|»KOI. ETAKEC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE (" ITATEIJE PROLETAREC Officiul Organ Yugo*lav Federation, S. P. — — danilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. iT. — NO. 1719. — -t*r U" «. 1M7. « O. »M.. .M. A.„ c«*ff*M *»«•*>. UI« 9 CHICAGO, ILL., 21. AVGUSTA, (August 21), 1940 Publinhed W®i?kly at 2301 So. Lsvrndsle Avs. LETO—VOL. XXXV. Poljski in češki narod pod Nemci obsojena uničenju SLOVANI V EVROPI BOU V NEGOTOVOSTI KAKOR PRED PREJŠNJO SVETOVNO VOJNO. — UPI, ZIDANI NA SOVJETSKO UNIJO, NEIZPOLNJENI. — SKRB JUGOSLAVIJE ZA VAROVANJE ALASKE Tri glavne posledice Hitlerjeve vojne dosedaj so zadušitev delavskih pridobitev v Evropi. zasužnjenje Poljakov in Cehov in zgodovinski poraz Francije. Teror na Poljskem V nobeni podjarmljeni deželi, ki si jih je Nemčija dosedaj podvijjla, ni teror tolikšen kakor na Poljskem. Uganja ga iz sovraštva do poljskega naroda in iz naščevanja nad poljsko republiko, ki jo je pogrzila. Poljaki niso bili tako zatirani niti pod carsko Rusijo kot so sedaj in upanje na svobodo je med njimi majhno. Na zmago Anglije se sedaj ne morejo zanašati, ker je sama v defenzi-vi in nevarnosti, da se zgodi z njo :Vfo kakor s Francijo. Svastika ostane Hans Frank, ki je Hitlerjev governer nad podjarmljeno Polj«k je dne 16. avgusta na nacijskem shodu v Krakovu izjavil, da se naj Poljaki nikar ne udajajo iluzijam, kajti nemška zastava kljukastega križa bo na Poljskem za zmerom vihrala. Tujim novinarjem nemška oblmi ne pusti v poljske kraje, zato se o. nemškem terorju v njih izve le i?z podtalnih virov. Očividno je namen Nemčije poljski narod moralno ugonobiti in mu vzeti voljo za vztrajanje v poljščini. Njen namen je, da ga najiprvo docela zlomi s ponižanji, šikanami in z občutki manjvrednosti, nato ga ponemči. Iste nakane goji na reškem. Tragedija Čehov Nemški teror na češkem je manj viden, ker so se Čehi podali brez vojne, toda nacijske metode v "protektoratu" so enake, kakor na Poljskem. Vse dobre vodilne službe po češkem so dobili Nemci. Nemščina ima v uradih rn napisih povsod »prvo mesto. če£ka univerza v Pral/i je "za kazen" zaprta za več let, ker so se češki dijaki "puntali" oblasti. Nad ponosno "zlato Prago" vlada nacijski poglavar. Veliko čeških šol je ukinjenih. Nemške so dobile prednost in pouk v nemščini je za Čehe obvezen, češki fanti so primorani v "delavske kadre" in opravljati zaeno ^ Poljaki zastonj, oziroma za hrano, po Nemčiji težaška dela pri gradbi cest, prog, kanalov itd., mnogi pa so poslani na nemške kmetije. Ponosni, kulturni češki narod je poniževan kakor pod Avstrijo nikoli ni bil. Civilizacija križana V iprejšnji dobi so dobili zatirani narodi moralno oporo po vsem svetu in vlade so se morale ozirati nanjo ter popuščati in dajati koncesije. Danes je taka etičnost rn moralnost brez vrednosti. Hitler se, po domače rečeno, "požvržga" na vse in dela po svoje neglede kaj misli ostali svet. Tak je fašizem. Se prej, ko je liga narodov nekaj štela, se ni oziral na določbe za ščitenje narodnih manjšin. Italija jih je kratko malo zavrgla od kar je fašistična in enako Nemčija pod Hitlerjem. Vrh tega je bil OFENZIVA PROTI UNIJAM S V \<>mriji ni nhiiiii radost zveaioba i n nam Nekateri ameriški strategi »o » tek hudih vojnik iasih ugotovili, da lahko sovražnik ▼same Alasko, ako jo ne bomo utrdili in imeli tam m dost no število vojakov in njim potrebne opreme. Nevarnost Alaski bi utegnila pretiti le ia Rusije, dasi jo ne omenjajo po imenu. Ni pa verjetno, da se Rusija sploh še kaj bavi > Alasko, čeprav je bila viaei njena in jo je prodala Zed. državam. Na gornji sliki je ladja v Seattlu, naloaena a vojaki, ki so bili poslani e Alasko, da jo bodo pomagali straiiti. Moskovska "Pravda** ■ dne 15. avgusta piše, da so ves ti o ruskih ieljak po osvojitvi Alaske povsem kres podlage, kajti Alaska ai pred Sovjetsko Unijo v nikaki nevarnosti. Toda nekateri takočvani poznavalci razmer pra-vijjo, da ima Rusija bliau Alaske ie velo močne vojaške base in močno armado. =--- PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO SVETU Obrambna zveza med Zed. državami in Kanado je bila x . , . . .preliminarno sklenjena prošlo Hitler še Uko nesramen, da je ; nedeljo na posvetovanju ob kH_ Priredbe naših organizacij CLEVELAND, 0. Piknik kluba it. 49 JSZ v nedeljo 25. avgusta na farmi SNPJ. Vabljeni vsi člani JSZ >n prijatelji v Clevelandu in okolici. CHICAGO, ILL Izlet članstva kluba št. 1 JSZ in prijateljev v Forest Pre»erve nad Skavičevim vrtom v Willow Springsu v nedeljo 25. avgusta. Vsi dobro došli. PARK HILL, PA. Piknik kluba it. 5 JSZ na p*rkhil!u v nedeljo 25. av-Kuit« Rojaki v Johnstownu in okoliših naselbinah vab Ijtni, da se fa udeleže. propagiral za narodne manjšine pravico samood ločevanja. Ampak le za nemške in v čehoslovaški republiki za Slovake, da jo je s slovaškimi klerikalnimi izdajalci laglje uničil. Rusija ne bo pomagala Čehi in nato tudi Poljaki so ufiali, da jim .bo v teh tužnih dneh Rusija v Čem pomagala. Toda zadnji govor komisarja Molotova pred vrhovnim sovje-tom jih je uveril, da se je nanjo brezplodno zanašati. Kako tesno je Rusija sedaj povezana z Nemčijo, je razvidno tudi iz govora sovjetskega i službe, ako bo tozadevna pred-poslanika Aleksandra Svarce-1 loga v kongresu sprejeta, va, ki ga je imel nedavno na. Delodajalci po zakonu nima-raoijskh raz.*atfi v Koemgs-(jo pr8vjce primorati svoje de-bergu ob priliki otvoritve so- lavce prispevati v kampanjski vjetskega paviljona. "Sedanje skIad ^^ demokratske ali trgovske zveze med Rusijo in republikanske stranke. Vzlic Nemčijo niso kak začasen po-|tcmu jih 8i|ijo Ve!a-! volilne komisije priziv. ča za nadure. Vladni dekret določa tudi reorganizacijo in-dustrialnih sindikatov v korpo-racijsko obliko po fašističnem vzoru. Mednarodni delavski biro lige narodov se preseli v Kanado. Povabila ga je iz Švice v Montreal za dobo, dokler bo trajala vojna, univerza McGill, ki je ponudila biroju vse potrebne prostore. Na Japonskem je bila 16w avgusta "pro/tovoljno" ra z pušJ ena zadnja izmed starih strank. Imenovala se je "mensieto" in je bila največja v državi. Prejšnje stranke so se morale umakniti. ker je Japonska uvedla fašistični politični sistem. David Lasser, kateremu so socialisti pomagali v vodstvo organizacije brezfioslenih, zva-na Workers Allianee, je šel nato pod komunistično pokroviteljstvo, pred meseci pa se s komunisti skregal in začel snovati novo zvezo brezposelnih. O nji je izjavil, da ne bo protiko-munistična, nego "proameri-ška". VVorkers Allianee je imela, ko je bila na višku, 180,000 nad industrijo je bil glavni vzrok poraza Francije. Ne dopustimo, da se dogodi isto v Zed. državah." To je geslo tiste pro-tiunijske fronte v tej deželi, ki trdi, da igra Roosevelt s svojim "new dealom" enako pogubno vlogo kakor jo je Blum, ko je bil na čelu francoske vlade. Sebične zahteve Ameriški burbonci so si izbrali Bluma za tarčo zato, ker je bilo pod njegovim režimom sprejetih dokaj socialnih zakonov, pa hočejo na podlagi tega dokazati, da je bil to temeljni vzrok poraza francoske republike. Torej če hočemo, da ne zadene Zedinjenih držav enaka usoda, zavrzimo vse po sta-J ve, ki so bile sprejete pod new-dealom in ovirajo priprave na narodno obrambo. Tem ljudem v resnici ni čisto nič za obrambo dežele, v kateri so si nagro-madili bogastva, kakor ni bilo njim enakim v Franciji. Kar hočejo je, da se unije uniči. Izrabljanje patriotizma Shodi soc. stranke Norman Thomas bo govoril v začetku oktobra v Coloradu in med potoma v drugih mestih. Mavnard C. Krueger nastopi na shodih v lllinoisu istotako oktobra. Dne 5. sept. nastopi Norman Thomas v Columbusu, O. Stranka apelira na člane in simpatičarje v Ohiu, da pomagajo nabirati podpise, ker jih še mnogo manjka. Spremembe v Rusiji Disciplina za delavce postaja v Rusiji Čezdalje strožja, ker si vlada prizadeva dv!gmiti produkcijo. Izdan je bil dekret, da bo v bodoče vsak delavec, ki izostane z dela brez tehtnega vzroka, ali ki delo pusti brez dovoljenja, ali ki lenari doma ne da bi mogel to opravičiti s slabim zdravjem, tiran pred sod-nrka in obsojen v zapor oziroma na prisilno delo. Sličen zakon je bil v veljavi tudi prej, toda namesto enega so delavca poslušala poleg sodnika tudi dva porotnika. Sedaj (Nadaljevanje na 5. strani.) I je U zaščita odpravljena. prej. A tem kričačem, ki se o-grinjajo z zvezdnato zastavo, ni zato, da uposle več delavcev pod sedanjimi regulacijami, nego da tem, ki jih imajo sedaj u/poslene, podaljšajo delavnik in jim znižajo plače. Kajti če bodo delali več ur na dan, bodo lahko prav toliko zaslužili in morda še kak dolar več ... Ob enem se bomo ognili "tragediji Francije, v katero jo je zapeljal Blumov 4new deal'!" Unije oprezne Iz'glasil unij in kampanje iz glavnega urada AFL in CIO je razvidno, da se obe skupini zavedata nevarnosti, ki jima preti s "patriotične fronte". V kongresu se pod pretvezo, da se gre za narodno obrambo, to je, za oboroževanje, veliko onih poslancev, ki pravijo, da morajo biti tudi unije "patriotične" in popustiti množi. V sedanjem zasedanju morda ne bodo sprejeli proti njim kaj drastičnega, ker so pred volitvami in odvisni za ponvono izvolitev od delav- _ . , skih, glasov. Toda če bi tega ne To skušajo doseči pod masko bilo, bi lopali po socialnih za-itriotizma. češ kaVn na i iv_ I i___i.*__umi___j^i__n< patriotizma, češ, kako naj iz- konih, ki so bili sprejeti za šči-delujemo letala kolftor jih po- tenje industrialnega delavstva, trebujemo, tanke, municijo itd., fe veliko bolj kakor sedaj. ko pa je nam na poti skrajšanje delavnika! Naj se zakon o maksimalnem delavniku ukine in nas razbremeni teždcih plačil za nad čas. da bo lahko industrija obratovala brez ovir te vrste, pa se bo produkcija mahoma dvigala, V Franciji je nova vlada določbe o maksimalnem delavniku in maksimalni mezdi ukinila. "Ampak šele sedaj ko je prepozno," vzklikajo ameriški denarni patrioti, katerim je e-dino za dobičke. Ameriški zakon o minimalnih mezdah in maksimalnem delavniku laliko ostane kot je in še celo izboljša se ga lahko. Saj lahko družbe najamejo na-daljnih delavcev in če osem-urni obrat ne zadostuje, je lahko 16 ali pa 24-umi na dan. Zahtev« sa odikodnino Z druge fronte bombardirajo unije s tožbami za odškodnino. Neka mlekamiška družba v Chicagu toži unijo razvažalcev mleka za $100,000 odškodnine, ker ji je v njenih prodajalnah napravila s piketiranjem več kot toliko škode. V Philadelphiji toži Apex Hosiery kompanija ie v drugič unijo noga viČ ar je v, tokrat že za nad milijon dolarjev za škodo, ki jo je kompanija utrpela v 48-dnevm sedeči stavki leta 1937. Treba je tu namreč poudariti, da se ti dve in druige odškodninske tožbe proti unijam nanašajo večinoma na stavke, ki so se dogodile v zad- (Nadaljevanje na 4. strani.) m' AEROPLANI V VOJNAH ODLOČUJOČ FAKTOR V prejinji svetovni vojni so bili aeroplani le pomožno sredstvo v bojih na fronti. Civilno prebivalstvo je bilo pred njimi rszmeroma varno. Vojaiki vešč« k i v Angliji in Franciji, ki so računali, da bo Italija nakopala s svojim napa-J niji. Republika je bila močna, dom v Afriko nevarnost, kateri Velika večina naroda je bila na je liga narodov dodala ie sank- njeni strani. Treba je le pro-cije. Računali so, da bo Italija glasiti . načelo., neumeiavanja, tepena, kakor je bila, ko je pri pomenili,, je rekel Chamber lain. Italija in Nemčija sta pristali v njegov predlog, a neu- Adowi porazil njene čete teda _____w „________________nji abesinski vladar Menelik. tako tudi v naslednjih vojnah, Toda takrat ie ni bilo vojnih ____________ *o se temeljito zmotili, dasi so letal. Sedaj so italijanski letal- radno" pa poslali španskim fa-»meli dokaze, da je letalstvo se- ci ivigali nad abeshtskimi četa- listom na pomoč letala in letal-daj eno izmed odločujočih sred mi nekaj čevljev visoko in jih ie ter najnovejie tanke. Proti ttev oborožene sile, na dlani. obsipavali s krogi jami. plameni tej premoči je republika mora- Videli so to, ko je Japonska in plinom. Veičaki v Parizu in la pasti, udrfa v Mandžurijo in potem v Londonu so se v svojih kalku- ... ostalo Kitajsko. "Toda m« ni- lacijah znova zmotili. Abesini-, Ko b,U armada «mo Kitajska," so rekli in dre-1 ja je bila poražena, ker ni ime- ******** v dobrih par tednih, m*li ob Maginotovi črti. |a letal in ne obrambe proti Dokaz jim je nato nudil Mus- njjm selini z invazijo v Etiopijo. Vo- Priila je nova priložnost, ko je nastala civilna vojna v ftpa- dneh spravili is reda poljski transportni sistem, razbili poljska vzletaliiča in uničili njena _ , (letala ter zaloge. Nemčija je pa se bosti »pomi stranki sami zmagala Poljsko v tako krat iaiki veičaki v Parizu in Londonu aa bili uverjeni, da si je so veičaki v drugih deielah u-ge to vil i, da je imela slabo vodstvo. A izkazalo se je, da ji je vzel odporno moč "blitz" Hitlerjevih aeroplanov, ki so v par kem času s svojo premočjo v letalstvu. Enako sredstvo je pomagalo Rusiji pripraviti Finsko na prenehanje z obrambo. Hitlarjeva premoč v zraku je pripomogla k porazu Belgije, Nizozemske in Norveške v par dneh. In nato je padla ie Francija. Ista premoč mu je pripomogla, da njegovi letalci ruiijo po Angliji. Aeroplani so stari način vojne čisto spremenili. Front ni več. Oziroma fronta je povsod, kjer letalci lahko sejejo razdejanje in smrt. Kaj lahko storimo? Vsakdo na svetu lahko kaj stori. Bodisi da pomaga ali nagaja. Da deluje za napredek ali pa služi nasprotnikom napredka. Ker je vsled sedanjih razmer tu in po svetu med ljudstvom veliko zmede, je dolžnost vsakega razumnega, socialistično vzgojenega delavca, da ne izgubi tal pod nogami v nikaki histeriji, da se ogib-Ije kakršnihkoli predsodkov in dela konstruktivno z vsemi onimi, ki so v teh kritičnih dneh pripravljeni;, delati. To ni sicer nič kaj lahka naloga, kajti zmeda je zmeda, posebno ko vidi človek naokrog samo kon-fuznost in nobene prave opore, ob katero se bi lahko z gotovostjo naslonil v zavesti, da ne spodrsne z njo vred. Preživljamo zgodovinske dogodke in zgodovinsko dobo hitrejše kot katerakoli generacija pred nami. Počasnost danes ne šteje. Steie v nji le delo onih, ki se udejstvujejo bodisi za dobro ali slabo. Naš pokret služi dobremu in potrebuje sodelovanja v ta namen od vsakega in vseh, ki so za napredek, kakršnega propagira mednarodni socializem. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jufoslovanska Delavska Tiskovna Druiha, Ckicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavafc za celo leto 13.00; za pol leU 11.75; sa Četrt leta |1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo i>iu v na>a« uradu najitosnaje de pondcljka __popoldne sa t>riob*itev v itaviiki tekočafa tadna^ PROLETAREC Published everjr Wcdnenday by the Jugotlav Workmen's Publishing Co., - Inc. EatablLshed 1906. Editor.........................................................................Frank Zaits Business Manager.......................................Charles Pogorelec Aaat. Editor and Asst. Business Mansger..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. KRI V HUMANITAREN NAMEN PROLETAREC 2301 S. L»wnd«le Av«. CHICAGO, ILL. T.l^k.ii.i ROCKWELL 1K4. Willkie "sprejel nominacijo" VVendel L. Willki« je bil dne 17. avgusta v velikih ceremonijah v svojem rojstnem kraju v Elwoodu, Indiana, "obveščen", da ga ie konvencija republikanske stranke, ki »e je vršila pred nekaj tedni v Philadelphiji, nominirala za predsedniškega kandidata. Trdijo, da je bilo navzočih do 200.000 ljudi. Je verjetno. Willkie se v življenju ni uveljavil kot politik nego kot eflcse-kutivni uradnik in korporacijski odvetnik. Kandidati boseov republikanske stranke so bili newyorški državni pravnik l>ewey, senatorja Vandenberg iz Michigana m Taft iz Ohia ter .par drugih. Prodrl je po mnogih glasovanjih VVilikie. Kaj je on? Služabnik korporacij, pravijo eni. Zagovornik monopolov, sovražnik vladnih javnih naprav, nasprotnik organiziranega delavstva, reakcionar in sploh nasprotnik ljudskih koristi. ,Na drugi strani ga opisujejo kot človeka, ki se je prikopal iz napol revščine k znanju s trdim delom. Dognali ao tudi, da je bil v mladosti liberalec, progresivec, "skoro socialist". Celo Norman Thomas ga je pohvalil toliko, da so njegovo izjavo časopisi po Ameriki prinesli v besedilu kakor da je socialistični predsedniški kandidat kar navdušen za Willkieja, s katerim sta sta ai osebno znana. Thomas je poslal Časopisju popravek v katerem je navedel, kaj je v resnici rekel o VVillkieju. Koliko dnevnikov ga je tudi priobčilo, nam ni znano. Zelo možno je, da VVilikie socialistično gibanje dobro poznala je pokojnega Debsa rad poslušal, da se je res navduševal za pokojnega senatorja LaFolletta, in da mu je bil new-yorški socialistični voditelj pokojni Morris Hillquit znan po svojem delu in osebno. Temu WiNkieju je torej na slavju prošlo aoboto v Elwoodu kongresnik Martin dramatično sporočil, da ga je republikanska konvencija nominirala za bodočega predsednika Zed. držav. Willkie, ki »g« je .po radiu poslušalo milijone ljudi, je odgo-voril, da o sklepu republikanske konvencije v Philedalphiji ve in da je nominacijo ie takrat sprejel. Ta ceremonija se torej vrši zaradi tradicije in on je zato, da se jo ohrani. Ta del njegovega govora kajpada ni bil važen. Kar je javnost hotela izvedeti je, kaj je njegovo stališče glede ameriške vnanje politike, kaj z ozirom na sedanjo vojno v Evropi in Aziji, kakšni so njegovi nazori o fašizmu, kako misli rešiti problem brezposelnih, kaj on misli o obvezni vojaški službi itd. Ako bi bil nommiran Taft, Dewey ali Vandenberg, bi bilo zanimanje za sprejemni govor kogarkoli izmed njih majhno. Kajti njihovi nazori in njihovo delovanje v politiki je širši jav-noeti že znano. Oni so tip take vrste, kakršne je republikanska stranka običajno nominirala za predsedniške kandidate. 0 VVillkieju trdijo, da je drugačnega kova. Intelektualen, sposoben, poznavalec »problemov, samostojen in magnetična osebnost. Vse to je morda res. Res je tudi, da je Willkie Rooseveltu nevarnejši teikmec kakor bi bil katerikoli drugi kandidat republikanske stranke. Toda v njunem programu ni razlike. Willkie je za obvezno izbiranje moštva v ameriško armado^ ker je to "najdemokratičnejši način" v ustroju za obrambo dežele. To je tudi Rooseveltovo stališče. VVilikie je določno izjavil, da je za pomoč Angliji, kajti če bo poražena in ipride njena mornarica sovražni sili v roke, bo to udarec za Zed. države. Isto stališče ima Roosevelt. Izrazil je svoje simpatije Židom in obsodil rasne perseku-cije v Evropi s tako močnimi besedami, kakor jih v isti sapi rabi Roosevelt. 2idje so doslej smatrali v Rooseveftu svojega najboljšega zaščitnika. Willkie jim je zaigotovil, da se smejo nanj še bolj zanesti, kar je bila eguncev v našem pomenu besede prišlo sem jako malo. Li- sti so poročali, da je dospel sem Aleksander Kerenski, že prej pa je dobilo zavetje v New Yorku večje število nemških intelektualcev. člane bivše španske vlade je sprejela Mehika in nekatere druge latinske republike v centralni in Južni Ameriki. Toda v Franciji in Angliji je tisoče drugih beguncev, ki ao utekli Hitlerju, Mussoliniju in Francu. Tudi rudcih revolucionarjev je veliko. Hitler je mnoge že dobil nazaj in fcaje tudi Mussolini. Nekateri so v Švici in ne morejo čez mejo. To so ljudje, brez sredstev in znani le v delavskih vrstah. Godi se jim najslabše. V Zed. državah je mnogo unij, ki se štejejo za napredne. Imajo močne blagajne in bi zdiuženo lahko pomajgrale, da e :tme kolikor največ mogoče beguncev pred mučenjem in gladom. Socialistična stranka bi lahko moralno sodelovala, kajti financ nimq, brez teh pa se za žrtve fašrzhia, kl so na be-jru, ne more ničesar storiti. Izgleda pa, da v Ameriki le "&im-patiziramo" z njimi. Priredba kluba št. 49 JSZ Cleveland, O. — Na kratko sem že obvestil Čitatelje tegra lista o izletu, ki ga naš klub št. 49 priredi v nedeljo 26. avgusta na naše prijazne prostore društev SNPJ na Heat Rd. Dosedaj od strani Članstva žal nijbflo posebne reklame za ta rzlet. Ali smo res vsi tako zaposleni? Deloma je to že lahko vzrok. Pa vseeno ni še prepozno. Citatelji, udeležite se tega teleta v čimvečjem številu. Dasi klub št. 49 še nima posebne tradicije v prirejanju piknikov, smo pričeli s tem letos, ker smo uverjeni, da je farma društev SNPJ izboren prostor v tak namen in drutgič je potrebno, da se tudi Člani enkrat snidemo skupno v prosti naravi in se o-krepimo za delo v jeseni. Za prirastek v klubovo blagajno je tudi treba akrbeti. To bo menda za nas vsaj v večjem obsegu zaključna prireditev na prostem. Potem pa spet v dvorane. Torej pridimo skupaj vsi in zaključimo sezono na pikniku kluba št 49 v dofbri veri, da se snidemo spet, na vseh naših prihodnjih prireditvah. Za klub št. 49 JSZ — J. F. D. PISMO IZ CLEVELANDA1'; Rdeči križ iičo ljudi, ki ki bili pripravljeni dati primerno količino krvi ▼ prid sdravl jen ja ranjencev v Angliji in aa remervo e »lučaju, da jo bo 'potreboval medicinski oddelek amoriike armade Slika prodttavlja, kako odvzemajo aekomu kri v omenjeni namen. • Boj med njima je torej le, kdo izmed nju naj bo prihodnji stanovalec v Beli hiši, VVilikie je v tem svojem (govoru predlagal Rooseveltu, da bi v kampanji nastopala na shodih skupno in debatirala k oči v oči. In vprašuje ga, čemu smatra, da je on boljši kakor pa je George VVashington in drugi predsedniki, ki so odklonili gretji termin? Kampanja je po prošll soboti * polnem zamaliu. Razlik med glavnima strankama v tem boju ni. VVilikie je bivši demokrat, na njegov govor ipa mu je zadnji pondeljek po radiu prvi Ogovoril bivši republikanec Ickes, ki je notranji tajnik v Roose-veitovem kabinetu. Republikanci poljubno preskakujejo k demokratom in v tej kampanji pa je ie mnogo demokratov izjavilo, da dobi njihovo pomoč VVilikie. Socialisti imajo sijajno ipriložnoat volilcem dokazati, da sta obe omenjeni stranki eno. Med njima ae gre edino za mandate. Toda manjka organizacije, sredstev in realistov. Ljudska pozornost je ofornjena na dvoboj dveh glavnih akterjev, kdo izmed nju «bo v bodoče vodil usodo Zed. držav. Piše IVAN JONTEZ Anthony J. Klančar je pred kratkim izdal knjižico "Who's Who Among the Yugoslavs in Cleveland and Environs" — Imenik in naslovnik okrog 450 clevelaiK^kih Jugoslovanov, večinoma Slovencev, ki se udej-stvujejo v raznih boljših poklicih ali v javnosti. Knjižica, ki obsega 94 strani, vsebuje pojasnilo, uvod, "Who's Who", predrl ed poklicev In imenik organizacij ln ustanov. Cena broširani knjižici je 50c in naroča se pri avtorju, 1047 K. 67th St., Cleveland, O. Avtor pravi, da je bil njen namen, "pomagati čitatelju, spdznati se v labirintu kulturnih in drugrih aktivnosti cleve-land*kih Jugoslovanov" in Obenem pokazati Amerikancem, v kakšnih poklicih in na katerih porjtti človeškega prizadevanja se udejstvujejo naši ljudje, na kaktina mesta so se pokope I i in "kdo je kaj" ali kdo nekaj pomeni med nami. Svoj namen je le deloma dosegel, Ze uvod sam ima hibe, med katerimi sta najočitnejši površnost in tendenca poveličevanja nekaterih oseb. čitatelj, ki pozna naše razmere in ljudi, se bo radovedno vprašal, od kdaj je na primer George Witkovich "vpliven dqprmašajoči činitelj" (outstanding contributing fac-tor) v intelektualnem življenju metropole? Dalje ae človek nehote vpraša, ali človek zasluži posebno omembno naprimer z nepomembno skladbico kot je "Jaz pa ti, ipa židana marela"? Ce je tako, bi zaslužil omembo med pesniki na primer tudi eu-clidski James Rotar. "Who's Who" sam je pomanjkljiv. Metropola pozna več kot 460 ljudi, ki so dopri- $11 tedanji urednik E. jaz, me njegova izjava seveda zanima Jn mislim, da ne bo več kot prav, če si jo malce ogledamo. Dejstvo je, da sem tiste čase i večkrat ponatisu*! odstavke iz izdaje tega dela na njegove ra-, tetinih UTecu znanega o vsem tem, ne vem, najforž ipa ne dosti, ker i je bil tedaj uslužben v drujri tiskarni in se prejkone ni doMi 1 zanimal za E. Očitek, da "preveč vlečem s čikago", pa mi je bil serviran že tedaj in izrekel ga ni Sabec. Ljudje, ki so mi gn pogrevali, tega niso storili zato, ker nisem bil dovolj samostojen, temveč zato, ker jim je Prosveta od nekdaj povzročala želodčne motnje in pa ker^o bili mnenja, da sem preveč samostojen in dami je treba "pristriči peruti". Kar se mene tiče, sem še vedno prepričan, da pri E. tedaj ni bilo in tudi danes ni prostora za urednika, ki zna in hoče samostojno misliti in urejevati list tako, kakor se njemu vi
  • e o-menja dolge vrste naših društvenih tajnikov in odbornikov sploh, ki igrajo zelo važno vlogo v našem javnem življenju, in trgovcev, raznih podjetnikov in Obrtnikov brez katerih je tudi vsak tak Imenik nepopoln. RežrSerjev imamo tudi več kot štiri. Označba ^kulturni voditelj" se rabi preveč ipovrSno in v tej rubrfki manjkajo imena ljudi, kl to označbo vsaj toliko, če ne bolj zashfžljo kot nekate- nas niso bile mogoče v preteklosti, ki se tudi pri nas ponavlja, kar (pomeni, da bodo tudi v bodočnosti zgroij lepe sanje. Pri nas je že tako, da se mora tudi vsaka kulturna skupina postaviti na eno stran črte, ki deli naše javno življenje na dvoje, če noče — obsedeli med dvema na primer 4poslal k vragu" a-genta neke oglasne firme, ki je zahteval, da bi prevedel in objavil v uvodniku samo tiste odstavke iz uvodnika nekega ameriškega dnevnika, ki so se glasili ugodno za privatno elek-trarsko družbo in izpustil vse odstavke, ki so bili napisani v trid mestni elektrarni. Tudi t d mi je bilo šteto v-uto: Toda moje -geslo je bilo: "Dokler sem jaz tu, bom jaz urejeval list in doloma. Na dveh konjih hkra- . nih^.e dru^i; injaz bom odgovo-tu tudi naša kultura ne more ren zanj!" Jaz sem hotel biti in jezditi, zlasti, če vsak teh konj j t>il odgovorni urednik Ena-ubira v drugo smer! kopravnosti! To je bil moj naj- Sodruigu Franku Aleshu se zdi, da je biLa večina na našem ri izmed omenjenih posamezni- j XII. rednem zboru, ki je spre- kov. r V imeniku organizacij po*rrc-šam nafta podporna društva. Avtor je navedel demokratske klube, izpustil je »pa klube JSZ. kakor bi mu ne bik) znano, da so naši socialistični klubi netpri-memo močnejše vplivali na socialni, kulturni, gospodarski m I>olit)čni razvoj metropole nego demokratski klubi. Avtorju nemara ni »znano, da so tudi prvega slovenskega političnega kandidata v Clevelandu postavili naši socialisti. Njegovo ime je bito dr. Kern. Na kratko povedano, je K Jančarjeva knjižica le deloma dosegla svoj namen. Čitatelj, ki ne pozna naših razmer in ljudi, na« fbo na njeni podlagi podcenjeval; m druiyi, ki bodo v nji iskali imena in naslove sicer znanih ljudi, jih ne bodo mogli najti. "Who's VVho" bi moral obsegati najmanj dva tisoč imen, vključivši društvene tajnike, trgovce, podjetnike in obrtnike, in v imeniku organizacij bi morala >bfti tudi vsa naša podporna društva ln politični klubi, ker brez teh ljudi in organizacij bi slovenski del Clevelanda ne bil danes to kar je In Hoar z nemajhnim iponofrom imenujemo — ameriško slovensko metropolo! V avtorjevo opravičil© je treba navesti, da je -bil to prri nas prvi posfku!* te vrste in da je nalog« presegala sredstva in mo£i posameznika. Tudi odziv na njegovo javno iprofcijo za sodelovanje je bil prfbliino e-nak n4čli. Kharrč-arju je treba prfrznaitf, da si je mnogo upal, ko se je vzlic temu očitnemu pomanjkanju zanimanja za to stvar lot« naloge, za katere uspešno izvedbo bi bilo treba več kot enega Človeka ln organizirane Opore od strani naših dru-ttev in ustanov. Zato bi bilo krivično, zvaliti vso odgovorno* za pomanjkljivonti prve jela reorganizacijski načrt "pi-škava" in sicer zato, ker so glasovali .poleg delegatov klubov JSZ tudi delegati društev Prosvetne matice, ki so bili obenem člani JSZ. In vendar je glasovala proti temu načrtu samo ena Četrtina delegatov klubov JSZ, kar tpomeni, da bi bil načrt sprejet z večjo, to je s tričetrtinsko večino, Če bi bili glasovali samo delegati klubov JZS! In tričetrtinska večina je menda večja od dvetretjinske, mar ne? Križ je, da ni bilo prav nič narobe z večino na našem zboru, pač pa je nekaj zelo narobe z računanjem sodrug a Ale-sha! če Alesh sam uima boljšega attgumenta proti sprejemu reorganizacijskega načrta kot ta ugovor proti "piškavi večini" potem bo najbolje, d« se pripravi, glassovati zanj, kajti piškav je v resnici le njegov argument. • Klu*, št. 49 JSZ bo priredil svoj letni piknik v nedeljo dne 25. avgusta na izletniških prostorih društev SNPJ, ki so Cleve landčanom že dovolj znani, da jim ni treba praviti, kje se nahajajo. Na pikniku se bodo ^udarili" balincarji od klubov št. 27 in 49 in na sporedu bodo še druge zanimive tekme. Zabave torej ne bo manjkalo. Kiub upa, d« se bodo piknika udeležili vsi naši clevelandofki sodrugi, prijatelji in simparti-ca*ji ter prebili nekaj prijetnih ur v naši sredi. » Urednik Enakopravnosti Anton Safbec pravi v uvodniku z dne 12. t. m., namenjenem Ivanu Molku, da se mu je v maju 1937. "naravno?« dozdevalo, da je Enakopravnost cleve-landska izdaja Prosvete pod drugim imenom", z drugimi besedami, da tedanji prednik Ji-sta ni bil samostojen,""* ve£ji "greh"' in zato sem bil s nesprejemljivimi, pogoji prisiljen k resignaciji, čim se je našel pripraven naslednik. Sabcu mog*>če te stvari niso znane. Ampak jaz se še dobro spominjam tistih dni. Ce bi se mi zdelo vredno muje, bi lahko napisal dolgo in prav zanimivo zgodbo. Tako pa še gornjega ne bi bil napisal, da me ni k temu prisilil urednik Sabec s svojo odvišno opazko. LISTNICA UREDNIŠTVA Vičič, Chicago. — Bo priob-čeno »prihodnjič, ker v tej številki ni bilo prostora. Filipič, Cleveland. — Objavimo prihodnji teden. Tujci v Fronciji V Franciji je bilo pred pri-četkom vojne okrog tri milijone tu5cev. Večinoma bi se radi izselili, a mnogi ^ nJ«majo kam. ali pa so jim pota zaprta. 1 ' ■jKI*--'- Tole mi ne gre v glavo? * Cemu »e toliko ljudi nikakor ne more naučiti videti tudi »vo-temve^1 Je' napake in sposnati trojo pod vplivom Prosvete. Ker sem' »motijivost? VCKOVE LISICA IN ŠTORKLJA BASEN. — Pripoveduje IVAN VUK Nekega dne je prišla k lisici h udom u£na misel. Potrkala jo na njene mo^ane in ji govorila: •Vuj, lisica, Štorkljo, ki tam na vasi, na strehi gnezdi in klepeta, puznaš. Kaj bi bilo, de bi jo malo podražila in razjezila." In lisica je poklicala svojega slugo komarja in mu naročila: "ZIt ti tja v vas, k dimniku hiše, kjer ima Štorklja svoje gnezdo. Tam bol našel štorkljo. kako stoji na eni nogi in it udira »vet. Pozdravi jo m ji reci v mojem imenu: Pozdravljena štorklja! Prijateljica tvoja. lisica te želi videti in te voibi na kobilo. Pridi in počasti jo s tvojim obiskom !" Komar je z letel in aporočil štorklji vabilo in pozdrave. Stuiklja je zaklepetala a svojim kljunom, govoreiča: Lisica je bogata, če tudi nima zlata; na njeno povabilo, na prijetno, hej, kosilo «a je res ta štorklja. Niti opazila ni, da sem jo potegnila za kljun in se pošalila z njo. No, jutri jo obiščem in se ae na njen rojstni dan z njo pošalim." Drugi dan se je lisica re j napotila k štorklji. Ko je prišla k nji, jo je pozdravila, govoreča: Hitela sem, hitela sem preko hribov prek dolin, * da čimpreje pribitim, da vas počaatim! Saj vem dobro, oj predobro, polno je pri vaa dobrin! fttoiklja pa je odgovorila: Tetka draga vem da dolga pot je bila, vaa je utrudila, da ie lačna ste poatala. Skrbno vse aem pripravila, oaolila, začinila, omastila, ssmo prosim sedite in jedite — dober tek vsm voščim! Lisica je sedla k mizi in o Boj v senatu radi predloga za obvezno vojaško službo imel mnogo pozornosti GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charlen Pogorelec V tol« j, kadar >• j« V mintm senatu razpravljalo • predlogi aa »kv«a»o vojaško službo, sa jo drcnjalo mnogo ljudi, posabno mladino, ki bi kili radi dobili pro- stor na galeriji aa poslušalca. Gomj. ,|»k« prikaanjo ona, ki so priali v senatno veio ura prod pričetko« tedanja, da bi gotovo dobili proator. Dan SSPZ v Penni Zadeva odpuščenih Pittsburgh, Pa. — v nedeljo nameščencev HBZ in njih 11. avgusta smo praznovali v praznovali Bridgevillu dan SSPZ. Aranžmo in delo je imela v oskrbi federacija SSPZ za zapadno Penno. Vreme je bilo lepo in i>deležba obilna, posebno zve- groza. Prebledela je. Zakaj vsa jedila, okusna in bogata, slastno vabeča so bila v steklenicah z ozkim vratom. Videla je štorkljo, kako je s svojim dolgim kljunom srkala jedila in se sladkala in še bolj jo je prijelo za želodec. Videč da ne more do nobene jedi, se je potuhnila in rekla: Preveč, oh, res sem hitela. t- dolgo pot res prehodila, pa se je, oh, pripetilo . kar si niaem pač ielela — apetit mi zagrenilo. Brez zamere, draga teta, t nisem lačna — ti presneU ... ta naglica, nič kaj prida ... kak ielodec mi je skvarila. Štorklja je poslušala, prikimavala, pomilovala in apetituo z oba ha dobre jedi iz steklenic. Lisica je še nekaj časa gledala, požirala sline, nato pa se tiho izmuznila in zbežala domov. Vsi, ki so zvedeli za to pote- boj za zaostale plače Na seji izvršnega odseka HBZ 12. julija je bilo prečita-no pismo odvetnika, ki ga je pet odslovljenih nameščencev v glavnem uradu HBZ najelo, jan na prostem, so nastopili pevski zbori iz naselbin Pitts-burtgh, Library in Strabane, ki so k dobremu posetu veliko pripomogli. Govorniki v imenu SSPZ so bili gl. predsednik Kvartkh, Michael Vrhovnik in urednik Napredka Vatro Grill. Spored je vodil Ernest Kvartich. Ker se člani v Penni za sedanjo polemiko o vprašanju združenja zelo zanimajo, so govorniki s svoje strani tudi to pojasnjevali. Člani SSPZ v Penni so v večini za združenje s SNPJ. Mnogi so člani tudi slednje in delujejo v obeh organizacijah. Društva obeh so v pri- V sporedu, ki je bil predva- Jim bojuje zaostale plače in če mogoče, povrnitev- služb. Tirjali so plačo za šest mesecev, ki je niso prejemali, dasi so hodili na šiht, in sicer Michael Pleshe, ki je bil pred leti član gl. nadzornega odbora SNPJ, $960. Mark Frankovich $930, Michael Poeherek $900, Luka Kalanj $900 in John Res-kovac $810. Glavni odbor je na seji zadnjo zimo odločil, da jih je veČina izvršnega odbora odslovila brez vzroka in jim naročil, naj se vrnejo na delo. To navodilo je gl. predsednik izvršil, toda večina izvršnega odreka treh članov je enako naročila novim uslužbencem, da naj ostanejo jateljjtvu. Kaj je torej vzrok, . na svojih mestih. Tako so za 1 _ f _ ___ A. a S -i ! na n «»Ofk L* v*. ^ L«, I. ! • ^ — * - * __- 1 - da je nastal kreg zaradi združitve? Govorniki so tolmačili, da je odbor SSPZ delal vseskozi smo- vsako delo, ki je potrebovalo eno moč, skozi pol leta prihajale na šiht dve osebi. Zadevo so vlačili po sodiščih, večina in manjšina odbora sta si najeli ca, se bo branila na stroške vsega članstva. Ta afera je bila ena največ-iih v zgodovini HBZ. Stala je ze mnogo denarja, mnogo prepira na sejah odborov in v društvih, ter ostro polemiko v vseh hrvatskih listih. Da-li so odslovi jeni uslužbenci ponujene vsote vzeli pozneje, ali bodo tožili, mi ni še znano. — O. Zadnjih par tednov so bile aktivnosti v našem gibanju sledeče: Chicago, III. Joe Drasler 2, Chas. Pogorelec 7 in Frank Zaitz 2 naročnini, Cleveland, O, V tiskovni fond so prispevali: po $2: Matt Pe-trovich, Joseph Jauch in Frank Barbič; po $1: Milan Medve-sek in John Home. Večni popotnik Jankovich je poslal 4 naročnine. Jauch je obnovil svojo. A'iquippa, Pa. Barfol Yerant je poslal še dve naročnini. Ely, Minn. John Teran, ki je veteran v agitaciji za Proletarca, je zadnji teden spet poslal 11 naročnin, zdaj pa je zapo-sljen »pri nabiranju oglasov za naš bodoči koledar. John se ni še nikoli izogibal, kadar je bilo treba kaj storiti za naš pokret, niti se ni nikdar silil v ospredje in delil filozofske nauke drugim; šel je in storil svoj delež dela, kot mnogo drugih Jimmie Higfcransov in to je kar v gibanju šteje. Uspehi tvojega dela so najboljši dokaz tvojih aktivnosti. Vse drugo je od muh! ga vrtino, ^e «»ej..i in *ovo- S^ft^™ , ^^ (na ,tro*ke „BZ) in ;;— • nn- * • - 1.1___is cAHnit ^Mii Ilem bi bilo zbirališče Poslednje vabilo na "kranjski hribček" Chicago, III.—V nedeljo 25. avgusta bo naš zadnji piknik in sicer družabni izlet članstva m prijateljev na "kranjski hribček", na katerem se zbere članstvo kluba št. 1 in prijatelji, da se letos še enkrat skupno zabavamo v zares prosti naravi v forest ipreserve. Vabimo vse člane in članice, da pridejo gotovo. Kdor ima balince, naj jih pripelje s sabo. Tisti, ki imajo avte, so prošeni, da povabijo s sabo tudi prijatelje, da bo družba čimvečja, ali pa naj sporoče tajniku Oh. Pogorele u do petka, da so pripravljeni koga vzeti s sabo. V Arms, Kana. Tone Shular je poslal par naročnin in $2 v podporo listu. Chisholm, Minn. Obnovo naročnine je poslala hčerka mojega dobrega prijatelja L. A. Ambrozicha, izdelovalca mehkih pijač in razvažalca piva po železnem okrožju. Louis se zdaj nahaja v Nopeming sani-tariju blizu Dulutha in hčerka pravi, da se mu zdravje hitro vrača. Tudi mi želimo prijatelju Ambrozichu skorajšnjega in »popolnega okrevanja. Farmingtoci. 111. Joe Tušek in Ignac Hreščtf sta obnovila naročnino za celo leto. V pismu nebesih ne razumejo na meše-tarstvo. "Prav ji je. Kdor se iz drugega norčuje in se mu posmehuje, bo sam zasmehovan!" Anton Zornik spet na agitaciji Anton Zomik je minuli teden spet na agitaciji, dasi svojega dela doma ni še povsem dokončal. Jamra, da je vsled razmer med ljudmi veliko nejevolje in negotovosti, pa tudi razni prepiri povzročajo slabo-voljnost. Dalje omenja, da se mu zdi, da delavci v mestih čitamo manj kakor v malih krajih o čemer se je uveril v vprašanju reorganizacije JSZ. Nerazumljivo je, čemu ne bi mocrJi v velikih naselbinah razumeti naših problemov tako dobro kakor v majhnih, pravi on. Seja kluba št. 1 JSZ Chicago. — V petek 22. avgusta bo redna seja kluba št. 1 JSZ. Na dnevnem redu bodo poročila o stanju kluba, o aktivnostih, o volilni kampanji itd. Udeležite se je polnošte-vilno. Prošeni ste, da se je ude-žite pravočasno. Prične se ob 8. zvečer. — P. O. KLUB ŠT. 49 J. S. Z. I CLEVELAND-COLLINMfOOD, 0. prijazno vabi sodruge, prijatelje in simpatičarje na I LETNI PIKNIK V NEDELJO, DNE 25. AVGUSTA j NA FARMI DRUŠTEV SNPJ. Na sporedu so zanimive tekme z nagradami!. ........................................ za kakršnega se je izrekla tudi proila konvencija. Odborniki so delali pošteno in še delajo za tako združenje, ki bo častno za vse, ki se strnejo v eno organizacijo. Boja, ki je nastal radi tega v listih, oni ni ao izzvali, ne povzročili. Napadi so prišli 7 druge strani. Apelirali so, da I ima Zveza Čist rekord v združevalni akciji. Člani naj zaupajo njenemu odboru in naj ne dopuste, da jih bi kdo povedel v razburjenje, ker je nepotrebno. Govoril je tudi predsednik federacije SNPJ Cipcich, ki je ob enem član SSPZ. Iz pomen-kov pred in po programu bi bilo razvidno, da je on z govorniki soglašal v vsem. Kot je običaj, se na naših prireditvah te vrste, kadar so kakšni spori, veliko debatira. In tako tudi tu. O Slovenskem dnevu, o Molko- vi taktiki v Prosveti itd. Odbor SSPZ je omenjeni slovenski dan v imenu zveze pozdravil in naravno, da je Cipcich ie od početka agitator za omenjeno podvzetje pod znamko "slovenskega dneva". A Prosveta pa je proti. Zdaj še ta polemika radi združenja, napadi in zdražbe. Pa so se zgražali. Namreč večinoma taki, katerim bi Pro sveta ne mqgla ustreči Ku- tranjega značaia kakršnekoli! £'te *** R«d Stop (do vnrte njen porotni odbor. Ta je j Snri^^P V Wm°W vprašanje odpuščenih ualuž- i Pazite, da vzamete pravega. Za dobro postrežbo vsem, ki se udeleže tega izleta, jamči odbor. V slučaju dežja se snidemo v Centru. — Odbor. bencev vzel v »pretres in porabil za zaslišanja pet dni. Sklenil je, dt}j4v!" To je torej sedaj "v imenu slovenskega naroda" glavno vprašanje, kajti svetovni slovenski dnevnik na ulit-i St. Clair ga obravnava v editorialih in se h I in i, kakor da veruje v ne-zmotijivost ipapeža, dočim kri-voverska Enakopravnost, ki živi od »katoličanov, trdi, da ne verjame niti v papeževo nezmotljivost. Torej naj ME." dokaže, da je papež zmotljiv, kliče "A. D." Tone Sabec, ki je urednik "E.", pa je odgovoril, da je polemrka "A. D." pastirske sorte, kakršno vodijo pastirji v Kravji dolini, zato naj s sebi enakimi pastirji rešuje vprašanje, ali je papež zmotljiv ali je nezmotljiv. Sabec je s tem storil pastirjem veliko krivico. Ob enem je velevažno vprašanje papeževe nezmotljivosti ostalo nerešeno. Krščanska Evropa se nahaja v veliki duhovni krizi," ugotavlja uredniški članek v "Am. Slovencu". In sicer zato, ker jo je vladal zadnjih sto let liberalizem. V zgodovini bi A. S. ne našel dokaza za svojo trditev, kajti velika večina vlad evropskih dežel je bila v zadnjih sto letih veliko bolj naklonjena papežu in njegovemu konservatlzmu kakor liberaliz-| mu. V istem članku pravi: "Cerkev tarna prar dobro Uhaja a v ako vlado. Mamo če je In pravična, demokratična, da ji ne roja rok pri izvajanju njenega koijoga potlanttva ra zemlji. N. pr. r Združenih državah jc republika, pa m» katoliška cerkev ne počuti nikjer na svetu bolj svobodno, kakor bal in . . Morda je še komu znr.no, da je včasi cerkev smatrala republikance za prevratnike in grešnike, ki v marsfkaki deželi niso dobili odveze pri spovedi če so izpovedali da delujejo za odpravo fevdalizma, avtokraci-je in monarhije. Isti Članek je tudi v velikem nesoglasju sam * sabo. Kajti na enem mestu trdi da cerkev lahko* izhaja z vsako vlado, če je pravična in demokratična, a v drugem stavku (pravi tole: "V Španiji, kjer je diktator J Franco sam zaveden katoličan, so razmere (odnosaji s cerkvijo) či-*to dobre in normalne." Priznava tudi, da »o ae v Italiji "razmere med fašizmom in cerkvijo nekoliko ublažile". Na enem mestu trdi, da cerkev lahko izhaja le z vlado, ki je pravična in demokratična, a na drugem priznava, da je general Franco diktator, toda cerkev je z njim popolnoma zadovoljna. In vendar vsakdo ve, da njegova vlada ni pravična in da nima Španija pod njim iprav nič demokracije, kakor je ni imela Avstrija pod klerofa-šizrnom, ki sta ga ji blagoslovila Mussolini in Vatikan in £a je oboževal tudi dnevnik na Cermakovi cesti. Vatro G rili pravi v svoji polemiki glede združenja med SNPJ in SSPZ, ki je zašla na stranpota osebnosti, razmotri-vanj o JSZ, Proletareu in o socialistični stranki, da je postal on pameten 15 let tprej kot na primer drugi slovenski socialisti, ker je že takrat ugotovil, da nimamo ameriški Slovenci s socialistično stranko ničesar pridobiti. Torej je najboljše, da gremo z maso ameriškega naroda, je svetoval. Med Grillom in nami je razlika v tem, da mi hočemo delovati za socializem na načine, ki jih smatramo za najpraktičnejše, torej za take, da bomo z njimi med našim ljudstvom za socialistična načela in vzgojo največ dosegli, dočim se je Vatro izmotava! iz naših vrst vsled osebnih ambicij. Na primer, republikanski wardni vodja je več kakor navaden socialist. Kandidirati na socialistični listi za koncilmana se bi njemu za malo zdelo, ker je mislil, da če gTeš z "maso ameriškega naroda" (z demokrati ali republikanci), prideš lahko v mestni svet ali v legis-laturo in potem še višje in višje. In tako je šel z "maso" — zdaj z republikansko, zdaj z demokratsko in dosegel toliko, kot če bi bil kandidiral za koncilmana ali v legislaturo pod socialistično znamko. Ako bi bil Vatro Grill ostal v klubu št. 27 in se udejstvoval v slovenski javnosti in med Američani kot socialist, bi pomenil v nji veliko več kakor pa pomeni sedaj. Presedla vanje od socialistov k republikancem in od njih k demokratom mu ni fprav nič koristilo — vsaj na ugledu m vplivu ne med Slovenci v Clevelandu niti drugje. Radnička Borba, ki je jugoslovansko glasilo "edino prave socialistične stranke" (eselpi-stične) se tudi zanima za JSZ in za predlog našega minulega zbora. Umevno, da ga ne hvali, kajti ona trdi, da so socialisti samo oni, ki so v SLP, vsi drugi pa *o "reformatorji", "konfuz-niki" itd. Eaelpisti »o sekta, Henry Ford, ki jo dopolnil svojo 77. leto, jn odklonil naročila ameriške vlade sa vojne potrebščine (noro« planske stroje), zato ker bi del njih i le v Anglijo. Stari Henry Anglijo mrzi dočim jo zaljubljen v Hitlerjev rajh. V priznanje za nasluge. ki jih neral John J. Persbing, ki jo bil po* veljnik ameriške armade v Franciji e prejšnji svetovni vojni. On prlpo roti«, da naj Zed. države prodaj« Angliji vso svojo odvisne store trojne ta* d jo, ki rjore v pristaniščih i« nad 20 let. Daljo, da se naj iurimo s produkcijo letal v prid Anglijo in do naj >e talagamo a materijalom kolikor največ mogočo. Persbing je s svojo iajave p rešena- HENRY FORD ima za Nemčijo in r nagrado za simpatije, ki jih goji do njenega seda* a joga režima, ga jo H it Ur odlikoval a visokim redom, ki ga je Henry jnv. no sprejel- Medaljo mu je pripel Hitlerje* konzul. Na toj sliki je Henrjr na bicikln, na katerega so ga pripravili časniški fotografi ob njegovem 77. rojstnem dnevu. Ford se smatra za pacifista, kakor Ckaa. Lindborgk, toda v tej vojni jo pacifist v korist Nemčije toliko, da 1 tega niti skriti ne more, kakor ne Charles Liodbergk. Cisto drugačno simpatije ima ge- CENERAL JOHN J. PERSH1NG til marsikoga, kajti večina ooik Američanov, ki so imeli v času prejšnjo svetovne vojne odgovorne službe, se ne ogrerajo za sodelovanje * Anglijo na "celi črti". Nekateri so »ploh proti "vojni" toliko, da če bi bilo po njihovem. ne bi doli Angliji niti žita na prodaj, zato kor ga vsled angleške blokade Nemčija ne moro dobiti od nas. Eni kot drugi pravijo, do delajo za mir in da zastopajo najboljšo koristi te dežele. V resnici so pristranski bodisi v korist Nemčijo oli Anglijo to. d«ina, dočim takorvanl iskreni pacifisti pomagajo Nemčiji in njenemu kitUrizmu neredoma. PRISTOPAJTE K 1 SLOVENSKI NARODNI j PODPORNI JEDNOTI $ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET n ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO ^ — i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA? Naročnina za Zdruiene državo (izven CkUaga) in Kanado SS.00 k na leto; $3.00 za pol fetat $1.80 za četrt letat aa Chicago in Cicero k $7.SO za celo leto; $3.78 za pol leta: za inozemstvo $9.00. S N, , . S Naslov za list in tajništvo je: V 20.77 Ko. Lawndalc Avenue % Chirago, Illinois ^ "Jt majhna, konfuzna. toda vztrajna v svoji mešanici teorij in edino "zveličavnih naukov". Naj imajo svoje veselje! Komunisti izgube eno "in-nocent" organizacijo, pa si hitro ustanove drugo. Njihorv najnovejši poskus je "Committee to Defend America by Keeping Out of War". V Chicagu bodo imeli koncem avgusta pod to firmo protivojni kongres. Imena tej komunistični firmi so posodili mnogi sopotniki in pa tisti unijski odborniki in organizatorji, ki so člani kom. stranke. Kongres so indorsirali s svojimi imij^kimi titelni. Nedavno se je vršil v Chicagu '"ogromni protivojni shod" »pod firmo odbora "Keep America Out of War". Sponsorirala ga je Chicago Tribune in glavni govornik je bil Chas. Lindbergh, odkrit prijatelj in zaisrovornik Hitlerjeve Nemčije. Shod je bil fiasko in tudi komunistični, ki se bo vrftil v enak namen kakor Tribun in in Lindlberghov, ne bo boljše uspel. Prinesel pa jim bo dohodke, kajti urad omenjenega odbora oni upravljajo hi blagajnik je njihov, od njih imenovana oseba. Nekaj Časa so komunisti vlekli naivneže m pacifMe s svojo ligo proti fa-iizmu, nato z ligo za demokracijo in mir, mi, in sedaj jim bo nekaj časa šlo po sreči z novo znamko, s katero "branijo Ameriko" s sodelovanjem nemškega bunda. katerega je v polni meri deležna tudi Chicago Tribune. Resničnemu miru se pod tako zaščito obetajo slabi časi. La Parola, glasilo italijanske avtonomne socialistične federacije. naziva Chas. Lindiber-gha Hitlerjevega ambasadorja in podpornika ameriških peto-koloncev. V angleških člankih opisuje italijanske ipolitične voditelje v Zed. državah, ki hvalijo Lindbergha za razumnega državnika. La Parola jih imenuje fašiste in za člane pete kolone, kar je mnogo rečeno. Toda list trdi, da hi mu na sodiAču ne bilo težko dokazati, da no njihove aktivnosti fašistične in obožujejo Musolinija in Hitlerja. Italijanski fašistični listi v tej deželi so Lindberghov govor objavili s kričavim tiskom in qra radostno komentirali. I*a Parola po®rveČa svoj boj wgolj proti fašističnim aktivnostim italijan^ih politikov v New Yorku in v drugih naselbinah. Delavci, združite se — ali zmerjajte se?! Cleveland. O. V "Komentarjih" ste čitali, da Frank Barbič povdarja rek, "Delavci združite se!" To bo pravilno in je pravilno, ampak tega so me oni učili, ki sedaj ta rele podirajo, dasiravno še vedno drži in bo držal, ko naših spremenljivih učiteljev v Mancovih naukih več ne bo! Ako mene ni več pri klubih v Clevelandu, ni moja krivda. Saj so se pa vendar izrazili. da bodo strašno napredovali, če mene poleg ne bo. Torej čemu hoče urednik me riniti tja, kjer se me ne potrebuje? Ampak urednik vam je sam povedal, da sem še združen z delavci pri JSZ in kot tak imam še vedno pravico povedati, kaj mislim o cepljenju. Moja članarina je plačana do 1. ja-nuraja 1941, torej sem dober bojevnik za delavstvo. In še več, sem unijski delavec, torej združen z delavci, in seve kot tak moram držati za združenje. Ali ste vi, urednik, unijski delavec? Sodrug urednik nadaljuje v opombi pod mojim dopisom, da če bi bil jaz aktiven v Socialist Party, da bi vedel kaj je deblo v državi Ohio in kako stojimo v članstvu. On smatra, da smo kot JSZ še najmočnejši. Lahko bo tako, ali kar se tiče kampanje nekdo drugi dela za kandidaturo v državi Ohio, ker peticije prihajajo v urad socialistične stranke. Pred mano je pismo, ki ga pošilja iz urada Bes-sie Haskell, in pove tole: Da so na delu ipod vodstvom Elizabete Morgan in Henry Haskell dva odbora, ki gredo za peticijami. Nov klub je bil organiziran v Toledu, Ohio, in da so te nabrali nad tisoč podpisov. Sodrug Horvitz je dejal, da jih ima urad 25,000! Tn se ve, da Ressie želi, da bi kaj prispeval, kar pa sem že storil in bom še. Predno sem odpotoval se je pri meni oglasil sodrug Horvitz. Torej to Vate, da delamo v Ohiu, če ne direktno pa indirektno. Torej kaj boste še zapisali pod moje dopise? Saj se vam ja dopadajo, kaj ne? Kdo je vaš konkurent v Mil- w»ukee, mene vprašate? Stau-tov list, all ne? In telga ne veste v Chicagi? JCaj ipa vendar veste? Kolikor morem presojati vašo vednost, veste le to, da je CfeveUnd velika slovenska na-*< H>ina, in da ima Proletarec premalo naročnikov in da edino neki Barbič bi moral isklju-čno delati za Proletarca, drugi pa lahko delajo kar hočejo, in vse bo potem O. K.!? Vi nam tudi poveste koliko smo že vplačali direktno stranki. Kaj pa zato Če smo? Kbli-ko smo pa mi člani vplačali vam In stranki? In Čemu plačujemo? Zato ker smo, in še imamo Upanje da boste, kot voditelji nas socialistov kaj storili kar bo v prki delavstva. Zato imamo Proletarca in vas poleg, in ko opažamo nekaj nepravilnega, kar se nam ne dopade, je naša dofžnost, da vas nato o-pomnimo. Zgodi se pa, da se vi A^časih na naše opomine ne ozirate in krenete v drugo smer. Ravno tako je pri socialističnem glavnem vodstvu. Včasih ga lomijo in večina noče slišati manjšine, ki lahko ima boljše nazore v vodstvu. In kaj je za storfti v takih slučajih? Kakor povsod drugod vodstvo je treba spremeniti, nadomestiti iz boljšim! če se vi odcepljenci smatrate za bolj sposobne v vodn stvu, čemu ne prevzamete v roke vajeti mesto odcepljenja. Saj imate popolnoma pravo prevzeti odbore v eksekutivi in jim tam kazati napake. Ker so naši sodrugi trdili, da znajo dobro voditi klub št. 49,' sem se jaz umaknil, in evo dečki pokažite vi, ki vas je sedaj veliko, da ne bo urednik mene nadlegoval. Urednik tudi urgtra, da bi jaz moral pobirati podpise pri karmenih v remizah ^eveland Kailvvav Co. Jaz sem to še storil pred leti brez navodil in še celo priporočal, naj pridejo tudi drugi. Martinek je prišel par-krat na naše unijske seje, držal govor potom mojega posredovanja. Zgodilo se je, da je stranka hotela, da sem kandidat za mestnega zastopnika v wardi 32 in državnega poslanca. Kdo hudiča je pa zame pobiral podpise, urednik? Ali ste poslali koga iz Chicaga, ker niste bili sami zmotni, da bi se dovolj pobrigali za vašega Antona Gard na, da se je moral sam največ truditi? Ko je bil čas iti voliti socialističnega kandidata, ali niste se nekateri spomnili, da se niste registrirali? In če vam drago povejte imena teh. ki niso mogli Voliti sodruga za predsednika. Smešno, ali ne, moji dobri prijatelji, ki me hočete učiti kako bi moral delati. Bil sem srečen taitrat, da sem imel sina Franka Barbiča, katerega »e bojkotira, radi ker je njegov ata delal celih dvanajst let, da je ohranil delavski klub pri življenju, ker mu je neštetokrat pretila nevarnost pogina. Poleg tega so bili še Anto-ny Pire, tudi prejšnji sodrug, Louis Jartz, moja soproga in še par drugih. Ne bi tega omenjal, ker pa hoče tako urednik s svojimi opombami, in evo ga vam šnof tobaka! That is me kid! Da, moj sin je bil član in plačeval polno članarino, ko je še v šolo hodil. To za tiste, ki se zanimajo za moje sinove. Sedaj je v vladni službi in tem ni dovoljeno, da bi bili v političnih strankah. In predno bom končal ta dopis, želim, da glasujete, da o-stanemo tam kjer smo. Je veliko lot je razdrtrževsti, kakor pa združevati. TI vaši vodje hočejo to storiti tudi radi tega. ker jim niso nekateri vodje po-všečl. To ni pravi vzrok, vodje so bili, in vodji lahko pridejo. Stranka pa naj ostane in mi s stranko. Imamo tudi nekatere, ki vam povedo, da ao bili argumenti za odstop boljši kot da ostanemo. Kar pa ni tako. Mi poznamo take ljudi, ler so tam rajši, ker se jim nudi boljša priložnost, da bi nelraj dosegli za svojo lastno osebo. In tudi le v takih slučajih se pridružujejo. Drugače jih vidimo in zopet ginejo. In še celo svojih blržnjih ne pridobijo za soc. stranko ali SNPJ. In celo jih drže v klerikalnih vrstah, da so naročniki "Ave Marije"! Imam zopet pismo od starega bojevnika sodruga, ki pravi, da bo ostal v boju do konca JSZ, in me urgira k ustrajanju. Pisal sem mu, da ne smeva vreči naših pušk v koruzo. On mi zagotavlja, da ne! Drugi sodrug mi je pisal, da je povedal članom na klubovi seji: Bil sem prisoten, ko se je Jugoslovanska socialistična zveza rodila. Ne bom pa prisostvoval njenemu pogrebu. Temu sodrugu se bomo pridružili. Vi pa pokop-ljite mrliča sami. Zatorej tudi vam dober tek po pogrebu. Za odstop jih je tudi nekaj volilo, ki so bili kom«i nekaj mesecev člani. Mi se bojimo, da bi nas prosekutirali če bo vojna. Nekaj nas je, ki tisto nevarnost prepuščamo Bo^u, da nas reši te nadlege. Frank Barbič. (Op. u.—Ako je koga namen namesto stvarne razprave sejati zlobo in demoralizacijo v naše vrste, tedaj sta gornji in prejšnji Barbičev dopis ter fpletkarska pisma v take svrhe najboljša metoda. Poln zlobe, strupenih namigavanj, obiranja tjavendan, pa nič sodruž-nega In konstruktivnega. Le zlokobni bla bla.) OFENZIVA PROTI UNIJAM S TREH MOČNIH FRONT (Nadaljevanje s 1. strani.) njih štirih letih. Take tožbe so za unije silno drage tudi če pravde ne izgube, ker jih odvetniki gulijo da kaj. Reformacijska kampanja Tretja fronta, ki zelo učinkovito napada, je ona, ki v kapitalističnem časopisju razkriva raketirje in gangsterje na vodstvih unij. Socialistično časopisje vrši to nalogo s poštenim namenom Že od početka, toda naši listi niso razširjeni, kapitalistični časopisi pa zahajajo v v«ako hišo — ne le eden, nego po dva. trije in več. Ravno to časopisje, ki sedaj razkriva zločince na čelu unij, jim je pomagalo na vrh. V New Yorku, Chicagu, Clevelandu, San Franciscu, Los Angelesu, St. Louisu itd. se je lani in letos pričelo sistematično čiščenje v unijah. Ampak kakšno? To je važno, kajti vodijo ga šerifi, državni pravnttrf, sodišča in kapitalMtični tisk, ne zato, da očistijo unije zloglasnih raketirje v in grafterjev, nego da jih diskreditirajo med Članstvom unij in posebno med i neorganiziranim ' delavstvom. Državni pravniki pošiljajo v urade unij svoje deputije nepričakovano, da aretirajo ob-dolžene odbornike in zasežejo poslovne knjige. Krivda AFL Nikomur ni skrito, vsaj socialisti smo zmerom poudarjali, da so raketirji unijskemu Iriba-nju najbolj nevarni. Urinejo »e na vodstva unij zato, da sebi pomagajo, člane, ki se jim postavijo po robu, pripravijo hitro "k pameti", toda ne na sejah, nego z batrnami iz zasede. Tekmeci za služe se menjajo ne z volitvami nego «z uboji. Te vrste raiketirjev je v ameriških unijah tisoče. Nekaj so jih v sedanji čistilni kampanji že potlačili v ječo. Nekatere so prisilili na umfk, par jih je umrlo pod pritiskom, kakršnega niso -pričakovali, toda stari sistem je ostal. Vodstvo AFL pri tem ni brez krivde. Izgovarja se, da so unije "avtonomne", zato eksekutiva AFL nima pravice v njih ni- kogar odstaviti. Dobro, če že tega po svojih pravilih, ki jih bi moralo spremeniti, ne sme, lahko začne raketirje vsaj raz-krinkavati, da jih odstrani, na-meeto^da to delajo raketirski državni pravniki, sodniki in šerifi ter slični oblastniki, ki niso večinoma nič boljši od onih. katere razgaljajo za tolovaje in kruke. Nevaren precedent V Chicagu na primer je sodišče v boju med oblastniki in raketirji v uniji natakarjev Cbartenderjev") imenovalo uniji — sodnega upravitelja, ki vodi pod sodnim nadzorstvom knjigovodstvo, upravlja unij-sko blagajno in pobira članarino. Ako je to mogoče v tem slučaju, more sodišče pod eno ali drugo pretvezo storiti to v vsaki uniji. Slične tožbe so se dogodile v konfliktih med odborniki unij ali vsled bojev med oblastmi in "unijskimi" raketirji v Californiji, Nevv Yorku in v raznih drugih mestih. Idealizem nujna potreba Za ozdravljenje takih unij je predvsem potrebno dati unijskem gibanju ne samo materijalni neipo tudi idealistični značaj. Socialisti so ga širili in enako drugi zavedni delavci. Sedanja situacija je vsem unijam nauk, da bi raketirstva v nobeni ne bilo, če bi bito ameriško unijdko gibanje prežeto tudi s socialističnimi načeli in s tem idealisitčno, namesto da je AFL poudarjala toliko let zgolj materijalno stran, odklanjala socialistične ideje in me-šetarila s politfki kapitalističnih strank, ki so temelj raketirstva v Zed. državah. Socialisti na Finskem pod "pritiskom' a Meseca avgusta sta izstopila iz finske vlade ministra Vaino Tanner in Pekka Helkihen. Taner, kot znano, je eden glavnih vodij socialistične stranke in glavni ravnatelj zveze fin-, ekih zadrug. Zameril se je posebno v obrambni vojni Rusiji in po sklenjenem miru domači reakciji ter komunistom. i»MMMMMMIMMMIMMMMMIMMMMMm<»' • KLUB ŠT. 1 JSZ VAS VABI V NED£LJQ, DNE 25, AVGUSTA v IVillou Springs na "KRANJSKI HRIBČEK" v Forest Preserve tik nad Skavičevim vrtom. Povabite s sabo znance in prijatelje. DOMAČA ZABAVA ZA VESELE LJUDI! s Razprava o reorganiziranju J. S. Z. glede vprašanja bodočnosti jsz Herminie. Pa. —S. Alesh pojiva člane JSZ. (ia naj glasujejo proti zaključku prošleg* zbora TSZ glede reorganizacl-,e. Jaz sem se moral volitev vzdržati. ker nisem bil upravičen gla*u, dasi sem aktiven v JSZ in za Proletarca kakor zmerom. Mnogim je znano, da sem za JSZ potrošil ie veliko ča.-a in denarja, enako za soc. stranko in vsako napredno stvar. To se mi je zdelo (potrebno omeniti, da ne bo očitkiv, uš. kaj ti pišeš o tom! Sem na poti pozimi in poleti za stvar, ki mi ne douaša dobička, a jo opravljam, ker verujem, da je koristna našemu gibanju. S. Alesh pravi, da se več odločnih sodrugov zbora ni hotelo udeležiti, ker so slutili, da bo večina za odstop. Kako je mogel to v naprej vedeti? Saj Pogorelec in Zaitz vtndar nista Zveza! Vsaj trrje dri :i odlični sodrugi iz Chica-ge > > argumentirali proti osamosvojitvi JSZ in prav nič ne bi škodovalo, če bi bili prišli pomagati še drugi, katerim je pri srcu Thcmasova skupina. Dalje pravi,* da je glasoval izstop leta 1918 v Spring-fieldu, kar ga je pozneje grenilo. Podpisani smatra, da baš tisti sklep, čeprav je bil storjen na konferenci, ki ni imela od nikogar pooblastila biti zbor JSZ. je pripomogel, da je naša Zveza ostala ipri življenju. Zornik to lahko dokaže, ker je imel vsled svojih aktivnosti dosti opravka s sod ni jo in drugimi oblastniki v Pa. In Penna je bila one dni hrbtenica naše Zveze. Res, da so se pozneje ateri togotili radi odstopa in celo sprejeli resolucijo proti. Mislite, da so šli potem v soc. stranko? Tisti kritični vzkliki .-*> jim bili le pretveza za popolen umik. Koliko je bilo tedaj deminci-jacij pri oblasbvih, ve le tisti, ki je moral na zaigovore in pojasnjevanja ne samo zase nego tudi za druge. Sicer pa boljše, da ne pišem o tem, ker bi vzelo mnogo prostora in ljudem lahko tudi pogum. Odstqp leta 1918 naši Zvezi ni hi! pofguben, kajti naša je o-stala. Kje so druge? Pravijo, da so bili agitatorji vzrok sprejetja načrta, ker so želeli, da se dela več za Proletarca. Oziroma, da bomo potem laglje uspevali. Ne trdim, na je odstop sam na sebi jamstvo bodočnosti JSZ. Vem pa, in to vem iz izkušenj na potovanjih, da je sprejeti načrt najboljši, ako smo za ohranitev tega kar imamo. S. Alesh sam prizna, da je Zvezi zadnji izstop pomagal k izčišcenju pojmov. Pa tudi aktivna je bila vzlic oviram, ki jih ji je delala vojna. Gotovo se bo i proletariat, kako naj prevzame nekaj sličnega zgodilo tudi se-] vlado, ko vemo, da se ves na-daj. Ker se preoibrati, kakršne , lod bori na življenje in smrt, imamo v mislih socialisti, ne do- da ne podleže Hitlerju! Pa se gajajo čez noč, po navadi naj-j vendar med tukajšnjim delav-prej odpadejo oni nestrpneži,! stvom dogaja ta strahopetna, katerim ne more storiti nihiče ničvredna taktika! kaj .po volji. A delavstvo v splo- Mislim, da je Thomas že lesnem lahko učimo in to je po-,ta 1932 rekel, da bomo imeli !je, za katerega smo najsposob-1 prej fašizem kakor socializem, tiejši med našim ljudstvom, v jn |>a agitira s pacrfistič- katerega spadamo. Kar se me-1 njmi g^ij namesto da bi posve-ne tiče, grem med vse ljudi. Med til vse sile kampanji za zgra-A meric a ni ponujam angleško ditev stranke in socialistični vz- delavsko literaturo, med Slovenci *pa našo in tudi angleila do lanskega pakta med V"nv > in Rusijo dva gledali-ki sta bila 1a.«t od Rusije jii.vf.ncirane filmske družbe in v-ala skoro izključno filme iz lViet*ke Unije. Izgredov ni Ml°- kar pomeni, da so Ameriki bolj tolerantni, ali l'a '*>li demokratični, kakor pa 'am.bcnni, V Chicagu so so-Vjet^i filmi izgubili privlačit ^'m je bil sklenjen ome-nJeni pakt. Litvinska. ki je primitivno katoliška dežela, ki ni poznala ne civilnih porok,.ne razporok, je pod sovjetsko vlado dobila dekret, da cerkvene poroke u-radno ne bodo več priznane, nego samo eivilne. Vsak par se mora poročiti civilno in če hoče potem še cerkvene ceremonije, je to njuna privatna zadeva. Par, ki se bi poročil samo cerkveno, bo kaznovan na globo 5,000 litsov. Za raz poroke mora »biti prednešen dovolj tehten dokaz in tožitelj za razporoko bo moral plačati za ločitev vsoto 100 litsov in potem za vsako nadaljno ločitev veliko več. Izdajala jih bodo sodišča. Jugoslovanska vlada je proglasila fašistično organizacijo "Zbor" za nepostavno ter jo zatrta. Delovala je v Beogradu in posebno na Hrvatskem. Dasi vlada konkurenčne fašistične skupine zatira, pa ona sama vsled gospodarskih »n političnih razmer bolj in bolj uvaja fašistični sistem. Harrjr Bridges ne bo deportiran, ako bodo unije, ki g>a branijo, uspele. Proti njegovi de-portaciji sta se zavzela tudi senatorja L. B. Schwellenbach iz države Washington in Warren R. Austin iz Vermonta. ^oji. Saj jih je veliko drugih, ki agitirajo za mir in proti obvezni vojaški službi, a za zgraditev angleških klubov pa nobeden. * Glede vojaščine naj omenim, da sedanja kampanja pomaga bogatinom. V vojake gredo prostovoljno največ najrevnejši fantje. . Se celo v zadnjem draftu se je — kakor pišejo — izognilo draftu 270,000 bogataških sinov. Dokler bodo take razlike odkupovanja, bodo vojne in bo militarizem. Torej j«? treiba stranke,^ ki ne bo samo zojper vojno, nego ki bo imela tudi moč kaj storiti za odpravo vzrokov, ki dovajajo v vojne. V ta namen je treba &čitUi demokracijo kolikor jo imamo in delati za socializacijo in za mednarodno sodelovanje v prid zgraditve socialistične družbe. Pred nekaj leti je ameriška S. P. na svoji konvenciji v eni resoluciji označila na&o demokracijo za ^bogusM in Thomaa jo je na shodih pogostoma označeval z "bogus demokracija". Ampak če izgubimo še ta "bogus", pa bomo videli, da demokracija. pomanjkljiva kot je ni bila "bogus". Na zadnjem zboru sem rekel, da socialisti širom sveta imajo obrnjene oči v Ameriko, kajti od nje se nadejajo pomoči in sodelovanja v najporih za poraz fašizma in us postavitev demokracije. Kajti brez zadnje ne bo socializma. Uniomzem propade in svobode je konec kamor seže diktatorjeva pest. V tej deželi eo fašistične sile na delu v raznih slojih. Delomrz-ucži, pustolovci in veliko duhovnikov se preriva, kdo bo do-bil maso na svojo stran za fašizem. Skoda, da vas ni dosti, ki bi Čitali Neue VolkszeiUmr, katere urednik je Egard Seger, ki je prebil 6 mesecev v Hitlerjevi koncentracijski kempi in pobegnil iz nje. Predaval je p> tem o svojih skušnjah v Angliji in Ameriki. On je svaril deluv-ce v drugih deželah, naj se ne udajajo iluziji varnosti. Pa ga niso dosti poslušali in sedaj so vsi ena sama koncentracijska kempa. Naj odkrito povem, da sem za poraz Hitlerizma in da sem v ta namen za pomoč z materija lom onim, ki se vojskujejo z njim. (Morda že prepozno.) v ah pozno v večer. Pojasni! sem jim vzroke, čemu je tako 1 velika večina delci^tov glasovala aa predlog, ki pomeni or-4 gansko ločitev od S. P., naše težave po naselbinah, kjer ni nobenega angleškega socialističnega kluba, pa so to razumele. Sploh so narodnostne federacije stara forma soc. stranke, ki sedaj ni več potrebna kakor je bila pred svetovno vojno in še pozneje. Seveda, kako ustanoviti angleške klube, to je vprašanje. Govorili smo tudi o strankini resoluciji. Povedal sem jim, da naši sodrugi ne strinjajo s strankinim stališčem, dr. se ne sme zaveznikom dati niti materi jalne pomoči v vojni proti Nemčiji. Morda je bila resolucija nepremišljena, sem jim o-menil, ker je eksekutiva že drugi dan vsled Hitlerjeve invazije na Norvežko in Dansko sprejela izjavo, ki s konvenčni resolucijo ni povsem v soglasju. Priredba v Bartonu Barton, O. — Kakor sta že poročala Joe Snoy in Pavlinič, za kar jima čast, se bo vršila na Škofovi farmi seja okroino federacije SNPJ v nedeljo 25. avgusta. Takoj po seji pa se na if tem kraju .prične piknik dru-šfva št. 562 SNPJ. igrala bosta domača fanta, da bo za vae čim več zabave. Ako bo kak goldinar preostanka, bo žel v društveno blagajno, v kateri mislimo že s tremi čikami pisati. četudi nas kapitalisti več ne j potrebujejo, ker nas nadomeščajo s stroji — kupili so si jih za naše žulje —- se globoko v ! naših žepih še vseeno dobi kak tfroš za razvedrilo. Pričakujemo, da nas rojaki obiščejo v obilnem številu. Kakor v pro-► losti, jim bomo po možnosti aset vrnili. Na pikniku ne bo posebnega sporeda, pač pa samo zabava. Naj omenim še, da je moH do Karaže preko "Save" do hiše bolj ozek, ampak varen. Pek nam pripelje kruh vsak dan prav do vrat. Torej na svidenj« 26. avgusta. Louis Bergant, predsednik društva. In p« da zdaj »pet v Nevv Yor-Soc. stranka pa je proti. Mar ku so frprejeli novo izjavo, v ka-bomo na ta način pomagali de-; teri eksekutiva ne vztraja pri lavslvu in vrgli fašizem? zahtevi, da se tudi Angliji ne Seveda, brez žrtev ne gre. sme pomagati. Ampak če nismo nikomur pri-1 Ena izmed obiskovalk je ro-vrnvljeni pomagati niti za do- kla, da bi bila tista resolucija bro rtvar. smo skrajno sebični sprejeta taka kot je tudi če oi in naša mednarodnost bi bila le konvencija še trajala ko so pri- • . krpa papirja brez vrednosti. \ *ie vesti o invaziji na Norvežko r,CVQren sPor z Japonsko Anton Zornik. potovalni agi-1 jn da je eksekutiva tudi na zad-iator Proletarca. | njj ^jj v Nevv Yorku ni prekli- (Op. u.—Tvoj dopis je veli- ca I a. Pojasnila je, da je bil ko skrajšan, ker bi v celoti ob- Thomas odločno za tisto bes>-segal 4 kolone. Vrh tega se ve- dilo v resoluciji in izjavil na činoma ne tiče predmeta, ki ga ] posvetovanju v neki sobi, kjer označuje gornji naslov.) O peticijah, JSZ, in strankini resoluciji Bridgeport, O. — Ravno ko sem se pripravil napisati razpravo k drskuziji o bodočnosti JSZ. fo prišle k nam tri osebe, namreč dve dekleti in ena ženska. Pobirale so podpise na peticije soc. stranke in nato prenočile pri nas. Izrekle so nado, da S. P. v Ohiu pride na glasovnico. Vedele so tudi o našem sklepu XII. zbora JSZ v Clevelandu. Govorili smo o socialističnem gibanju m o splošnih zade-U\ je bila tudi ta sodružica navzoča, (to je bilo v času konven-j cije), da je on zanjo, to je, za sprejem resolucije pod vsakim pogojem. Zraven je bil tudi strankin tajnttc, ko je to rekel. Zdi se mi, da im:\jo Ameri-I čani v soc. stranki o sedanjem položaju v Evropi čudne nazore. Zelo se hudujejo nad vsemi in pravijo, da tako pa tako bi merali delati tam čez. Kakor da tam niso nič znali, mi pa vse znamo, človek se navsezadnje res ne bi več »poznal v tej mešanici in bo za JSZ veliko boljše, da se izvleče iz te konfuzi-je ter dela samostojno. Joseph Snoy. Vlada Zed. držav, ki bi rada v Aziji rešila stari ameriški D rest id ž in na Kitajskem politiko odprtih vrat, spoznava, da je Japonska odločna izriniti vse posebne privilegije zapadnih držav, posebno angleške in a-meriške, iz Kitajske. Sedanji položaj v Evropi in posebno padec Francije ter nanlonjenost Hitlerja ji daje za uresničenje tega svojega cilja sijajno priložnost. Judeži tekmujejo Razni konkurenti za francoskega firerja se prilizujejo za naklonjenost nemški okupacijski oblasti in kdor more direktno Hitlerju. Med tekmeci je tudi eden bivših voditeljev komunistične stranke in kominterne, ki se je Že pred nekaj leti prelevi! v fašističnega voditelja. AVGUST CHICAGO. - V nedeljo ZS. «V|H- tU izlet klub« it 1 JSZ mm "kranjtki krtbče" bila« Skavič*v«c« vrt* v Wil. low Springtu. CLEVELAND__P.k.ik klub« it. 49 JSZ v nedeljo 25. «v«uM« na farmi SNPJ PARKH1LL. PA. — V nedeljo 25. «vgu»t« piknik klub« it. 5 JSZ. SEPTEMBER CHICAGO. — Družabni klub Slo-vcn>ki center priredi zabavo v Centru v soboto 21. sept. BAKTON, O. - Konferenca Pro. «v«tre matic« In JSZ sa vzhodni Ohio in W. Va. v nedeljo 22. septembra prt t. Škofu. BARTON, O — Piknik v nedeljo 12. sept., ki ga priredi Konferenca Prosvetne matic« in JSZ. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska pred *tav* kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra r dvorani SNPJ. NOVEMBER VVAUKEGAN. ILL. — Konferenca klubov JSZ i« društev Prosvetne ma. li«« v nedeljo 3. novembra v SND. CLEVELAND. O. Na Zahvalni dan r Čeirtek 21. novembra koncert soc. Zarje v SND. St. Clair Av«. ' CHICAGO. ILL. — Koncert S.ve, v nedelj* 24. novembra v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silvestrov« aa. bava kluba it. 1 JSZ v Mason.c Tem-pU. 2Srd St. in Millard Avo. CHICAGO. — Občni zbor in zabava kluba Slovenski center v petek €. decembra. 1941. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v korist Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 30. aprila v dvorani SNPJ. "Proletarec*' ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker so mu potrebne, upotrebite priložnosti aa zbiranje prispevkov v nje-i f ov tiskovni sklad. KAJ BI RAZPRAVA 0 J. S. Z. MORALA BITI? Redni zbor JSZ bi se moral vršiti že pred par leti. Vsi odborniki JSZ in vsi aktivni člani so razumeli, da so pred nami problemi, ki jih je treba rešiti, ako hočemo ustaviti nazadovanje in se izvleči rz stagnacije. Nastala je vsled razmer in vnanjih okotečin, nad katerimi nimamo kontrole, lahko pa se jih osvobodimo. Tako smo se končno po štirih letih le zbrali na zboru, da preudarimo, kaj treba storiti in kakšne akcije naj podvzamemo, da pride v naš pokret spet stara živahnost. Zbor je bil reprezentativen. Tvorili so ga zastopniki iz raznih krajev, katerih imena pogosto čitate v izkazih in v opisih aktivnosti v Proleta**u, Pro^vHi in drugih naprednih l»trh. Ako ' je kdo želel, da bi bil ta zbor mrtvilo in bojkotiran, se mu up ni izpolnil. Ce je storil kako napako, je le u, da ni vprašanja reorganizacije reSil takoj in izvolil nov odbor, kakor predvideva sprejeti načrt. Ker se eksekutiva ni mogla za nobenega zediniti, ?e bila pač naloga posameznikov, da predlagajo, kar je kdo smfetral za najboljše in to se je zgodilo. . Načrt, ki ga je reprezentativna večina sprejela, in to po-r>olnoma v smislu pravil (ne kakor sprinlgfieldska konferenca), "ključuje vse naše dosedanje aktivnosti in skrajšuje naša pravila toliko, da je ves naš program, kar se JSZ tiče, v enem poglavju. Določa, da se JSZ osamosvoji in da svoje energije in svoje finance troši kjer bo največ zaleglo, torej na polju, kjer ima že vseskozi uspehe. Načrt predvideva, da mora prej ali slej nastati v tej deželi rov delavski politični pokret, ki bo ne samo na papirju ampak predstavljal moč. Sedanji delavski politični pokreti so ali proti našim nazorom (na pr. komunistična stranka), ali pa tako razkosani v sekte in strujice, da niti vsi skupaj ne pridejo v upo-fcev. Predno bomo imel! res delavsko t>olitiČno gibanje, morajo biti zanj voditelji unij, kakor so bili nekoč za soc. stranko, kajti brez njih ga ne bo. Na našem zboru ni bil problem, kako naj mi rešimo S. P., ali da bi jo mi vodili. Ker so bili delegati resni ljudje, ni nihče rabil fraze, "da naj mi vzamemo vajeti" itd. V sprejetem načrtu so izjavili, da s S. P. sodelujemo, kjer obstoji in da pomagamo po svojih močeh k zgraditvi novega delavskega političnega gibanja, kadar se bodo merodajni delavski krogi lotHi to naloge. Mi pa imamo svoje polje. Na primer boj z reakcijo, proti r.azadnjaštvu, delo za unije, razkrinkavanje političnih šarlatanov na levi in desni, in veliko dela lahko opravimo tudi na prosvetnem polju. Kajti čimbolj 90 ljudje poučeni in zavedni, bolj trdno je njihovo prepričanje In le na take se lahko zanes?š. da v kritični uri ne bodo udarili po svoji zgradbi Všakdo na zboru je lahko izrazfl svoje misli in vsakdo ie imel d6volj priložnosti .presoditi vse argumente, ki 90 bili izrečeni. Za načrt »o glasovali: Filip Godinn, Anton Udovich, Kristine Tnrpin. Andrew Vidrich Joseph Snojr, F tank Pustovrh. Frank Krilnih. Anton Stkulaf, Joseph Le*«r' Ovca. Andi%w Bofttt, J„lij« Mee«ee, Jenni« Jsrsls, Anton N.«ede Law-renc« Selak, Jacob AmbronUh. Iva« Jontoa. Rudolf Potočnik, Anton J.ek« »U, Alice Artach, Mary FraJel, Jokn T«*elj. 1We* Gorfrm«. Anna P0.0 relec. Frank Ce.en, Math PM rev tek. Jefcn Rak. Etbin Krlet.n. Joseph i no Turk Angola Zaita. Fred A. Vider, J—*h Draaler. Anton Zaita, Cka. P„ gorelo« in Frank Zaita. * Ali more kdo pošteno trditi, da so to ljudje brez odgovornosti. ki niso vedeli, o čem so glasovali? Njfhove aktivnosti jo dokaz, da je njim prav tako za ohranitev Zveze kakor drugim, Kar so izpričali s mojim delom. 1 , Nihče ne more trditi, da niso prav tako dobri člani tisti, ki so glasovali za načrt manjšine: Andr«w Turkman. Kristina Podjavoršek, Jacob Mesec. Jokn Chesoik. M«ry Musich. Louis Zorko, Leonard Alpner, Mary Shular, Andrew Božič. Sophie Pakii. Milan Medveiek, Donald J. Lotrick. Frank S. Tauchar. Anton Garden in Joaepkine Slapaik. V«i, ki so glasovali za večinski načrt, med njimi tri četrtine delegatov klubov, in oni, ki so oddali glasove za drugi načrt, so poleg neštetih drugih sodrugov v razvoju našega gibanja skozi leta pomagali, da imamo NEKAJ. In ta nekaj je JSZ, Prosvetna matica, Proletarec, Ameriški družinski koledar in Majski glas; .pomagali so graditi SNPJ, sodelovali pri ustanavljanju Prosvete in jo neutrudljivo širili, mno!?i so se udejstvovali in se še udejatvujejo tudi v društvih SSPZ. v JPZS in drugih podpornih društvih, v akcijah za slovenske domove, v kulturnih društvih, v Cankarjevi ustanovi in pri Cankarjevem glasniku, v zadrugah itd. Naj še dodamo, da je Slovenski delavski center tudi uspeh, ki ga je treba varovati. Vrh tega smo vrSili vsa ta desetletja najostrejšo borbo proti nazadnjaštvu in razkrinkavali zavajalce, a poleg tega smo imeli tu in tam še toliko časa, da smo se sprli med sabo. Največkrat sebi v ftkodo. Tako tudi sedaj. Za socialistično stranko smo ne le med našim ljudstvom nego tudi MED DRUOIMI storili VEC kot propončno KATERAKOLI DRUGA FEDERACIJA. Ameriški stranki smo dali MNOGO tisoč dolarjev članarine, ji prispevali v razne sklade, Širili njene liste, razpečavali njene letake, pomagali v volilnfh bojih in v drugih njenih aktivnostih. Marsikak njen Jimmie Higgins je bil iz naših vrst. Načrt večine NE PRAVI, da se naj to več ne vrši. Tisti, ki vidijo v tej razpravi samo stranko, dobro vedo, da lahko delajo sanjo do mile volje. Ampak načrt, ki ima za smoter ohraniti NASE DEIX), določa, da naj oni, ki jim je za ohranitev našega gibanja, .posvete svoje moči v prvi vr*tl tam, kjer vidimo, da so rezultati NAJBOLJŠI. Ako bi mi vsi zahajali zgolj na strankine seje (kjer se Še vrše) in agitirali zanjo med Američani in med nami, ne bi imela vsled toga NI<5 VEC pokazati kakor sedaj. Vse ogromno delo, ki smo ga vložili vanjo, je skopnelo kakor snetg. Delo, ki smo ga vložili v JSZ in v naše ustanove, »pri katerih so bili sodrugi marsikje temeljni faktor, pa je USPELO. In be bolj bi, če bi dali svoje aktivnosti tu, kjer so kaj zalegle, namesto skupinam, ki pridejo in odidejo brez sledu. Sprejeti načrt bazira na realnostih. Take so in nobene hude besede jih ne spremene. Dopisi, ki ne upoštevajo, kaj je realistično in kaj ne, se morejo pomagati k dobremu ne eni ne drugi stvari. Naš problem torej ni stranka, ki jo nekateri, med njimi celo taki, ki o sedanji njeni situaciji nič ne vedo, v tej razpravi lako vztrajno rinejo na površje. Problem je NAS POKRET In DELO med PAR STO TISOČ Slovenci in drugimi Jugoslovani. To je NASE polje, ki ga ne bo nobena stranka vršila za nas, l* »kor ga ni v prošlosti. eeeeeeeeeee^e^e^+sfre+t*^*^ Palandech s Yugoslav-American Rodio Broadcast every Saturday, 3 to 4 P. M. Sta tion WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Station on your dial.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Dailv At .1724 W. 26th Street Tel Crawford 2212 At 1858 W. Cerntak Rd 4:*0—6:00 |>. m. Daily Tel. Canal 1100 Wo<1nea Deset članov (ic) je treba sa ! ! novo druAtvo. Naslov ia list in 4 ; sn tajništvo je: ! 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. I < MiiMi9HMinn»ntM» A Yujt<*1av Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC THE END OF LIBERTY, EQUALITY AND FRATERNITY - By JOSEPH SCHLOSSBERG The ancient Hebrew »age Hillal, seeing a human body floal on tha ara t ar, »aid to the body: "Because you had drown*d ©there you wera i'rowneJ, and those who had drowned you will themselves be drourned." These worcfs. uttered maay hundreds of years ago, describe the present urorld situation. »n 1870, France uras bralen by Germany. Franca did not accept defeati she had her revanche in 1918. Germany did not accept defeat in 1918; she is urreaking vengeance now. The outcomo of the present titanu, struggle might roean another worlu war in the nest gen-eration — u n I a s S a Democratic United State« of Europe ariaes. Germany was dia-armed when she lost the previous war. After the poaca con-ferencr a movement began for univarsal disarmament. But stead of the triumph. ant armed nations diaarming, defeated and disarmed Ger-many rearmed and set the pace for in. created armament among the victora. VVhen that happaned Cermanjr won tha war which she had lost in 1918. nullifiod tha Veraailles Treaty, and become matter of Europe. France built the Maginot Line and Germany erected the Wettwall. The Maginot Line it now in Hitler't handt. GERMANS NOVV RULE FRANCE Hitler, a corporal in the German army in the previous war, is nov rvler of France; Petain, the French military commander in that war, who had tolemnIy declared that "they (the Germant) shall not past," now cap-itulates to Hitler, and it governing France under hit nevr master't orders. The outcome of the 1870 war vrat undone ia 1918| the retult of the 1914-18 war vrat vripod out in 1940. Millions of young livet vrera destroyed in both vrart, to say nothing of the material vrrock and ruin. That it vrar. 1 hat ia militaritm. That it the armament raca. Danton, ona of tha great figures in the French Revolution, called for "audacitg, then more audacity." Hitler it now antvrering that call vrith more and more audacity and more and more cruelty. He tucceeded first againtt the tmall nations, and then against France. He it nov tryiag it againtt England. It it the hope of the civiliaed vrorld that there he may find hit Waterloo. OUR REVOLUTION—AND THE1RS Our heartt go out to the great French people in their preteat tragedy. We have had much in common in the caute of freedom. Young Lafayette gave tuch valuable aid to General VVashington, commander of the American r*volutionary army, that vre have perpetuated hit memory in our geograpSjr. The succett of the American Revolution esercised its influence upon the French people when they carried out the great French Revolution a fevr years later. Our revolution made the Fourth of July a national holiday, in honor of the declaration of American independence; the French Revolution made the Fourteenth of July a national holiday, commemorating the ttorming of the Battille and the freeing of itt political pritonert. The Fourth of July continuet to be a day of rejoicing; the Fourteenth of July bat become a day of mourning. On the occation of the centennial annivertary of the French Revolution the French Republic pretented to us at a gift the Statue of Liberty. Millions of immigrantt, many of them victims of political and racial persecution, greeted that majettic figure in the harbor of Nevr York, at they came here to find tafety and freedom. DONORS OF LIBERTY LOSE IT To ut this magnificient statue is today vrhat it vrat a half century ago, and even more; to the French people it it no longer a tymbol of their living freedom. Let ut hope that it it a pr om i se that the French people will be free again. On a tabled, affiaed to the Liberty Statue, are inscribed the follovring vertet: "Give me your tired, your poor, Vour huddled masses yeaming to breathe free, The vrretched refuse of your teeming thore, Send these, the homelest, tempest.tost to me, Lift my lamp betidet tha golden doorf There are more "hudd»'ed masses yearning to breathe free" nour than at the time those lines urere written. And nour the French ara included among the "homelett and the tempest-tost." The author of thote noble linet vrat Emma Lasarut, a gifted Americaa poeters. The tablet vrat engraved in her memory. Emma Lasarut vrat Jevrith. She loved France at an Americaa because of the hittorical association vrith our ovn country and becaute it vrat a free re public. And the loved France at a Jeuresa, because revolutionary France had inaugurated the emancipation of tha Jeurt in Europe. It it a cruel ironjr of hittory that pretent day Franca, under Hitler'* mailed fitt, should adopt Hitler's race persecution methodt againtt the Jevrt in France. The pretent French ragime it urithout tha soul of the French people. Hitler crutked the Third French Republic, urhich had livad for about 85 yaart. Gone it the motto, Liberty, Equality, Fraternity; gone it the labor movement; gone ali human rightt and freedom in France. A Fourth French Revolution vrill arite from the athet of Hitleritm. BREAKDOVVN OR BETRAYAL? On June 22, France tigned a separate truce vrith Germany, breakng her pledge to England tor reake no separate peace. Was that a breakdown or a betrayal? Some day vre shall knour the truth. At pretent ure knour only that there it no more Franca in Europe. The France vrhieh vrat an atylum for pertecuted people from ali landt, tha France of high culture, it no mora. There it nour a Hitler France. The follovring obeervation thould be of intereat te students of the labor movements In countries vrith divided labor movemeatt democracy vrat an* n«hilated by dictatorship. Nota particularly ltaly, Germany and France. In England, the ona great couatry ia Europe urith a united labor movement, democracy has been upheld and dictatorship has found no foothold. PRIČE OF LABOR DIVIDED In the present crisit, the Britith labor movement, at tuch, at a rollective body, it tharing in governmental retpontibilitiet. The difference betvreen a united and a divided labor movement urith respect to dictatorship caa hardly be an accident. At the pretent ttage of capitalitm the labor movement it to potent a factor that itt integrity it a matter of vital importaace to tha government at the tupreme authority in organiied society. VVithout (Continued in Last Cofoma) Next Sundoy You Are Invited to Branch No. 1 Outing CHICAGO. — On Sunday. August 25. members of branch No. 1 JSF, und their friends will «ather in the Forest Preserve above Red Gate Stop in Willow* Springs (only a short dia-tance from Skavich grove) for our own Family reunion. AH membera and their friends are invited. Good time for every one. Don't forget. It'a next Sunday, the last of our outings in thia season,——'ble for defense nroduction. Renorta from 1.200 offices in forty-three states show 4,100,000 workers regis-tered for jobs; 1,700.000 claaaified as skilled and semi-skilled, and 1,000,-000 unskilled; 1,500,000 include BoQUS G-men After professional, clerical,. service and j . agriculture vrorke«. Un-American Workers Worker« available with exnerienee in manufacturing number 725,000. About 200,000 of thoae registered , have been employed in metal indua- ; tries. including 50.000 machinista and others urith machine ahop experience; 5.900 too! and die makent. 27,000 molders and vrelders and 1,100 tln-smitha, eopnersmiths and sheet metal \vorkem. Anproximately 60,000 me-rhanics and repair men are regis-te rad. The inventory by the Social Secur-»ty Board does not inehide aH those mechanics and machine operator« who lost their joba in the metal Industries during depression and accepted any substitute in empk>yment available. Union headqnsrters have the best records of the potential uorkers availaHe urith urork eroeri-ence in metal Industries who can be r al led bark. Some feur employers have had to wait a feur days for exnerienced em-ployes on maehines. , But that does not constitute a labor shortage. Until the roquinmenta of the produetion nrogram and increaaed businesa aetiv-ity »bsorb these urorkers, labor ahort-are remains a myth. Meanmvhile. ss the aircraft indus-try goes on the mass produetion basis. teehnical progress continue« to reduce the number of jobs available to the unemployed. The Technocrat reports these neur machine tools readv to go into ooer-ation: One that will form a complete tet of wing rlbs automaticslly; s hiffhspeed miVling machine that has cut mil lin g time in one piece from thirtv hours to 115 minutes, inereas-intr output thirty-one times, or over 3,000 per cent; a radial router urhich nermits loading. fa»brication and un-loading simultaneously tft different position« raisir>7 produetion 250 per cent; a three-column hydraullc pres* to make pressinr and stamping complete^ automatic. inereasing output 250 per cent: the Erco automatic rhreter, urhich in one operstion puneh-es the hole, inserts snd hesda the rivet. cutting in half the number of urorkers reauired for a plane, am? i automatic inspeetion service. One comnany has renlaced crafUmen in pattem shop snd tool room by pro-jeeting layouts onto sensitized alum-inum alloy sheets. urhich are developed Jike a photograph and can he "Ut into desired parts or used as full-sfeed patterns. In sddition. hydr8ulic presses of record siie and pourer probably wii: give a neur start to all-plastic sir-planes. These snd other revolutionary technical changes muat be considered in our planning for urorkers for defense industries. —American Federationist, t'nisi« spokesrren r^ntended. rise in labor't proficiency hat deff nse, The beei* particularly imprastive in the patt four years, the government t!udy diteloted. ln blatt furnaces, rteel urorkt and rolling milit, the out* put per man-hour graur by 27.5 par cent; in patroleum refining, 28 par cent; in rayon. 58 per cent, and in cement, 2S.2 per cent. In virtually ali clatses payrolit have lagged behind produetion, and urages wovld have to be increated contiderably to catch up urith output, the rurvey indicated further. A special ttudy of the cement in* dustry brought to light unusualiy £teat inereatet in labor productivity. The investigatora found that from 1904 to 1919 the amount of cement trrned out per vrage earned climbed by 77 per cent, and from 1919 to 1938, it jumped agatn by mora than 100 per cent. Another study, of copper miniag, shoured an increase output per man of 300 per cent from 1919 to 1936. Goveinment figures bared a Uka trend throughout nearly ali other industriet, urith labor producing mora than it ever did before.—Labor. Ahout Our Recent Convenlion Of JSF and Other Subjects The Federal Bureau of Investiga-t;on is receiving complainta from em-ployers that spurious G-men have ap-peared at their plants to demand the dismissal of urorkers luho—according to the fraudulent F. B. I. agents —are "un-American" and "radicals." One large company reports that one of these fakers submitted a list of more than one htindred employes urho he said should be dismissed immediate ly. A check shoured that not one of these vvorkers vras an.vthing but a decent, patriotic American. But t-hey were aetive trade unionists. Im-(»ersonating s federal officer is a erime. J. Edgsr Hoover has some of his sce investigators on the trail of these fske C-men. The F. B. I., he ssys, never recommends the hiring or firing of sny urorker. PHILADELPHIA JUDGE TELLS SCABS HOW TO OPERATE Magis-know< PHII^A DELPHI A. -—Chief trate 0'Malley believes he hour best to break a strike. The 0'Malley formula, given in open court Aug. 7 (uas for scabs to "get a half a pool cue and keep it up your sleeve or in your trousers." Advice to use a bludgeon came when tsro *Moyar* employes of the Pen Athletic Club conrplained they urere beaten by strikers. The strike, caJlcd by an AFL federal local, came vvhen the surank club's mansgement ordered wage cuts for everybody making more than $12 a ureek. The United States imported $160,-197,000 worth of textile fibrea and manufacturea in the first six months thi« year, convpared urith imports valued at $181,524,000 in the first half of 1938. WHY NOT FEED OUR OVVN HUNGRY? A writer from the canons of Wsll Street suggesta that the best w*y to sol ve the farm problem ia "to dum p the surplus abroad for what it wiU bring." Wouldn't it be better to use these allegfd **'n>lu»e8 to feed the hungry here at nome? At least 25 per cent of our populstion hssn*t enough to eat. VVhile that situation prevails, only a "nit.slt" urili advocate "dump-inif" foodstuff »broad.—Labor. Economy on Account Of the Labor Laws legislation for the proteetion of wege-<>arners is of scant comfort if it merely gnthers dust on the statute books and is not enforced. In many rtates of late legislatures have nulli-fied excellent and much-needud laus 4»y failinu to make svailable funds thst urould perm it the measures to be carried out. Nevada affords one of the most ahockintr exnmples of this sort of' thintr. The lsbor commis-doner there hns no help whstsoever beyond one stenogrspher, yet he is supposed to enforce a bateh of laibor laws throughout a state that covers more than 100,000 square milea. Many Varieties of Jobs It seems that thete sre lots of jobs in this country. The United States Employment Service has put together urhat it calls a dictionary of occupa-tinnsl titles. Defined in it are—-believe it or not—29,744 job titles ap-plied to 17,482 different jobs in farms, mineš, factories, businesses and homes. Examination of the list reveals that many a job has a name definitely on the humorous side. Social reform« come as the result of pressure from below. No man holding a royal flush ever howls for s neur desl,—The Epic News. C ■ ■ ■ ■ PICNIC SUNDAY, AUGUST 25 ot "Kranjski Hribček" (Forest Prstem, above John Skavich'« Grove) Last summer outing of Branch No. 1 JSF Join the fun. Bring out your friends! THI MARCH 0F LABOR LAWS irr ratsiotNT op tut Trso- CAL unioh - A Vt»SATI11 O« Ni os, M t ur AS tU t SOUMOlft 00 1H(L ros K TSiSONt, SKSVf 0 M CONSfftSS , AND WAA 1X1. DtStATIP 0IMOCRATIC C ANDlPATB. tMB. PRISlPEMCV O* 1MB Ut \H 1072 • STSlKt A^r fKAfiOH Att VMM PASSSD »Y COMSffVSS Iti ISBfK U >9*9 50< Of AU Pit An. SAtf s m tu »a coun ruv wf« oal -ML IKISTAU' MBMT »AliS. Cleveland, O. — Juat as the £*ias ste proud of their mountain ochoes, «o ue can be proud of our JSF convention echoes. Even today in the course of a conver^ation there is cventually brought to the fore some incident or aetion incurrej by the convention, vvhich is aubsequently re-digested urith the sam« relish as urhen one rolls a piece of delicacy upon the tongue. s Inaofar as the program itself is con-cerned, it vvould be a waste of time to delve too deeply Into a matter uhich haa already been very capably extolled by numerous contributors to our various publications. However, a financial report lurhich thus far haa been omitted, is in due oider. Very encouraging indeed are the tidings that despite the very heavy monetary obligations, the toot of the last doparting convention train ltft Cleveland comrades urith a fes* "copake" (quote Jankovich)4 in the black margin. Yes, it was nip and tuck aH the way, but the "nip" uras nipped, and now we rCan tuck some rway. The convention was an enormous responsibility vvhich was ably executed becauae of good coordina-tion betveen the managing body and adminiatrative committee. No doubt the most important ques-tion at the convention w.is that of the reorganiaation of the JSF. Although the convention dele^tes vvent on record as favoring the proposal by F. Zaitz that the J£F disaffiliate from the Socialist Party of America, the final decision rests upon the membership of the JSF. Some delegates «vere disappointed snd felt that tfce convention uras a failure because its decision uras not made binding. Let us remember this—if as Socialists sve oreach true democracy, if as Socialists we demand s vvar referendum, if as Socialists ure believe that vital questions be brought before the people, then let us not deny our ourn members the right of referendum upon a queat ion whose ansrsrer urili be so potent as to be able to mould the vvhole future of the JSF and the Kducational Bureau. An organization i* much leas ant to lose a member vvho hss had the opportunity to ex. press himself individuallv than one who feela that he is naught but the oil on the tooth of the gear that makes things revohre, beesuse he had hsd to express himself through a rep-resentative vvho had been given in-structions to render a convention decision contrary to the position which the member himself hsd taken. VVhen a ouestion is raised it hecomes debat-aMe as soon as st lesst turo positions sre taken upon it. If s decision is to be made, it is only natural that the vvill of the majority iwill speli victory for one position and defeat for the other. No doubt there is just as much sinceritv in the minority group as in the majority group. Conscquently, a ?reat many people feel hurt urhen the vievvs on their question are defeated. It is very diseouraging for a group of young people just becomin«? aetive in sn organization to hear sueh exposlulations from the older mem-b«rs ss, "If my position does not become prevalent then I urili be lost to the organization." Words of this type can be so detrimental as to cause the complete disintegration of an organi-red group. Before there can be any hope for a Socialist victory ure must first urin the bsttle over ourselves to ■Hovv to the majority and continue working as long as the organization is fsithful to its principles. Let us aluays continue urorking together for vve have nothing to loae, but to gain. t worlp« If England vrias. There uras aa iadieatio* of the latter vrhen England P"' poaed a unioa urith France for the duration of the vrar. Unfortunately that vras rejeeted by France. The seiaure of various countriea by Germany and Soviet Ruaaia •howl that thero is no more lebeasraupi far small countries. Only tha great and tk* mighty mag lire. ! ,