__ j 7 __ Prirodopisno-natoroznansko polje 1 Nekaj o zraku. I. Okolu naše zemlje je zrak. Mi zraka sicer ne moremo videti na blizu, nu vendar ne mislite, da zraka ni. Sto in sto dokazov imamo, in na tisoč iu ti-soč načinov se lehko prepričamo, da je res zrak okolu nas. Ako le ?. roko mahne*' mo, koj čutimo, da se nekaj ob roko upira, ako naglo hodimo ali cel6 dirjamo, se nam obleka in lasje kvišku vzdigujejo; tndi veternica (petelin na strehi) se hitroobrača, kedarveterpotegne. Akoravno tedaj tukaj ničesar ne vidimo, mova na vsak način vendar le nekaj biti, kar se nam v roko npira, kar nam obleko in lase k višku vzdiguje in kar vpternico ua strehi obraca. To vam, ljubi moji mladi bralci in bralke, ni prav nič dragega npgo zrak, ki se tudi v v e t e r spre-meni, kedar se giblje. I kako se pa vendar lehko prepričamo, da je zares okohi nas in povsod zrak? Glejte tako-le: Vzemite kozarec, pa uni od znotraj na dno prilepite koS-ček papirja, deržite kozarec narobe in ga naglo potisnite v vodo, potem ga zopet iz vode potegnite in poglejte na dno, pa boste videli, da na dnu kozarca ni bilo vode, čeravno je bil ves kozarec pod vodo. Papir je ostal suh, kakor da bi ne bil v kozarcu, pa se vendav papir vselej zmoči kedar ga veržemo v vodo. I k a"k o j e neki to? Moralo je veodav nekaj v kozarcu biti, kar je vodi branilo, da ni mogla do dna. Vzemite zopet kozarec, ter ga po strani v vodo pahnite. Videli boste, da zdaj iz njega nekaj ferfld, kajti" voda boblja, t. j. narede se nad vodo mehiuji, iu če kozarec zdaj iz vode potftgncte, videli boste, da papir, ki je bil ua dnu kozarca, zdaj ni več suh, ampak moker je. — " Gotovo ste že opazili, da vino ne teče skozi lakovaico v sod, ako je cev od lakovnice tako čversto v sod vtaknjena, da okolu nje nikjer ni nič praznega prostora. Tedaj mora v sodu nekaj biti, kar vimi ne pusti, da bi teklo v sod. A to je — zrak. ' Morebiti ine bode ked6 vpraSal izmed vas, zakaj pa vino i/, lakovnice ta-! krat lehko teče v sod, če cev od lakovnice ni preterdo vtaknjena vanj? OHejte otvoci, zato, ker takvat zrak vendar le počasi lehko boži iz soda ob stra-' nčh lakovničine cevi. Ravno tako beži zrak iz kozarca, če ga po strani vtak-' nete v vodo. Voda takrat ne gre na enkrat v kozavee, ainpak le počasi, a med tem se tudi zrak uraika vodi iz kozarca. • Zrak pokriva našo zemljo, kakor kakošuo veliko morjp. Kodar koli liodi-mo, povsod je okolu nas zra.k. Tice plavajo po zraku kakor ribe po vodi. Ni-' karte se čuditi, ako zraka ne vidite na blizu. '^ Ako postavim na oknu, ki ima več steklenih šip, raanjka ena §ipa. druga-pa, ki je prav tenka, stoji zraven, zdelo se nam bode, ako gledamo od daleft v okno, da tudi druga šipa na oknu manjka. Pustite tico prosto leteti po sobi, nekaj casa bo letcla, ko pa pride do c>k-; na, zadela se bo revica vanj, ker §e jej t»o zdelo, da tam, kjer je šipa, uičisar - 18 — ni. — Šipa na oknn jo prozovna, a vevna tica misli, da jej ni nič na potu. — Ravno tako je prozoren tudi zrak. Zdi se nam, da ga ni v kr.zarcu, niti v sodu, nifci nikjer, ktu- ga ne vidimo, a zrak je vendar povsod, ker se nam upira, ker ga čutimo itd. Ali to 3e ni vse, ljubi moji otroci. Vsak človek so bo lehko prepričal, da je res okolu naše zemlje zrak, a morel>iti, da tudi vi že to veste. Kaj pa vi pravite na to, čo vain povem, da zrak tudi lehko vidimo, da ga zares tudi vidimo, ravno tako, kakor vsako dnigo stvar. Ozrite se proti nebu, kpdar je lepo vveme, videli boste neko prav lepo ra o-drfco, ki se visokonad nami vazprostira in se počasi k zemlji spušča, nazadnje se za hišami in gorami izgubi, a ua ravnini se nam zdi, kakor bi se nase zem-^je dotikala. „.-, ,..,Xo je svod, ki mu pravimo nfbo. Vsaj ste že gotovo sami večkrat de-jali: nel>6 je oblaeno, neba je čisto, deževno itd. In glejt«! ta nebeški svod, ni nikakoršen svod, pa tudi neb<5 ni, prav nič drugega ni, nego prosti zrak, ki nam se v daljavi vidi moder (plav), pa ga ravno zavoljo tega, ker je modev, tudi vidimo. Vzemite n. pr. kos navadnega stekla, zdelo se vatn bode., da steklo nima nikakorŠne barve; če pa vzaniete še eno steklo, pa še drugo, tretje itd. in eno na drugo položite, videli boste, da je vse skupaj zelenkaste barve. Ako vse te steklene ploščn skupaj deržite in skozi gledate, ne boste videli ničesar, ako pa le eno v roki imate in skozi gledate, videli boste tako dobro vsako reč, kakor bi uicesav pved seboj ne imeli. Ravno taka je z zrakom. Ako ga je n. pr. v sobi, na dvorišči itd. le malo, nima zavoljo svoje prozornosti nikakoršne barv«, ako ga je pa mnogo sknpaj, vidi se nam moder ali plav. V tem zraku tedaj, s kateriin je naša zemlja obdana kakor s kakošnim morjein, v katerem živimo kakor na dnu morja, po katerem letajo tice kakor bi plavale ribe po vodi, v kateretn dihamo in ga ua blizu nikakor videti ne nioremo, prikazuje se iu vidi marsikaj, čemur mi zračne prikazni pravimo. Take prikazni so: veter, rosa, mvaz, megla, oblaki, dež, sneg, toča, gvom, božja mavrica in še več dmgih. Nekatere izmed teh prikazni vidimo le včasib, nekatere pa bolj pogostoma,, nekatere vidimo le po ziini, nekatere pa po zimi in po letu. Tudi jaz ne vem' natanko vzroka tem prikazniin, a to kar znam, povedati vam hočeni na kratko in razločno, da se tudi vi kaj naučite. Dobro vem, da vam bode ugodno, ako boste vedeli, kako se navedi rosa, ki se blišči kakordragi kamni, od kod so o-blaki, ki nam večkrat zakrijejo solnce, kako postane prelepa božja maFrica,. katere se človek ne more zadostno nagledati. ,, Kedorvsega tegadobro ue v^, si raarsikaj smešnega misli o teh prikazuili. Še dandenes je mnogo ljudi, ki mislijo, da božja mavrica vodo pije, da se iz rose dela zlat<5, da večkrat pada kervavi dež, in da so lučice, ki se vidijo leteti po zraku, gvešni dnhovi, kateri človeka pregaujajo. Vse to so vraže, ka-j terih ne sniete verjeti, ako želite, da se vam ne bodo smijali pametni Ijudje. Pač ga naj bode sram, kedor kaj tacega veruje. y Pribodnjič, preljnbi moji, povedal vam bodcm nfkaj pvav nataukega o v e-(" tru, kftf vas bode gotovo zauimalo, torej potei-pljenjel . Lj- T