (ZRN), trenutno najboljši na 200 in 400 m prosto ter 200 m delfin, Kanadčan Alex Baumann, rekorder na 200 in 400 m mešano, pa sovjetski veteran Vladimir Saljnikov, edini na svetu, ki je 1500 m preplaval v manj-kot 15 minutah. Saljnikov ima tokrat možnost, da si pribori že svoje tretje svetovno odličje. Pravijo, da ga lahko ogrozi edinole Zahodni Nemec Henkel.
Vaterpolo: skupine
SKUPINA A: Madžarska, Italija, Španija, Izrael.
SKUPINA B: Jugoslavija, Kuba, Avstralija, Egipt.
SKUPINA C: ZRN, Nizozemska, Kanada, Francija.
SKUPINA D: SZ, ZDA, Brazilija, Grčija.
V ženski konkurenci se obeta zagrizen boj med ameriškimi in vzhodnonemškimi plavalkami. Slednje so bile na zadnjem SP daleč najboljše: osvojile so kar deset zlatih medalj, Američankam pa sta šli le dve. V ameriškem taboru tokrat računajo predvsem na 201etno Betsy Mitcne-lovo.
Italija v plavanju nima kakin posebnih možnosti. Samo dva plavalca se lahko potegujeta za nastop med finalisti. Še največ možnosti, da se prebije na zmagovalni oder ima Gian-ni Minervini, evropski rekorder r.a 100 m prsno. Na zadnjem SP v Sofiji se sicer ni najbolje izkazal, zato pa se je sedaj res temeljito pripravil. Vsekakor se bo srečal z izredno ostro konkurenco. V finale na 200 m mešano b; se lahko uvrstil Giovanni Franceschi. Zanj bo seveda še težje kot za Minervinija, saj bo na tej razdalji nastopil tudi sedanji svetovni rekorder, Baumann (2’01”42), ki je najboljšo svetovno znamko izboljšal prav letos.
Matt Biondi
Dosedanje	kolajne Z S		na B	SP skupaj
ZDA	67	52	34	153
NDR	37	32	23	92
SZ	13	22	15	50
Kanada	7	11	10	28
Madžarska	5	5	3	13
ZRN	4	5	11	20
Avstralija	4	5	2	11
Italija	4	2	6	12
VB	3	2	8	13
Švedska	2	1	7	10
Nizozemska	1	4	6	11
Brazilija	1	—	1	2
Japonska	—	3	13	16
Jugoslavija	—	1	3	4
Francija	—	1	—	1
Norveška	—	1	—	1
N. Zelandija	—	1	—	1
Češkoslovaška		1	—	1
Kitajska	—	—	2	2
Danska	—	—	1	1
Mehika	—	—	1	1
Romunija	—	—	1	1
Jugoslovansko plavanje bosta zastopala le Darjan Petrič in Tibor Rez-manj. Darjan Petrič se je intenzivno pripravljal za ta nastop, saj mora braniti bronasto odličje na 1500 m iz Guayaquila. To pa bo zelo težko in bo že vstop v finale izredno hud. Darjan je trenutno sposoben doseči 15’20”, vendar je rezultat odvisen tudi od: skupine in razmer, ki jih bo tam dobil:	zadostuje, da
kakšna skupina nekoliko zaspi in že ne manjka presenečenj. Zlasti na daljši razdalji pa je veliko odvisno tudi od toplote vode: pretopla voda zna namreč biti usodna. Na 400 m bi Darjan moral plavati okrog 3’53”, kar pa je za večji uspeh vendarle premalo.
Tibor Rezmanj bo nastopil na 100 in 200 m delfin. Njegov trener Mirkovič sodi, da bi se lahko uvrstil v B finale, če bi se na 100 m spustil pod 56 sekund.
V	drugih panogah Italijani in Jugoslovani sodijo med favorite le v vaterpolu. Pot za italijansko ekipo, ki jo vodi Fritz Dannerlein, pa se bo začela s težko preizkušnjo, saj se bo prav v uvodnem srečanju pomerila s Španijo. Kakšno vlogo hna domače igrišče, pa smo lahko videli prav na nedavnem košarkarskem prvenstvu ravno tu v Španiji. Vsekakor so v italijanskem taboru precej optimistično razpoloženi, saj so na vseh predprvenstvenih srečanjih premagali vse najboljše, začenši s Sovjet: sko zvezo. Italija bo igrala v skupini s Španijo, Madžarsko in Izraelom-Med favorite za kolajno seveda sodijo tudi Jugoslovani, ki so skupaj s Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo eno izmed najmočnejših moštev. »Plavi« bodo igrali skupaj z Avstralijo-Kubo in Egiptom.
Manj možnosti imajo Italijani v skokih v vodo, kjer je Klaus Dibiasi. sedaj trener, preveč razvadil ta sektor. Edini uspeh je po njem namreč dosegel Domenico Rinaldi, ki je na evropskem prvenstvu v Sofiji osvoji! bron v skokih s stolpa. Upati je seveda, da se bo uvrstil v finale v disciplini, v kateri že dalj časa pre: vladuje Američan Louganis. Dibias* zagotavlja, da bodo na tem prvenstvu presenetih Kitajci.
V	sinhroniziranem plavanju pa k* borba za kolajne morala biti domena ZDA, Kanade in Japonske.
Za bližnje namiznoteniško drugoligaško prvenstvo
Domovke z nespremenjeno postavo
Pred dnevi smo zapisali, da sta bila brata Sandro in Steno Skarabot sklica-na na skupne priprave najbolj per-sPektivnih dečkov iz goriške pokrajine. Lepo priznanje, ki sta ga bila de-ježna mlada Domova namiznoteniška *9ralca, se pridružuje še drugim uspe-h°m, ki so jih dosegli predstavniki mestnega združenja v pretekli sezoni.
Najvidnejši rezultat ostaja seveda napredovanje ženske vrste v B ligo.
In ravno v zvezi z drugoligaškim prvenstvom je prišlo do večjih sprememb, saj so po ukinitvi C lige vse ekipe avtomatično prešle v drugo ligo. Nepričakovana odločitev je nedvomno potrla domovke, ki so morale veliko garati, da so dosegle velik uspeh.
Dejstvo, da se bodo tudi v naslednji sezoni spoprijele z istimi ekipami, bo morda nekoliko demotiviralo naše predstavnice.
Tako ali drugače je nova sezona že pred vrati. S treningi bodo naše igralke pričele prve dni septembra. Tudi v letošnji sezoni bo okrepila vrste belor-dečih Vrtojbenka Zlatka Vodopivec, ki je nosila velik del zaslug za osvojitev prvega mesta v lanskem prvenstvu. Poleg Vodopivčeve, ki bo v sklopu ekipe opravljala tudi vlogo trenerja, bodo igrale že večletne domovke Sonja Lutman, Sabina Fabbro in Danijela Zalateu. Kot vidimo, bo ostala postava nespremenjena, to pa tudi zato, ker nimajo pri Domu mlajših igralk, ki bi lahko zamenjale veteranke. Vsekakor bi morala ta četverica zagotoviti dobro prvenstvo in doseči vsaj minimalen cilj, to je obstanek med drugo-ligaši. Od osmih ekip, ki bodo sestavljale vsako podskupino, bodo kar štiri izpadle v promocijsko ligo, tako da bomo priča res neizprosnemu boju. Prepričani pa smo, da bodo dekleta tudi letos trdno poprijela za delo in se bodo uspešno borila kot so se v lanski sezoni.
Na sliki: levo Zlatka Vodopivec, desno Sonja Lutman.
Rolkanje: na tekmovanju v Asiagu
Zmaga Roberte Sardoč Andrej Legiša tretji
V	nedeljo je v Asiagu potekalo skirolkarsko tekmovanje, Veljavno za podelitev 2. trofeje Monte Caz. Tekmovanje je
propagandnega značaja. Udeležilo se ga je še kar velijo število rolkarjev od sedemnajstih društev. Na društveni lestvici je smučarski klub Devin osvojil dobro 8. mesto, 2lhagal pa je smučarski klub Bassano. Proga ni bila za vse ®nako dolga. Najmlajši in ženske sp tekmovali na dolžini 5 Nn, medtem ko so se starejši atleti podali na 10 km dolgo Progo. V organizaciji so bile še kar velike pomanjkljivosti, Posebno v kategoriji mlajših začetnikov, ki so jim napačno Zaznamovali progo, tako da so pb velikih polemikah razve-iavili tekmovanje v tej kategoriji.
Med cicibani se je na dobro 3. mesto uvrstil Andrej ^ogiša, 7. je bil Dean Peric, 8. pa Andrej Mervič.
V	ženski kategoriji senior je za SK Devin tekmovala '•bdi Roberta Sardoč in osvojila odlično 1. mesto.
LESTVICE
Cicibani: 1. Glauco Maffei (L2) 9'45"05; 3. Andrej Legiša (SK Devin) 11'20"57; 7. Dean Peric (SK Devin) 13'40"13; 8. Andrej Mervič (SK Devin) 14'25"60.
Seniores ženske: 1. Roberta Sardoč (SK Devin) 25 48 78. Društvena lestvica: 1. Bassano 578 točk, 8. SK Devin 388
točk.
Elio lori
Mladi Borovi košarkarji v Idriji
Pozornost vzdržljivosti in mišični eksplozivnosti
Nova košarkarska sezona že trka na duri: slednja ugotovitev ne velja zgolj za vrhunska poklicna moštva, temveč tudi za domala vse, še zlasti pa za mladinske zasedbe, ki so strokovno utemeljene ter neprekinjene vadbe krvavo potrebne.
Tudi v zamejstvu smo pred začetkom sleherne tekmovalne sezone priča množičnemu romanju naših mladinskih, občasno pa tudi članskih ekip, v matično domovino, kjer nam razna tamkajšnja društva nudijo bolj ali manj brezhibne vadbene pogoje. Cesto si zamejci drznemo izreči marsikatero neokusno pripombo na račun pomanjkljivih gostinskih uslug, ki smo jih včasih deležni na gostovanju onstran meje, vse češče pa zapostavljamo izjemno gostoljubne finančne pogoje, ki nam jih naši gostitelji omogočajo.
Takole ugodnost bodo s pridom izkoristili tudi kadeti, naraščajniki ter dečki Borovega košarkaškega odseka, ki se bodo predvidoma od 25. avgusta vse do prvih septembrskih dni mudili na pripravah v Idriji. Skupino kakih 25 do 30 doraščajočih nad bodo spremljali mladi obetavni trenerji Vascotto, Furlan in Jogan. Omenjeni strokovnjaki bodo vadbo osredotočili prvenstveno na pridobivanju splošne telesne vzdržljivosti ter izboljšanju mišične eksplozivnosti.
Regala optimistov r Gradežu
t^obre uvrstitve
Z balinarskega turnirja v Nabrežini
naših jadralcev
nedeljski regati v razredu opti-ki je bila v Gradežu v priredbi "ruštva Societa canottieri Ausonia, so ■^stopili tudi jadralci Čupe in Sirene.
drezali so se odlično, saj je bil An-.re) Ferfolja (Sirena) tretji, Mitja Bu-/J11 (Čupa) pa četrti, medtem ko je ;Miran Guštin (Sirena) zasedel peto »lesto.
Sterne je bilo za tekmovanje ugod-, brez težav so izpeljali dve preiz-u®nji, končna lestvica pa je sledeča:
Tomasin (SVOC); 2. Chiandussi
(Pj): 3.
;	<■ Andrej Ferfolja (Sirena); 4. Mit-
ri i žan (Čupa); 5. Miran Guštin (Sire-UjT 12. Dani Toscano (Čupa); 13. Igor Ti ,Ušič (Čupa); 16. Vasja Cuk (Čupa); t,- Kristjan Cherin (Čupa); 24. Marko Hlheljak (Čupa).
I. Bogateč
V priredbi balinarskega kluba Aurisina je bil v Nabrežini mednarodni bali narski turnir, ki so se ga udeležile ekipe z obeh strani meje. Na sliki igra Sokola in Ilirske Bistrice
Popoldne prispejo gor še vsi nosači. Revno so oblečeni, v strgane cunje, a tu je že kar hladno in zebe jih. Zambu jim odplača nošnjo in na hitro jo obrišejo navzdol. Do večera postavimo šotore, uredimo si ležišča, kuhar že pripravlja toplo večerjo. Pozno popoldne, predno se zmrači, megle kot običajno izginejo in odpre se nam pogled na čudovite vrhove.
Vzhičen gledam naokoli, sami beli vršaci, hribi in lepo oblikovani vrhovi. Med vsemi je najmogočnejša naša Anapurna. Gledam v to zverino, v ogromno steno in najraje bi opustil plezarijo, pohajal okoli in se povzpel na kak lažji hrib, se razgledoval po robovih in grebenih. Zaskrbljeno gledamo z daljnogledom, sploh mi ni jasno, kje naj bi se povzpeli preko te stene, zdi se mi nemogoče, od tod do vrha nas loči še štiri tisoč metrov. Tolažim se, da nas je več, da se bomo vsi trudili, s skupnimi močmi pa se da marsikaj doseči.
Šerpe, pet jih je z nami, dva kuharja in trije pomagači, ki bodo pomagali znositi tovor na goro, morajo opraviti verski obred. Priporočiti se morajo bogovom, saj so gore božje domovanje, razpnejo molilne zastavice in okrog malega skalnega oltarčka natrosijo vse mogoče, od požgane trave in posebnih rastlin do najrazličnejše hrane. Beni sprašuje Nuruja, ki je najbolj prebrisan in zgovoren, če verjamejo v bogove, Nuru pa mu skuša razložiti, da sploh ne gre za vprašanje verovanja v bogove, ampak za samo verovanje, za kulturo in identiteto, za sam način življenja.
DNEVI UPANJA
Po petih dnevih hoje preko slikovitega predgorja Himalaje smo ob vznožju južne stene Anapurne torej postavili bazni tabor in se brž lotili dela. Že doma smo izdelali načrt kje okvirno naj bi poskusili splezati novo smer, v tej tri tisoč metrov visoki steni. Vedeli smo, da je stvar zahtevna, zdaj pa nam je bilo to še veliko bolj jasno. A na kar doma nismo računali, vsaj ne v takšni meri, kot se je potem izkazalo, so bile nevarnosti, plazovi in padajoče kamenje, ki grozi v tej steni.
V sončnem jutru se že prvi dan Bogdan, Borut in šerpa Nuru odpravijo na poizvedovalno turo proti steni. Kot je pogosto v Himalaji, je bil tudi tu problematičen že sam dostop do stene, zaradi velikega, ogromnega ledenika, ki počasi polzi navzdol, ledeni skladi se premikajo in rušijo, razpirajo se razpoke, zaradi česar je prehod težaven in nevaren. Ostali medtem urejujemo bazo in pospravljamo stvari, postavimo kuhinjo in shrambo za hrano. Ves dopoldan sije sonce, popoldne pa se pritepejo megle, hladno postane in boli me glava. Zvečer, ko se zjasni in se nekoliko sprehodim okoli, je bolje.
Zjasni se in gore zažarijo v luči zahajajočega sonca, ki ga ni videti. Najbližji in najlepši je iz te baze videti Mačapučri, sveta gora, potem pa v enem samem polkrožnem grebenu kopica vrhov tja do Anapurne, ki pomeni boginja žetve. Na drugi strani, severni, v območju doline Marsiandi in vasi Manang so namreč rodovitna polja.
Ko rožnato vijoličaste barve po grebenih že zbledijo, se vrnejo fantje z raziskovalne ture. Opravili so kar veliko delo. Do same stene je namreč iz baze še daleč, dva dni smo običajno hodili, najprej po neskončno dolgem, morenastem in s peskom prekritim ledenikom, nato pa sledeč travnatemu hrbtu, griču, imenovanem Rognion, ki se strmo dviguje od pod samega vz-
nožja stene. Bogdan in Borut sta našla ugoden prehod nanj in naslednji dan se z Benijem in Matevžem odpravimo gor, kjer naj bi postavili prvi tabor. Nahrbtniki so svinjsko težki, veliko opreme nosimo, poleg šotora in spalnih vreč imamo vsak še kolut po sto metrov vrvi. Hoja po peskastem ledeniku je moreča in ubijajoča; sledi pa strm vzpon, kjer skoraj obupam. Ponavlja se ista zgodba, ki mi je znana že z Aconcague. Prvo prodiranje proti višini je vedno mučno delo, telo se šele pripravlja na redek zrak in telesni napori so veliki.
Fanta mi pobegneta naprej, ne morem ju več dohajati, le še počasi in s pogostimi postanki lezem navzgor. Lepo je, sredi že jesensko orumenelih trav tu in tam revno cvetijo male, pritlikave planike, vendar se mučim z dihanjem in čudim se, da imam sploh čas gledati rože. Najhuje je v zadnji strmini, ki je nikakor noče biti konec. Počivati moram že po nekaj korakih. Jezim se, kaj se sploh odločujem za takšne stvari, rinem v Himalajo, to ni nakakršno plezanje ampak le garaško delo, ki zahteva trdnega moža, jaz pa nimam od kod vzeti potrebne moči. Potiho se tolažim, da je to le aklimatizacija, začetek, da bo potem bolje, da bo steklo kot je treba. Upanje, ki vedno ostaja le pri upanju.
Za robom na vrhu strmine me pričaka sneg, pod veliko bližnjo skalo že vidim Benija in Matevža. Megla je, iz katere drobno sneži. Lotimo se dela, kopljemo in ravnamo prostor. Ko je šotor postavljen, se zbašemo notri in prav veselim se udobja, ki si ga uspemo pridobiti. Matevž kuha kakav, počasi se večeri in skozi trgajoče se megle ugledamo Sveto goro, ki žari v večernih barvah. Danes bomo tu prespali, to bo odslej naš tabor ena, na višini 4800 metrov. Vzdušje je prijetno, dnevni napori so pozabljeni in ostane samo še opravljeno delo, zafrkavamo se in Beniju hodijo po glavi
Andrej Štremfelj, vodja odprave
same nekorektne, perverzne misli, potem pa še zatrjuje, da me vzgaja. Pravi, da so gore že same na sebi nekaj zanimivega in mogočnega, ker se pno kvišku. Za Matevža, ki stvari doživlja duhovno in čustveno, je to kajpada vulgarno in plitko, zgolj površinsko in nastopaško. Težava je v tem, ker tudi Beni zagovarja svoj odnos kot povsem čustven in duhoven.
Zjutraj si pred šotorom navežemo dereze in zagazimo v strmino, sonce je že na nebu, iznad vzhodnih gora. Iščemo prehode med ledenimi skladi in razpokami, sprva še hitro napredujemo, toda pozna se mi višina in utrujenost od včeraj. Led je prekrit s snegom, ki ga sonce naglo mehča in kmalu moramo že gaziti.
Benečija: tudi drugi športi si počasi utirajo pot
les ° 9ovorimo o splošnem razvoju te-da^6 kulture v Benečiji, je na dlani, Se ,arnkajšnja športna dejavnost ni do-(jj . a takšnega razmaha, kakor v tržaš-da*!! ®or^ki pokrajini. Temu so seve-0k j.^trovale v glavnem zgodovinske dni ls^ne- Vsekakor pa so se v za-Uj f01 času tudi v Benečiji stvari pre-izšl n'k‘ na bolje. V zadnjih letih je thik* *Z ®enečije mnogo d čebrih špor-vs °V-J0 smo lahko spoznali pred-skov i ■	50 razni Benečani, ki so obi-
okrpn- st°venske dijaške domove, l0st Pd' naša športna društva. Na ža-failt Pa je večina teh zares sposobnih Pote°V Prenehala z aktivnim športom, SlT k° se je vrnila v domačo vas. Sesta v' ^ sta nam jo že v prejšnjem °risal U' ^ smo ga objavili včeraj, dan .a naša sogovornika Marko Pre-nataln-Paol° Caffi, ni torej najbolj rož-Okol'j ČePrav moramo tudi upoštevati tva i6, v katerem vsa ta športna druš-o ujej°. Če izvzamemo nogomet
kate.
kate;
nogomet, :rem smo že obširno poročali in
P°
rem se istoveti dobršen del ce-
lotnega športnega dogajanja v Benečiji, so ostale panoge bolj malo pokrite.
»Še največ zanimanja vlada okoli motornih športov,« je dejal Caffi, »predvsem razni avtomobilski rallyji vzbujajo v teh dolinah veliko zanimanja, saj se ob progah vedno zbere velika množica ljubiteljev teh dirk. Še posebno danes, ko imamo tudi med našimi ljudmi dobre pilote, se je mrzlica za rally dvignila. Naš najboljši predstavnik je brez dvoma Corredig, dobro pa sta se tudi izkazala Venturini in Mattelig. Tudi domači sponsorji so se zavedali potreb naših voznikov in jim priskočili na pomoč, čeprav prihajajo večje sponsorizacije še vedno od videmskih podjetnikov.«
Ob navdušenju za avtomobilske dirke se je povečalo tudi število ljubiteljev motornih dirk in sicer motokrosa. Nastal je tako moto klub Valli del Na-tisone, ki šteje veliko število privržencev. V Klenjah pri Špetru so si tudi uredili novo stezo za motokros, kjer bodo lahko prirejali tekmovanja v vo-
zilih do 125 ccm v okviru meddeželne-ga prvenstva Treh Benečij.
Svojevrstne težave ima tudi lahka atletika. V tej panogi je mnogo izvrstnih športnikov, ni pa dobro razvitih društev, ki bi temu delovanju sledila. Zato boljši atleti zapuščajo domačo areno in tekmujejo za druga društva. Tudi brata Rudi, najvidnejša beneška predstavnika, nastopata za klub iz Padove. Uspeh obeh bratov na nedavnem državnem prvenstvu v Turinu pa je ponesel ime Benečije v sam vrh državnega športa. Pomanjkanje primernih organiziranih skupin, je tudi vzrok, da so mnogi opustili atletske steze.
»Fantje iz naših dolin dosegajo same zmage na raznih atletskih tekmovanjih v okviru mladinskih iger. Škoda pa je, da te aktivnosti ne nadaljujejo tudi potem, ko nehajo študirati. Mnogo takih talentov ni prišlo na površje ravno' zato, ker ni bilo primernega strokovnega in usposobljenega kadra, ki bi lahko sledil atletski dejavnosti,« nam je pojasnil Predan.
Poglavje zase pa predstavljajo dekleta. Medtem ko je pri fantih športno delovanje še kar razvito, niso dekleta v športu preveč angažirana. Krivda ali del krivde nosijo tukajšnji športni delavci, ki dajejo poudarek samo moškemu športu in zapostavljajo žensko dejavnost. Izjema je morda združenje Val Natisone, ki z uspehom sledi tudi ženski odbojki. Kljub temu pa moramo oceniti ženski šport v Benečiji skrajno negativno.
Ob koncu tega pregleda bi hoteli še na kratko omeniti nekatere rekreacijske dejavnosti, ki kolikor toliko uspevajo v teh krajih. V prvi vrsti bi omenili smučarsko skupino Matajur. Na pobočju Matajurja, kjer so urejene proge, trenirajo v glavnem otroci. Trenirajo pa tudi skupine amaterjev.
Tudi tenis bi lahko našel tukaj rodovitna tla, saj imajo veliko število lepih objektov, ki pa se jih le malokdo poslužuje, tako da so igrišča skoraj zmeraj prazna. Telovadnica pa, ki jo imajo na razpolago pri novem špor-
tnem klubu Kronos, ki ga sestavljajo v glavnem sami Slovenci, je prizorišče rekreacijske telovadbe in še drugih rekreacijskih panog. Člani tega društva sodelujejo tudi s skupino veteranov iz Tolmina, kar je pomemben dejavnik v okviru stikov z matičnimi društvi.
Zaključki, ki jih lahko potegnemo po tem izčrpnem pregledu telesnokul-turne dejavnosti v Benečiji, silijo v rahel optimizem. Ob res rožnati nogometni dejavnosti, si počasi tudi druge panoge in rekreacija utirajo pot pri naših beneških rojakih. Opaziti pa je še vedno premalo strokovno usposobljenih ljudi, ki bi temu gibanju sledili. Današnjim športnim potrebam ne zadoščajo več samo požrtvovalni delavci in navdušenci. Potreben je tudi "me-nežerski" pristop. Naša želja pa je, da bi tudi v Nadiških dolinah nastalo takšno močno društvo, saj je za naše rojake iz teh in iz okoliških dolin, tudi športna dejavnost važna komponenta družbenopolitičnega življenja. MAL
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
13. avgusta 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
r^r
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Slovenija ©Hcsjjp
oo
Slovenija ©flcsjgB
oo
»Jaz pa pojdem na Gorenjsko...«
To je sicer slovenska narodna pesem, ki jo vsi poznamo, a vendar je lahko tudi prisrčno turistično vabilo. Toliko lepot, toliko svežega zraka, toliko zelenja, toliko kisika — vsaj pravijo tako — tega ni nikjer v Evropi. Mnogokrat smo že slišali, da je Slovenija »jugoslovanska Švica«, a vse kaže, da temu ni tako. V Švici namreč nimajo toliko gozdov, nimajo toliko čistega kisika.
A pustimo primerjave vstran. Resnica je na dlani. Počitnice na Gorenjskem so nekaj drugačnega, nekaj posebnega. Ze stoletna tradicija je, da si hodijo ljudje iz vseh koncev sveta nabirat zdravje — prav na Gorenjsko.
V našem turističnem prispevku minulo nedeljo smo; pisali o tem, da so počitnice na Gorenjskem zdrave in tudi zabavne, če hočete tudi športne. Predstavili smo vam nekoliko nenavadne predloge za počitnice na Bledu in v Bohinju, danes pa bi vas radi popeljali še nekoliko višje v alpski svet. Vabimo vas v Kranjsko goro, v Planico, v Martuljek, z drugimi besedami v Zgornjesav-sko dolino. Tja, kjer izvira najdaljša jugoslovanska reka Sava!
Tudi tokrat smo se namenili prikazati možnosti, kjer ni lenarjenja, marveč je treba vzeti pot pod noge, kjer ni kaj preveč mondenega življenja,dovolj pa je možnosti za aktivni športni, zdravi počitek.
»Dohtarji« se kar kosajo v ugotovitvah, da tisti, ki ima utrujene mišice, a vendar dovolj utrjene, dela po takih počitnicah kot za Stavo...
In seveda, ko se vrnemo na svoje domove, nas čaka dovolj dela. Spet bomo za debelo leto dni sedali za pisalne mize, računali, risali, razmišljali, vozili avtomobile, noreli po letališčih in železniških postajah... Torej spočijmo se, čas je primeren, da si naberemo novih moči — na Gorenjskem ! ! !
Kranjska gora
Zgornjesavska dolina ima svoje »glavno mesto« in to je nedvomno Kranjska gora. Kraj, ki ga pozna vsa Jugoslavija, v zadnjem času pa seveda tudi vsa Evropa — predvsem zaradi velikih smučarskih tekmovanj, pa zaradi Križaja, Petroviča, Stenmarka...
Svojčas je bila tu pomembna železniška postaja — zdaj je, žal, ni več, ker so železniško progo podrli, ker ni bila donosna. Pravijo, govori se, da jo bodo slej ko prej spet postavili. A to je druga zgodba...
Kranjska gora — tudi brez železnice — je izhodišče za mnoge izlete, ture, je prava zakladnica športnih možnosti. Pravzaprav je nekoliko čudno, da je znana predvsem zaradi smučišč in smučarskih tekmovanj, a gostov, turistov, je poleti bistveno več, kot pozimi. Radi bi vam prepisali tekst, ki so ga Kranjskogorci zapisali v svoj turistični prospekt:
»S svojo lego je Kranjska gora odlično klimatsko letovišče, ki s svojo turistično ponudbo (hoteli, penzioni, gostišča, zasebne turistične sobe, restavracije, bari, diskoteke, drsališča, pokriti in odprti bazeni, savne, športne in kulturne prireditve) ter čudovito naravo omogoča prijetno bivanje.v vseh letnih časih. S svojimi možnostmi za športno udejstvovanje kot tenis, ribolov, planinstvo in alpinizem, smučanje, tek na smučeh in turno smučanje, bo lahko zadovoljila potrebe še tako zahtevnega gosta po gibanju ali aktivnem počitku«.
To, kar so zapisali, ni samo turistična propaganda, ampak je resnica! Torej, če si želite sprehodov, iger, planinarjenja, pridite v Kranjsko goro!
Ko smo že pri Kranjski gori, naj vam sporočimo le kratek »modni« podatek. Uganili ste, gre za tenis! Igrišč imajo pri hotelu Kompas, pri hotelu Lek, pri hotelu Erika in v Martuljku. Cena Za eno uro igranja je 1.000 din. Lahko si privoščite tudi učitelja, ki vas bo stal 3.000 din na uro.
O Kranjski gori velja povedati še to, da so prav za letošnjo turistično sezono izdali zelo dobro in strokovno izdelano karto izletov in sprehodov. Vsekakor velja to karto kupiti (stane 500 din), saj vam bo dobro služila kot vodilo in pripomoček pri vaših aktivnih počitnicah. Dobite jo pri turističnem društvu. Svetujejo tele lepe izlete:
—	v Jasno (30 min)
—	na Srednji vrh (1 ura)
—	v Podkoren (40 min)
—	na Vršič (3 ure in 30 min) v Krnico (2 uri in 30 min)
—	v Planico in Tamar (3 ure)
—	k izviru Save in Rateče (1 uro in 30 min)
—	s sedežnico na Vitranc in na Cipernik (20 min)
Prav je, da vam v nekaj besedah predstavimo še kraje v Zgornjesavski dolini:
RATEČE PLANICA
(870 m)
je zadnje naselje pred jugoslovansko-italijansko mejo. Od Kranjske gore je oddaljeno le 7 km. Tu je slovita Planica, zibelka smučarskih poletov, ki jo pozna ves svet. Tu je Avstrijec Sepp Bradi 1936. leta prvi preskočil 100 m (101 m), danes pa tu letijo na smučeh že 190 m. Ogled skakalnic je tudi v poletnem času zanimiv, svetujemo pa še eno uro sprehoda naprej v romantično Dolino Tamar, prav tja, pod strme in nevarne stene Jalovca.
središče doline
PODKOREN
(847 m)
je značilna vas z alpskimi hišami, 3 km oddaljena iz Kranjske gore. Čudoviti izleti!
GOZD MARTULJEK
(750 m)
je zaradi pogleda na Špik in na Martuljkovo skupino najbrž najlepši kraj v Zgornjesavski dolini. Tu brnijo kamere, tu slikajo s fotoaparati. Tu se seveda lahko preizkušajo
alpinisti, ampak samo tisti, ki so vešči težkih smeri in P0*0' žajev. To je najlepša, a vendar tudi ena najbolj nevarnih gora v Sloveniji. Če drugega ne, jo velja videti (in slikati) od spodaj...
MOJSTRANA
(641 m)
je zanimiva, urejena alpska vas, 13 km oddaljena °4 Kranjske gore. Njena značilnost je, da leži ob vhodu v td alpske doline: Vrata, Krma in Kot. To so poti k očaku slovenskih gora, k Triglavu.
Mnogi se čudijo, kako je mogoče, da je na tako rnai' hnem prostoru zbranih toliko naravnih lepot. Najbrž se boste čudili tudi vi, če boste prišli...
Pripravil
Center za turistično propagando pri GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE
Zgodovina
na
železniških
tirih
Veselo razpoloženje ob prihodu »hlapona«
Slovenija je letos bogatejša še za eno turistično zanimivost, lahko bi rekli atrakcijo. Ni treba posebej govoriti o lepotah Soške doline, saj smo o tem že dovolj pisali. Zdaj so te lepote dostopne na nov, zanimivejši način. Oprostite — ne na nov, marveč na star način.
Slovenski železničarji so namreč obnovili železniške vagone, pripravili parno lokomotivo in s tem pripravili potovanje s pravim zgodovinskim vlakom. ysako sredo namreč odpelje z Jesenic, preko Bleda in Bohinja ter Tolmina v Kanal pravi »hlapon«, tak, kot je vozil po naši deželi v začetku tega stoletja. Lahko bi rekli, da je to vlak v cesarsko-avstrijskem slogu, železničarji imajo posebne uniforme, v mnogih predorih se čuti dim po premogu in žveplu, povsod pričakujejo železniške popotnike s pravim pom-pom. Godbe na pihala, slovenski narodni ansambli, pevski zbori, folklorne skupine. Na vlaku vas strežejo, kot se je spodobilo v mladih časih železnice, v Kanalu prirejajo prave kulinarične pojedine. Doživetje je enkratno, tuji turisti so navdušeni. Na koncu potovanja vam izročijo celo fotografije.
Vozni red tega zgodovinskega potovanja je takle. Ob 8.15 odpiha vlak z
Jesenic, ob 8.30 je že na Bledu, k]e^ vstopi večina potnikov. Nadaljuje s_ vožnja po soteski Save do postaje n hinj, kjer je postanek namenjen foto? rafiranju železniškega čudeža. Vlak * ustavi še v Bohinjski Bistrici in nadaljuje pot skozi 6 km dolg Pre°° pod bohinjskimi gorami. Piha rn>11’. Podbrda in Mosta na Soči in se usta ^ v Kanalu. Tam pripravijo na maleiu^ slikovitem trgu prireditev z glas^°ce. plesom, dovolj je jedače in pijače, b veda si turisti ogledajo še znarnen* Neptunovo fontano, Marijino cerK a (tu orglajo posebej za potnike te». vlaka), pomemben je ogled znam6 tega mostu čez Sočo, pokazali va ^ bodo tudi »črno kuhinjo« v mes hiši, pa še marsikaj drugega.
No, treba je priznati, domislica ^ venskih železničarjev je enkratna, rej ob sredah velja poskusiti to tu tično slaščico!
PRIJAVE IN INFORMACIJE: Jp.
ristične agencije ALPETOUR,
RALTURIST, GLOBTOUR in KO* j PAS na Bledu, in TTG v Bohinj* Bistrici. Cena izleta po osebi 18.200.