Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din L—, LETO III. NARODNI DNEVNIK Din tf«, tHCHntra [wft> V L^abljafsi lit po poittt Dia 80“-» Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: 3SMO* SfiSGOBClCEVA ULICA 6TBV. IS. TELEFON 8TEV. 552. tžFEATOISTVO: KONGRESNI TRG 5TEV. 1 MefiU m m naitia, — po tarife Pismmtm vpnAtfajrai tutj a« priloži muakm m odjfoTor. I*f«ž pil foštomn tok. uradu #t*r. 18J3& Zaradi krstne slave. G. Uzunovič, ki je pred kratkim naredil dovtip, da so očitki proti njegovemu prehitremu delu neosnovani, je izjavil v soboto novinarjem, da se v nedeljo ne more pogajati, ker ima ta dan krstno slavo. Vsa čast krstni‘slavi, ki je za srbski narod največjega pomena, toda nikdar ne more 'imeti te veljave, da bi postala političen argument. G. Uzunovič pa z njo argumentira podaljšanje vladne krize in oprt na svojo krstno slavo zagovarja, da smo še nadalje brez vlade. Mnenja smo, da si g. Uzunovič ni mogel iz-brati slabšega argumenta in mislimo, da ' bi bila največja napaka, če bi javnost ta »argument« pripoznala. Krstna slava je vendar ie rodbinski praznik, ki niti najmanj ne more ovirati nikogar, že celo pa ne designiranega ministrskega predsednika, da bi se par ur ne pogovarjal s šefi strank zaradi sestave nove vlade! Predsednik vlade je vendar v službi javnosti in je za to službo cd javnosti tudi plačan. Zato je čisto nedopustno, da bi si zaradi rodbinskega praznika dal prosto. Kam bi prišli, če bi vsi uradniki sledili njegovemu primeru! Saj sploh nikdar ne bi vedeli, kdaj bi dobili uradnika v uradu! Kakor je jasno, da izgovor g. Uzunoviča niti najmanje ne drži, tako pa je ta izgovor za naše razmere značilen. Iz tega izgovora se vidi, da pri nas merodajni krogi o dragocenosti časa in hitro3ti dela sploh nimajo nobenega pojma. Najprej Pašičev pogreb, potem nesklepčnost radikalne seje, potem zopet kak drug enako prazen izgovor in končno pride še krstna slava kot argument za podaljšanje vladne krize. V tem pa, ko vladna kriza traja, počiva vladno delo, počivajo vsa ona vprašanja, katerih rešitev narod nujno zahteva. Smo sredi najtežje gospodarske krize, ko je vladna pomoč nujno potrebna, toda ta je nemogoča, ker je vlada v krizi. Skoraj se bodo pričele volitve v oblastne skupščine in ko bodo te izvoljene, ne bo nihče vedel, od česa naj te oblastne skupščine žive, kje naj zborujejo in kaj naj delajo. Vlada pa, ki bi morala vsa ta vprašanja rešiti, ne more nič storiti, ker je v krizi. Od vseh strani se pritožuje narod nad neznosnim davčnim bremenom in strogim izterjevanjem, toda pritožuje se vladi, ki je v demisiji in zato gluhim ušesom. Naš zunanje političen položaj je skrajno napet in vsak dan okrepi Italija železen obroč sovražnikov okli nas. Nujno ptrebna je hitra odpomoč, toda ta je nemogoča, ker smo brez zunanjega ministra. Tega pa ne moremo dobiti, ker ima g. predsednik vlade krstno slavo. Vidi se, da mislijo merodajni krogi v Beogradu še vedno, da je najboljše sredstvo za reševanje krize oni stari pregovor: ima vremena. Za site in z vsem preskrbljene ljudi je tako sredstvo tudi mogoče dobro, nikakor pa ne za narod, ki trpi pomanjkanje na vseh koncih in krajih. še manj pa je dobro tako sredstvo za državo. Zakaj kdor se tolaži s tem, da mu bo čas podaril rešitev, ta ne dela, la zapravlja fas. Cas pa je zlato za delovne ljudi in samo takšni imajo pravico biti: v vladi. Nič bi ne rekli, če bi se odlašala rešitev krize iz tehtnih vzrokov, ker bj bilo treba rešiti velike načelne stvari. Teda v naši sedanji krizi res ne gre za nobepa načela, temveč 1© za revno strankarsko taktiko. In gre celo za manj. Vse ovire za gladko rešitev krize leže v osebnih nasprotjih in zato ni čuda, če dobivajo celo rodbinski prazniki tako veliko veljavo, da se zaradi njih kriza podaljšuje. Pri tem pa je Se sploh skrajno dvom- 6. Uzunovič slavi krstno slavo. Beograd, 20. decembra. Včeraj je bil eden izmed naj večjih pravoslavnih praznikov sv. Nikolaj. Ker je imel Uzunovič včeraj svojo krstno slavo, sploh ni prišel iz stanovanja, kjer je ves dan sprejemal prijatelje in znance, ki so mu prihajali čestitat. Med drugim so bili med čestilci Pavle Radič, dr. Šibenik, Pucelj in mnogo politikov iz raznih strank. V kraljevem imenu je prišel čestitat kraljev adjutant polkovnik Bodi. Demokratska zajednica vstraja na svojih pogojih. Beograd, 20. decembra. V predsedni-štvu vlade se vobče ni nihče pojavil in tudi v skupščini je bilo prav malo življenja. Nekaj poslancev je prišlo, da poizvedo, če se je kaj pomembnega dogodilo, a mogli so samo konstatirati, da je miren politični dan. V demokratskem klubu sta se sestala Davidovič in dr. Spaho in se razgovarjala o nadaljnjem nastopu demokratske zajednice v tej krizi ter sklenila, da se pošlje Uzuno-viču sporočilo, v katerem bo navedeno, da demokratska zajednica ne odstopi od svojih zahtev, ki so minimalne, in da bo demokratska zajednica vedno vztrajala pri teh zahtevah, kadar se bo kdo obrnil na njo. Zahtevala bosta nadalje, da se kriza reši čim preje in najsibo v kakr- šnemkoli pravcu, ker smatrata, da se morejo pogoji demokratske zajednice sprejeti takoj en bloc ali pa se naj takoj zavrnejo. Danes se bo odločalo o tem, ali naj se ti sklepi sporeče pismeno ali ustno. Sinoči se je opazilo, da pri demokratih ni enedušnosti glede definitivnega stališča, ki naj bi se zavzelo napram Uzunoviču pri nadaljevanju razgovorov. Neka skupina demokratov se bolj angažira za to, da pripravi Davidoviča do tega, da nekoliko popusti. To nalogo naj bi izvršil dr. Voja Marinkovič, nakar naj bi Davidovič in dr. Spaho sprejela to stališče. Sinočnji sklepi Davidoviča in dr. Spalie pa gredo, kakor se zdi, ravno za tem, da se onemogoči akcija dr. Marinkoviča in tovarišev. | Nove kandidatne liste. Kot peta je danes za Ljubljana mesto vložena handidatna lista SKS: Kandidati: dr. Hacin Josip, advokat, Franc Peterca, trgovec, ing. Horvat Alojzij, univ. prof. Anton Škraba, posestnik, Ivo Sancin, šef kmetijskega oddelka. Namestniki: Inž. Milutin Debelak, Mihael Koželj, posestnik, dr. Drago Marušič, advokat, Ivan Reinžgar, posestnik, dr. Dragotin Lončar, šef prosvetnega oddelka. Za M a r i b o r m e s t o je vložena kot četrta lista koalicije davidovičevoev. SKS in NSS. Kandidati so prosesor Josip Ribarič, dr. Rihard Fanninger, advokat, in dr. Rostohar, profesor. V Prekmurju nastopita ISKS Lu HSS točeno ter vloži vsaka stranka svojo posebno listo. V srezu Šmarje -Jelše kandidira ftot nosilec liste SKS dr. Anton Novačan. RADIČEVI VOLILNI SHODI V ZAGREBU. ,, 20. decembra. Včeraj dopoldne ie imel Stjepan Radič v Zagrebu nekoliko zborovanj, kakor je to že bilo določeno. Prva’ skupščina je bila odrejena ob 9. v »Zagrebški pivovarni«. Tja je prišlo tudi nekoliko radičevih nasprotnikov, ki o Radiču ob vstopu vzklikali: »Živela republika!« Radič je pristavil: »In zdrava pamet!« Med Radičevim govorom so se ponavljali slični medklici še nekoli-korat, a so bili nasprotniki takoj postavljeni na hladno, tako da je potekla skupščina popolnoma mirno. Poset je bil dober. Navzoči so bili samo meščani, ker je bila skupščina namenjena le za mesto Zagreb in ne za okolico. Stjepan Radič je v svojem govoru omenjal najprej prilike v drugih državah in je na to prešel na glavno vprašanje, to je na vprašanje davkov. Država izterjava v davke za pet let nazaj. Ako niste izpolnjevali svoje dolžnosti in niste ob pravem času obdavčevali ter izterjevali davka takrat, ko je imela vsaka babnica polne nogavice denarja, nimate po ustavi pravice, da izterjate davke sedaj. Osnovno načelo ustave je, da so davki enaki. Toda takih davkov v Srbiji ni. V Sloveniji so bali ljudje pravočasno obdavčeni in so plačali davek. Pri nas pa ljudje niso plačali, ker niso bili obdavčeni. Ako državna oblast ne vrši svoje dolžnosti, nima pravice neknadno fzterjavati davke. Vlada mora po službeni dolžnosti s takim izterjevanjem prenehati, ako se to godi za dalje časa nazaj ko eno leto, in sicer v celi državi. Davki se za nazaj ne smejo pobirati. Kjer je bila kaka elementarna neagoda, tam je treba odrediti revizijo davkov. V ljivo, če je sploh vredno, da se kriza podaljšuje, ker je itak vedno bolj verjetno, da se iz sedanje krize ne bo porodilo nič drugega ko še bolj revna vlada RR. Zaradi nje pa res ni treba nobenega podaljšanja krize in za g. Uzunoviča bi bilo mnogo lepše, 8e bi si svojo krstno slavo okrasil z novo vlado, mesto da zaradi krstne slave podaljšuje krizo. V tem je naj večje zlo, da bolj kot. vladne stranke in bolj ko vse drugo, je pri naš delo v krizi. In ifcgovor na. krstno slavo dokazuje to najbolje in zato naj bo zabeležen in obsojen. Srbiji je bilo že od zdavna pravilo, da se, ako je prišla kaka stranka na vlado, od pristašev te stranke davki niso pobirali. Mi smo šli v vlado, da te nezdrave razmere odpravimo in da dobi cela država enoten davčni sistem, ki naj bi kolikor toliko ustrezal splošnim potrebam. Eksistenčni minimum je v Evropi poprečno 10 tisoč dinarjev. Pašičevo načelo je bilo, da mora vsakdo plačati davek, največ pa delavec, ker ako ne plača, bo preostanek zapil in čim več denarja mu bo ostal^ tenf več bo pil. To so strašne stvari. Davidovičevi demokrati so med seboj govorili, da ne bodo nikdar privolili, da bi to postal zakon. Zdaj, ko se je pojavila kriza, sem zastopal mnenje, da se mora davčna reforma izvesti. Ta reforma bo občutljivo | zadela beograjsko čaršijo. Ni dvoma, da | bodo morali plačati Srbi nekaj več. Zem-ljarina ne bo višja, a rezultat te reforme bo ta, da bodo vsi kraji plačali enako. PRED OBNOVITVIJO KOALICIJE RR? .Beograd, 20. decembra. V drugih parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo Uzunovič sklical danes radikalni klub in da bo navedel ono kombinacijo, ki jo on smatra kot mogočo za uresničenje svojega mandata. Radikali so mnenja, da bo Uzunovič danes dopoldne storil zadnje korake, da pride do sporazuma glede sestave nove vlade. Pašičevci se nadejajo, da bo moral Uzunovič vrniti mandat, medtem ko centrumaši upajo, da bo Uzunovič rešil parlament pred volitvami s tem, da bo poskušal obnoviti koalicijo z radičevci. Za demokratsko zajednico in za dr. Korošca so izgledi prav majhni zaradi njunih velikih zahtev. V vladnih krogih se smatra, da so demokrati in SLS izkoristili to krizo, da postanejo popularni in da skušajo diskreditirati politiko narodnega sporazuma. Samo današnja RR-vlada se zavzema za vse ekonomske, socialne in politične potrebe države in ako se za to zanimajo tudi nekatere druge stranke, potem je ta kriza otvorjena, da se jim nudi možnost sodelovanja. Toda sedaj delajo te stranke s takimi svojimi zahtevami same sebi težkoče. Nekateri rad.ikali naglašajo, da je treba vsekakor nadaljevati'koalicijo s HSS, ker je ta dosedaj pokazala največ smisla in! volje za delo in odgovornost. UZUNOVIČ IN MARINKOVIČ V AVDIENCI. Beograd, 20. decembra. O predvčerajšnji skupni avdienci dr. Marinkoviča in Uzunoviča so se doznale včeraj sledeče podrobnosti: Prvi je bil sprejet v avdienci dr. Voja Maksimovič, za njim pa je prispel Uzunovič in je trajala j skupna avdienca pri kralju okrog pol • ure. Nato je ostal Uzunovič še sam v av-! dieaci. V teku skupne avdience je imel | dr. Marinkovič priliko, da čuje stališče :■ Uzunoviča in radikalov o težkočah, ki j obstojajo za koalicijo radikalov in de~ ; mokratske zajednice. NOV KURZ V NAŠI ZUNANJI POLITIKI. Beograd, 20. decembra. V politični krogih se v zvezi z imenovanjem novege. ministra zunanjih poslov ne govori c* pravcu, ki naj bi se sedaj pričel v naši zunanji politiki. Smatra se, da se sedaj v zunanji politiki napram Italiji ne d* bogve kaj doseči, ker smo mi s politiko dr. Ninčiča v glavnecn koncedirali vser kar smo mogli koncedirati. Zlasti »e opaža, da Ninčičeva zunanja politika ni imela dosedaj nikakega slovanskega značaja, kar bi pa moral novi minister zunanjih poslov upoštevati in na tem delati. V vseh krogih se misli, da ne moremo doseči boljšega položaja v mednarodni politiki, dokler se ne najde modus vivendi z Bolgarsko. Zato je prvr interes naše države glede prilik na Balkanu, da stopimo v čim tesnejšo zvezo r Bolgarsko; ZOPET NOVI INCIDENTI NA EEKI. Sušak, 20. decembra. Vzlic pomirljivemu trnu tiska na obeh straneh je pri-šlo predsinočnim na Reki zopet do spopadov zaradi dijaških čepic. Fašisti so-pomešani z dijaki na raznih mestih napadli pet dijakov in enega delavca, Nekemu dijaku so skoro izbili oko. Naši dijaki trde, da jih Italijani napadajo ob pasivni asistenci karabinjerjev/ Italijanske oblasti so napovedale za včeraj sklicano zborovanje italijanskih dijakov proti našim. Od včeraj prehaja s suša-ške strani le malo ljudi na Reko, ker še boje incidentov.. Nekateri naši dijaki, ki stanujejo na Reki, se niso upali iti domu. Ako se oblasti ne bodo z vso energijo postavile na robu, pride lahko še do velikih izgredov. GRADJANSKI - VIENNA 6 : i Zagreb, 20. decembra. Včeraj j§ bila tekma med Gradjanskim in Vienno. ii je končala z rezultatom 6 :• 1. Tujci preplavljajo naše ozemlje. »Narodni Dnevnik« od 13. t. m. je objavil vse pozornosti vreden dopis iz tehniških krogov, ki razpravljajo o jako važnem vprašanju: Kam pojdemo z našim naraščajem visokih šol, ako pa vse aajboljše službe zasedejo tujci, navadno Nemci, ki so po naših krajih avantgarda nemške propagande?! Dopisnik omenja med drugim tudi neko tvrdko z jugoslovanskim imenom, v kateri da je deset nemških in le eden hrvatski inženjer. Pravi pa, naj si v Zagrebu sami počistijo take Augijeve hleve. Toda rodoljubni dopisnik se vara, ako meni, da moremo tu v Zagrebu najti kak Ust, ki bi se upal dregniti v taka sršenja gnezda. Naši listi so preveč odvisni od nemških družb, da bi se upali objaviti •kako rezko kritiko, in to niti v obče, kaj še-le, da bi ožigosali kako tako tvrdko, ki daje kruha mnogim tujcem, a se naših ljudi kar izogiblje. — Zato moramo iskati zatočišče v Ljubljani, ker ste Slovenci v takih vprašanjih bolj nepopustljivi in bolj dosledni. Prosim torej za nekoliko prostora v cenjenem »N. D.«, .tel je med prvimi načel to pereče vprašanje. Kar zapored naletite v Zagrebu na hrvatska in jugoslovanska podjetja, v katerih se posluje vseskozi nemški, ker so glavni uradniki, inženjerji, ravnatelji — Nemci. Ako pa govorite z gospodarji ia grajate take razmere, tedaj morate poslušati nečuvene izgovore, da domačinov ni, ki bi imeli vse sposobnosti itd., ki bi mogli uživati popolno zaupanje. — Ako pa malo natančneje premo-trite razmere, tedaj se pokaže, da so vsi taki izgovori najgrše hinavstvo in docela ii trte izviti Pokaže se, da so bili do-močini najmanj tako dobro kvalificirali, imeli so iste šole, isto prakso, česito za isto mizo v kaki veliki in o.-stranski firmi, da celo tako, da so bili naši rojaki bolje kvalificirani, dobivali so polivale — od tujcev, le pri naših domačinih ima vsak tujec več zaupanja nego najvrednejši domačin. Te razmere so j vdasih tako škandalozne, da jim je troha res posvetiti vso pozornost, treba jih !>o deti na kritično posteljo ter jih prav neusmiljeno mesariti. Na tako ostuden način ne pustimo pljuvati v domačo skledo in mazati naše domače dobrine, ki so jih celo tujci že po vrednosti cenili. Za denes naj podam naši javnosti en sam zgled, kako nečuveno mi sami zapiramo našim vrednim rojakom pot do dela in kruha v domači zemlji. Dipisnik v »Narodnem Dnevniku« je dejal, da je v Zagrebu pri neki firmi kar deset nemških inženjerjev in le dva Hrvata. Menim, da bo v deželi več podobnih slučajev, ali ker je meni znan eden . tak sučaj, naj ga v svarilen vzgled podam Sitateljem tega neodvisnega lista v Sloveniji. — V mislih imam družbo, ki je mana pod imenom: »Jugoslavensko Siemens d. d.«, ki je pa povsod znana največ i običajno kratico: >J u s a g «, kar znači: »Jugoelawische Siemens Aktien-Gesell-schalt«. Kakor že ime pove, je to docela nemško društvo in čuditi se je smelosti, da se Nemci drznejo zlorabiti jugoslovansko ime firme edino v ta namen, da bi na ta lim lovili jugoslovanske najivneže, ki menijo, da je to morda nekaj našega. — Je sicer res, da je pri njej nekaj naših ljudi, n. pr. Hrvatska eskomptna banka, ali kar je tu našega, je le za šta-laio, da morejo Nemci toliko lože po tako firmo skrbeti za svojo industrijo m ovoje ljudi. Ne moremo se dovolj prebuditi, da naši sicer častiti možje trpe tudi za nje same nečastne razmere, da posojajo svoje častitljivo ime tujcu, da so »ni sami lestva za germansko prodna-nje naše zemlje in proti Mk™u. ^ temu mora biti konec, čeprav ho tu ali tam kaj zamere. Treba bo začeti brezobzirno čistiti in rezati danes že preske- ieče rane. , , . . V »Juaagu« imajo kar tri direktorje, a glavni je neki dr. Proksch, ki je Nemec in Avstrijanec. Poleg nega sta še dva baje naša državljana: Rottenbiichel in Neumann, ki se po prevratu za Novakoviča piše. Imena povesta, kakšne narodnosti sta. - Da so Prokschu preskrbeli pravico bivanja v Zagrebu, so bile potrebne intervencije v Beogradu, ln v imjigah družbe mora biti nelfje aoTkoliko je ta trud «tal družbo. Ali, da so mu preskrbeli za Nemca dostojno stanovanje, je bilo treba zidati novo hišo, za katero je dala družba velik gradbeni | prispevek, pravijo, da je bilo treba šteti i celih 1,200.000 Din. — Vprašamo: Ali je 1 bil ta Nemec res tako grozno potreben v Zagrebu, da se je bilo treba toliko truditi zanj?! — Proksch je trd Nemec in doslej se še ni potrudil, da bi se naučil hrvatski. On je zaupnik Dunaja in on skrbi, da je »Jusag« pravi raj za premnoge Nemce, ki bi doma ne našli službe, zato morajo jemati kruh našim vrednim rojakom. Proksch skrbi za to, da se ne bi mogel vtihotapiti v »Jusag« kak naš človek več nego je ravno neobhodna potreba. Edino njegovo delo je, da so danes v tej takozvani jugoslovanski družbi naslednji Nemci: inženjerji Kaiser, Just, Wora-tschek, Pokorny, Pummer, Joachiem-sthal, Loib. Do zadnjega je bil tudi inženjer Schusterschitsch, ki so ga poslali v neko filijalko Siemensa na Špansko, in tudi neki inž. Stiegler, ki je menda odšel. Pravijo pa, da je še drugih Nemcev; tudi v raznih oddelkih so le Nemci načelniki, podrejeni so naši, kakor da bi n. pr. eden naših ne znal prodajati žarnic. Kjer je kaj boljega, mora biti Nemec, in Nemci imajo tudi boljše plače. Naravnost raz-žaljivo je, da sedita v isti sobi dva in-ženerja, eden naš poleg Nemca, a zadnji ima skoro dvakrat boljšo plačo, dasi sta po službi in kvalifikaciji oba enaka, ako ni naš celo pred Nemcem. Naravno, da tej družbi ne gre briljantno, ker je preveč direktorjev in nemških uradnikov z visokimi plačami, in mnogo nabavk ne dobijo ravno radi tega, ker naši ljudje nočejo rediti Nemcev v domači zemlji. Zato je bila na Dunaju velika konferenca, ki je spoznala, da je treba pri Jusagu reducirati. — In kaj mislite, kako so reducirali? Ali morda kakega nepotrebnega Nemca ali celo direktorja? Ne, od tisto malo naših, kar jih je bilo ostalo, so zadnje dni odpustiil inž. Berglesa in Plazeriana. Tako imajo zdaj edinega Hrvata inž. Hakoyi, ki pa mora le potovati za to firmo, ker za take posle pač ne morejo porabiti kakega Nemca. To bi bilo pač preveč predrznosti! Vprašanje nastane, kako je mogoče kaj takega kljub zakonu, ki prepoveduje nameščanje tujcev v naši zemlji, ako so domačini na razpolago. Ko je izšel ta zakon, so na Dunaju mislili, da se bo tudi izvrševal, in so ■imeli morda res dobro voljo, da si preskrbe dovolj paših inženjerjev. Zato so sprejeli v dunajsko Tentralo v izučbo naslednje naše inženjerje: Miličič, Ivako-vič, Brgles, Killer, Hakonyi, Djuričič, Gabršček, Horvat, Gorjan, Belančič: Da ne bo za Avstrijo nikake krivice, so takoj za vsakega našega inženje>rja poslali po enega Nemca v Jugoslavijo, sicer bi naši ne dobili na Dunaju Aufenthalts-bewilligung. Naši mladi inženjerji so imeli vsi iste šole, kakor Nemci, imeli so tudi isto dobro prakso v dunajski centrali te svetovne družbe, bili so torej povsem dobro pripravljeni za službo » Jugoslaviji. Toda med tem so nemški gospodarji spoznali, da tistega zakona ni treba smatrati preveč resno, da se da pri nas vse iloseči, ako se poišče prava pot do Beograda. — In Nemci so jo znali poiskati! V svoji beograjski podružnici »o dali rlavno besedo Srbijancu g. Dimitrijevimi, ki je radikal in ima s prvaki te stranke' najboljše zveze. Odtod Proksch in toliko Nemcev v Zagrebu in tudi pri »lrugih podružnicah, odtod predrznost, da so zapored odpuščali vse naše ljudi, odtod docela nemško poslovanje itd., delajo kar hočejo, gospodin Dimitrijevi* ‘-e angelj varuh s sedežem v Beogradu. Da .odtod drznost, da so odpustili celo sorodnika bivšega ministra dr. Peleša in ministra dr. Šuperine, a niso odpustili nobenega Nemca, ti naj ge Se dalje šopirijo po naših krajih, a naše naj vzame vrag. Danes je v Zagrebu od vseh tistih naših inženjerjev edino Hakonyi, vsi drugi so odpuSčeni. — Ce to ni škandal, kaj pa naj bi bil? In ob vseh takih grozodejstvih na našem narodnem telesu se v Zagrebu nihče ne razburja, nihče ne reče besede, nihče ne protestira, naši časopisi še dalje priporočajo to nemško C % b x o r« je pred par dnevi objavil, da je v Zagrebu čez 9000 brezposelnih delavcev. Ni pa objavil, koliko je brezposelnih inteligentov, ki imajo vse sposobnosti za službovanje v domovini, ni rekel besedice, koliko je tu tujcev na dobrih mestih, ki bi morala biti le za naše državljane, za naše sinove. Toda Zagreb je pravi raj za tujce, za Nemce, za žide, za vsakogar, samo naši dobri sinovi so tu reveži in kruhoborci. Zato pa je danes Zagreb bolj nemški nego je kdajkoli bil. Nikdar ni bilo tu toliko tujih Nemcev, nikdar se domača čifutarija ni tako izzivajoče nemški ponašala kakor danes. Kamor človek pokuka v trgovine v Iliči ali drugod, povsod govore med seboj nemški, na promenadah je skoro vse nemški, vsaka spremljevalka bolje oblečenih otrok je švabica ali tuja Nemka itd.. — Vsega tega naše časopisje ne vidi, zato se ni čuditi, da ne vidi ia! ih škandalov, kakoršne sem opisal o Jugcslavenski Siemens. Ali kaj dela takozvana Inšpekcija dela, kaj Udruženje inženjera, kaj dela In-ženjerska komcra, Trgovska zbornica? Kaj pravijo narcdni zastopniki, ki se prekljajo za vse mogoče ničarije, kaj pravi Radič, ki toliko govori o vsem mogočem, da ne reče besede o takih narodnih škandalih, ki grozijo celo z gospodarsko preplavo Nemcev?! Pozivam zagrebške liste, da se zganejo in zavzemajo v tem vprašanju jasno stališče! »Obzor«, »Jutarnji list«, »Hrvat«, »Dom«, »Svobodna Tribuna« itd.: na dan z besedo! V livta borba. Novo vložene liste. Pri ljubljanskem deželnem sodišču so vložene sledeče liste Narodno radikalne stranke: Za mesto Ljubljana: Kandidati: Dr. Ravnihar Vladimir, od- \ vetnik, Ljubljana, Knafljeva 10. Romavh Peter, višji nadzornik d. ž. v p., Ljubljana, Bleiweisova c. 5. Novak Josip, delovodja, Ljubljana VII., Kamniška ul. 15. Gagel Josip, trgovec, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. Babnik Jakob, inštalater, Ljubljana, Šofja ulica 15. Namestniki: Dr. Modic Ivan, odvetnik, Ljubljana, Gradišče 10. Bricelj Ivan, mestni stavbenik, Ljubljana, Lepodvorska 28. Ing. arh. Kregar Rado, profesor, Ljubljana, Vošnjakova 7. > Levak Štefan, delavec, Ljubljana, \ Šubičeva ul. B. Za srez Ljubljana—okolica: Kandidati: Dr. Modic Ivan, odvetnik, | Ljubljana, Gradišče 10. Janežič Franc, posestnik, Podgorica, Grosuplje. Kuret Vladimir, referent za kmetijstvo, Ljubljana VII., Zibertova 27. Cvajnar Jakob, posestnik, Medvode 13. Hlebec Anton, postajenačelnik, St. Vid n. Ljubljano. Valenčič Janez, gostilničar, Cikava 20, Grosuplje. Stojkovič Josip, vlakovodja, Novi Vodmat 231, Moste. Namestniki: Dr. Zupanič Niko, bivši minister, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. Bajt Jakob, ključavničar, Rudnik 62. Bizjak Alojz, delavec, Glince 24, Št. Vid n. Ljubljano. Komel Ivan, posestnik, Podgora 16, št. Vid n. Ljubljano. Benegalija Anton, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40. Dožman Pavle, nadzornik strojev, Ljubljana VIL, Lepodvorska 28. Žun Lovro, carinski uradnik v p., Novi Vodmat 224, Moste. Za srez Radovljica: Kandidat: Peternel Jakob, posestnik in bivši župan, Bled. Klančnik Gregor, posestnik in župan, Dovje-Mojstrana. Peterman Alojz, vpokojeni železničar, posestnik in bivši župan, Kranjska gora. Namestniki: Arh Franc, posestnik, gostilničar in občinski odbornik, Bled. Slanovic Karol, trgovec in gostilničar, Bohinjska Bela. Veber Tone, železniški uradnik in občinski odbornik, Jesenice. Za srez Logatec: Kandidati: Kokelj Anton, posestnik, Vrh sv. Trije Kralji 6, p. Rovte nad Lo-gatcem. . Opeka Matevž, posestnik, Zelše št. 1U, p. Cerknica. Obreza Anton, posestnik in trgovec, i Podskrajnik 1, p. Cerknica. ' Namestniki: Demšar Andrej, posest- nik, Žiri št. 78. Veber Franc, posestnik, Zelše štev. 3, p. Cerknica. Škof Jane*, posestnik, Dolenja vas 87, p. Cerknica. LISTE ZVEZB DELAVSKIH STRANK. V mariborski oblasti: Za sre* Maribor — desni breg: Kandidati: Pete jan Josip, uradnik ^CaaMk Andrej, železniški delavec, Maribor. Cerk Josip, posestnik, Ruše. Brenčič Leopold, železniški delavec, Studenci. Zalokar Jože, župan, Sv. Miklavž na Dravskem polju. Namestniki: Stropnik France, železničar, Tezno. Zupanc Josip, železniški delavec, Studenci. Jenenšek Miha, upognjač, Lušečka vas pri Poljčana*h. Krepek Karol, posestnik, Pobrežje. Vigec Franc, delavec, Ruše. Za srez Maribor — levi breg: Kandidati: Bahun Andrej, železničar, Maribor. Fras Matija, polir, Krčevina. Majhen Andrej, nadkretnik, Krčevina. Strnad Maks, zidar, Janževa gora. Smasek France, nadsprevodnik, Maribor. Majer Ivan, tesar, Maribor. Petan Dominik, zidar, Boč. Ziegler Matevž, zidar Gereča vas. Jurak Matija, kovač, Maribor. Lorger Simon, nadsprevodnik, Maribor. Za srez Ptuj. Kandidati: Šegula Ivan, mizar, Ptuj. Spolenak Ivan, posestnik, Breg pri Ptuju. Požuh Franc, kleparski mojster, Ormož. Kmetec Franc, posestnik, Grajeva. Žumer Franc, posestnik, Rošnja. Topolovec Vincenc, kovač, Žakelj. Belšak Franc, krojač, Sv. Lovrenc, Juršinci. Namestniki: Gabrijel Franc, uradnik, Ptuj. Tkalec Štefan, usnjar, Breg pri Ptuju. Kristančič Ivan, krojaški mojster, Ptuj. Rojs Alojz, posestnik, Grajeva. Zupančič Martin, posestnik, Zlato ličje Copat Julij, posestnik, Sedlašek. Kranjc Franc, mali posestnik, Št II pod Turjakom. Razkol med radičevoi v Dalmaciji. — Kljub vsemu prizadevanju vodstva HSS, da utaji razkol med dalmatinskimi ra-dičevci, je ta razkol že vedno bclj očiten, zlasti sedaj, ko so radičevski disidenti že vložili svoje liste. Na deželi morda ne bodo imeli disidenti posebnega uspeha, pač pa v Splitu, kjer so se zvezali z neodvisnimi delavci (bivšimi komunisti). Ker vlada v Splitu silna razcepljenost, je verjetno, da niti ena strank razven skupne delavske in radičevske disidentske li. ste, ne bo dobila potrebnih dveh tretjin količnika. V tem primeru bi dobila ta lista vse tri mandate. — V Splitu nastopijo demokrati skupno z zemljoradniki, federalisti gredo samostojno v boj, samostojni demokrati kandidirajo izvenstran-karskega Mihašiča, na katerega se bodo zjedinili najbrže tudi radikali, dalje kandidirajo še radičevci, pučkaši in radičevski disidenti skupno z delavci. V vsem torej šest Ust za tri mandate. Razkol med novosadskimi radikali. Zbor radikalov v Novem Sadu, na katerem bi se morala določiti radikalna il z neuspehom. Stari radikalni mestni odbor je ugovarjal pravilnosti sklicanja zbora ter je na zboru nastopil s posebno kandidatno listo, k pa je ostala v manjšini. P«* Popovickl i« *P»“* ral nato na radikale, da vsi glasujejo u oficielno listo, ki da ima večino, toda opozicija ni sprejela njegovega poziva, temveč sklenila, da vlož* svojo listo, da se bo videlo na volitvah, katera lista bo dobila več glasov. Štev. 280. NARODNI DNEVNIK, ponedeljek, 20. decembra 1926. ■■■■BaBHncaiaHnKBMMHBHaHaBBaHMaMMMMMHHaBHaHM Stran 3. Naše družbe z o. z. Ko proti koncu prejšnjega in začetkom sedanjega stoletja obstoječe oblike kolektivnega udejstvovanja v trgovini, obrti in industriji (odprta trgovska družba, komanditna dr., zadruge, delniške družbe) niso več zadoščale diferencira-nosti in ninogostranosli, ki je v pridobitnem življenju postajala od leta do leta pestrejša, se je poskusilo z novo organizacijsko obliko, z družbami z o. z., raztegniti akcijske meje že davno uzakonjeni trgovski in podjetniški svobodi. V bivši Avstriji se je to zgodilo z zakonom z dne 6. marca 1906. Letos, po dvajsetletnih izkušnjah, se lahko reče, da so se nade, ki so jih gojili propagatorji te družbene oblike, večinoma udejstvile, ni pa mogoče prezreti, zlasti ne v povojni dobi, da so bili tedanji pesimistični glasovi dobro utemeljeni. V okviru pravil, veljavnih za postanek in poslovanje družbe z o. z., je bilo mogoče na racionelen in lukrativen način združevati posest kapitala in delavne zmožnosti manjših skupin ljudi v dosego včasih zelo visoko stavljenih ciljev, obenem pa je zaradi manjše mere normativnih utesnjenj ravno ta družabna oblika postal dostikrat pribežališče ne-dostatnih sposobnosti in poskusni objekt za brodolomne eksistence. Na vsak način pa je družabna oblika družbe z o. z., ki se smatra lahko kot specialno vrsto delniške družbe ali pravilneje kot predhodno obliko med delniško družbo in zadrugo, postala integralen del pridobitnega organizacijskega prava in se nahaja, kakor pričajo mnogi izpreinenitveni predlogi v tu- in inozemstvu, v polnem toku razveja. Dasi se je v bivši Avstriji že par let po njih uvedbi ugotovilo, da so se družbe /. o. z. v praksi splošno obnesle, je ta družabna oblika v Sloveniji le počasi pridobivala svoj teren. Koncem 1. 1919, t. j. 13 let po njih uredbi, jih je na jugoslovanskem ozemlju Slovenije bilo šele 11; šele naslednje leto pomeni s številom 58 krepak korak naprej; od tedaj so postale priljubljene, tako da jih bo koncem 1. 1926 šteti okoli 350 (z onimi vreb, ki se nahajajo v likvidaciji). Vprašanje seveda, kakšna je v splošnem njih rentabilnost za celo slovensko gospodarstvo, je dosti težavnejše in bi se nanj mogel dati odgovor le po zelo podrobnem statističnem razmotrivanju, da pa so v tej pridobitvi tudi velike pasivne postavke, o tem pričajo številni konkurzi, še bolj pa one mnoge družbe z o. z., ki so ostale zgolj na papirju ali par mesecev po svojem postanku že zaključile svoje poslovanje, ker ni bilo nobenih izgledov na kakšen uspeh. Ako beremo v Uradnih listih prilikom vpisa njih oglašeni delovni program, zapazimo predvsem nedostajanje gospodarske'treznosti in se nam dostikrat vsiljuje ime Barmun-a. Tako beremo čestokrat, da namerava ta in ona nova d. z o. z. finansirati domače in tuje (!) industrije, nakupovati in prodajati premogo-kope, vnovčevati in trgovati s tu- in inozemskimi patenti, ustanavljati tovarne in hotele itd.; ako pogledamo bližje, zapazimo, da razpolaga novorojena družba z glavnico od 10 do 30.000 Din, družabniki pa da so do zadnjega ljudje brez omembe vredne imovine. Dosti je nadalje družb, v katerih igrajo naši ljudje ulogo slamnatih figur in njih obratovališča niso drugega nego filiale tujezemskih velepodjetij, ki na ta način domačinom povzročajo trdo konkurenco. Mnogo je nadalje takih družb, glede katerih se vidi na prvi mah, da pomenjajo le poslednji eksperiment ne-katernikov, poskusiti zadnjo vejico in se z njo vriniti v tok proizvajalnega ali tr- mi in nasveti, smo zbrali bilance za 1. 1925. onih družb z o. z. na ozemlju ljubljanske oblasti, glavnica katerih presega 250.000 Din, ter hočemo z njih analizo vsaj povprečno in v grobih orisih si ustvariti kolikor toliko plastično sliko o enem okrožju te gospodarske province. Vseh je 21; dve se nahajata v likvidaciji, in za to ne moreta več priti v poštev, bilance ene družbe pa se nam ni posrečilo dobiti; tako podajamo stanje 18 družb, glede obsega njih poslovanja in višine njih skupne glavnice (15,837.500 dinarjev) reprezentativnega dela ne le gorenjih 21, temveč tudi vseh ostalih slovenskih družb z o. z., ki imajo manjše deležne glavnice. Kar nam pri teh 18. družbah takoj na prvi hip pade v oči, je dejstvo, da v 1. iy25 razven treli vse druge izkazujejo zgubo in sicer v skupnem iznosu 10 milijonov 879.342 Din. Ker znaša skupna glavnica teh 15 družb 14,325.000 Din, tvori izguba 72% celotne glavnice, vsekakor neobičajno visok odstotek, ki ne dovoljuje ugodne prognoze. Le dve izgubi ste malenkostni (ena po 56 Din in ena po 14.683 Din), vse druge so svarilna znamenja; devet jih presega vsaka po 100.000 Din, iz teh pa štiri presegajo vsaka po 1,000.000 Din. Nasprotno pa skupni dobiček ostalih treh aktivnih družb ne imponira po svoji višini, znaša le 188.669 Din, t. j. 7% vseh skupnih lastnih sredstev (glavnic z rezervami vred) ali nekaj malo več nego 1% vseh' lastnih in tujih sredstev; za današnje razmere gotovo prepičla mera rentabili-lete. Vzrok v tej nizki rentabiliteti, pravzaprav teh naravnost katastrofalno slabih uspehov je seveda »splošna gospodarska stagnacija«; toda to nam ne pove mnogo več, nego če si v avgustu razlagamo toplo vreme z ugotovitvijo, da se nahajamo ravno v avgustu. Nadaljne razloge si moramo poiskati zopet v bilancah. Načnimo brez nadaljnega z vprašanjem, kako in v katere svrhe se je porabil kosmati dobiček (prejemki) tako, da ni preostalo skoraj nič za dobiček. Kar rias frapira, je, da vidimo povsed velike izdatke za obre- sti in -bančne provizije, salda v ie
  • »ifUt.n. |W|WI'iroW3 V«n«tna uaraneU« |§f Itltnlu H »opr»*#». Sr ib ■taka ant, *«>* •• ffl j| Josip PetelineIpil Ljubljana Ha •*—1,nr" CJUUMSKO W»9M!DJl|n n »««■ CI)»K1 BUHBAU J DUBL)ANA, Kolodvorska ulica 41. Rudyard' Kiplmg: rinjiurf o džungli. Kotuko je našel, da sta se psa bojevala zunaj zaradi pravkar ubitega morskega psa, ki je sledil ribam, katere vihar vedno vznemiri. Ta morski pes je bil prvi izmed kakih dvajset, trideset, ki so tekom dneva prišli na otok; v plitvi prosti vedi pa in med plavajočim le^ dom je bilo na tisoče črnih glav, ki so se radovali nad vremenom. Jetra morskega psa so dobro teknila, in imenitna je bilo, da sta mogla brez skrbi napolniti svetilko z ribjo mastjo in gledati njen plamen, ki je plapolal tri čevlje visoko v zrak. Kakor hitro pa je bil novi morski led tako debel, da je nosil, sta Kotuko in deklica natovorila ročne sani in vpregla psa, ki sta vlekla, kakor še nikdar v življenju, ker sta se bala, da se ne bi bilo v vasi kaj hudega pripetilo. Vreme je bilo neusmiljeno kot vedno, vendar je lažje vleči sani, ki so natovorjene z dobrim živežem kot pa stradajoč loviti. V led na obali sta zakopala petindvajset trupel morskih psov, 'ki so bila gotova za takojšno porabo, ter odhitela nazaj k svojim ljudem. Psa sta jima kazala pot, čim jima je Kotuko dopovedoval, kaj želi od njiju, in dasl ni bilo nikjer nobenega kamna, ki bi kazal pot, sta čez dva dni zalajala pred Kadlujevo vasjo. Samo trije psi so se odzvali; ostale so bili pojedli in hiše so bile malone temne. Ko pa je Kotuko zaklical: »Ojok (kuhano meso) so mu odgovarjali slabotni glasovi, in ko je prav razločno poklical vse vaščane, drugega z drugim po imenu, ni manjkalo nobenega. Uro pozneje so v Kadlujevi hiši svetilke svetlo gorele, snežnica se je kuhala, lonci so jeli polahka vreti in sneg je kapljal s strehe, ko je Amoraq pripravila kosilo za celo vas; mali deček je žvečil pramen dobre okusne ribje masti, lovci pa so se počasi in premišljeno napolnili želodec z mesom morskega psa prav do vrha. Kotuko in deklica sta pravila svojo zgodbo. Psa sta sedela med njima in kadar je kdo v pogovoru omenil njuno ime, sta napela ušesa in gledala vsa osramočena. Pes, ki je bil zblaznel pa zopet ozdravel, je varen zoper vse nadaljne napade te bolezni, kakor pravijo Inuiti. >Tornaq toraj ni pozabila na nas,« je dejal Koiu-ko. »Vihar je tulil, led se je lomil in morski psi so plavali za ribami, ki jih je vihar prestrašil. Nove luknje morskih psov niso dva dni daleč. Jutri naj gredo dobri lovci na pot in pripeljejo morske pse, katere sem nalovil — petindvajset jih je, ki so zakopani v ledu. Ko pojemo te, odidemo vsi za morskimi psi tam na obrežnem ledu.« »Kaj boš pa ti?« je rekel vaški čarovnik z istim glasom, kakor je vedno govoril z njim, Kadluju, najibo-gatejšeifiu med Tununirmiuti. Kadlu je pogledal dekle s severa in rekel mirno: »Hišo bomo zgradili.« In pokazal je na severno zapad-no stran svoje hiše; na tisti strani očetove hiše namreč vedno biva sin ali hči, ki se poroči. Dekle je vrglo roke kvišku, z dlanmi navzgor, iii nekoliko obupno zmajalo z glavo. Bila je tujka, ki so : jo gladujočo našli, in ni prinašala ničesar k hiši za j gospodinjstvo. 1 Amoraq je skočila s klopi, kjer je sedela, in začela trositi dekletu v naročje razne reči: svetilke, železne strgulje za kožo, kositrene kotle, kože jelenov, pevezene z zobmi muškatnega vola in prave šivanke za žakljevino, kakor jih rabijo mornarji — krasna dota, da se take ne dobi kmalu ob daljnem severnem tečajniku, in delile s severa se je priklonilo z glavo prav do tal. »Ta dva tudi!« je rekel Kotuko, se nasmejal iu namignil psoma, ki sta molela mrzli gobec deklici v obraz. »Ej, je rekel angekok 'in pomenljivo zakašljal. kakor da bi bil že vse to premislil. »Kakor hitro je Kotuko odšel iz vasi, sem se podal v pevsko hišo in pel čarovne pesmi. Prepeval sem cele dolge noči in klical duha severnega jelena. Moje petje je naredilo vihar, ki je zdrobil led, in vodilo oba psa proti Kotuku, ko je bil v nevarnosti, da mu led ne polomi kosti. Moje petje je privabilo morske pse, da so plavali e zdrobljenim ledom., Moje telo je mirno ležalo v pevski hiši, ampak moj duh je tekal po ledu in vodil Kotuka in njegova psa v vsem, kar so storili. Moje-delo je to.« Ker so bili vsi siti in zaspani, mu ni nikdo ugovarjal, angekok pa je pojedel še kos kuhanega mesa id se ulegel z ostalimi k počitku v topli, dobro razsvetljeni, po olju vonjajoči liši. (Dalje prihodnjič.) Modno nismo. »Ombrirano« je beseda, ki jo je težko prevesti. Pod tem izrazom razumemo več »šatirung« ene barve. Vspeh je ostal primeroma skromen. Vidimo mične rja-vo-rmene obleke iz velours chiffona in dražestne toalete iz drugega materijala, ki imajo glede barve isto tendenco. Efektnejši so osnutki, ki bazirajo na dveh barvah. Predvsem vidimo zopet in zopet tendenco kombiniranja črne barve z belo. Iznajdene so čarobne kombinacije te vrste, ki so sestavljene zlasti pogosto iz črnih kril iz velours chiffona in blur iz belega crepa Georgette. Prehod tvorijo dragocene vezenine iz stras-sa, kajti brez kompliciranih vezenin je težko spojiti dve barvi brez trdih prehodov v celoto. Dessini morajo biti v natančnem skladu z linijo oblike, če naj učinkuje vseskupaj gracio7.no in iSHSnbV Stiass spada na vsak način k večerni i toaleti letošnje zimske sezone. Nobena obleka ne more pogrešati tega efektnega kinča. Črna in bela barva sta se vpo-rabljali še nedavno bolj za popoldanske kot za večerne obleke. Letošnjo zimo so priljubljene svitle bluze v ■zvezi s temnimi krili, posebno prikladna je ta kombinacija za dame, ki niso več popolnoma mlade. Pogosto povzroča vprašanje primerne oblike za dame, ki niso več sloke kot silfide, težkoče. In tako se komponirajo sedaj k črnim krilom iz velours chiffona srebrno sive tajle, katerih blesk moderirajo črne čipke. Za mlajše dame je posebno priporo- čati h krilom iz črne svile ali velours chiffona tajle iz rožnatega chiffona. Apartni pasi iz črnega in rožnatega moireja tvorijo prijeten prehod. Moderni, široki pas je uporabljiv samo za vitke dame. Impozantno učinkujejo koral- no rdeče reso na oblekah iz zlatega lav nčja, zelo mično pa srebrna na ore-pu de Chine. J tovarna vinskega kisa, d. z o. z* Ljubljana, nudi majtlnejšl in najokusnejši na-mizni kis las vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»C Tehnično In hlfftJentCno najmoder-neje urejena kisarna v JugoriavlII. .....■'-«»—!?--r-ir 1 T1f«m ta«. «*. 4*-*. »ODBUtNICEt Maribor. Jesenic«, Rakek. ~^ “i«-”** ■* »«■ Prodajni urad Portlard cementne tovarne Dovie-Moistrana Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33 v poslooiu javnih skladišč prodaja prvovrstni na veliko in malo po najugodnejših cenah. Stalna laloga blaga u javnih skladiščih. mali oglasi Vsnk» betude 50 para, debelo tiskano Din 1 - Stekleno Akademik ------- »trdno <«p«fco tttHalo n^ejtoka. $2» je tudi itali- ^ __ % 'i -#v _ • l.Ml n« t ealogi Zdrsi«* op* jai&liie.onndbe na irite Nflrodm DnevitiK ’ *««« d. & * uP*avo ... p°d >p°uk< mm m «falton 1/B- - M "Gospodinj* ,„,6 me»ta pri boljk>® gospodu cvent. vdovcu » dvemi ali tremi Vajena je v »eh h«*«1 ™ kakor tudi &LvaaJa. F m*ibe ®"*“ liota pod >Dobr» gospo v dinja«. Dobro znana tvrdka kupu je vsako množino Jakovega oglja in ouhlh tikovih drv. Po“.u<1^e: “ sella postal® 841, Trieate Kontoristinja veBča vseh pisarniških de1, ter obvlada perfektno hr-vatski in nemSki jeaik iS6e primernega meota v pisarni. Gre tudi neka; mesecev brezplaBno,- Ponudbo prosi na upravo liota pod »Marljiva«. ladajotalj: HlfcmlK MmIIh. — 0»W»! Vladlarir Svotak U tiskarno od**.*: «*TeT Vol t LfrAljuU.