Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din L—,
LETO III.
NARODNI DNEVNIK
Din tf«, tHCHntra
[wft>
V L^abljafsi lit po poittt Dia 80“-»
Neodvisen političen lisi
UREDNIŠTVO:
3SMO* SfiSGOBClCEVA ULICA 6TBV. IS.
TELEFON 8TEV. 552. tžFEATOISTVO: KONGRESNI TRG 5TEV. 1
MefiU m m naitia, —	po	tarife
Pismmtm vpnAtfajrai tutj a« priloži muakm m odjfoTor.
I*f«ž pil foštomn tok. uradu #t*r. 18J3&
Zaradi krstne slave.
G. Uzunovič, ki je pred kratkim naredil dovtip, da so očitki proti njegovemu prehitremu delu neosnovani, je izjavil v soboto novinarjem, da se v nedeljo ne more pogajati, ker ima ta dan krstno slavo. Vsa čast krstni‘slavi, ki je za srbski narod največjega pomena, toda nikdar ne more 'imeti te veljave, da bi postala političen argument. G. Uzunovič pa z njo argumentira podaljšanje vladne krize in oprt na svojo krstno slavo zagovarja, da smo še nadalje brez vlade. Mnenja smo, da si g. Uzunovič ni mogel iz-brati slabšega argumenta in mislimo, da ' bi bila največja napaka, če bi javnost ta »argument« pripoznala. Krstna slava je vendar ie rodbinski praznik, ki niti najmanj ne more ovirati nikogar, že celo pa ne designiranega ministrskega predsednika, da bi se par ur ne pogovarjal s šefi strank zaradi sestave nove vlade! Predsednik vlade je vendar v službi javnosti in je za to službo cd javnosti tudi plačan. Zato je čisto nedopustno, da bi si zaradi rodbinskega praznika dal prosto. Kam bi prišli, če bi vsi uradniki sledili njegovemu primeru! Saj sploh nikdar ne bi vedeli, kdaj bi dobili uradnika v uradu!
Kakor je jasno, da izgovor g. Uzunoviča niti najmanje ne drži, tako pa je ta izgovor za naše razmere značilen. Iz tega izgovora se vidi, da pri nas merodajni krogi o dragocenosti časa in hitro3ti dela
sploh nimajo nobenega pojma. Najprej Pašičev pogreb, potem nesklepčnost radikalne seje, potem zopet kak drug enako prazen izgovor in končno pride še krstna slava kot argument za podaljšanje vladne krize. V tem pa, ko vladna kriza traja, počiva vladno delo, počivajo vsa ona vprašanja, katerih rešitev narod nujno zahteva.
Smo sredi najtežje gospodarske krize, ko je vladna pomoč nujno potrebna, toda ta je nemogoča, ker je vlada v krizi.
Skoraj se bodo pričele volitve v oblastne skupščine in ko bodo te izvoljene, ne bo nihče vedel, od česa naj te oblastne skupščine žive, kje naj zborujejo in kaj naj delajo. Vlada pa, ki bi morala vsa ta vprašanja rešiti, ne more nič storiti, ker je v krizi.
Od vseh strani se pritožuje narod nad neznosnim davčnim bremenom in strogim izterjevanjem, toda pritožuje se vladi, ki je v demisiji in zato gluhim ušesom.
Naš zunanje političen položaj je skrajno napet in vsak dan okrepi Italija železen obroč sovražnikov okli nas. Nujno ptrebna je hitra odpomoč, toda ta je nemogoča, ker smo brez zunanjega ministra. Tega pa ne moremo dobiti, ker ima g. predsednik vlade krstno slavo.
Vidi se, da mislijo merodajni krogi v Beogradu še vedno, da je najboljše sredstvo za reševanje krize oni stari pregovor: ima vremena. Za site in z vsem preskrbljene ljudi je tako sredstvo tudi mogoče dobro, nikakor pa ne za narod, ki trpi pomanjkanje na vseh koncih in krajih. še manj pa je dobro tako sredstvo za državo. Zakaj kdor se tolaži s tem, da mu bo čas podaril rešitev, ta ne dela, la zapravlja fas. Cas pa je zlato za delovne ljudi in samo takšni imajo pravico biti: v vladi.
Nič bi ne rekli, če bi se odlašala rešitev krize iz tehtnih vzrokov, ker bj bilo treba rešiti velike načelne stvari. Teda v naši sedanji krizi res ne gre za nobepa načela, temveč 1© za revno strankarsko taktiko. In gre celo za manj. Vse ovire za gladko rešitev krize leže v osebnih nasprotjih in zato ni čuda, če dobivajo celo rodbinski prazniki tako veliko veljavo, da se zaradi njih kriza podaljšuje. Pri tem pa je Se sploh skrajno dvom-
6. Uzunovič slavi krstno slavo.
Beograd, 20. decembra. Včeraj je bil eden izmed naj večjih pravoslavnih praznikov sv. Nikolaj. Ker je imel Uzunovič včeraj svojo krstno slavo, sploh ni prišel iz stanovanja, kjer je ves dan sprejemal prijatelje in znance, ki so mu
prihajali čestitat. Med drugim so bili med čestilci Pavle Radič, dr. Šibenik, Pucelj in mnogo politikov iz raznih strank. V kraljevem imenu je prišel čestitat kraljev adjutant polkovnik Bodi.
Demokratska zajednica vstraja na svojih pogojih.
Beograd, 20. decembra. V predsedni-štvu vlade se vobče ni nihče pojavil in tudi v skupščini je bilo prav malo življenja. Nekaj poslancev je prišlo, da poizvedo, če se je kaj pomembnega dogodilo, a mogli so samo konstatirati, da je miren politični dan. V demokratskem klubu sta se sestala Davidovič in dr. Spaho in se razgovarjala o nadaljnjem nastopu demokratske zajednice v tej krizi ter sklenila, da se pošlje Uzuno-viču sporočilo, v katerem bo navedeno, da demokratska zajednica ne odstopi od svojih zahtev, ki so minimalne, in da bo demokratska zajednica vedno vztrajala pri teh zahtevah, kadar se bo kdo obrnil
na njo. Zahtevala bosta nadalje, da se
kriza reši čim preje in najsibo v kakr-
šnemkoli pravcu, ker smatrata, da se morejo pogoji demokratske zajednice sprejeti takoj en bloc ali pa se naj takoj zavrnejo. Danes se bo odločalo o tem, ali naj se ti sklepi sporeče pismeno ali ustno. Sinoči se je opazilo, da pri demokratih ni enedušnosti glede definitivnega stališča, ki naj bi se zavzelo napram Uzunoviču pri nadaljevanju razgovorov. Neka skupina demokratov se bolj angažira za to, da pripravi Davidoviča do tega, da nekoliko popusti. To nalogo naj bi izvršil dr. Voja Marinkovič, nakar naj bi Davidovič in dr. Spaho sprejela to stališče. Sinočnji sklepi Davidoviča in dr. Spalie pa gredo, kakor se zdi, ravno za tem, da se onemogoči akcija dr. Marinkoviča in tovarišev.
| Nove kandidatne liste.
Kot peta je danes za Ljubljana mesto vložena handidatna lista SKS:
Kandidati: dr. Hacin Josip, advokat, Franc Peterca, trgovec, ing. Horvat Alojzij, univ. prof. Anton Škraba, posestnik, Ivo Sancin, šef kmetijskega oddelka. Namestniki: Inž. Milutin Debelak, Mihael Koželj, posestnik, dr. Drago Marušič, advokat, Ivan Reinžgar, posestnik, dr. Dragotin Lončar, šef prosvetnega oddelka.
Za M a r i b o r m e s t o je vložena kot četrta lista koalicije davidovičevoev. SKS in NSS. Kandidati so prosesor Josip Ribarič, dr. Rihard Fanninger, advokat, in dr. Rostohar, profesor.
V Prekmurju nastopita ISKS Lu HSS točeno ter vloži vsaka stranka svojo posebno listo.
V srezu Šmarje -Jelše kandidira ftot nosilec liste SKS dr. Anton Novačan.
RADIČEVI VOLILNI SHODI V
ZAGREBU.
,, 20. decembra. Včeraj dopoldne ie imel Stjepan Radič v Zagrebu nekoliko zborovanj, kakor je to že bilo določeno.
Prva’ skupščina je bila odrejena ob 9. v »Zagrebški pivovarni«. Tja je prišlo tudi nekoliko radičevih nasprotnikov, ki o Radiču ob vstopu vzklikali:	»Živela
republika!« Radič je pristavil: »In zdrava pamet!« Med Radičevim govorom so se ponavljali slični medklici še nekoli-korat, a so bili nasprotniki takoj postavljeni na hladno, tako da je potekla skupščina popolnoma mirno. Poset je bil dober. Navzoči so bili samo meščani, ker je bila skupščina namenjena le za mesto Zagreb in ne za okolico.
Stjepan Radič je v svojem govoru omenjal najprej prilike v drugih državah in je na to prešel na glavno vprašanje, to je na vprašanje davkov. Država izterjava v davke za pet let nazaj. Ako niste izpolnjevali svoje dolžnosti in niste ob pravem času obdavčevali ter izterjevali davka takrat, ko je imela vsaka babnica polne nogavice denarja, nimate po ustavi pravice, da izterjate davke sedaj. Osnovno načelo ustave je, da so davki enaki. Toda takih davkov v Srbiji ni. V Sloveniji so bali ljudje pravočasno obdavčeni in so plačali davek. Pri nas pa ljudje niso plačali, ker niso bili obdavčeni. Ako državna oblast ne vrši svoje dolžnosti, nima pravice neknadno fzterjavati davke. Vlada mora po službeni dolžnosti s takim izterjevanjem prenehati, ako se to godi za dalje časa nazaj ko eno leto, in sicer v celi državi. Davki se za nazaj ne smejo pobirati. Kjer je bila kaka elementarna neagoda, tam je treba odrediti revizijo davkov. V
ljivo, če je sploh vredno, da se kriza podaljšuje, ker je itak vedno bolj verjetno, da se iz sedanje krize ne bo porodilo nič drugega ko še bolj revna vlada RR. Zaradi nje pa res ni treba nobenega podaljšanja krize in za g. Uzunoviča bi bilo mnogo lepše, 8e bi si svojo krstno slavo okrasil z novo vlado, mesto da zaradi krstne slave podaljšuje krizo.
V tem je naj večje zlo, da bolj kot. vladne stranke in bolj ko vse drugo, je pri naš delo v krizi. In ifcgovor na. krstno slavo dokazuje to najbolje in zato naj bo zabeležen in obsojen.
Srbiji je bilo že od zdavna pravilo, da
se, ako je prišla kaka stranka na vlado, od pristašev te stranke davki niso pobirali. Mi smo šli v vlado, da te nezdrave razmere odpravimo in da dobi cela država enoten davčni sistem, ki naj bi kolikor toliko ustrezal splošnim potrebam. Eksistenčni minimum je v Evropi poprečno 10 tisoč dinarjev. Pašičevo načelo je bilo, da mora vsakdo plačati davek, največ pa delavec, ker ako ne plača, bo preostanek zapil in čim več denarja mu bo ostal^ tenf več bo pil. To so strašne stvari. Davidovičevi demokrati so med seboj govorili, da ne bodo nikdar privolili, da bi to postal zakon. Zdaj, ko se je pojavila kriza, sem zastopal mnenje, da se mora davčna reforma izvesti. Ta reforma bo občutljivo | zadela beograjsko čaršijo. Ni dvoma, da | bodo morali plačati Srbi nekaj več. Zem-ljarina ne bo višja, a rezultat te reforme bo ta, da bodo vsi kraji plačali enako.
PRED OBNOVITVIJO KOALICIJE RR?
.Beograd, 20. decembra. V drugih parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo Uzunovič sklical danes radikalni klub in da bo navedel ono kombinacijo, ki jo on smatra kot mogočo za uresničenje svojega mandata. Radikali so mnenja, da bo Uzunovič danes dopoldne storil zadnje korake, da pride do sporazuma glede sestave nove vlade. Pašičevci se nadejajo, da bo moral Uzunovič vrniti mandat, medtem ko centrumaši upajo, da bo Uzunovič rešil parlament pred volitvami s tem, da bo poskušal obnoviti koalicijo z radičevci.
Za demokratsko zajednico in za dr. Korošca so izgledi prav majhni zaradi njunih velikih zahtev. V vladnih krogih se smatra, da so demokrati in SLS izkoristili to krizo, da postanejo popularni in da skušajo diskreditirati politiko narodnega sporazuma. Samo današnja RR-vlada se zavzema za vse ekonomske, socialne in politične potrebe države in ako se za to zanimajo tudi nekatere druge stranke, potem je ta kriza otvorjena, da se jim nudi možnost sodelovanja. Toda sedaj delajo te stranke s takimi svojimi zahtevami same sebi težkoče. Nekateri rad.ikali naglašajo, da je treba vsekakor nadaljevati'koalicijo s HSS, ker je ta dosedaj pokazala največ smisla in! volje za delo in odgovornost.
UZUNOVIČ IN MARINKOVIČ V AVDIENCI.
Beograd, 20. decembra. O predvčerajšnji skupni avdienci dr. Marinkoviča
in Uzunoviča so se doznale včeraj sledeče podrobnosti: Prvi je bil sprejet v avdienci dr. Voja Maksimovič, za njim pa je prispel Uzunovič in je trajala j skupna avdienca pri kralju okrog pol • ure. Nato je ostal Uzunovič še sam v av-! dieaci. V teku skupne avdience je imel | dr. Marinkovič priliko, da čuje stališče :■ Uzunoviča in radikalov o težkočah, ki j obstojajo za koalicijo radikalov in de~
; mokratske zajednice.
NOV KURZ V NAŠI ZUNANJI POLITIKI.
Beograd, 20. decembra. V politični krogih se v zvezi z imenovanjem novege. ministra zunanjih poslov ne govori c* pravcu, ki naj bi se sedaj pričel v naši zunanji politiki. Smatra se, da se sedaj v zunanji politiki napram Italiji ne d* bogve kaj doseči, ker smo mi s politiko dr. Ninčiča v glavnecn koncedirali vser kar smo mogli koncedirati. Zlasti »e opaža, da Ninčičeva zunanja politika ni imela dosedaj nikakega slovanskega značaja, kar bi pa moral novi minister zunanjih poslov upoštevati in na tem delati. V vseh krogih se misli, da ne moremo doseči boljšega položaja v mednarodni politiki, dokler se ne najde modus vivendi z Bolgarsko. Zato je prvr interes naše države glede prilik na Balkanu, da stopimo v čim tesnejšo zvezo r Bolgarsko;
ZOPET NOVI INCIDENTI NA EEKI.
Sušak, 20. decembra. Vzlic pomirljivemu trnu tiska na obeh straneh je pri-šlo predsinočnim na Reki zopet do spopadov zaradi dijaških čepic. Fašisti so-pomešani z dijaki na raznih mestih napadli pet dijakov in enega delavca, Nekemu dijaku so skoro izbili oko. Naši dijaki trde, da jih Italijani napadajo ob pasivni asistenci karabinjerjev/ Italijanske oblasti so napovedale za včeraj sklicano zborovanje italijanskih dijakov proti našim. Od včeraj prehaja s suša-ške strani le malo ljudi na Reko, ker še boje incidentov.. Nekateri naši dijaki, ki stanujejo na Reki, se niso upali iti domu. Ako se oblasti ne bodo z vso energijo postavile na robu, pride lahko še do velikih izgredov.
GRADJANSKI - VIENNA 6 : i
Zagreb, 20. decembra. Včeraj j§ bila tekma med Gradjanskim in Vienno. ii je končala z rezultatom 6 :• 1.
Tujci preplavljajo naše ozemlje.
»Narodni Dnevnik« od 13. t. m. je objavil vse pozornosti vreden dopis iz tehniških krogov, ki razpravljajo o jako važnem vprašanju: Kam pojdemo z našim naraščajem visokih šol, ako pa vse aajboljše službe zasedejo tujci, navadno Nemci, ki so po naših krajih avantgarda nemške propagande?!
Dopisnik omenja med drugim tudi neko tvrdko z jugoslovanskim imenom, v kateri da je deset nemških in le eden hrvatski inženjer. Pravi pa, naj si v Zagrebu sami počistijo take Augijeve hleve.
Toda rodoljubni dopisnik se vara, ako meni, da moremo tu v Zagrebu najti kak Ust, ki bi se upal dregniti v taka sršenja gnezda. Naši listi so preveč odvisni od nemških družb, da bi se upali objaviti •kako rezko kritiko, in to niti v obče, kaj še-le, da bi ožigosali kako tako tvrdko, ki daje kruha mnogim tujcem, a se naših ljudi kar izogiblje. — Zato moramo iskati zatočišče v Ljubljani, ker ste Slovenci v takih vprašanjih bolj nepopustljivi in bolj dosledni. Prosim torej za nekoliko prostora v cenjenem »N. D.«, .tel je med prvimi načel to pereče vprašanje.
Kar zapored naletite v Zagrebu na hrvatska in jugoslovanska podjetja, v katerih se posluje vseskozi nemški, ker so glavni uradniki, inženjerji, ravnatelji — Nemci. Ako pa govorite z gospodarji ia grajate take razmere, tedaj morate poslušati nečuvene izgovore, da domačinov ni, ki bi imeli vse sposobnosti itd., ki bi mogli uživati popolno zaupanje. — Ako pa malo natančneje premo-trite razmere, tedaj se pokaže, da so vsi taki izgovori najgrše hinavstvo in docela ii trte izviti Pokaže se, da so bili do-močini najmanj tako dobro kvalificirali, imeli so iste šole, isto prakso, česito za isto mizo v kaki veliki in o.-stranski firmi, da celo tako, da so bili naši rojaki bolje kvalificirani, dobivali so polivale — od tujcev, le pri naših domačinih ima vsak tujec več zaupanja nego najvrednejši domačin. Te razmere so j vdasih tako škandalozne, da jim je troha res posvetiti vso pozornost, treba jih !>o deti na kritično posteljo ter jih prav neusmiljeno mesariti. Na tako ostuden način ne pustimo pljuvati v domačo skledo in mazati naše domače dobrine, ki so jih celo tujci že po vrednosti cenili.
Za denes naj podam naši javnosti en sam zgled, kako nečuveno mi sami zapiramo našim vrednim rojakom pot do dela in kruha v domači zemlji.
Dipisnik v »Narodnem Dnevniku« je dejal, da je v Zagrebu pri neki firmi kar deset nemških inženjerjev in le dva Hrvata. Menim, da bo v deželi več podobnih slučajev, ali ker je meni znan eden . tak sučaj, naj ga v svarilen vzgled podam Sitateljem tega neodvisnega lista v Sloveniji. — V mislih imam družbo, ki je mana pod imenom:
»Jugoslavensko Siemens d. d.«, ki je pa povsod znana največ i običajno kratico: >J u s a g «, kar znači: »Jugoelawische Siemens Aktien-Gesell-schalt«.
Kakor že ime pove, je to docela nemško društvo in čuditi se je smelosti, da se Nemci drznejo zlorabiti jugoslovansko ime firme edino v ta namen, da bi na ta lim lovili jugoslovanske najivneže, ki menijo, da je to morda nekaj našega. — Je sicer res, da je pri njej nekaj naših ljudi, n. pr. Hrvatska eskomptna banka, ali kar je tu našega, je le za šta-laio, da morejo Nemci toliko lože po tako firmo skrbeti za svojo industrijo m ovoje ljudi. Ne moremo se dovolj prebuditi, da naši sicer častiti možje trpe tudi za nje same nečastne razmere, da posojajo svoje častitljivo ime tujcu, da so »ni sami lestva za germansko prodna-nje naše zemlje in proti Mk™u. ^ temu mora biti konec, čeprav ho tu ali tam kaj zamere. Treba bo začeti brezobzirno čistiti in rezati danes že preske-
ieče rane.	,	,	.	.
V »Juaagu« imajo kar tri direktorje,
a glavni je neki dr. Proksch, ki je Nemec in Avstrijanec. Poleg nega sta še dva baje naša državljana: Rottenbiichel in Neumann, ki se po prevratu za Novakoviča piše. Imena povesta, kakšne narodnosti sta. - Da so Prokschu preskrbeli pravico bivanja v Zagrebu, so bile potrebne intervencije v Beogradu, ln v imjigah družbe mora biti nelfje aoTkoliko je ta trud «tal družbo. Ali, da
so mu preskrbeli za Nemca dostojno stanovanje, je bilo treba zidati novo hišo, za katero je dala družba velik gradbeni | prispevek, pravijo, da je bilo treba šteti i celih 1,200.000 Din. — Vprašamo: Ali je 1 bil ta Nemec res tako grozno potreben v Zagrebu, da se je bilo treba toliko truditi zanj?! — Proksch je trd Nemec in doslej se še ni potrudil, da bi se naučil hrvatski. On je zaupnik Dunaja in on skrbi, da je »Jusag« pravi raj za premnoge Nemce, ki bi doma ne našli službe, zato morajo jemati kruh našim vrednim rojakom.
Proksch skrbi za to, da se ne bi mogel vtihotapiti v »Jusag« kak naš človek več nego je ravno neobhodna potreba. Edino njegovo delo je, da so danes v tej takozvani jugoslovanski družbi naslednji Nemci: inženjerji Kaiser, Just, Wora-tschek, Pokorny, Pummer, Joachiem-sthal, Loib. Do zadnjega je bil tudi inženjer Schusterschitsch, ki so ga poslali v neko filijalko Siemensa na Špansko, in tudi neki inž. Stiegler, ki je menda odšel. Pravijo pa, da je še drugih Nemcev; tudi v raznih oddelkih so le Nemci načelniki, podrejeni so naši, kakor da bi n. pr. eden naših ne znal prodajati žarnic. Kjer je kaj boljega, mora biti Nemec, in Nemci imajo tudi boljše plače. Naravnost raz-žaljivo je, da sedita v isti sobi dva in-ženerja, eden naš poleg Nemca, a zadnji ima skoro dvakrat boljšo plačo, dasi sta po službi in kvalifikaciji oba enaka, ako ni naš celo pred Nemcem.
Naravno, da tej družbi ne gre briljantno, ker je preveč direktorjev in nemških uradnikov z visokimi plačami, in mnogo nabavk ne dobijo ravno radi tega, ker naši ljudje nočejo rediti Nemcev v domači zemlji. Zato je bila na Dunaju velika konferenca, ki je spoznala, da je treba pri Jusagu reducirati. — In kaj mislite, kako so reducirali? Ali morda kakega nepotrebnega Nemca ali celo direktorja? Ne, od tisto malo naših, kar jih je bilo ostalo, so zadnje dni odpustiil inž. Berglesa in Plazeriana. Tako imajo zdaj edinega Hrvata inž. Hakoyi, ki pa mora le potovati za to firmo, ker za take posle pač ne morejo porabiti kakega Nemca. To bi bilo pač preveč predrznosti!
Vprašanje nastane, kako je mogoče kaj takega kljub zakonu, ki prepoveduje nameščanje tujcev v naši zemlji, ako so domačini na razpolago.
Ko je izšel ta zakon, so na Dunaju mislili, da se bo tudi izvrševal, in so ■imeli morda res dobro voljo, da si preskrbe dovolj paših inženjerjev. Zato so sprejeli v dunajsko Tentralo v izučbo naslednje naše inženjerje: Miličič, Ivako-vič, Brgles, Killer, Hakonyi, Djuričič, Gabršček, Horvat, Gorjan, Belančič: Da ne bo za Avstrijo nikake krivice, so takoj za vsakega našega inženje>rja poslali po enega Nemca v Jugoslavijo, sicer bi naši ne dobili na Dunaju Aufenthalts-bewilligung. Naši mladi inženjerji so imeli vsi iste šole, kakor Nemci, imeli so tudi isto dobro prakso v dunajski centrali te svetovne družbe, bili so torej povsem dobro pripravljeni za službo » Jugoslaviji.
Toda med tem so nemški gospodarji spoznali, da tistega zakona ni treba smatrati preveč resno, da se da pri nas vse iloseči, ako se poišče prava pot do Beograda. — In Nemci so jo znali poiskati!
V svoji beograjski podružnici »o dali rlavno besedo Srbijancu g. Dimitrijevimi, ki je radikal in ima s prvaki te stranke' najboljše zveze. Odtod Proksch in toliko Nemcev v Zagrebu in tudi pri »lrugih podružnicah, odtod predrznost, da so zapored odpuščali vse naše ljudi, odtod docela nemško poslovanje itd., delajo kar hočejo, gospodin Dimitrijevi* ‘-e angelj varuh s sedežem v Beogradu. Da .odtod drznost, da so odpustili celo sorodnika bivšega ministra dr. Peleša in ministra dr. Šuperine, a niso odpustili nobenega Nemca, ti naj ge Se dalje šopirijo po naših krajih, a naše naj vzame vrag.
Danes je v Zagrebu od vseh tistih naših inženjerjev edino Hakonyi, vsi drugi so odpuSčeni. — Ce to ni škandal, kaj pa naj bi bil? In ob vseh takih grozodejstvih na našem narodnem telesu se v Zagrebu nihče ne razburja, nihče ne reče besede, nihče ne protestira, naši časopisi še dalje priporočajo to nemško
C % b x o r« je pred par dnevi objavil,
da je v Zagrebu čez 9000 brezposelnih delavcev. Ni pa objavil, koliko je brezposelnih inteligentov, ki imajo vse sposobnosti za službovanje v domovini, ni rekel besedice, koliko je tu tujcev na dobrih mestih, ki bi morala biti le za naše državljane, za naše sinove. Toda Zagreb je pravi raj za tujce, za Nemce, za žide, za vsakogar, samo naši dobri sinovi so tu reveži in kruhoborci. Zato pa je danes Zagreb bolj nemški nego je kdajkoli bil. Nikdar ni bilo tu toliko tujih Nemcev, nikdar se domača čifutarija ni tako izzivajoče nemški ponašala kakor danes. Kamor človek pokuka v trgovine v Iliči ali drugod, povsod govore med seboj nemški, na promenadah je skoro vse nemški, vsaka spremljevalka bolje oblečenih otrok je švabica ali tuja
Nemka itd.. — Vsega tega naše časopisje ne vidi, zato se ni čuditi, da ne vidi ia! ih škandalov, kakoršne sem opisal o Jugcslavenski Siemens.
Ali kaj dela takozvana Inšpekcija dela, kaj Udruženje inženjera, kaj dela In-ženjerska komcra, Trgovska zbornica? Kaj pravijo narcdni zastopniki, ki se prekljajo za vse mogoče ničarije, kaj pravi Radič, ki toliko govori o vsem mogočem, da ne reče besede o takih narodnih škandalih, ki grozijo celo z gospodarsko preplavo Nemcev?!
Pozivam zagrebške liste, da se zganejo in zavzemajo v tem vprašanju jasno stališče! »Obzor«, »Jutarnji list«, »Hrvat«, »Dom«, »Svobodna Tribuna« itd.: na dan z besedo!
V livta borba.
Novo vložene liste.
Pri ljubljanskem deželnem sodišču so vložene sledeče liste Narodno radikalne stranke:
Za mesto Ljubljana:
Kandidati: Dr. Ravnihar Vladimir, od- \
vetnik, Ljubljana, Knafljeva 10.
Romavh Peter, višji nadzornik d. ž. v p., Ljubljana, Bleiweisova c. 5.
Novak Josip, delovodja, Ljubljana VII., Kamniška ul. 15.
Gagel Josip, trgovec, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
Babnik Jakob, inštalater, Ljubljana,
Šofja ulica 15.
Namestniki: Dr. Modic Ivan, odvetnik,
Ljubljana, Gradišče 10.
Bricelj Ivan, mestni stavbenik, Ljubljana, Lepodvorska 28.
Ing. arh. Kregar Rado, profesor,
Ljubljana, Vošnjakova 7.	>
Levak Štefan, delavec, Ljubljana, \
Šubičeva ul. B.
Za srez Ljubljana—okolica:
Kandidati: Dr. Modic Ivan, odvetnik, | Ljubljana, Gradišče 10.
Janežič Franc, posestnik, Podgorica,
Grosuplje.
Kuret Vladimir, referent za kmetijstvo, Ljubljana VII., Zibertova 27.
Cvajnar Jakob, posestnik, Medvode 13.
Hlebec Anton, postajenačelnik, St. Vid
n. Ljubljano.
Valenčič Janez, gostilničar, Cikava 20, Grosuplje.
Stojkovič Josip, vlakovodja, Novi Vodmat 231, Moste.
Namestniki: Dr. Zupanič Niko, bivši minister, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
Bajt Jakob, ključavničar, Rudnik 62.
Bizjak Alojz, delavec, Glince 24, Št. Vid n. Ljubljano.
Komel Ivan, posestnik, Podgora 16, št. Vid n. Ljubljano.
Benegalija Anton, krojaški mojster,
Ljubljana, Poljanski nasip 40.
Dožman Pavle, nadzornik strojev,
Ljubljana VIL, Lepodvorska 28.
Žun Lovro, carinski uradnik v p., Novi Vodmat 224, Moste.
Za srez Radovljica:
Kandidat: Peternel Jakob, posestnik in bivši župan, Bled.
Klančnik Gregor, posestnik in župan, Dovje-Mojstrana.
Peterman Alojz, vpokojeni železničar, posestnik in bivši župan, Kranjska gora.
Namestniki:	Arh Franc, posestnik,
gostilničar in občinski odbornik, Bled.
Slanovic Karol, trgovec in gostilničar,
Bohinjska Bela.
Veber Tone, železniški uradnik in občinski odbornik, Jesenice.
Za srez Logatec:
Kandidati: Kokelj Anton, posestnik,
Vrh sv. Trije Kralji 6, p. Rovte nad Lo-gatcem.	.
Opeka Matevž, posestnik, Zelše št. 1U, p. Cerknica.
Obreza Anton, posestnik in trgovec, i Podskrajnik 1, p. Cerknica.
' Namestniki:	Demšar Andrej, posest-
nik, Žiri št. 78.
Veber Franc, posestnik, Zelše štev. 3, p. Cerknica.
Škof Jane*, posestnik, Dolenja vas 87, p. Cerknica.
LISTE ZVEZB DELAVSKIH STRANK.
V mariborski oblasti:
Za sre* Maribor — desni breg:
Kandidati: Pete jan Josip, uradnik
^CaaMk Andrej, železniški delavec,
Maribor.
Cerk Josip, posestnik, Ruše.
Brenčič Leopold, železniški delavec, Studenci.
Zalokar Jože, župan, Sv. Miklavž na Dravskem polju.
Namestniki: Stropnik France, železničar, Tezno.
Zupanc Josip, železniški delavec, Studenci.
Jenenšek Miha, upognjač, Lušečka vas pri Poljčana*h.
Krepek Karol, posestnik, Pobrežje. Vigec Franc, delavec, Ruše.
Za srez Maribor — levi breg: Kandidati: Bahun Andrej, železničar, Maribor.
Fras Matija, polir, Krčevina.
Majhen Andrej, nadkretnik, Krčevina. Strnad Maks, zidar, Janževa gora. Smasek France, nadsprevodnik, Maribor.
Majer Ivan, tesar, Maribor.
Petan Dominik, zidar, Boč.
Ziegler Matevž, zidar Gereča vas.
Jurak Matija, kovač, Maribor.
Lorger Simon, nadsprevodnik, Maribor.
Za srez Ptuj.
Kandidati: Šegula Ivan, mizar, Ptuj. Spolenak Ivan, posestnik, Breg pri Ptuju.
Požuh Franc, kleparski mojster, Ormož.
Kmetec Franc, posestnik, Grajeva. Žumer Franc, posestnik, Rošnja. Topolovec Vincenc, kovač, Žakelj.
Belšak Franc, krojač, Sv. Lovrenc, Juršinci.
Namestniki: Gabrijel Franc, uradnik, Ptuj.
Tkalec Štefan, usnjar, Breg pri Ptuju. Kristančič Ivan, krojaški mojster, Ptuj.
Rojs Alojz, posestnik, Grajeva.
Zupančič Martin, posestnik, Zlato ličje Copat Julij, posestnik, Sedlašek.
Kranjc Franc, mali posestnik, Št II pod Turjakom.
Razkol med radičevoi v Dalmaciji. —
Kljub vsemu prizadevanju vodstva HSS, da utaji razkol med dalmatinskimi ra-dičevci, je ta razkol že vedno bclj očiten, zlasti sedaj, ko so radičevski disidenti že vložili svoje liste. Na deželi morda ne bodo imeli disidenti posebnega uspeha, pač pa v Splitu, kjer so se zvezali z neodvisnimi delavci (bivšimi komunisti). Ker vlada v Splitu silna razcepljenost, je verjetno, da niti ena strank razven skupne delavske in radičevske disidentske li. ste, ne bo dobila potrebnih dveh tretjin količnika. V tem primeru bi dobila ta lista vse tri mandate. — V Splitu nastopijo demokrati skupno z zemljoradniki, federalisti gredo samostojno v boj, samostojni demokrati kandidirajo izvenstran-karskega Mihašiča, na katerega se bodo zjedinili najbrže tudi radikali, dalje kandidirajo še radičevci, pučkaši in radičevski disidenti skupno z delavci. V vsem torej šest Ust za tri mandate.
Razkol med novosadskimi radikali. Zbor radikalov v Novem Sadu, na katerem bi se morala določiti radikalna il z neuspehom. Stari radikalni mestni odbor je ugovarjal pravilnosti sklicanja zbora ter je na zboru nastopil s posebno kandidatno listo, k pa je ostala v manjšini. P«* Popovickl i« *P»“*
ral nato na radikale, da vsi glasujejo u oficielno listo, ki da ima večino, toda opozicija ni sprejela njegovega poziva, temveč sklenila, da vlož* svojo listo, da se bo videlo na volitvah, katera lista bo dobila več glasov.
Štev. 280.
NARODNI DNEVNIK, ponedeljek, 20. decembra 1926.
■■■■BaBHncaiaHnKBMMHBHaHaBBaHMaMMMMMHHaBHaHM
Stran 3.
Naše družbe z o. z.
Ko proti koncu prejšnjega in začetkom sedanjega stoletja obstoječe oblike kolektivnega udejstvovanja v trgovini, obrti in industriji (odprta trgovska družba, komanditna dr., zadruge, delniške družbe) niso več zadoščale diferencira-nosti in ninogostranosli, ki je v pridobitnem življenju postajala od leta do leta pestrejša, se je poskusilo z novo organizacijsko obliko, z družbami z o. z., raztegniti akcijske meje že davno uzakonjeni trgovski in podjetniški svobodi. V bivši Avstriji se je to zgodilo z zakonom z dne 6. marca 1906.
Letos, po dvajsetletnih izkušnjah, se lahko reče, da so se nade, ki so jih gojili propagatorji te družbene oblike, večinoma udejstvile, ni pa mogoče prezreti, zlasti ne v povojni dobi, da so bili tedanji pesimistični glasovi dobro utemeljeni. V okviru pravil, veljavnih za postanek in poslovanje družbe z o. z., je bilo mogoče na racionelen in lukrativen način združevati posest kapitala in delavne zmožnosti manjših skupin ljudi v dosego včasih zelo visoko stavljenih ciljev, obenem pa je zaradi manjše mere normativnih utesnjenj ravno ta družabna oblika postal dostikrat pribežališče ne-dostatnih sposobnosti in poskusni objekt za brodolomne eksistence. Na vsak način pa je družabna oblika družbe z o. z., ki se smatra lahko kot specialno vrsto delniške družbe ali pravilneje kot predhodno obliko med delniško družbo in zadrugo, postala integralen del pridobitnega organizacijskega prava in se nahaja, kakor pričajo mnogi izpreinenitveni predlogi v tu- in inozemstvu, v polnem toku razveja.
Dasi se je v bivši Avstriji že par let po njih uvedbi ugotovilo, da so se družbe /. o. z. v praksi splošno obnesle, je ta družabna oblika v Sloveniji le počasi pridobivala svoj teren. Koncem 1. 1919, t. j. 13 let po njih uredbi, jih je na jugoslovanskem ozemlju Slovenije bilo šele 11; šele naslednje leto pomeni s številom 58 krepak korak naprej; od tedaj so postale priljubljene, tako da jih bo koncem 1. 1926 šteti okoli 350 (z onimi vreb, ki se nahajajo v likvidaciji). Vprašanje seveda, kakšna je v splošnem njih rentabilnost za celo slovensko gospodarstvo, je dosti težavnejše in bi se nanj mogel dati odgovor le po zelo podrobnem statističnem razmotrivanju, da pa so v tej pridobitvi tudi velike pasivne postavke, o tem pričajo številni konkurzi, še bolj pa one mnoge družbe z o. z., ki so ostale zgolj na papirju ali par mesecev po svojem postanku že zaključile svoje poslovanje, ker ni bilo nobenih izgledov na kakšen uspeh.
Ako beremo v Uradnih listih prilikom vpisa njih oglašeni delovni program, zapazimo predvsem nedostajanje gospodarske'treznosti in se nam dostikrat vsiljuje ime Barmun-a. Tako beremo čestokrat, da namerava ta in ona nova d. z o. z. finansirati domače in tuje (!) industrije, nakupovati in prodajati premogo-kope, vnovčevati in trgovati s tu- in inozemskimi patenti, ustanavljati tovarne in hotele itd.; ako pogledamo bližje, zapazimo, da razpolaga novorojena družba z glavnico od 10 do 30.000 Din, družabniki pa da so do zadnjega ljudje brez omembe vredne imovine.
Dosti je nadalje družb, v katerih igrajo naši ljudje ulogo slamnatih figur in njih obratovališča niso drugega nego filiale tujezemskih velepodjetij, ki na ta način domačinom povzročajo trdo konkurenco. Mnogo je nadalje takih družb, glede katerih se vidi na prvi mah, da pomenjajo le poslednji eksperiment ne-katernikov, poskusiti zadnjo vejico in se z njo vriniti v tok proizvajalnega ali tr-
mi in nasveti, smo zbrali bilance za 1. 1925. onih družb z o. z. na ozemlju ljubljanske oblasti, glavnica katerih presega 250.000 Din, ter hočemo z njih analizo vsaj povprečno in v grobih orisih si ustvariti kolikor toliko plastično sliko o enem okrožju te gospodarske province. Vseh je 21; dve se nahajata v likvidaciji, in za to ne moreta več priti v poštev, bilance ene družbe pa se nam ni posrečilo dobiti; tako podajamo stanje 18 družb, glede obsega njih poslovanja in višine njih skupne glavnice (15,837.500 dinarjev) reprezentativnega dela ne le gorenjih 21, temveč tudi vseh ostalih slovenskih družb z o. z., ki imajo manjše deležne glavnice.
Kar nam pri teh 18. družbah takoj na prvi hip pade v oči, je dejstvo, da v 1. iy25 razven treli vse druge izkazujejo zgubo in sicer v skupnem iznosu 10 milijonov 879.342 Din. Ker znaša skupna glavnica teh 15 družb 14,325.000 Din, tvori izguba 72% celotne glavnice, vsekakor neobičajno visok odstotek, ki ne dovoljuje ugodne prognoze. Le dve izgubi ste malenkostni (ena po 56 Din in ena po 14.683 Din), vse druge so svarilna znamenja; devet jih presega vsaka po 100.000 Din, iz teh pa štiri presegajo vsaka po 1,000.000 Din. Nasprotno pa skupni dobiček ostalih treh aktivnih družb ne imponira po svoji višini, znaša le 188.669 Din, t. j. 7% vseh skupnih lastnih sredstev (glavnic z rezervami vred) ali nekaj malo več nego 1% vseh' lastnih in tujih sredstev; za današnje razmere gotovo prepičla mera rentabili-lete.
Vzrok v tej nizki rentabiliteti, pravzaprav teh naravnost katastrofalno slabih uspehov je seveda »splošna gospodarska stagnacija«; toda to nam ne pove mnogo več, nego če si v avgustu razlagamo toplo vreme z ugotovitvijo, da se nahajamo ravno v avgustu. Nadaljne razloge si moramo poiskati zopet v bilancah. Načnimo brez nadaljnega z vprašanjem, kako in v katere svrhe se je porabil kosmati dobiček (prejemki) tako, da ni preostalo skoraj nič za dobiček. Kar rias frapira, je, da vidimo povsed velike izdatke za obre-
sti in -bančne provizije, salda v ie<li raču-
nih pravzaprav, kajti bilančne številke ne povedo ničesar o prejetih obrestih, tako, da je celotna vsota dejanski izdanih večja, nego jo je iz številčnih stolpcev mogoče razbrati. Povprečno se je namreč porabilo 45% (!) kosmatega dobička na plačilo (pasivni saldo) obresti in bančnih provizij, le nekaj manj nego polovica brutto-dobička; ta visoki odstotek že sam po sebi razlaga vse, kajti z ostalimi 55 odstotki (povprečno) nikakor ni več mogoče premagati danes režijo in povrhu izkazati še uvaževanja vreden čist presežek, ako druge okolnosti niso že zelo ugodne. Slovenske družbe z o. z. so torej v splošnem preko mere zadolžene in obrestovanje njih kreditov je apriori v današnjih razmerah skoraj nepremostljiva ovira prosperitete. Da li potekajo te obresti iz blagovnih (dobaviteljevih) ali bančnih dolgov, o tem v bilancah ne najdemo točnega odgovora. Ako skušamo tuji kapital naših družb analizirati, izvemo le, da znaša 125,704.435 Din, od katere svote odpade glasom bilanc:
1. na »upnike«	121,563.299	Din
2. na zasebne vloge	2,079.127	Din
3.	na	druge obračune	803.107	Din
4.	na	prehodne	postavke	945.598	Din
5.	na	garancije	252.000	pin
6.	na	akcepte	210.000	Din
Najmanjši delni znesek, ki odpade (od
»upnokov«) na dolgove iz (posojila) pri bankah, znaša po bilančnih navedbah
govskega življenja. Ne bilo bi tako ne- | 45,111.637 Din; pri 9 družbah »upniki« interesantno sestaviti točen predleg vseh j niso sploh specializirani, iz drugih zna-
naših družb z o. z. in jih porazvrstiti po raznih kategorijah gospodarske bonitete. Kljub nizkemu številu slovenskih družb te vrste pa bi se to delo seveda vseeno ne dalo dovršiti tako brez truda; tajnostno prikrivanje pri nas še ni prišlo tako iz provinoijalne mode. Na vsak način hj to bil pozitiven donesek k sliki o splošni sedanji gospodarski stagnaciji, o kateri 8e toliko govori in piše, toda brez preveč številčnega materiala, ki bi situacijo razkril v nekaki reliefni razčlenjenosti in bi bila ta vsled tega pravilnejša, zanesljivejša
kov pa se da z upravičenostjo sklepali, da pri njih bančni dolgovi verjetno ne utegnejo zaostajati za onimi prve polovice, in da zato lahko računamo,, da znaša bilančni (in hranilnični) dolg vseh 18 družb okoli 90,000.000 Din ali ca 72% vseh tujih sredstev, ako pridamo nekaj optimizma in stlačimo ta odstotek preko mere verjetnosti na 60%, se pravi to še vedno, da so družbe v polni odvisnosti od bančnega kredita, da je temelj lastnih sredstev preozek, da poslujejo prav za prav le za denarne zavode, ki se v obliki visokih obrestih oškodujejo za zgublje-
Da vseeno od svoje strani pokažemo j ne razpolaganje s tako imobiliziranim ka-
dobro voljo in se ne omejimo zgolj na trgovanje s cenenimi občimi ugotovitva-
pitalom;katere in koliko teh družb so sploh spočetka le kreacije denarnih zavo-
dov, ustanovljene v inflacijskih letih 1920—1923 zaradi upanja naglih in visokih zaslužkov, to se iz suhih številk ne da dognati, kakor tudi ne, koliko izvirajo ti bančni dolgovi iz onega finansiranja, ki je nastalo vsled denarne pletore poslednjih časov.
'roda, če bi bilo vsaj razmerje med lastnim in tujim kapitalom teh družb ugodnejše; potem bi vsaj nekoliko zalegla tolažba, da gre le za prehodno, trenutno stanje. Pa ni. Povprečno znaša lastni kapital (glavnice z rezervami vred) le 27 % vsega kapitala, skoraj le eno četrtino; pri 12 družbah ne doseže niti ene petine, le pri štirih znaša preko 60%, najvišji odstotek je 78.% (pri neki čisto novi družbi, ki še ni utegnila raztegniti svojo kreditno podlago). Ker so pa (prave, ne amortizačne) rezerve le pičle in znašajo pri štirih družbah, ki sploh (!) razpolagajo ž njimi, le skupno vsoto 1 milijon 26.097, torej ca 6% skupne glavnice, tvorijo v glavnem lastni kapital le deleži družabnikov (15,837.500 Din). Mimogrede povedano, od 18 največjih d. z o. z. jih 14 sploh nima še pare rezerv j prigospodarjene; pri ostalih znašajo 34%, eni 1.30%, pri drugi 3%, pri tretji 34%, pri četrti pa daleč preko 100 odstotkov glavnice in še ta visoki odstotek je razlagati z razmeroma nizko glavnico, katero izkazuje to sicer veliko podjetje.
Za tekoče obratovanje so seveda ime-noviane glavnice le sekundarnega pomena, kajti one so uporabljene pretežno za investicije. Razmerja le-teh k lastnemu kapitalu ne moremo označiti dobrim, pri 13 naših drub presegajo investicije namreč daleko 100% lastnih sredstev, pri treh segajo preko 50%, le pri dveh, ki pa po svojem ustroju in predmetu poslovanja sploh ne rabita skoraj več investicij nego pisarniško upravo, je razmerje ugodna, toda vsled imenovane okolnosti za presojo položaja brezpredmetno.
Večini slučajev torej glavnica kljub vsem že izvedenim odpisom prejšnjih let ne krije investicij in so se te celo morale nabaviti, kakor izgleda iz posojil. Sicer je pa pri nas šibkost glavnič-ne podlage itak karakterističen znak ne le družb z o. z., temveč v pretežni večini slučajev tudi delniških družb. D oči m je v bivši Avstriji povprečna višina deležne glavnice pri družbah z o. z. znašala 250.000 (zlatih) kron, znaša povprečna višina deležne glavnice naših osemnajstih družb le okoli 900.000 Din, namesto vsaj 3,750.000 Din, da bi se razmere v tem oziru izravnale vsaj po kupni moči vplačanih glavnic. V oasu, ko je nastala večina naših družb, v letih 1920 do 1923, je reprezentirala ta glavnica še manjšo vrednost. Po valorizačnih načelih bi danes deležna glavnica morala znašati pri vsaki d. z o. z. najmanj 300.000 Din; v 95% slučajev pa znaša veliko manj.
Celokupni obratni kapital naših družb znaša, ako predpostavljamo vsaj priblžno pravilno cenitev zalog in terjatev, koncem 1. 1925 vsoto 53,500.353 Din, t. j. ca j 40% vseh aktiv in ta kapital pride za j rentabiliteto družbe vpoštev le, kolikor ; nese še kak presežek, ki ostane po od-i bitku obrestne službe, režije, .plač in davčnih prispevkov, t. j. večinoma sploh ne. Da okrajšamo pregled, si oglejmo , strukturo celokupne vsote aktiv; one obstoje iz:
1. investicij
2. zalog
3. gotoviue
,4. dolžnikov in naložb 5. konzorcijalnih udeležb G. vrednostnih papirjev 7. drugih aktiv
Skupaj . . . 134,045.820	100.—
Potemtakem znašajo zaloge finalnih izdelkov in surovin skoraj 44%, dolžniki in naložbe pa 54% obratnega kapitala v celotni vsoti 53,500.353 Din, na vsa druga obratna dobroimetja odpade le borih 2%. V bilanci ločijo blagovne dolžnike od bančnih imetij le nekatere družbe, vendar pa odpade na naložbe le neznatna vsota (625.666 Din) in te naložbe po vseh znakih sodeč tudi pri ostalih ne morejo biti posebne pažnje vredne, in utegnejo znašati kvečjemu 2,000.000 Din. Kakšne kakovosti so terjatve pri odjemalcih, koliko so iztirljive in likvidne, se iz bilanc ne more posneti. Odpisov na dubiozah ni videti skoraj da nič, medtem ko utegne v blagovnih zalogah spričo obde trgovske krize biti dokaj blaga, ki ob padajoči tendenci osnovne razine ne.reprezentira več bilančne vrednosti, tako da obstoji opas-nost nadaljnih izgub iz tega vira. Kar se
13.-% 1.30% 1.20% ,11.90%
Din	%
80,545.467	60.-
23,215.866	17.-
369.166	0.26
28,853.033	22.—
406.038	0.28
400.510	0.27
255.734	0.19
da iz bilanc pozitivno posneti, je da ostoje zaloge po pretežni večini iz finalnih izdelkov in le z manjšim delom iz surovin. Nadalje smo vajeni videti, da se postavki dolžnikov in upnikov številčno krijeta vsaj do enotretjinske diference; v našem slučaju pa znaša račun upnikov 4-' krat toliko, kakor račun dolžnikov. Likvidnost naših družb torej ne dosega v splošnem minimalne meje.
Naša izvajanja se vlečejo, pospešimo s koncem in priobčimo brez mnogo besedi še povprečni razdelnik izdatkov: po njem odpade:
1. na	obresti in provizije	45.—%
2. na	davke	6.30%
3. na	socialno zavarovanje	2.70%
4 na	poštne stroške (znamke itd.) 1.— %
5. na	pisarniške potrebščine	1.20%
6. na	potnine	2.30%
7. na	kurjavo in razsveljavo	2.10%
8. na odpise	12.—	%
9. na plače uradnikov
10. na najemnine
11. na pravna zastopstva
12. na razne druge izdatke Glede davčnih bremen spadajo pri nas
družbe z p. z. k privilegovanim družbam ne le po predpisu zakona, temveč tudi in zlasti vsled tega, ker so pasivne po navadi takoj izpočetka ter plačujejo le eno tasočinko deležne glavnice s pribitki in dokladami; izkazovati velike izgube samo vsled davkov bi se jim spričo ugodnosti zares ne izplačalo; koliko je pa moda na pasivnosti krivo odtegovanje dobička med letom, spada v skrivnostni svet zasebnih tajnosti. Odpisi se nanašajo pretežno na investicije. Razen pri oni družbi, ki datira iz predvojne dobe, ni sklepati na tihe rezerve; vse je ocenjeno po vojni, v času inflacije.
Narobe in napačno bi bilo, zaradi neugodne slike sedanjega stanja se udajati pesimizmu; slovensko gospodarstvo je preneslo že dosti večje težave. Le nekaj več modernih metod bi po našem mnenju bilo treba ne le v poslovanju samem, temveč tudi ob ustanavljanju; saj k inventarju pridobitne organizacije, kakor je družba z o. z., ne spada le dobra volja, kredit, pripadnost in magari ženiialnost, temveč tudi danim razmeram in specialni vrsti pridobitnega predmeta odgovarjajoča minimal. mera lastne materijalne substance in vse one mnogovrstne stvari, ki v industriji in trgovini tvorijo skupino impoderabilij; čisto podobno, kakor v politiki. Te pa je treba še le vstvariti, ako ob ustanavljanju ni mogoče prevzeti že obstoječih.
Poučnejši bi bil kajpak statistični pregled vse razvojne dobe izza prevrata; toda to bi šlo daleč preko mej časopisnega članka.
V ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri v veliki dvorani hotela »U NIO N«
VELIKI KONCERT Glasbene Matice.
Na sporedu je Borodin, Stravinski, Honegger in Glinka. — Dirigenta E.
- Adamič in L. M. Škerjanc.
IZIDOR CANKAR: UVOD V UMEVANJE LIKOVNE UMETNOSTI.
To navodilo za razumevanje likovne umetnosti, katero je izdala in založila Narodna galerija, obsega 224 strani teksta in 48 slik; knjiga je tiskana na finem papirju in tipografsko zelo skrbno opremljena. Dobi se broš. za 62 Din, v celo platno veza za 72 Din v komisijski zalogi Nove založbe v Ljubljani in po knjigarnah. Člani Narodne galerije naj jo naro-če naravnost pri društvu za znižano ceno (52 Din ozir. 60 Din).
»SOCIALNA MISEL.«
Izšla je letošnja 12. številka mesečnika za politično kulturno, socialno in gospodarsko življenje »Socialna misel«. Vseibna je sledeča: Članici in razprave: Korošec A.: Kriza parlamentarizma. — Lilleg M.: O francoskem sindikalizmu.
— Radešček Fr.: Ideje in smeri na delu za zedinjenje. — Erjavec Fr.: Pregled zgodovine socialističnega gibanja med Slovenci. — Pregled: Politični pregled: Zunanje politični dogodki. (Fr. S.) — Notranjepolitični razvoj. (Fr. S.) — Kulturni pregled: Vpliv judovstva na "sodobno vodilno časopisje. (J. Filipič.1) — Plamja. — Literatura. —" Socijalni' pregled: Deset, let evropskega 'socializma. (Dr. Čampa.) — Stalin, Problemi -leninizma; (Fr. Aleš.) — Literatura, — »Gospodarski . pregled: Industrija" in banke.
Stran 4.
tarnammmmmmammm
Dnevne vesti.
Božična številka »NARODNEGA DNEVNIKA** izide v petek dopoldne v povečani in pomnoženi izdaji.
Ker izide prihodnja številka šele v pondeljek, bo* božična številka zlasti uspešna za inseri-ranje.
Zato inserirajte v božično številko.
— Zakon o merah in dragocenih kovinah. V ministrstvu trgovine in industrije so izdelani trije novi zakonski načrti: zakonski načrt o merah, nadzorstvu nad merami in uporabi mer v javnem prometu; zakonski načrt o centralni upravi mer in dragocenih kovin, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontroli sodov ter zakonski načrt o kontroliranju čistiu-ske stopinje izdelkov iz zlata, srebra in platine.
— Železniški promet z Avstrijo. Začetkom prihodnjega meseca se skliče konferenca naših in avstrijskih delegatov, ki bo pretresala važna prometno- in carin-sko-administrativna vprašanja.
— Mednaroden poljedelski sejem v Lvovu. Prihodnji mesec se priredi v Lvovu velik mednaroden poljedelski sejem, združen z razstavo vsakovrstnega semena. Sejem, ki bo trajal od 14. do 16. januarja, obišče tudi večje število agrarcev iz naše države.
— Razpisana mesta. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije, pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici pa mesto pisarniškega uradnika
v 3. skupini II. kategorije. Istotako se oddajo vsa druga mesta, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali pa tekom razpisa.
— Izpremembe v državni službi. Za docenta na bogoslovni fakulteti v Ljubljani je imenovan dr. Josip Turk, za docenta na tehnični fakulteti v Ljubljani pa Josip Horvat. — Za stalno strokovno učiteljico na osrednjem zavodu za žensko obrt v Ljubljani je imenovana Fani Mohorič, začasna učiteljica istotam. — Upo- i kojeni so: načelnik pri velikem županu ljubljanske oblasti Janko Kremenšek, dvomi svet. Ivan Tekavčič, višji ravnatelj Matija Zamida, ravnatelj Franc Zbaš-nik, vladni svetnik Fran Lazič, višji ravnatelj pomožnih uradov Fran Juvane, vsi pri velikem županu ljubljanske oblasti,
s rezki tajnik pri srezkem poglavarstvu v Novem mestu Anton Sproc ter srezki tajnik pri srezkem poglavarstvu v Prevaljah Fran Robar.
— Iz srednješolske službe. Kustos državnega muzeja v Ljubljani dr. Fr. Kos je imenovan "za profesorja na moškem učiteljišču v Ljubljani, obenem pa pri-deljen v službovanje državnemu muzeju v Ljubljani.
— Dva nova inženjerja. Na tehnični visoki šoli na Dunaju sta napravila inže-njerski izpit Riko Rant in Zoran Tavčar, oba iz Ljubljane.
Promocija. V sredo bo promoviran na-zagrebški univerzi za doktorja medicine cand. med. Ivo Bajželj iz šiške.
— Okrožni agrarni urad v Mariboru se je preselil iz dosedanjih prostorov iz Koroške ceste št. 19 v Strossmajerjevo
ulico št. 6.
— Za Jugoslovensko Matico. Združena kulturna in humana društva v Rogaški Slatini in okolici so priredila dne 21. novembra zbirko na korist preganjanih primorskih rojakov tea1 nabrala skupno Din 2137.—. K tej zbirki so društva sama prispevala: »Sokol«, Rogaška Slatina 200 Din, »Orjuna«, Rogaška Slatina-okolica 200 Din, Čitalnica, Rogaška Slatina 100 Din, Pevsko društvo »Sloga« 100 Din, Gasilno društvo 100 Din. Odvetniška pisarna g. dr. Klepca in dr. Knafliča je poslala Jugoslovenski Matici iž neke poravnave 400 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
— Bojkot trgovin in zabavališč na Reki. Povodom znanih incidentov, ki so nastali na Reki vsled tega, ker nosijo naši tamkajšnji srednješolci pri nas predpisane čepice, so sklenili naši su-šački srednješolci, da bodo v znali protesta zoper italijanske provokacije odslej bojkotirali reške trgovine, zabavišča'iri vse-j&vne prireditve. Srednješolska mladina je objavila apel na meščan-
stvo, v katerem ga poziva, da naj se njenemu sklepu spontano pridruži.
— Gladovna stavka invalidov. Invalidi v sanatoriju Brestovcu pri Zagrebu so pričeli v sredo zvečer z gladovno stavko. Povod temu je dejstvo, da jim ministrstvo za pocialno politiko kljub vsem predstavkam še do sedaj ni nakazalo zneskov na obleko in obutev. Invalidi pravijo, da bodo izvajali stavko toliko časa, dokler ne dobe obleke in obutve.
— Najlepše jugoslovensko dekle.
Filmska družba Finaneta išče najlepšo jugoslovensko dekle za službo pri filmu. Družba je razpisala natečaj. Dobila je na tisoče slik. Nato se je vršila predtekma, na kateri so bile zbrane 2 Beograjčanke, 3 Zagrebčanke in Ljubljančanka Ida Kravanja. Te dni se je vršila izbira najlepših treh od navedenih. Izbrane so bile: Kot prva Štefica Vidačič iz Zagreba, kot druga Nada Pogačnik iz Gorice, kot tretja pa Danica Živanovič iz Beograda. Ljubljančanka Ida Kravanja ni prišla pred jury. Končna odločitev pade v Berlinu, kjer bo izbrana za službo pri filmu najlepša od sedanjih treh konku-rentinj.
— Nagrade na glave razbojnikov.
Spričo množečih se roparskih napadov, in tatvin v severni Dalmaciji, ki jih ima večinoma na vesti razbojniška tolpa Spasoja Veselinoviča iz Zelengrada, so razpisale oblasti nagrado 20.000 Din za onega, ki prime ali pa pripomore do tega, da se prime kak član imenovane tolpe.
— Japonski cesar še živi. Ker je stanje japonskega cesarja zelo opasno, se je razširila govorica, da je umrl. V soboto pa je bil izdan v Tokiu sledeči uradni komunike: Njegovo Veličanstvo leži v angoniji. Srce utriplje vedno sla-beje, dihanje je zelo slabo, vnetje pljuč vedno bolj napreduje. Več Japoncev je izvršilo iz žalosti radi bližnje smrti mi-kada samomor. Skoraj vsa zabavišča so zatvorjena, svetišča so polna ljudi, ki molijo za mikadovo ozdravljenje.
V ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«
^ VELIKI KONCERT « GLASBENE MATICE.
Na sporedu je Borodin, Stravinski, Honegger in Glinka. — Dirigirata E. Adamič in L. M. Škerjanc.
— Misteriozni požigi na Gorenjskem
trajajo dalje. Ta teden -je gorelo v Naklem, v Šenčurju pri Kranju, v Predosljah pri Kranju in v Št. Vidu pri Ljubljani. Podeželsko prebivalstvo je vsled tega naravno zelo razburjeno. Kranjsko gasilno društvo je sklenilo, da postavi vsako noč v mestu in zunaj mesta stražo.
— Ponesrečen parnik. Iz Kopenhage-na poročajo: Norveški parnik »Balhol-men« je presenetil v bližini islandske obale snežni metež. ki ga je spremljal orkanu podoben vihar. Parnik se je potopil. 20 mož posadke je utonilo.
— Malverzacije pri materijalneni skladišču državne železnice v Mariboru. — Ljubljanska direkcija državnih železnic je prišla na sled velikim poneverbam pri materijalnem skladišču državne železnice v Mariboru. Doslej je ugotovljen primanjkljaj 622.000 Din. V zvezi s to afero so bili aretirani načelnik ^navedenega skladišča Franc Jarh in trije drugi uradniki.
— Natečaj za tri drame. Vidovičev prosvetni etični pokret v Sarajevu razpisuje natečaj za tri drame. Snov mora biti zajeta iz sodobnih prilik, prilike osvetljene z višjega etičnega gledišča. Drama naj ima najmanje tri, največ pa pet aktov. Nagrade znašajo: I. 10.000 di-nrjev, II. 5000, tretja 3000. Konkurira lahko vsak naš pisatelj. Jury bo sestavljena iz najboljših dramskih kritikov iz vse države. Natečaj traja do 1. julija 1927. Rezultat bo objavljen do 15. avgusta 1927. Natančnejše informacije daje vodstvo Vidovičevega pokreta, Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica št. 113.
— Božična darila našim gospodinjami Najpripravnejše in nadvse praktično božično in zlasti novoletno darilo za naše gospodinje je »Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice, ki obsega poleg
Radio potrebščine
v največji izbiri ima stalno v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana
Cene znatno znižane.
raznih poučnih člankov in na\odil domače gospodinjstvo tudi mnogo novih kuhinjskih receptov. Gena Din 20.—, za člane Din 15.—.
— Pri nakupu oblek za Božič in Novo leto dajemo znaten popust, na kar slavno občinstvo najuljudneje opozarjamo. — Jos. Itojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
Ljubljana.
1— Uničenje obrabljenih novčauic. Te
dni je bilo v poslopju linauCng delegacije komisijonelno sežganih za 4,505.750 Din obrabljenih oziroma za promet nesposobnih novčanic po 1 Din, 50 in 25 par.
— Tolovaj Klemen se klati še vedno po ljubljanski okolici. Te dni so ga videli, kot pripovedujejo v Stožicah pri Ježici, kjer je hotel prenočevati na nekem kozolcu. Mesto, da bi bili lopova prijeli, so ga odgnali, nakar je zbežal čimnajhitreje so ga nesle noge. Ljubljanska policija domneva, da prihaja od časa do časa tudi v Ljubljano, kjer se skriva pri znancih.
— Dravsko kolo jahača i vozača, za čegar pokrovitelja je Nj. Vel. Kralj Aleksander blagovolil odrediti svojega prvorojenca, prestolonaslednika Petra, je kakor znano, ustanovljeno tega leta i v Ljubljani. Društvo se razvija pod na jpo voljne jšimi izgledi na lep procvit in uspeh, četudi se zaradi zakasnele ustanovitve in takorekoč že prošle dirkalne sezone, ni moglo takoj prve jeseni pokazati s kako večjo prireditvijo pred širšo javnostjo. Zato pa so zdaj izvršene vse predpriprave in položeni temelji za intenzivno zimsko delo. V posebni šoli jahanja bodo člani društva imeli priliko, da se spopolnijo v jahanju pod vodstvom
isKuSeinega učitelja, na Uar posebno opozarjamo vse tiste, ki se zanimajo za ta lepi in plemeniti šport. Sola jahanja začne 1. januarja 1927. leta. Razen tega si je odbor stavil v dolžnost, da za vse, ki se zanimajo za konjski šport, prireja strokovna predavanja; za svoje člame in njihove robine bode prirejal interne jahalne konkurence, karusel, skupne izlete na konju, lovsko jahanje, plesno zabavo itd. Z ureditvijo dirkališča se začne takoj na spomlad prihodnjega leta in se nam za prihodnje leto obetajo lepe dirke, galopne in kasačke. G. minister vojske in mornarice nakazal je upravi prikupiti potrebna denarna sredstva, posebno odkar se dnevno javljajo novi člani in članice in je zanimanje za ta viteški in plemeniti šport čimdalje večje. Upis v članstvo se vrši pri društvenem blagajniku g. A. Knezu, Gosposvetska cesta št. 1 in tajniku potporučniku Okornu pri 16. artilerijskem polku.
Cankarjevo nabrežje štev. 5. Ttlefon štev. 407.
Zahtevajte novo izišle cenike.
za
Občni zbor SK Ilirije.
V sredo 15. t. m. se je vršil v kolodvorski restavraciji redni občni zbor SK Ilirije. Predsednik dr. Berce je po končanem otvoritvenem nagovoru predal besedo tajniku Devu, ki je v jedrnatih besedah očrtal delovanje kluba v poslovnem letu. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da je SK Ilirija po svojih uspe hih, delavnosti in vsestranosti ne samo prvi klub v Sloveniji, ampak tudi eden prvih v državi. Klub ima na razpolago izvrstno urejene športne prostore, ki so kvalitativno na prvem mestu v državi. Dokaz temu je, da se je vršila finalna tekma za kraljevi pokal na igrišču Ilirije. Klub šteje 842 članov. Redno članstvo se je udejstvovalo v sedmih sekcijah, ki so imele skupno 130 prireditev. Člani in članice Ilirije so si priborili štiri državna prvenstva: v drsanju, smučanju, lahki atletiki in vodnih skokih. Poleg tega ima klub več prvenstev Slovenije, kakor v nogometnem prvenstvenem tekmovanju, pokalnih tekmah LNP kazeni, tenisu in več poedinih prvakov v lahki atletiki. V tekočem letu se je vršila proslava 15-letnice, fei je predočila javnosti kolikor mogoče nazorno sadove 15Jetnega dela za procvit slovenskega in jugoslovenskega športa. Centralnemu odboru- je uspelo strniti v ta namen sko-ro vse razpoložljive sile SK Ilirije; tudi javnost, časopisje in oblast so šle v vsakem oziru na roko in je bila na ta način mogoče, da je končala proslava z velikanskim moralnim uspehom. Na proslavi so sodelovali poleg domačih tudi vodeči klubi v državi in inozemski atleti, kar je dalo prireditvi mednaroden
značaj. Odbor Binatr« gatovo
Obleke lastnega Izdtlka
Uam nudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana
Xlek»«n‘lrova c
rmnnmnm
Enrilo
Splošno prfflublfen
Kavni nadomesieh,
oJcusen I cenen.
Hinka fr,
Dobiva se v vseo
dobro osorrtranIO
UoMonMIolnld IrgavtnaO-
nostjo proslavo 15-letnice za doslej najlepšo manifestacijo športne misli v Sloveniji.
Nogometna sekcija (načelnik Betetto) šteje 98 članov in je imela 71 tekem, v katerih je dosegla impozanten score golov 405 : us. Poleg prvenstva in pod-saveznega pokala, si j© L moštvo priborilo pokal Ljubljane in Gosposvetski pokal. \ tekočem letu so nastopili za be-lo-zelene barve 200-tič: Beltram, Oman, Gabe in Lado Zupančič; 100-tiE ,pa p0_ gačer, Miklavčič in dr. Tavčar. Sekcija je dala 10 igračev v reprezentanco LNP.
Lahkoatletična sekcija (načelnik prof. Čop) šteje 100 članov in je napredovala v organizatoričnem in tehničnem oziru, kar je največja zasluga gg. Gnidovca in Oblaka. Sekcija ima izvrsten materijal, ki stalno napreduje pod dobrim tehničnim vodstvom ter ima poleg 5 slovenskih tudi 1 državni rekord. V svojih vrstah ima atlete, ki spadajo med jugoslovansko elito, tako: Gaberšček, Zupan, Gregorka, Stepišnik, Režek B., Režek M., Orehek in Omerza. Sekcija si je pa vzgojila tudi dober naraščaj, tako, da se ni treba bati bodočnosti.
Damska sekcija (načelnik dr. May&i) ima 30 članic. Doseženi uspehi so nad
vse zadovoljivi. Članice so si priborile prvenstvo Slovenije v hazeni in državno prvenstvo v lahki atletiki. Hazenašice so nastopile v 31. javnih tekmah, od teh 7 izven Ljubljane in dosegle skupen sco-re 211 :128. Za reprezentančne podsa-vezne prireditve je dala sekcija 9 članic na razpolago. Izšla je kot zmagovalka jubilejnega turnirja Atene in si priborila velike zasluge v propagandnem oziru s tekmami v Celju in Rogaški Slatini. V lahki atletiki je velepomemben nastop atletinj na mednarodnem meetingu v Celovcu, kjer so v borbi z dunajkimi atletinjami, priborila vsa prva mesta in dosegle v treh disciplinah boljši rezultat, ko obstoječi jugcrekord. Ilirijanke imajo več državnih rekordov: v krogli 5 m 3.628 kg, štafeti 4 X 60 in neoficijelni v teku 100 m, skoku v vis, disk 1.5 kg in skoku v dalj z mesta. Kvaliteta atletinj so približuje mednarodni višini (Bernikova, Tratnikova, Špornova in sestri Jermclovi).
Smuškosankaška sekcija (načelnik Vrančič) ima 103 članov. Vzgojila si je izvrstno'smuško tekmovalno vrsto, ki si je priborila državno prvenstvo, in sicer vsa tri prva mesta (Joško Janša, ing. Janko Janša, H. Šircelj). Milči Bloudkova je zasedla II. mesto v tekmi dam. Iz 50 km tkme Skale je izšel kot zmagovalec Joško Janša, pri vojaški tekmi je /usedel I. mesto Ilirijan podp. Cvetkovič. Joško Janša in M. Bloudkova sta bila od saveza odposlana k mednarodnim tekmam v Zakopane, ki so pa bile vsled slabega vremena odpovedane. J. Janša se je udeležil tekme za prvenstvo Tatre m dosegel v drugi kategorije II. mesto.
Drsala sekcija (načelik Jerman) je imela jako slabo zimo. SK Ilirija je edini klub, ki goji umetno drsanje. V časopisih javljeni brezplačni pouk v umetnem drsanju pod vodstvom bivšega svetovnega mojstra dr. Fuchsa se ni mogel izvesti ker ni bilo ledu. Bilo je vse skupaj 30 drsalnih dni. Vršila se je samo jubilejna prireditev, kjer so izšli kot zmagovalci ing. Bloudek, Betetto, Urbančič H. in Avčin. Članov 35.
Tenis sekcija (načelnik puk. Bleivveis) šteje 98 članov. Častno je bil klub zastopan na prvenstvu Slovenije, kjer so postali prvaki: Bleiweis Miron, Florjančič Frida in Kmet. Sekcija je priredila jubilejni in klubski •turnir. (Poročilo je
dal namesto načelnika tajnik Deu).
Plavalna sekcija (nač. dr. Kandare) je imela jako neugodno kopalno sezono. Prostor za trening je dal na razpolago LSK, za kar mu izreka odbor zalivalo. Plavalne tekme so bile vse odpovedane vsled mrzle vede. Pomemben je uspeh Kordeliča, ki je dosegel na Dunaju v mednarodnem plavalnem meetingu v vodnih skokih II. in III. mesto. Ponovno je tudi dosegel državno prvenstva v skokih iz 5 m deske.
Izčrpno blagajniško poročilo je pedal blagajnik Rabič.
Poročilo gospodarja Rotarja navaja, da se je klubov inventar znatno povečal, isto tako tudi njega vrednost. SK Ilirija je s smuško skakalnico v Šiški pridobil novo športno napravo. Najvažnejši klubov inventar so: garderoba in tribuna na nogometnem prostoru (Din
62.000), tenis prostor in garderoba (Din
16.000).
V imenu revizorjev poda poročilo g. Deu. Revizorji so našli blagajno v redu in predlagajo absolutorij, ki se sprejme soglasno. Istotako se soglasno izreka odstopajočemu odboru absolutorij.
Pri volitvah se soglasno sprejme pred-log g. Zupana, da se voli z vsklikom m je bil soglasno izvoljen sledeči odbor.
Predsednik dr. Berce; I. podpredsednik dr. Senekovič; II. podpredsednik Jerman; I. tajnik J. Deu; II. tajnik M. Šircelj; I. blagajnik V. Kosec; II. blagajnik I. Baltezar; gospodar A. Rotar; arhivar I. Komar; zapisnikar P. Zrizaj. Odborniki:	ing. S. Blou-
dek, dr. M. Majcen, gen. štab. podpuk. Lokar, V. Vodišek, A. Gnidovec, F. Jerala, I. Zupančič. Načelniki sekcij: nogomet: Betetto; lahkoatletska: prof. Čop; damska: dr. Mayer; smuška: I. Tavčar; drsalna: R. Sark; tenis: puk. Bleiweis. Revizorji: E. Bežek, K. Pogorelc, J. Če<r-ne; plavalna: dr. Kandare. Razsodišče: prim. dr. I. Jenko, dr. J. Demšar, dr. J. Pretnar, dr. Al. Praunseis, Zd. Valašek.
Pri slučajnosti je bil soglasno sprejet predlog zvišati 'članarino dijakov in naraščaja na Din 3.— mesečno. Nadalje se je sklenilo, da se od strani občnega zbp-ra izreče zahvala bivšemu trenerju Zanklu in igraču Hermanu.
SK Jadran : ASK Primorje — 0:7
(0 : 1). Jadran nastopi v 1. polovici samo z 10 igralci, od teh 3 rezerve; tudi Primorje ni nastopilo s kompletnim 1.
; moštvom. V prvi polovici nudi Jadran j Primorju trd odpor in je bil že precej enakovreden nasprotnik. V drugi polovici pa Jadran v glavnem vsled izstopa enega svojih najboljših igralcev (igra sa-j mo z devetimi) popolnoma odpove in se | potegne povečini v obrambo; toda, to ' mu nič ne pomaga, goali frče eden za drugim v mrežo; eden izmed goalov šestnajstmetrovka. Tekmo je sodil dobro g. Držaj. Publike ca 200.
Politične vesti
— St. Radie za hitro rešitev krize. Novinarjem je St. Radič po sestanku s svojimi strankarskimi tovariši izjavil med drugim tole: »Čuvajmo našo državo! Naša država ne more ostati* 14 dni brez uprave. Sedaj se vidi, da vsi naši prijatelji in politiki ne vedo, da je postala država po svetovni vojni v polnem pomenu besede zajeduica v gospodarskem zmi-slu, da je čas denar, da je delo denar in da je tudi sloga denar. Vidite pa, da se na to ne misli. — Preje smo imeli enega Pašiča, a sedaj imamo 130 Pašičev. Sedaj bo kriza trajala 130 let.« — Skoraj bo res tako, da ni St. Radič niti preveč pretiraval.
— Moskovska »Pravda« o Mussolinijevi politiki. V moskovski »Pravdi« je povodom italijansko-al&anskega pakta izšel velik članek pod naslovom »Grožnja miru«. »Pogodba o prijateljstvu in obrambi,« pravi članek, »ni nič drugega kakor dejanski protektorat Italije nad Albanijo. Pošiljatev vojne misije v Tirano in možnost izkrcanja italijanskih čet v Valoni definitivno odgrinja zaveso »prijateljstva in obrambe« italijansko-albanskega pakta. V imperijalistični borbi z Italijo za bazen Jadranskega morja in za hegemo-
nijo nad Albanijo je Jugoslavija prisiljena, da se umika korak za korakom. Albanske finance, trgovina, administracija, armada, vse to je faktično že v italijanskih rokah. Toda kljub temu je bil Mussolini prisiljen, čeprav so pozicije Jugoslavije, ki jo na Balkanu podpira Francija, že tako oslabljene, da izvede poprej velike priprave, predno odkrito osnuje italijanski protektorat nad Albanijo. Te Mussolinijeve priprave so izražene v izolaciji Jugoslavije na Balkanu, ki je zaključena z italijansko-rumunsko pogodbo in z vstopom Bolgarije v tesne zveze z Italijo. S pomočjo Anglije je Mussolini pripravil vse, da »pokroviteljica« Jugoslavije Francija v trenutku »skoka na Valono« ne bo zmožna, da izvede resno protiakcijo. Motreč s tega vidika Italija nsko-nemška pogajanja, dobivajo spopadi na italijansko-francoski meji in koncentriranje velikih oddelkov italijanske vojske na isti meji povsem drugi pomen.« — V drugem delu članka govori »Pravda« o politiki Italije napram Turčiji in omenja članek, ki se je pojavil v nemškem časopisju, v katerem se govori o možnosti »vojne na spomlad« na Balkanu, kjer bi Italija s pomočjo Bolgarije in Grčije napravila afront proti Turčiji.
= Padec nemške vlade. Socialno demokratična nezaupnica vladi kancelarja Marxa je bila cd parlamenta sprejeta z 249 prot 171 glasovom. Sprejeta je bila, ker so za njo glasovali tudi nemški nacio-nalci. Ti so bili sicer pripravljeni glasovati za vlado, toda le pod pogojem, da se izrečejo vladne stranke za vlado meščanskega bloka, v kateri bi bili zastopani tudi nemški nacionalci. To zahtevo pa je Marx odločno odklonil in je zato prejel nezaupnico. Vlada Marxa je nato podala demisijo, ki jo je Hindenburg sprejel ter obenem poveril vlado, da vodi vladne posle do imenovanja nove vlade. Prevladuje mnenje, da bo sedanja kriza dolgo trajala in da ne pride do sestave nove vlade pred božičnimi prazniki. Situacija je namreč zelo težka. Sigurno večino bi imela vlada meščanskega bloka, ki pa je vsled odpora centra in demokratov nemogoča. Vlada široke koalicije, v kateri bi vodili socialni demokrati, pa je še nemogoča vsled odpora ljudske stranke. Vlada weimarske koalicije, ki bi jo tvorili socialni demokrati, centrum in demokrati, pa bi bila preslabotna, da bi mogla vzdržati pritisk desničarjev. Zato ni izključeno, da pride do razpusta parlamenta in razpisa volitev, ki bi se vršile v znaku za ali proti sedanjemu stanju v državni brainbi. — Splošno mislijo, da bo novo vlado sestavil zopet član centra, na vsak način pa bi ostal zunanji minister Stresemann. Sicer pa mnogo govore tudi o Stresemannovem kabinetu in je tudi sigurno, da bi bil Stresemann od vseh strank najboljše sprejet. Ker pa je zdravstveno stanje Stresemannna slabo, najbrže ne pride do Stresemannove vlade.
=Fašistovski prevrat v Kovnu. Litva je ravno hotela praznovati šestletnico svojega predsednika Griniusa, ko so vojaki vdrli v stanovanje predsednika, objavili njegovo aretacijo ter takoj nato aretirali tudi vse ministre. Grinius je interniran v svoji palači, dočim so vsi ministri prepeljani v zapor. Za predsednika
republike je od pučistov imenovan Sme-tona, bivši predsednik Litve, ki je svoje mesto že nastopil. Državni udar so izvršili fašisti s pomočjo vojske in inteligence. Vodja državnega udara je bil fa-šistovski major Plehavicius, ki je bil iz-klican za diktatorja. Za mestnega komandanta v Kovnu pa je bil imenovan polkovnik Glavachis, ki so ga morali šele osvoboditi iz ječe, v katero je prišel par dni pred preobratom vsled I vehe-; mentnih napadov na vlado. Litovski sejm ! je imel sejo, ki je trajala pozno v noč.
Nakrat pa je vdrl v dvorano oficir z ne-i katerimi vojaki in izjavil, da je v imenu ; armade, ki se je polastila vse državne j moči, sejm razpuščen, predsedstvo par-j lamenta pa aretirano. Istočasno so vo-I jiški oddelki brez boja zasedli vsa uradna j poslopja. Fašisti pravijo, da so izvršili udar vsled tega, ker je litovska vlada hotela podpisati prijateljsko pogodbo s 60-vjeti. Predvsem pa vsled tega, ker so boljševiki pripravljali državni udar. Oni so samo boljševike prehiteli. — Nova vlada poroča, da je bil izvršen udar brez vsakega odpora. Z druge strani pa se poroča, da to ne odgovarja resnici, ker so nekateri polki ostali vladi zvesti in se sedaj utrjujejo pred Kovnom. Njim so se pridružili tudi delavci, ki so v protest proti fašistovskemu udaru proglasili generalni štrajk. če bi se te vesti uresničile, potem bi mogla na Litovskem nastati državljanska vojna. — Poljska vlada je poslala na litovsko mejo več polkov, ker hočejo litovski fašisti zasesti Vilno, ki jo je leta 1920 odtrgal Litvi general Zeligovski. Tudi Litovci so poslali na poljsko mejo vojaške čete. Ni izključeno, da pride vsled fašistovskega udara do mednarodnih zapletljajev.
Generalna vaja za današnji sinfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice se je vršila včeraj dopoldne. Gg. dirigenta Škerjanc in Adamič sta sestavila zanimiv spored, ki sta ga vestno in temeljito naštudirala, tako da je izvajanje ostavilo močan vtis. Pomnožen orkester šteje okoli 60 godbenikov (12 I. violin, 10 II. violin, 6 viol, 6 čelov, 4 kontrabase, 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 4 rogovi, angleški rog, 2 trompeti, 3 pozavne, bas tuba, harfa in tolkala). V razvoju in napredku agilnega Orkestralnega društva bo današnji koncert pomenil važen moment, ki naj ga naša glasbo-ljubeča publika ne prezre. Napolnimo unionsko dvorano do zadnjega prostora, da damo priznanje požrtvovalnim članom Orkestralnega društva, njihovim dirigentom in vsem sodelujočim! —c.
KRATKE VESTI,
Pri pogajanjih za vstop Slovakov y vlado so nastale nove težkoče in so Slovaki na zadnji seji senata glasovali proti vladi.
V južni Portugalski je izbruhnila vojaška vstaja.
Konzorcij finančnikov hoče spremeniti slavno cerkev Sv. Sofije v Carigradu v veliko plesno dvorano.
Opozicija na Madjarskem je dobila dosedaj samo 29 mandatov. Zmaga Beth-lenova je popolna, ampak tudi dokaz o sleparskih in terorističnih volitvah je popolen.
Ch. Lucieto:
15
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Tu so mi predložili razna poročila civilnih in vojaških oblasti, iz katerih sem razvidel, da so se v okolici dotičnega mesta gibale sumljive osebe, ki morda ■ravno niso bili špijoni, toda so razširjali vesti, katere bi biie lahko vznemirjale prebivalstvo.
Pa še nekaj čudnega: tam, kjer so se najavljali ti ljudje, v N ..., S.. .-N ... in v L...*, so bili nastali požari, kojih vzrok določiti je bilo nemogoče.
Treba je bilo zadevo preiskati. Preiskovanje se je že vrgilo in prosili so me, naj mu prisostvujem. Ni mi preostalo drugega, kakor da ubogam.
Pustil sem ai dati prepise vseh dotičnih poročil in vrnil sem se domov, da se odpočijem, ter jih polagoma pireStudiram.
Večina teh poročil je samo vsebov&la vesti, ki so jih trosili dotični ljudje po okolici. Vsa poročila, ali skoraj vsa, pa so molčala o vzrokih požarov.
Samo tri poročila so vsebovala podatke, ki bi mogli služiti za nadaljno preiskovanje, če bi se .po verifikaciji izkazala za resnična.
Prvo teh porodi je vsebovalo sledeči stavek:
• Menda v Maateau, Saint-W«iaim in Lorientu. (Op. prev.)
»Četrt ure pozneje, ko so se avtomobilisti odpeljali, je izbruhnil brez vidnega vzroka požar sredi kupa bombaževih zavojev, ki so ležali na pomolu pristaniška.
Drugo poročilo je javljalo: »Nihče drugi ni mogel zanetiti ognja, kakor ti ljudje, ki so se edini približali zalogi za krni o. Vendar straža ni videla, da bi bili napravili kakšne sumljive kretnje. V nobenem trenutku se niso približali zalogi na manj kot 50 metrov. Kot je javila straža, je požar nastal približno 20 minut potem, ko so se odpeljali v avtomobilu. Številka in znak tega avto-mobila niso znane.«
V tretjem poročilu sem -čital sledeče: »Ko je bil požar pogašen, smo pregledali ostanke, toda nismo našli ničesar sumljivega. Vendar je uhajal iz napol požganih listin duh po kislini. Košček ninemlta, ki smo ga našli na tleh in ki je bil napol ožgan, je posebno močno dišal po kislini.«
Malo dalje je to poročilo javljalo še sledeče: »Nobenega sumljivega tujca niso videli v mestu. Samo Štirje avtomobilisti, trije moški in ena ženska, so se bili ustavili v restavraciji v Trgovskem domu, kjer so kosili. Teh se ne more dolžiti, ker je požar nastal Sele po njih odhodu.«
Iz vseh teh najavljenih podatkov so bila važna sledeča tri dejstva:
1. vsakokratna prisotnost avtomobilistov, kadar je kje nastal požar;
2. požar je nastal vedno šele po njih odhodu;
3. napol zoglenel svinčnik se je našel v ruševinah upepeljene tovarne, ki je izdelovala vojno blago.
To je bilo pravzaprav malo, in vendar sem čutil, da v tem tiči skrivnost zadeve. Čisto naravno je, da sem se spomnil na članek, ki je bil izšel v »Gazette de Lausanne« in katerega sem zgoraj deloma citiral. In stavil sem si sledeči dve vprašanji:
Zakaj ne bi bil oborožil svojih agentov z enakim liteto sem poznal, poskusil v Franciji isto, kar je poskušal v Italiji?
In drugo vprašanje:
Zakaj ne bi bil oborožil svojih agentov z enakoim orodjem, kot so ga bili našli v Lausannu?
Ko sem stvar natančno premislil, sem se spravil na to sled, ki me je privedla do tega, da sem razkrinkal zločince.
Ne bom pripovedoval čitateljem, na kak način in s koliko težavo sem prišel do cilja. Zadostuje, da povem, da sem 18 dni po začetku preiskave aretiral Sest požigalcev.
Vsi so nosili pri sebi razstrelilne svinčnike in vsi so se morali zagovarjati radi Bvojlh zločinov...
Mir njih pepelu!
(Dalje j**)
|« Edino !*•
mm dom, obrt In lndu*Wlo
y VMkh opremah.
Isfotsm pletilni stroj OU8IEO
p,uk • *«•»!< •> »ifUt.n. |W|WI'iroW3 V«n«tna uaraneU« |§f
Itltnlu H »opr»*#». Sr	ib
■taka ant, *«>* ••	ffl	j|
Josip PetelineIpil
Ljubljana
Ha	•*—1,nr"
CJUUMSKO W»9M!DJl|n n »««■
CI)»K1 BUHBAU	J
DUBL)ANA, Kolodvorska ulica 41.
Rudyard' Kiplmg:
rinjiurf o džungli.
Kotuko je našel, da sta se psa bojevala zunaj zaradi pravkar ubitega morskega psa, ki je sledil ribam, katere vihar vedno vznemiri. Ta morski pes je bil prvi izmed kakih dvajset, trideset, ki so tekom dneva prišli na otok; v plitvi prosti vedi pa in med plavajočim le^ dom je bilo na tisoče črnih glav, ki so se radovali nad vremenom.
Jetra morskega psa so dobro teknila, in imenitna je bilo, da sta mogla brez skrbi napolniti svetilko z ribjo mastjo in gledati njen plamen, ki je plapolal tri čevlje visoko v zrak. Kakor hitro pa je bil novi morski led tako debel, da je nosil, sta Kotuko in deklica natovorila ročne sani in vpregla psa, ki sta vlekla, kakor še nikdar v življenju, ker sta se bala, da se ne bi bilo v vasi kaj hudega pripetilo. Vreme je bilo neusmiljeno kot vedno, vendar je lažje vleči sani, ki so natovorjene z dobrim živežem kot pa stradajoč loviti. V led na obali sta zakopala petindvajset trupel morskih psov, 'ki so bila gotova za takojšno porabo, ter odhitela nazaj k svojim ljudem. Psa sta jima kazala pot, čim jima je Kotuko dopovedoval, kaj želi od njiju, in dasl ni bilo nikjer nobenega kamna, ki bi kazal pot, sta čez dva dni zalajala pred Kadlujevo vasjo. Samo trije psi so se odzvali; ostale so bili pojedli in hiše so bile malone temne. Ko pa je Kotuko zaklical: »Ojok (kuhano meso) so mu odgovarjali slabotni glasovi, in ko je prav razločno poklical vse vaščane, drugega z drugim po imenu, ni manjkalo nobenega.
Uro pozneje so v Kadlujevi hiši svetilke svetlo gorele, snežnica se je kuhala, lonci so jeli polahka vreti in sneg je kapljal s strehe, ko je Amoraq pripravila kosilo za celo vas; mali deček je žvečil pramen dobre okusne ribje masti, lovci pa so se počasi in premišljeno napolnili želodec z mesom morskega psa prav do vrha. Kotuko in deklica sta pravila svojo zgodbo. Psa sta sedela med njima in kadar je kdo v pogovoru omenil njuno ime, sta napela ušesa in gledala vsa osramočena. Pes, ki je bil zblaznel pa zopet ozdravel, je varen zoper vse nadaljne napade te bolezni, kakor pravijo Inuiti.
>Tornaq toraj ni pozabila na nas,« je dejal Koiu-ko. »Vihar je tulil, led se je lomil in morski psi so plavali za ribami, ki jih je vihar prestrašil. Nove luknje morskih psov niso dva dni daleč. Jutri naj gredo dobri lovci na pot in pripeljejo morske pse, katere sem nalovil — petindvajset jih je, ki so zakopani v ledu. Ko pojemo te, odidemo vsi za morskimi psi tam na obrežnem ledu.«
»Kaj boš pa ti?« je rekel vaški čarovnik z istim glasom, kakor je vedno govoril z njim, Kadluju, najibo-gatejšeifiu med Tununirmiuti.
Kadlu je pogledal dekle s severa in rekel mirno: »Hišo bomo zgradili.« In pokazal je na severno zapad-no stran svoje hiše; na tisti strani očetove hiše namreč vedno biva sin ali hči, ki se poroči.
Dekle je vrglo roke kvišku, z dlanmi navzgor, iii nekoliko obupno zmajalo z glavo. Bila je tujka, ki so : jo gladujočo našli, in ni prinašala ničesar k hiši za j gospodinjstvo.	1
Amoraq je skočila s klopi, kjer je sedela, in začela trositi dekletu v naročje razne reči: svetilke, železne strgulje za kožo, kositrene kotle, kože jelenov, pevezene z zobmi muškatnega vola in prave šivanke za žakljevino, kakor jih rabijo mornarji — krasna dota, da se take ne dobi kmalu ob daljnem severnem tečajniku, in delile s severa se je priklonilo z glavo prav do tal.
»Ta dva tudi!« je rekel Kotuko, se nasmejal iu namignil psoma, ki sta molela mrzli gobec deklici v obraz.
»Ej, je rekel angekok 'in pomenljivo zakašljal. kakor da bi bil že vse to premislil. »Kakor hitro je Kotuko odšel iz vasi, sem se podal v pevsko hišo in pel čarovne pesmi. Prepeval sem cele dolge noči in klical duha severnega jelena. Moje petje je naredilo vihar, ki je zdrobil led, in vodilo oba psa proti Kotuku, ko je bil v nevarnosti, da mu led ne polomi kosti. Moje petje je privabilo morske pse, da so plavali e zdrobljenim ledom., Moje telo je mirno ležalo v pevski hiši, ampak moj duh je tekal po ledu in vodil Kotuka in njegova psa v vsem, kar so storili. Moje-delo je to.«
Ker so bili vsi siti in zaspani, mu ni nikdo ugovarjal, angekok pa je pojedel še kos kuhanega mesa id se ulegel z ostalimi k počitku v topli, dobro razsvetljeni, po olju vonjajoči liši.
(Dalje prihodnjič.)
Modno nismo.
»Ombrirano« je beseda, ki jo je težko prevesti. Pod tem izrazom razumemo več »šatirung« ene barve. Vspeh je ostal primeroma skromen. Vidimo mične rja-vo-rmene obleke iz velours chiffona in dražestne toalete iz drugega materijala, ki imajo glede barve isto tendenco. Efektnejši so osnutki, ki bazirajo na dveh barvah. Predvsem vidimo zopet in zopet tendenco kombiniranja črne barve z belo. Iznajdene so čarobne kombinacije te vrste, ki so sestavljene zlasti pogosto iz črnih kril iz velours chiffona in blur iz belega crepa Georgette. Prehod tvorijo dragocene vezenine iz stras-sa, kajti brez kompliciranih vezenin je težko spojiti dve barvi brez trdih prehodov v celoto. Dessini morajo biti v natančnem skladu z linijo oblike, če naj učinkuje vseskupaj gracio7.no in iSHSnbV Stiass spada na vsak način k večerni i toaleti letošnje zimske sezone. Nobena obleka ne more pogrešati tega efektnega kinča. Črna in bela barva sta se vpo-rabljali še nedavno bolj za popoldanske kot za večerne obleke. Letošnjo zimo so priljubljene svitle bluze v ■zvezi s temnimi krili, posebno prikladna je ta kombinacija za dame, ki niso več popolnoma mlade. Pogosto povzroča vprašanje primerne oblike za dame, ki niso več sloke kot silfide, težkoče. In tako se komponirajo sedaj k črnim krilom iz velours chiffona srebrno sive tajle, katerih blesk moderirajo črne čipke.
Za mlajše dame je posebno priporo-
čati h krilom iz črne svile ali velours chiffona tajle iz rožnatega chiffona. Apartni pasi iz črnega in rožnatega
moireja tvorijo prijeten prehod. Moderni, široki pas je uporabljiv samo za vitke dame. Impozantno učinkujejo koral-
no rdeče reso na oblekah iz zlatega lav nčja, zelo mično pa srebrna na ore-pu de Chine.
J
tovarna vinskega kisa, d. z o. z* Ljubljana,
nudi
majtlnejšl in najokusnejši na-mizni kis las vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO! -»C
Tehnično In hlfftJentCno najmoder-neje urejena kisarna v JugoriavlII.
 .....■'-«»—!?--r-ir 1
T1f«m ta«. «*. 4*-*. »ODBUtNICEt Maribor. Jesenic«, Rakek.
~^	“i«-”**	■*	»«■
Prodajni urad Portlard cementne
tovarne Dovie-Moistrana Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33
v poslooiu javnih skladišč prodaja prvovrstni
na veliko in malo po najugodnejših cenah. Stalna laloga blaga u javnih skladiščih.
mali oglasi
Vsnk» betude 50 para, debelo tiskano Din 1 -
Stekleno Akademik
 ------- »trdno <«p«fco tttHalo	n^ejtoka. $2» je tudi itali-
^	__	%	'i	-#v	_	•	l.Ml	n«	t	ealogi Zdrsi«* op* jai&liie.onndbe na
irite Nflrodm DnevitiK ’ *««« d. & *	uP*avo ... p°d >p°uk<
mm m
«falton 1/B- - M
"Gospodinj*
,„,6 me»ta pri boljk>® gospodu cvent. vdovcu » dvemi ali tremi Vajena je v »eh h«*«1 ™ kakor tudi &LvaaJa. F
m*ibe ®"*“ liota pod >Dobr» gospo v dinja«.
Dobro znana tvrdka
kupu je vsako množino Jakovega oglja in ouhlh tikovih drv. Po“.u<1^e: “ sella postal® 841, Trieate
Kontoristinja
veBča vseh pisarniških de1, ter obvlada perfektno hr-vatski in nemSki jeaik iS6e primernega meota v pisarni. Gre tudi neka; mesecev brezplaBno,- Ponudbo prosi na upravo liota pod »Marljiva«.
ladajotalj:
HlfcmlK MmIIh. — 0»W»! Vladlarir Svotak
U tiskarno	od**.*:	«*TeT	Vol	t	LfrAljuU.