22. Številka.
V Trstu, v sredo 18. marca 1891
Tečaj X'
„E D I N O 8 T"
uhaja dvakrat na teden. ?wko aredo in foboto eb 1. uri popoludn«
„Edinost" stane:
im vse leto gl. 6. — ; iaven A vat. 9.— gl. za pola leta „ 3.—: „ , 4.50 . ta Žetrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamirne itevilke te dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tritt po h nov..
* Oorloi in v Ajdovščini po « nov. V t naroćbs brez priloiana naročnina ta apravnlštro a« ostra.
EDINOST
Oglaai in Oinanila »« rakune po 8 nol
vr*.!ca v petitn ; za naslove % debelimi Arkaini »e plačuje prostor, kolikor bi pa
obsedlo navadnih vrstic. Poalana, javna zahvala, oamrtnle« itd.
au rai-une po pogodbi.
dopiai ao pošiljajo uredništvu v ulici Oarintia it. 25. Vnako pi»mo mora biti irankovano, ker nefranknvana »e ne »prejemajo. Rokopisi so ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in innarate prejema upravnlitvo v ulici Carinila vi H. Odprte reklamacije to proste poitnine.

Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• v <41ioit j» m t

Po volitvah.
m.
O volitvi v zapadni Istri govorili smo dueti jasno; to, kar a« je pri volitvi godilo in izvršilo, vsburiti mora najmirnej-šega človeka. Da, dr. Laginja imel jo po-Tiem prav, ko je v pismu do svojih vo-lilcev — priobčenem v zadnji številki »Edinosti* — govoril o politiškem brigantstvu. Oster iarai je res to, ali nečuvenemu postopanju — kateremu menda ni para v zgodo rini volilnih bojev v državi naši — res ue vemo pri klad nej-iega izraza, nego je ta. In da italijanska gosp6da še praznujejo take „zmage" ba-kljadami, godbo, popivanjem in — napadi na mirne s o I j a k e, priča nam je — kako nizko so i« pali. Tu niti ne more biti govora o politiiki strasti, ampak pred očmi imamo popolno pokvarjenost, kajti le oni, ki je izgubil vso sramoto, zabresti more tako daleč. Ali go-spčda naj se ne vesele prehitro, kajti damo jim moiko svojo besedo, da bi jim ato porazov ne bi moglo toliko škodovati, nego jim je škodovala „zmaga* ta. Go» spdda so seveda sedaj še zmage pijani in ne čutijo sramote, kojo so si pred vsem svetom nakopali na glavo — kako so se kompromitovali. Vsak volilni poraz d& se po znanem pregovoru, da vsak izgovor je dober, če ga prav pes na repu prinese, opravičevati ali olepšavati in da so se gopodje Italijani lepo vklonili volji večine volilcev, prikrivali bi bili veliko lažje obupno stanje obupno njih utvari, nego sedaj, ko so se svetu pokazali v gnjusni svoji nagoti in dokazali, da jim gre glede politiške izprijenosti prvenstvo mej vsemi raznobai venemi strankami širnega cesarstva nssega. „Indipeudente" od nedelje — list ta maršira, kakor znano, na čelu skrajnega italijanstvn — je ce!6 tako drzen, da nekako mej vrstami priznava, da se povseru zaveda sramotnega čina, a daje razumeti — to je že cinizem^ na kakor-inega ne naletiš vsaki dan — da so to
PODLISTEK.
On...
Povest grofa E. A. 8 a 1 i a s a.
X.
(Dalje.)
—	Takega mrtveca, kakoršnega vam je bilo treba potem skriti ! dejal je Zavadskij.
—	Ničesa . . . ničesa ne razumem . . . rekel je Bahmutskij in loži! križem roke.
—	Zabilježimo, da je rakev prazna, da so se zasramovale svote reči, izgovoril je strogo Zavadskij. — A potem vrnimo se v grad in izprašajmo nluge. Takoj moram poslati posle v mesto in prositi, da naj pridejo radi razsledovanja in doznanja vsi, kateri 6o bili pri pogrebu ter se udeležili zasramovanja svetih rečij . . .
—	Da . . . Tudi jaz želim . . . pro govoril je Lorenc, — in zahtevam, naj se strogo izpraša priljubljeni stričev strežec, Zaher, kam se je položilo pokojnikovo telo. Jaz pojdem takoj v mesto in poprosim gospoda Praksina, da bi prišel osobno v čambor radi razsledovanja. Ta stvar je
zagrešili v nadi, da pride v 'državnem zboru na krmilo liberalna stranka, katera bi bila voljna ae svojimi peroti zakriti sramoto italijanske stranke istrske. Mi o nemško-liberalni stranki gotovo nimaas* bogsigavedi kako ugodnega menenja, ali za tako slabo jo vender ne smatramo, da bi si hotela prsre mazati s prikrivanjem in zagovarjanjem tacega nasilstva «— naperjenega proti sodržavljanom druge narodnosti in — proti postavam.
O politiški kakovosti naših nasprotnikov amo torej na čistem; obsojati jih mora vsakdo : obsojati bi jih pa morali v prvi vrsti v vladnih krogih, posebno zato, ker ne tičinjajo krivic le njih drugorodnim sodržavljanom, ampak ker jim — kakor smo že rekli — tudi p o a t a v e niso svete. Tu je tista nesrečna rana, na kateri boleha naš vladni zistem v deželi Primorski. Čestokrnt smo bili prisiljeni mi in tudi druga glasila javnega menenja, do-tekniti se te skeleče rane; premotrivali smo že vsestranski važno to vprašanje, tako, da nam je kar odkritosrčno pripo-znati, da nam je danes — vročajočim se k temu predmetu — absolutno nemogoče, kaj novega povedati. Ponavljati nam je torej stvari, o katerih bi človek mislil? da so evidentne. Ren da je neprijetno to početje, ali izogibati se mu ue moremo in no smemo, dobro vedoči, da nam je sveta dolžnost delati na to. da se rana ta zaceli, kajti, kakor hitro se zapre ta rana, postanemo zdravi kakor riba v vodi.
Vriva so nam torej vprašanje : kako je mogočo, da je nam nasprotna stranka po Istri doli postala toli drzna, kako je mogoče, da so tu doli dogajajo stvari, o katerih bi morali misliti, da se nemogoče v moderni in konstitucijonelni državi P! Krivico bi delali sedanjemu vrhovnemu političnemu uradniku v deželi, ako ne bi takoj konstatovali, da uzroki tiče tam daleč zadej, v onih časih, ko sedanji namestnik še ni sedel na oneui odličnem mestu, na teriin sedi danes — ampak ko je njega
več kot Čudna iti zagonetna. Tu jo oela vrsta zločinov in vsi se obračajo na-me.
—	Na koga, dovolile, naj se pa obračajo, prašal je nestrpno tudi Babmutakij.
—	Jaz pojdem k gospodu Praksinu ...
—	Oprostite, baron. Mi nemamo prava dopustiti vam tega. dejal je Zavadskij. — Vi lehko izgrešito pot in pojdete nehote v Avstrijo. Vi bodete šli z nami v grad, a po gospoda Prak-ina, po vnšej želji, pošljemo poda.
Baron se je zasmejal zaničljivo in zlobno ter dejal:
—	Prosim . . . Toda obvarito zdaj tudi Zaherja s samozvanim grofom, da ne pobežita v Avstrijo.
XI.
Drugi dan bil je glavni nsčelnik kraja v gradu. Da se je javil tako naglo, /delo se je uradnikom Čudno, a baron Ohotskij je popolnoma razumel vse.
Stvar se ni godila radi pokopanega hloda, ampak radi osode njegovo hčere, katera je radi neverojetnega dogodka kon-rala biti nevesta bogatega človekn.
„Njega vzvišenost" gospod Praksin, katerega so se bali vsi, prištevali ga vsi uajumnejšim in kateri je pokazal blesteče
vplivni in vsemožni prednik tiral jedno-stranskn in interesom državo in prsfcice — in pravica bi morala biti za vse jedna — nn odgovarjajočo politiko ; politiko, katere vrhovno načelo jo bilo to, d a Slovani po Istri ne smejo svobodno dihati. Kakor pa potrebuje človeški život
—	da se vspešno razvija — točnega sodelovanja vseh svojih udov, tako potrebuje vrhovna p -litična oblast pomoči podrejed-jenih jej organov, da gladijo pot nje namenom glede politike, kate>o je spoznala za pravo v dotični deželi. In bivši namestnik tržaški vstvaril in vzgojil sije res u r a d n i š t v o, ki jo bilo meso njega mesa in kri njega krvi; uradništvo, ki je takoj razumelo, kaj da hoče njega načelnik in ki si je seveda vso svoje delovanje vredilo po načelu, takrat veljavnem : d a Slovani v Istri ne smejo svobodno dihati. S tem pa je uradništvo stopilo raz uzvišeno stališče objektivnosti, to je: prenehalo je stati nad strankami; prenehalo jo biti nepristranskim sodnikom mej dvema na-protujočima si niirodnostimi* ter stopilo v areno političnih bojev in tako postalo s o-bojevnik nam nasprotne stranke, mesto da je bilo sodnik nnd strankami. Žalili bi menda gospode v rumeni hiši, ako bi jim hoteli šele pojasnjevati, da je bil to hud pogrešok, kateremu posled'ce niso mogle izostati in tudi res niso izostale. In isto uradništvo posluje še danes po veliki večini doli v Istri. Ker pa je navada železna srajca — kakor pravi pregovor —, jo povsem naravno, da se uradništvo ne more tako daleč prikopati, da bi s I o k I o železno srajco P r o t i s o v i h tradicij in jo u varjeno, da v rumeni hiši tržaški veljajo š o vodno isti nazori, koji so bili veljavni v polupreteklem času in da najbolje služi višji volji, ako so drži napola,
—	da Slovani no smojo svobodno dihati. S tem, kar smo ravnokar povedali, pojašnjeno je, kako da je mogoče, da se še dandanes dogajajo
karijero radi svojih redkih sodskih in uprnvuištih sposobnostij — tu v Čamboru, pokazal so je takoj.
Praksin privel je s seboj še štiri ljudi iz svoje pisarne in v tem številu nekega malega starčka, sivega, grbastega, molčečega, z malimi očmi. Ta starček, rodom Malorus iz družine Fajko, bil je bolj znan v vsej okolici, kakor sam Praksin.
Praksin seznanil se je najprej z gro-fom. Že prej jo znal po sluhu ves dogodek v splošnih črtali, in sedaj, izpraša vsi Bahmutskega in Zavadukega, švigal je strugo z očmi in dejal jezno :
— Vi neslo sledovatelji, vi sto zani-kerneži! Vi neste presledovnli stvari, ampak šalili se, sramili sebe in vlado. Jaz vam pokažem, kaj je presledovanje !
V dvorani za veliko mizo bila je sednica, in začelo so je iznova izpraševati. Gospod Zavadskij takrat ni bil pričujoč, ker ga jo poslal namestnik s tajnim poročilom v mesto. Najprej poprosili so gospodarja, naj se oglasi. Poslani uradnik se je vrnil in javil, da grof no želi iti na izpraševanje, katero se mu zdi podlo in popolnoma brezpotrebno.
stvari, dogodivše si pri državnozborski volitvi V zapadnem delu Istre.
V tej zmoti ostalo pa bode uradništvo tako dolgo, dokler ne bode čula iz inerodavnih ust načelnika samega, da tako se ne sme! To je tudi jedino, kar moremo očitati sedanjemu gosp. namestniku — katerega sicer spoštujemo kot dobrega, uljudnega in poštenega moža —, da že ni davno in energičnim naglasom spregovoril odkritosrčne besede, koja beseda naj bi prepodila megle, v kateri tava lep del uradništTa doli po Istri. Ali ie ni prepozno; še jo čas, da gosp. namestnik uradništvu jasno označi ono stališče, na katero se mu je postaviti. S tem bode napravil veliko uslugo narodnosti naši, zajedno pa povzdignil avtoriteto cesarskih oblasti, kajti, ko pride ljudstvo do spoznanja, da je še pravica na svetu, postanejo mu cesarske oblasti jasna zvezda, do katero se bodo vsi zaupljivo obračali. Koristil bode gosp. vrhovni politični uradnik s tem tudi ugledu parlamentarizma in konstitucijonalizma, kajti potem še le prenehale bode volitve po Istri biti gola komedija, in postale to, kar morajo biti: svobodni izrasjavnega menenja.	—t.—
Volitev volilnih mož na Koperšeini.
(Izv. dop. iz Pomjanftčlne.)
Kakor pri občinski volitvi — katero pa so vilje oblasti uničile — napeli so nasprotniki naši tudi pri volitvi volilnih mož vse svoje sile in uporabili vsa poštena in nepoštena sredstva, da bi mogli še v sledečih šestih letih tlačiti slovenskega kmeta — svojega „ščava" — na zid.
Glede Doline in Dekanov bili so sicor toli „skromni" — tujo bilo grozdje najbrže prekislo —, da se niso niti pokazali k volitvi volilnih mož; z druge strani so pa bili toli drzni, da so skušali pridobiti dolinskega župana na svojo
—	V takem Blučaji, dejal jo hladno Praksin, — opišem vse v gradu, a njega odpravim v mesto in ga zaprem pod stražo, dokler se ne razjasni vsa stvar. Pojdite in povejte mu to.
Črez nekoliko minut javil se je atarec in sel na naslanjač, katerega mu jo pokazal Praksin. Vai uradniki pričakovali so, da bodo videli gospodarja grada jeznega, a videli so ga silno prestrašenega.
—	Izvolite poslušati me pazno, gospod . . . vašega in očetovega imena ne znam . . . progovoril je Praksin strogo, rezko in prav glasno. — Vi hočete razglasiti se pokojnim grofom . . . Gospod barou Ohotskij pravi, da njegov stric jo umrl, da ga jo videl še jedno ali dvo uri mrtvega v rak vi, prodno ho jo nesli iz grada. Jaz verjem gospodu baronu. Tedaj mi pristaje dokazati zdaj gospodom uradnikom in vam samemu, da vi nesto grof Zarecki,, a njemu nenavadno podoben. Da to izvršim, se bodem tudi trudil.
Najprej dal je Praksin pokliciiti vso služabnike po vrsti in prašal jih je, so li videli grofa ali sploh mrtveca v rakvi, podobnoga njihovemu grofu.
Vsi služabniki po vrsti ponovili so
Št. 678/0. ST.
Razpis učiteljskih služeb.
Razpisujejo se službe :
1.	naručitelja na štir.razrednici * Sežani;
2.	učitelja-voditf 1 ja na enorazrednicah v Avberu in Dutovljah.
Prošnje naj se vložijo pri podpisanem ▼ dobi 6 tednov po razglanenju v časniku »OBaervatore Tnentiiio*.
C. kr. okrajni šolski svet
Sežana dne 11. marca 1891.
Predsednik.
Krasne uzorke na privatne naručitelje 20—8	badava i franco.
Jošte navidjene knjig«* uzoraka za krojače no franki™ no i uz uložak od 20 for., koji ćo se nakon ovršene naručbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniformi*, te za veterane, vatrogasci*t sokolašc, livrž; sukno sa biljard i i gnu'je stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere.
Plaid za putnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono Hi posvud nudjaju, te jedva podnosu
krojačke troškove, neka se obrati na
I?. Stikarofsky-a d Brno.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom u kladi 5 tu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj avjetskoj poslovnici jest pojmljivo, dn preostane mnogo odrezaka; svaki razumno miHlevi čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih ostanak« i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkali u kratko nič ta preostalo, to jo ono uuljed toga prava slleparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovik slučajevih odresci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Odresci, koji se nedopadaju, zamjenjuju se )1 se povrati novac. Kod n&ručbe truba navesti boju. duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. frinko. 5-24 Dopisuje u njemačkom, madjarakom, češkom, poljskom, _ italijanskom i tVancezkom jezika.
Zahvala.
Podpisana »e najprisrćniše zahvaljuje za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom *mrti nepozabne nam ioproge in matere, goape
URŠULE MARTELANC,
l'osebe se zahvaljujemo prečasti duhovščini , slavnemu pevskemu drastvu „A. dri ja" na do srca aegajočih nagrobnicali, darovateljem prekrasnih vencev in onim odlidnjakora, ki bo od daleć prihiteli, da h kažejo dragi pokojnici poslednjo Čast.
V Bmrkovljah, dne 14. marca 1891.
Žalujoča družina.
Zaloga pohištva
3 - 18
odlikovan na občni razstavi v Parizu I. 1889.
IZ V A NREDNA PRILIK A
nakupiti si pohištva prve vrste po najnovejših dunajskih vzorcih, v »»»* keiM obziru po jako znižanih cenah in proti jamstvu.
TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST.
Katalogi dajajo de na zahrevanje brezplačno. Pošiljatev carine proste.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski po&tni parobrod
„RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 8—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyriogerga88e 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatabahneri in Innsbruck.
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo še police
bodisi glede pridobitve pounjiU. ali pa kot volilo svojej družini (polica j« namreč Iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodim za zadolžen« hišne posestnike in posestnike zeinljigg, ker ob priliki nenadejane smrli zaostali po izplačanju zavarovane glavnice zadobo pososestvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročence, ker je moći brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič porabljiva za kavcijo ali depot iii pri trgovskih drugih v mejsebojno osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejča, naj varčnejša in najboljša naložitev kapitula in in jej je dati prednost pred vsemi hranilnicami.	21 — 25
Kako in s katerim načinom je nsjložje dobiti to polico pove ustmeno ali pismeno povsem diskretno in brezplačno.
Assecuranz Ober Inspektor „Klein"
Wien, II. Ob. Donaustrasse 59 ; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih iu zadevah »»sobnega kredita,
Lastnik pol. dnižf>*. ..eiinost".
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve 7.a sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, mla-tilnicc, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kuruze, Hiickselove strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalnice za voće, strojevo za tiskanje grozdja i vinske tiskaluicc tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja,
__ vinske sisaljke. spreme za konobu, sisaljke za vodu,
okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sva izvratno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokuaal Skladišče gospodarskih 1 vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč	2 20 j
II. Pr. terstrasse br. 78.
Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njemačoni, talijanskom i slavenskom eziku šalje s o na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će se posvud
Proti Dimu !
Izdelujem dimnike proti dimu. h katerimi j uniči m dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst Q0ld. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjućavnio stanejo tudi 20 kr. — Katero-koli drugo delo po pogodbi.
Znstop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži.
Izdelujem naprave za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnice in druge različne potrebe industrije.	22—24 Ključavničarska delavnica
Josipa. Z o 1 i gl
Ulica Via Rossettl številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
i =
Vsprejme se
več potovalnih in stalnih zastopnikov za posredovanja zavarovanij proti telesnim nezgodam. Ponudbe naj se iz-volč pošiljati pod šifro „Nezgoda*4, h upravništvu tega lista.	4 — 7
Znaten postransk zaslužek,
kuji se vedno vekša in ve« let traja, dobe pri-| pravne in zanesljive osobe, katerih prošnje življenje pa mora biti neoinadeževano in ki ho v vedni dotiki z občinstvom. Dosluženi žan-darmi in podčastniki inmjo prednost. Povprašuje se pod „G. S. 1891." Graz, postlagernd. 9—i>5
PRILIKA!
V u 1 e d američanskih čolnih odnošajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjala;
možno ini je torej vsaki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko cono
a. v. gl<l 1.35.
Ta krasna ogrinjala dube bo v vseh barvah, »vitla in temna, h krasno borduro in finimi franžami, eden in pol metra dolga in eden in pni : metra široka. Da spravim blago hitro v denar, ' prisiljen sem razprodati te rute za cene po nič. j
Razpošilja na vse strani po poštnem ! povzetji	18 — 15;
S. Altmann,
Wien, I., Dominikanerbastei 2«,
Navod,
hripavosti, astmi brezplačno
A. Zenkner, Berlin 26.
Izdajatelj in odgovorni uradnik Maks Cotič.
kako «e d& raoijoneluo } odpomufii pri koši ju.' in izmečkih razpošiljaj
3-3' i
Kotranove sladčice
katera izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
. . Telefon št. 334.	19-30
Velika poraba ki je dandanet t navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati i« pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega lzvrstue sladčice podobne onim. ki dohajnjo J7. inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažj«- se. proživajo in prebavijo ter ae prodajejo po prav nizkej ceni. Ds,»e ogne ponarejanju na en^i plati vdobljeno ime tzdelovatetja 1 rendinija in n» drugej besedo Catrame. V trstu se prodajejo v lekarniei Prendini ▼ Skatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
swizde
i^klj. priv. ■ i ■
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj;.
Se uporablja že 30 let z najboljšim vspehom po hlevih raznih dvorov, većjih hlevih civilnih oseb in vojaštva t okrepčanje pred hndiml napori in zopetno okrepčanje po naporih; nko se noga zvene ali izpahne, aku postanejo miSice trde itd. vaposobljo konja za posebna dela pri veibanju' konj (Training.)
1 steklenica gld. 1.40.
Pravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerake. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Pran/ Jrtli. Kwizda,
c. icr avstrijski in kralj, rum unski dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg boi Wien
99 Posebnosti"
pariške svetovne razstave in dunajske polje delske razstave.
„čudež novega veka
jo elektromehonlčni užigalec iz srebronikelna, krasno emailliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpovć. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo: komad irld. a. v. 1.50.
• Neizogibno potrebno za vsaoega*
je američausko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih klešč, 1 kladivo 1 noža. I potezalca vijakov, 1 poteznlca zamaškov, 1 stiskaloa zamaškov in rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more se kaj prikladno v žepu nositi in stane samo; komad 1 gld.
„Vse novosti preseza*
novo iznajdeni aparat na par zn kuhanje, s katerim se more v najkrajšem času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho. krompir, zelenjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostora a. v. gld. 8.50 Za 8 litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v. gld. 5.
„Ni je še bilo«
Rultonia-nosleb za brušenje nožev in kos, s katero se uiore r jedni sekundi izvrstno ua-brusiti najbolj topi nož ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarne itd. s kratka za vsacega in stane samo : komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebniil za vsako gospodinjo"
je univerzalni kuhinjski aparat, s katerim je ni6či v 2 minutah prirediti maslo, ame-tano. sneg, chateau itd. — in v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadj-i itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
„Tako zabaven in poduoljiv
je novoiznajdeni žepni mikroskop, 4000krat poveksano vidi so vsako stvar, torej nepogrešljiv za inlndo in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejana mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izborno služi: komad a. v. 1 gld. —
„Vsaki iznajdbi kos je"
novost mašine za kuhanje se špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir. prikuho, čuj, kavo, s kratka: vse; opremljena je jako elegantno, ima shrambo zii špirit itd. in je nepogrešljiva za vsacega; r» praktična iznajdba stane saino : komad a. v. gld. o. —
„Koliko je ura"
pove regulirana uru-budnini v krasnem oltlopu iz nikolna, s kazalcem sekund in t. budilni-kotu na zvonce, ki čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno in stune samo: komad a. v. gld. 3.50. Vso te koristne stvari dobć se samo proti gotovem plačilu ali poštnem povzotiu pri
D. KLEKNERJ-U
VVIEN	13-15
I., Schonlaterngasse Nr. 13,
Tiskarna Dolenc v Tratu,
stran. Toda dobili so od poštenega moža odgovor, kakoršnega so zaslužili. Mož jim je iMtmreč jednostavno odgovoril, da pošten človek ne izdaja svojega rodu.
V	Dolini jim torej niso rožice cvele, v M i 1 j a h so pa delali tajno že kakih 14 dni pred volitvami in obdržavali sestanke tako v Miljah kakor v Kopru. Kakor se obče trdi, sel jirn je na roko vodja arzenala pri sv. Roku, dočim so naši prvaki — ker so bili prezaupljivi — mirno spali. To je vzruk, da smo tu propali. Čast in hvala sicer vrlim Plavčanom. ki so polnoštevilno došli na volišče, aH premalo jih je bilo in podlegli so laškim volilcem.
V	Lazaretu seje bilo pač zauzelo par poštenih kmetov ; ker pa niso pravočasno pregledali volilnih list, je bilo pač težko spraviti na volišče dovoljno število volilcev in še veČino onih, koji so prišli, z s v r g 1 a je laška komisija. V Lazaretu nismo bili še nikoli prav na čistem, ker gotovo je, da tu po krivici voli mnogo Koperčanov. Pri zadnji volitvi volil je mlajši Madonizza sam. Prečudno se nam zdi, da volilni komisar ni proučil §. 17. volilnega reda, vslcd katerega imajo meščani — čeprav imajo posestva na deželi — volilno pravico v m e s t u, ne pa na deželi —
Gospoda Koperskn bili so v velikih stiskah ter pritiskali so na takozvane „Pautane", da jim pridejo na pomoč. Ne-kate«< "JPaulani" sami to pripovedujejo : „Že venudo fante della Podestaria cercar-me a časa o ga ditto : subito corre in Podestaria !" Tu je dobil vsak svojo „škedo«4 in teči je moral na volišče, ne da bi vedel čemu. Zanimiv je tudi naslednji dogodek. G. učitelj iz Lazareta prosil je mestni šolski svet, da bi mu dovolili, priti dan volitve v mesto. In glejte: gospod predsednik mu tega niso dovolili. V bodoče naj se gospod učitelj ne da plašiti, kajti ne le pravica, ampak dolžnost mu je iti na volišče.
pffnjusna dela naših nasprotnikov v Ko rt ah (Izoia) so že omenjena v .Edinosti*, žal, da prepovršno. Čast i:: poštenje prvakom našim v Kortah, ki so znali prebuditi ljudstvo naše ter vsaditi v njega srca narodno zavest.
Kaj naj rečemo o P o m j a n u ?! Ako bi hoteli nutanjčno popisati vse podrobnosti volitve v Pomjanu, imela bi „Edinost" gradiva za več tednov.
Najprvo najeli ho nasprotniki naši po vseh vaseh svoje sensale, prodane slovenske kmete —, katere sedaj ljudstvo imenuje Judeže Iskarjote. Ti-le letali so dan in noč od hiše do hiše ter begali mirne in poštene kmete, čes, da morajo držati s KoperČani in obećali jim pijače iu krave-
vse, kar so pravili Ohotskemu. Mrtvega videli so svojega grofa ali nekega, njemu zelo podobnega. V sedanjem grofu je vse kaj drugega, česar prej nikdar noso zapazili, česar v onem grofu ni bilo . . . rast^ medlost, drugi glas, gibčnost v kretanji. ..
Pozvan bil je potem cerkovnik, kateri je čital poslednji pri rakvi, predno so jo nesli ven.
—	Se ueste ločili od rakvi, dokler je neso nesli ven ? prašal ga je Praksin.
—	Ne. Vso polovico noči čital sem. dokler je neso nesli ven, je odgovoril.
—	Ko je prišel baron ob zori in gledal pokojnika — ste bili v dvorani P
—	Bil.
—	A potem ste čitali, dokler so se sešli vsi gosti ?
—	Da.
—	Kdo je zabil rakvi pokrov?
—	No znam.
—	Kako ne znaste? , . Ako neste šli proč . . .
Nastopilo je molčanje. Cerkovnik stal je poparjen . . .
—	Takoj odpravim vas v zapor za lažno govorenje. Ali ste bili šli oroč, ali ste pa videli, kdo je zabil rakev , . . Nu . . .
tine, kolikor jim drago. In precejSno število so jih zapeljali v Krkavcih in Kostaboni, nekaj v Šmarji, v Gazonu in Sergaših pa vse, razun jednega samega, po imenu Grižonič Peter, po domače Botija. V Manzanu in Pomjanu vjeli so jih prav malo. V Marezigah, Truškah in Figaroli je bilo vse naše, razun morda kacega sensala. Kmetje iz Marezig in Trušk pokazali so, da so možje po božji volji, da se pretaka po njih žilah pristna slovenska kri, da so pravi katoličani in da se ne plašijo žuganj koperskih srditežev. Potem pridejo na vrsto Šmarje, Pomjan, Figarola in Maazan. Osvetlili so si pošteno svoje lice: Viler Blaž, Bonin Anton, Gu-njac Peter od Jožeta, Perosa Zorzi, Klaj Mate r. Jožeta in vsa njega rodbina, Ben-čič Paskvalin, Veskovo Kaligarič in mnogo drugih, katerim ne vem imena. Osobito so se v Truškah in Marezigah ponašali vo lilci in nevolilci tako, da zaslužijo, da jih pohvalimo pred vsem svetom ; mej temi so pa bili najodličniši: Iv. Bresan iz Bosta. Jerman Mate iz Trušek, Kocijančič Ivan Mesnar, Kocijančič Matija iz Trušek, Kocijančič po domače Soldatič iz Trušek, Kozlovie Ivan iz Jurišev, Kavalić Ivan iz Babiči, Bembič Ivan od Antona iz Trušek, Kocijančič Val. iz Trušek, Savarin Du-brovčan iz Šmarja, Kandido Anton iz Šmarja, Glavina „Pelegrin" Andreja sin, Bako Ivan iz Šmarja, Babič Anton po domače Fikon (mlajši brat) iz Marezig, Baruca Andrej iz Kostabone, Kolas Ivan od Krkavcev, Veskovo Anton iz Kostabone in mnogo drugih.
Dični naši duhovniki bili so svojim župljanom zvesti voditelji, a imenovani možje in mladeniči čuvali so svoje sosede pred zapeljevanji koperskih oblastnežev. Ti le poslednji ponujali so volilcem jedil in pijače, in še deuarja povrh, samo da volijo ž njim.
Dne 23. in 24. tehruvarja bile so vse kopersko kočije v Pomjanu, na katerih bo se pripeljali gospftda, njih sensali, šarlatani iu — Judeži Iskarijoti, Sram jih bilo! Tu se je prosilo, nagovarjalo, grdo lagalo, plačevalo, strašilo —ali vse je bilo zastonj: pošteni slovenski kmetje odrivali so od ločno od sebe hudobne zapeljivce. Volitve volilnih mož so trojale dva dni in eno celo noč. Od 580 volilcev volilo jih je menda 482 in sicer: 271 za uns, 211 za nasprotnike.
Slovenski izvoljeni volilni možje so naslednji: Jerebica Anton r. Jakoba po domače „Fabija" in Grhon Ant. r. Anton po domače „Fabič* iz Karkavac; Viller Ivan r. Matija (Podestat) iz Kostabone; Ilrevatin Andreja r. Andreja (Kortesan) in Glavina Andreja r. Antona (Pelegrin)
—	Šel sem bil proč . . . odgovoril je glupo cerkovnik. — Ko sem se pa vrnil, bil je pokrov že na rakvi.
—	Ste šli sami iz dvorane, ali vaB je kdo poslal ? Od tega odgovora odvisna je vaša 0B0da : bodete prosti ali ne. Nu ?
—	Sam . . .
—	Vi lažete, in to vam takoj dokažem. A potem vas dam straži! kliknil je Praksin.
—	Poslali so me . . . Ukazali so mi iti ven . . . progovori! je cerkovnik jedva slišno.
—	Kdo?
—	Gospod Zaher.
—	Kdaj, potem, ko je prišel baron ?
—	Da.
—	Vas dolgo ni bilo nazaj ?
—	Okolo jedne ure.
—	Zakaj so neste vrnili prej ?
—	Vrnil sera se, toda . . .
—	Govorite. Ne pogubljajte bo . . .
—	Dvori bilo so zaklenjene.
—	Dovolj . . . Meni je jasno, da se je telo ven vzelo in zamenito s hlodom pri udeleženji strežca Zaherja.
(Daljo prih.)
iz Šmarja; Klaj Matija r. Jožefa in Vo dopivec Ljudevit, župnik iz Pomjana; Babic Anton r. Kozma (Kavalič) iz Babici ; Gasparčič Aleksijo, župnik v Marezigah ; Kocijančič Jože r. Andreja (Kale-gar) iz Laborja; Rebolj Ante, župnik in Kocijančič Anton r. Jožeta iz Trušek.
Nasprotniki naši uporabili so, kakor smo omenili, vsa mogoča, nepoštena in nepostavna sredstva. Narvečo moč imetje tukaj denar. Sami se zdaj jočejo, da so potrosili čez štiri tisoč goldinarjev samo za Pomjan. Nerazumljivo je, kaj misli o sebi koperski prvak. Človek ta nima nikakega posestva v Pomjanu — nima torej nikake pravice ni pokazati se v volilni dvorani — pa vender se je ta veliki gospod postavil pred komisijo, ko so bile volitve končane in kričal je iz vsega grla in zahteval, da vladni komisar sprejme nekak njegov protest zoper volitev. Čudna zahteva, ako pomislimo, da jo bila vsa volilna komisija sestavljena od samih njega pristašev, predsednik pa je bil stari župan G u g n a z.
Ta imeniten gospod koperski si menda domišlja, da je on gospodar občini po-mjanski; mi ga vprašamo prav uljudno, kaj bi on storil, da pride kak ptuji župan — recimo n. pr. iz Doline ali Pomjana — kričat v kopersko podestarijo ter vsiljevat volilni komisiji kak protest, do katerega nima nikake pravice?! Gotovo bi drznežu pokazali vrata in prav bi imeli! Zato pa svetujemo lahonekim junakom, da lepo doma pred svojim pragom pometajo in naj so nikar več ne brigajo za naše zadeve ; sicer pa vas zagotovimo, da ne bode miru. Sto nas-li razumeli?!
Kaj ne, gospodje, da bi bilo boljšo, da bi bili oni denar, katerega ste izduli i za volitve, razdelili moj svoje reveže, ki uimajo zaslužka, da bi se pošteno prehranili, Tisočake trosite povodom volitev, da kvarite ljudem srca in — želodce, da bi le ostali vaši ščiavi in slovenski janičarji. Ako imate še kaj poštenja v sebi, priznati morate, da to nikakor ni lepo.
(Kouec prih.)
Občni zbor
možke podružnice sv. Cirila in Metoda dne 22. februvarja 1891.
Predsednik, prof. M. M a n d i ć predstavi vladnega zastopnika svetnika Vidica, ter pozdravi došle ude približno naslednjimi besedami: Ker je namen našega društva Vam vsem dobro znan, ni treba, da bi Vam o tem podrobneje govoril. S ponosom pa trdim, da ima družba nafta plemenito svrho in da je podružnica naša glede vspešnega delovanja mej vsemi prva. V gmotnem oziru deluje sijajno, a tudi v moralnem oziru so nje dolžnosti velike. Odbor se je na vso moč trudil, da tudi na to stran zadosti svoji nalogi. Podružnici jo sedaj skrbeti za 3 š o 1 s k e razrede in otroiki vrt Za vzdrževanje teh zavodov storila je podružnica na*a premnogo, ali potrebovali smo vender-le tudi podpore iz Ljubljane. V izvrševanju dolžnosti naših bile so num pa krepka podpora dame naše iu bodi jim tu izrečena priBrčna zahvala,
Tajnik Lj. F u r 1 a n i prečita naslednje poročilo:
Na lanskem ubčnein zboru naše podružnice dne 16. marca 1890. 1. bilo je izvoljeno nastopno nnčelništvo: Prvomestnik g. prof. Mate Mandič, zapisnikar g. Ljudevit Furlani, blagajnik g. Jakob Gorup. Namestniki: gg. Fran Žitko, dr. Ilinko Tuma, Srečko Bartelj.
Novoizvoljeno načelništvo moralo je obrniti prvo svojo skrb na leto za leto rastoče družbine zavode, posebno pa na osnovno šolo, katera je še za časa lanskega občnega zbora imela samo dva razreda ter se je morala oktobra meseca istega leta razširiti v trorazrednico. Bridke skušnje prejšnih let poučile so načelništvo,
I da mora za časa skrbeti, da dobi za III. i rasred primerno stanovanje, ki bode odgovarjalo zahtevam šolskega zakona v toliki meri, da je komisija slavnega mestnega magistrata odobri. Ker so prezidavacje v hiši, kjer so umeščeni otroški vrt ter L in II. razred naše osnovne šole, stali našo šolsko družbo že velike denarne žrtve, sklenilo se je poiskati stanovanje, v katero bi umestili lahko vse Štiri razrede osnovne šole (kadar bode ta popolna) in pa otroški vrt, ne da bi bilo treba za to hišo v to-likaj meri prezidavati, kakor je bilo to doslej potrebno. Takega stanovanja žali-bog nismo mogli najti in odločiti smo se morali pustiti otroški vrt ter I. in II. razred v dosedanjih prostorih, za III. razred pa poiskati stanovanje drugod. Načelništvo dogovorilo se je o tem z gospodom, ki je bas ta čas zidal v bližini novo hišo ter bil pripravljen prirediti nam dvorano v tem poslopji, v katero bi lahko umestili III. razred. Prosili smo stavbinski urad, da odpošlje komisijo ogledat si nove prostore, ali so za šolsko sobo primerni. Q tem se je slavna komisija izrekla še le, ko je v drugič prišla na lice mesta ter si ogledala sobo, kadar je bila zgradba že dovršena. Ko jo bila soba za III. razred uradno potrjene, sklenili smo najemnogpo-godbo s hišnim gospodarjem za dvo leti, potem pa nam je bilo skrbeti za šolske klopi in drugo pripravo. Slavno vodstvo v Ljubljani je mej tem razpisalo službo III. učitelja na družbeni šoli pri sv. Jakobu. Da bi troški ne bili preveliki, prizadevalo si je načelništvo kupiti »tare klopi. Po dolgem iskanji dobili smo je naposled posredovanjem g. prvomestnika v Podgradu po jako nizki ceni. Dali smo je nekoliko popraviti in preustrojiti in sedaj nam precej dobro služijo. Za razpissno učiteljsko zlužbo oglasili so se bili trije prosilci, in slavno vodstvo imenovalo je s prva gospr Frana Jakliča tretjim učiteljem na svoji Šoti pri sv. Jakobu. Prijavili smo to imenovanje slavnemu c. kr. deželnemu šol-škemu svetu ter mu predložili tudi spričevala imenovanega. Ker pa £g. Jaklič ni še imel izpita učiteljskega usposobljenja, povedalo so nam je, da to iolsko oblaatvo ne bode moglo potrditi njegovega imenovanja na našoj šoli. Javili smo to koj si, vodstvu v Ljubljano proseč, naj poskrbi za drugo učiteljsko moč. Vodstvu se jo posrečilo v raznierno kratki dobi najti nepotrjenemu učitelju namestnika v osebi g. Ivana Kiferle-ta, katerega je koj imenovalo učiteljem na svoji šoli pri sv. Jakobu ter je ob enem prijavilo njega imenovanje slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Trtu, kateri je to imenovanje pohvalil. G. Kiferle je koj prišel na svoje mesto ter prevzel koj početkom letošnjega šolskega leta pouk na naši šoli.
God sv. Cirila in Metoda je naša šola praznovala. Zjutraj bila je v farni cerkvi sv. Jakoba slovesna sv. maša, katere so se udeložili otroci iz otroškega vrta, obeh razredov, učitelji , načel-ništvi obeh podružnic in mnogo roditeljev naših šolarčkov. Po službi božji napravilo je načelništvo ženske podružnice otrokom majhno šolsko veselico, ki se je prav dobro obnesla. Otročiči ao poli, de« klamovali in molili, putem so pa bili obdarovani s sladčicami, kn jižicami itd.
Pouk na naši šoti vršil se je v preteklem Bolskom letu redno. V vsakem razredu bilo je upisanih nad 60 učuncev. Imeli bi lahko še večje število učencev, ako bi nam bilo po šolskem zakonu to dovoljeno. Tudi v otroškem vrtu je po šolskem zakonu priznano število otrok vedno polno in popolnim preverjenjem lahko rečemo, da ako bi imeli sredstev dovelj odpreti Še en otroški vrt in vsporedne razrede na osnovni Šoli, napolnili bi tudi te slovenskimi šolarji.
Z ozirom na to, da je pouk na našejj šoli začel nekoliko dni kasneje, nego na-javnih šolah, završili smo šolsko leto še le koncem julija meseca 1. 1. O tej priliki bil je v Šoli majhen izpit, katerega sta ae'
udeležili obe načelništvi ter mnogo rodi-1 teljev naših učencev. V šolskem |letu doseženi v s peh sme se v vsakem obziru imenovati povoljnim: bilo je v obeh razredih le malo učencev, ki niso bili godni prestopiti v višji razred.
Verski pouk na naši šoli imel je častiti gospod Bernard Sever, ki je ta težavni in mučni posel opravljal iz samega rodoljnbja in ljubozni do naše svete stvari ter ni tako pridobil za našo šolsko družbo nevenljivih /uslug. Uzornemu rodoljubu in prijatelju naše dece bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Ko je bil čast. g. Sever premeščen k sv. Antonu v mej to, naprosil je čast. g. Frana Silo, naj mu bode naslednik tudi na naši šoli, kar je blagi gospod res storil. NačelniŠtvo se mu tem potem iskreno zahvaljuje.
Pouk na otroškem vrtu bil je zaključ«'n dne 15. septembra 1. I. Tega dne izstopila je iz Hlužbe družbe sv. Cirila in Metoda vrtnar'ea gospodičina Justina Michelli, ki je od prvega začetka pa do tega dne neumorno delovala na tem zavodu. Uspehi, katere je gospodičina Michellijeva dosegla na našem otroškem vrtu, znani so vsem članom naših podružnic; imeli so prilike opazovati je več let zaporedoma na raznih šolskih praznikih, katere prireja ženska podružnica vsako leto na god sv. Cirila in Metoda in na Božičnicah. Te vspehe priznal je tudi c. kr. šolski nadzornik, g. prof. Zavagna, ki nadzoruje tudi naš vrt in šolo* ter se je izjavil, da spada naš otroški vrt mej najboljšo zavode te stroke v Trstu. Slavnomu vodstvu v Ljubljani bilo je žal izgubiti tako izvrstno moč, izrazilo jej je svoje priznanje in svojo zahvalo o priliki njenega izstopa. Istotako storilo je tudi odstopajoče načolništvo. Službo vrtnarice je vodstvo koj razpisalo. Oglasilo se je za to Blužbo sedein prosilk. Imenovana je bila pa gospodičina Antonija Nadliškova. Ker sudanja vrtnarica ne more biti samu tudi voditeljica otroškega vrta, prevzela je vodstvo tega zavoda bivša vrtnarica gospodičina Michellijeva, na čemur jej bodi tu hvala izražena.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Pri ožjih volitvah, vršivših se v ponedeljek v Pragi, voljeni so sami Mlado-čehi. Siaročehi in Nemci so niso udeležili volitev.
Kmečke občine v Dalmaciji volile so 5 Hrvatov in jedticga Srba.
Glede pogajanj grofa Taaffeja z levičarji čuje se, da ae stvar ne vrši tako gladko, kakor se je nadejal g. načelnik našega kabineta. Mi smu bili vedno tega menenja, da je optimizem grofa Taaffeja v tem pogledu povsem neosnovan. Nade ministerskega predsednika bilo so naravnost drzne, ako se je nadejal, da se mu bode levica slepo vklonila. Nemška gospoda nočejo z drugimi mirno sodelovati, ampak oni hočejo gospodovati. Kjer pa gospodujeta Plener in Chlumetzky, tam je grof Taaife nemogoč. Stvar je torej tak u-le: ali ostanejo levičarji v opoziciji, ali pa gro — grof Taaffe. Zato pa ostanemo pri tom, kar smo že nedavno rekli, da.je grof Taaffe z razpuščenjem državnega zbora samega sebe spravil v največo nevarnost.
Vse je seveda odvisno od tega, kako jo bodo zasukali Poljaki. Ali gospdda ta je v svoji poznani sebičnosti neprera-čunljiva in zato še danes ne verno, pri čem da smo. Tudi izjave posamičnih poljskih listov niso soglasno glede taktike poljskega kluba v prihodnjem državnem zboru. Po teh izjavah sodeč, bo oni krogi, koji simpatizujejo z bivšim finančnim ministrom Dunajevvskijem, proti temu, da bi se Poljaki približali levici. Tako piše list „Czas", da bi bilo jako nevarno dajati potuho contralistiško-birokratiškemu nem-
škemu liberalizmu, to je onemu duhu, ki je pobijal najodličniše poljske može in najsijajniše talente Galicije, kakoršen je n. pr. Duriajevv.nki. Najbolje bi bilo poskušati, ali ne bi se dala brez nemških liberalcev osnovati državnozborska večina. Na drugem mestu meni „Czas", da bi se poljski klub le tedaj mogel združiti z levičarji, ako zadobi garancijo, da se bode varovala ravnopravnost dežela in narodnosti in je izključeno nadvludje Nemcev. „Gazeta Narodova1* pa se jezi na one „hujskače", kateri bi hoteli na vsak način preprečiti, da ne bi se Poljaki približali nemškiiu liberalcem in kateri „hujskači" bi hoteli vstvariti prejšnjo „gnjilo" si-tuvacijo.
V imenu češkega plemstva pogajal se grof Clam-Martinic z grofom Taaffejem in so je doseglo — tako se glase dotične vesti — potrebno spornzumljenje, tako, da je gotovo, da Češko plemstvo pristopi bodoči večini.
„Neue Tiroler Stimtnen" so proti temu, da bine osnoval katoliški cen trum; konservativni Nemci morajo delati na to, da se združijo v joduem klubu konservativni elementi vseh narodnosti. K temu je prištevati konservativne češke veleposestnike, Italijane, Slove n c e in moravske Čehe. Klub ta štel bi 70 do 80 članov in bi bil gledu števila članov na drugem mestu mej raznimi skupinami. Velezaniuiivo je, du je tirolski list proti temu, da bi grof Hohenvvarth stopil na čelo tej skupini, ampak meni, da bi bilo Umestno, da postane kak češki kavalir načelnik temu klubu.
Vnanje države.
Najvažniši dogodek v vnanji politiki je smrt vodje katoliškega centruma v državnem zboru nemškem, g. "VViudthor-horsta, imenovanega „uiala ekscelenca". Windthorst bil je sicer 80 let star ali mladeniškim ognjem vdeležil se je parlamentarnega dela še malo dni pred svojo smrtjo. Že kot hanoveranski minister protivi! se j« energično pruskemu nadvladju. Ko pa je prusko orožje kontčno triumfo-valo, AVindthorst vender-1« ni obupal ter ao resno na novo VBtvarjeni podlagi poprijel dela na korist nemškim katoličanom. In delo se mu je povsem posrečilo, kajti katoliški centrum je danes najtrduiša skupina v državnem zboru nemškem. Windt-horst je sicer umrl, ali njega delo je sezidano na trdni podlagi in jumči, da se nemškim katoličanom nikdar več ue povrnejo žalostni časi nekdanjega kultur-kampfa. Z Windthorstom izgubili so tudi Poljaki iskrcuega zagovornika. Pokojnika duševna svojstva bila so toli sijajna, da ni imel nijednega osobuega nasprotniku. Mir in pokoj njegovi duši !
DOPISI.
Z levega brega lijaikega 2. febru-varja. [Izv. dop.] Precenjeni Vaš list poročal je večkrat, sosebno duhovito pa minulega novembra, o novem kosu aj Sovi š k e ceste. Grozno razvpiti strmec se je imel odstraniti. Toda sta še druga 2 strmca, dasi manja. In joj : z nov.m kosom in njega v staro cesto smešno zavitim rokavom odstranil se ni niti pivi; nikar pa da bi se bila prenaredba doteknila ostalih dveb. To jo nekako tako : Nekdo jo bil dolžan 1000 gld. D..Iga ni tajil, a le obetal je. Poslednjič nagnan, odloči se ter plača na račun : 50 gld* V istini, pičlo malo. A kaj, ko so dani denar pregleda, ne le da ni zalegel, bil je se — s I a b. Fiat appli oatio I Zal, ko gre pri nus za novo cesto ter ae jih oglasi mnogo k besedi z dijametralno nasprotnimi si smolri, zgodi se običajno, da je delo e ki. že no. Novi n j š o v i š k i kos je c e s t o h 1 o v e n p o g r e š o k , ki ne najde m e n <1 h para — saj v Avstriji ne; v očit-n e m sporu je z u ui o m i n r o g h se s I o h a r n e ni u p ro u d a r k u. Lejte :
Prejšnji strmec, potem novi kos, ki se zvija skozi gozd Panovec in slednjič ovinek, kojega je bilo toli treba, kakor soli v očeh, delajo nesrečen t r i k o t; kajti jeden novi krak ali stranica je le malo manj strm nego prvi, ki se je imel odstraniti: oba nova kosa pa Bta vkupe zda t n o dalja in grozno mudeča. Dva nedostatka, o kojih bi človek mislil, da nista mogoča : tako bijeta v oči. Ni čuda toraj, da so ne le naši okoličauje, ampak vsi vozniki grozno jeze zarad njiju in ničesar više ne žele, nego da se odpravita i n t o takoj. Da pa je grozno jalova misel o novem kosu prešla v toli nrugodno dejanje, je kolikor-toliko pripisati uplivu p r e j š n e g a drž. p o s 1 a n c a , da bi nekoga odškodil zarad glasovite izgubljene pravde. Da. da, ta bivši državni poslanec . . . molčimo ker — parče sepulto I Mariveč z mogočno oživljeno nado ozrimo ao do novega državnega poslanca, kuteri iih* je pozval, da mu označimo svoje potrebo. Evo tukaj dela. osobito če še si. vlada obrača pozor nanje. Zato še pnr besed.
„Lijaška planjava" — pravi dopis Vašega cen. lista minulega novembra — utegnila bi postati Goričanom nekakov P r a t e r, ko bi ae cesta saj deloma preložila skozi Panovec". Kako kratko in koliko žarovite vsebine. Zaistn, ni moči popisati krasote to doline, le škoda, da ti i tukaj mesta, pobliže baviti so s tem predmetom, vrednim ženijal-nega peresa \V. Skottovega, ako privza-tnemo še široko, ravno, gladko senčno in od sladkih gozdnih vonjav prepravljeno cesto skozi Panovec, katera bi še za skoro i/a ure okrajšalo daljavo od must«. Človeku pa, kateri se iz domišljavosti ali sebičnosti protivi našemti po potrebi narekovaneinu načrtu, odgovorili bi Senekovim vzkliccin: Agnosco fratrem!.. „Ne bila bi varna*, ugovarjajo nekoji. Te bi vprašali: katera pot je varniša, nego ravna P Tudi ugovor zarad stroškov mora zginoti, če pomisliš, da ni treba razlastitve in da se more po tem nepotrebni ovinek zopet pogozditi. Sicer so pa v občo dohodki iz panovBkega gozdiča pičli. Odstranita naj se ostala dva strmca pri Parkaršči in Fornažarjih ter se prihranijo tem potem 3 strani širi-kotnikove. To poslednjo delo je tako silno potrebno, da to vsakdo prizna, samo oni ne, ki so milo vzdihovali, ko je propal njih pokrovitelj. „Piangete consorti, no avete ben d'onde!"
Naša Btvar je jasna. Da se pa še ni v zdolaj zahtevani meri izvršila, temu je bil kriv neki bivši, sedaj pa razbiti kon-norčij, razbiti pravimo, kajti kačo treba po glavi mahniti.
Ker smo dokazali, da sedanji novi kos ajsoviške ceste ne odgovarja koristim potnikov in dežele in ker smo prepričani, da bi novi načrt za cesto skozi Panovec — kakoršnega si mislimo mi — ugajal koristim države, dežele, mesta, lijaške doline, priporočamo novomu državnemu poslancu za kmečke občine — in žnjiin potegne gotovo tudi poslanec grof A. C o r o n i n i — naslednji načrt:
Novi kos c o a t e skozi Panovec, ki se začenja blizo z n ožja starega strmca, naj ostane do kota. Ovinok v staro oesto naj se, kor strašno nepotreben, opusti. Iz omenjenega kota (i n to mora so i/vršiti) naj se prvi kos podaljša kot dunajske ceste vredna cesta naprej skozi Pauovec in naj se pride podaljškom, kolikor mogoče ravnim, med 2 hribčeka in skozi dolino na staro cesto tako daleč, da se vsi ovinki in strmci pri Parkaršči, Mondo nuovo in pri Fornažarjih, kot mudeči in nepotrebni popolnem prihranijo. V roke delo, zdaj je čas! Ako naš državni poslanec ta načrt primerno pojasni in se zanj energično potegne, uver-joni smo, da hode kmalu mogel poročati v naše krajo : Veni vidi, vinci. Bog in sreča junaška !	(a—b)
Različne vesti.
deželni glavar kranjski, državni poslanec, predsednik kranjske trgovske in obrtniške zbornice, odbornik „Matico Slovenske" itd. itd. je včeraj po polunoei umrl po dolgem mučnem trpljenju.
Izguba, ki jo nas Slovence zadela, je tem britkejša, ako pomislimo na tužne razmere v središču našem. Poklukar bil je gotovo značajen mož; ki se je jekleno držal svojih načel, ali bil je tudi toleranten in se ni mogel spopri jazniti s taktiko onih, koji pri vsaki priliki vpijejo : križaj ga, križaj ga I In zato bi na Kranjskem uprav sedaj, ko vlada tuui slepa strast in srhoritost dobro znanih fanatikov, krvavo potrebovali k o c i 1 i j u n t n i h mož: mož, ki bi mirili in ne vnemali strasti.
lil Poklukar bil je taka blaga duša — bil je angelj miru, no pa propuvednik sovraštva. Čast njegovemu spominu !
Njegovo veličanstvo cesarica Elizabeta došla jo dne 15. t. ui. v spremstvu nad-vojvodinje Marije Valerije in nadvojvodo Frana Salvatorja v Miramar. V grada prlčakotnl je najvišjo gospodo nadvojvoda Štefan. Cesarica vkrcala se je na jahti „Miiamar*. Ob 11. nri zvečer odplula je jahta v Lošinj, od koder je odplula dne 16. t. m. na Grško.
Odlikovanje. Njeg. Veličanstvo podelilo jo višje deželne sodnije svetniku, gosp. dru. Josipu Mozetiču povodom njega umirovljenja naslov in značaj dvornega svetnika.
Čuden narodnjak ! Znano je, da je g.
prof. Vekoslav Spinčič kot državnozboraki kandidat dobil vso glasove — razun jed* nega. In da je bil ta jedini protivni glas glas uadžupnna materijskega, gosp. Gašparja Kastelica, vzbudilo jo v narodnih krogih tržaških občo indignacijo. G. Ka-stelic sicer trdi v nekem privatnem pismu/ da ni glasoval proti Spinčiču iz narodno-političnih obzirov, in mi bi toj trditvi tudi verjeli, da nam ni znan oni, kojemu je naš, zares čuden narodnjak dal svoj glas. Da je dal svoj glas zadnjemu čiškeinu revežu, molčali bi, ali dal ga je jedinomu načelniku celega glavarstva, ki občnjo s c. kr. okrajnim glavarstvom izključljivo v nemškem jeziku. Tako početje je vender protinarodno. Sedaj pa dobro razumemo, zakaj je g. Kastolic v tako milost prišel pri znanemu „Berolincu !"
„Tržaški Sokol" vabi na k o n C o r t, katerega priredi v soboto dno 21. uinrca 1891. v dvorani Mally (via Torrente štev. 16). Razpored: 1. Gj. Eisenhut: „Mazurku", udara tamburaški zbor. 2. Ant. Nedved: „Pomlad in ljubezen", moški zbor. 3. J. Iradier: „La Paloma", mohikanska pesem za melodij s spremljevanjem tamb. petorice. 4. Borovščakov : „Raziviju", gavotte, udara tamburaški zbor. 5. Iv. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", samospev za bariton s spremljevanjem tamb. zborn. 6. Ipaveo: „Planinar", ženski čvetorospev. 7. # * m : „Mizar", kuplet poje Borovščakov. 8. Iv, pl. Zaje: „U boj", udara taui. zbor. Po zvršeneiu programu proata zabava. —Začetek ob uri zvečer. — listopuiua za člano : 30 ue. za osebo, za nečlanu 50 nč., /a družine nečlanov 1 gl.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda
darovali so trijo stari prijatelji dne 26. t. m. v Pazinu 3 gld.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Itojauu, nabrali so sv. Muhorjnni v Proseškem okraju 3 gld. 50 kr.
Razpuščeno društvo. Tukajšnje na-mestništvo razpustilo je društvo „Confede-razioue operuia triestina", koje je imelo svoj poseben slovensk oddelek. Viadno glasilo nam pove, da se je to zgodilo, ker je društvo prekoračilo svoj program -in sklepalo stvari, protivno kazenskemu zakonu.
Higijeniiko društvo tržaško. Prihodnje
poljudno predavanje bode dne 18. marca
ob	uri zvečer v veliki borzni dvorani;
predaval bode g. dr. B. S c h i a v u z z i o „predsodkih ljudstva proti zdravilom".
Vabilo. Podpisani uljudno vabi vse društvenike in društvenice k posvetovanju glede vsporeda prihodnjemu občnemu zboru „Delalskega podpornega društva". Posvetovanje je v nedeljo 22. t. m. ob uri zvečer v društvenih prostorih.
Ivan Hvastja, načelnik nadzornikov. Učiteljsko društvo za Sežanski okraj bode zborovalo v Skopeui dne 2. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne z nastopnim vaporedom : 1. Terifikovanje zapisnika. 2. Predavanje. 3. Poročilo tajnikove itd. 4. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zaveze*. 5. Volitev vsprejemnega odbora ob zborovanji „Zaveze*. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Razni nasveti. K ude-ležbi uljudno vabi	ODBOR.
Za VI. župno cerkev nabralo se je po zadnjem izkazu gld. 21.957 61. Nadaljne prispevske vsprejemajo odbor, v škofijski pisarni in vsi župniki cele škofije. — Iz poročila odbora za dobo do konca febru-varja razvidno je, da se je v tem času mnogo delalo. Lepo iu solidno delo dela ▼so čast inženirjema dr. Ivanu Righettiju in Henriku Nordio. Pozabiti pa ne smemo, da se bode đo izvršenja dela še mnogo potrebovalo, radi česar odbor prosi nadaljnih dobrovoljnih prispevkov.
Iz Padrift se nam piše: Pred par dnevi peljal sem v Trst tele, za katero sem že v Gropadi 2 gld. plačal. Pri col-nem uradu na Vrdeli zahtevali so zopet 5 soldov, čemur sem se pa začudil, kajti dosedaj nisem še nikdar te sioer male svote plačal. Finančni stražnik stoječ pri vratih mi je na to rekel, da bi bil moral samo 2 kr. plačati; jaz pa sem pripomnil: naj le imajo za kosilo. Radi te »noje opazke priletel je stražnik za mano, da moram 2 gl. kazni plačati. Jaz sem bii pripravljen tudi to kazen plučati, ali z dodatkom, da bodem stvar v listih prijavil. Nato pu niso hoteli 2 gld. vsprejeti in tudi od onih 5 kr. dali so mi 3 kr. nazaj, Zdaj pa lahko vsakdo sodi o takem postopanju. Štefan Kale.
Iz Trsta se nam piše : Moj prijatelj Čr. želje preteklo nedeljo na bližnje Opčine. Ko dosje do „Vrha*, vstavi se nekoliko, gleda proti mestu ter se raduje nad krasnim rozgledotn. Kar mu udari na uho ime „Pacor" : bili so štirje Tržačani, ki so se med seboj menili in to seveda v laškem jeziku. Pogovor je toli znamenit, da je vreden, da prido v javnost. Evo Vam ga v prestavi :
A.: (gledaje na zid, kjer stoji pisano : W Don A. Pacor): Kaj ima Pacor tukaj gostilno ? — B.: Ne verujem, saj je duhoven v Trstu, — C.: No, kaj misliš, da bi no bil dober gostilničar P — D. : To ni tako ! (kazaje napis.) To jo : Via Pacor!!! Via Pacor!! saj vidiš, da sta dva V. — A. : Tega to no more pomenjati, saj se imata rada z »Luižetom"; sta prav kakor brata. Jaz mislim, da hočejo cesto tako imenovati, radi velikih zaslug, ki jih ima Pacor za „judovski pepel*. — B.: Pojdi, ptjjdi ! Meniš-li, da ga na magistratu čislajo ? Saj vidiš, da mu nobene prošnje ne uslišijo. Poznajo ga tudi oni, da ni poseben značaj in da torej niti „mož" ni. C.: Slišite, vi vsi nič ne znate o tem. Napravil je to reč tukaj „Lnviži". On namreč misli, da se s tem ljudi spoštuje, če se jih na zid namaže. A njemu ni Še
toliko zamere, kor......; ali Pacor,
Pacor, da se pusti na zid „mazati* ; zato pa dam tebi prav Carletto, Če rečeš, da je čuden mož ta Pacor !
Iz Sv. Križa se sam piše: Tudi povodom državnozborske volitve pokazali so se nekateri, — toda le malo jih je bilo — izdajalce svoje lastne domovine. Pomagali so g. Poldoku kuhati že dovolj prestano „cikorijo". Ni nam namen obširno govoriti o teh „kozličih*, kajti zahtevati bi morali
Lastnik pol. družbo u"dinost".
preveč prostora, ako bi to hoteli storiti Le površno hočemo ae jih dotekniti. Od ranega jutra iu do 9. ure shajali so se g. Poldekii pristaši in potem se podali veselo v Trst. Sli so v boj proti lastnemu narodu, iu oddavši glasove svoje za gospoda Poldota vrnili so se veselo v sv. Križ, dasi niso imeli pravega upanja, videči, da gre „vse za vero dom in cesarja*. Zvečer potisnili so se v neko cikorijaško tovarnico in tam čakali pri kozarcu vina do 9. ure. Ko pa je dosla veaela vest, da je izvoljen v drž. zbor Iv. Naborgoj, ostali so ti možaki dolgim nosom in aram jih je jasno pogledati izpod čela. Vi pa, kateri ste glasovali za g. Ivana Nabergoja in ste pokazali ptujcu, da smo mi gospodarji na naši zemlji, bodi Vam slava na veke. Živio Naborgoj !
Brezsrčna mati. 23letna Jerica Rt-piČ, doma iz Štajerske in ajužbujoea v ulici Via Giulia št. 19 porodila je dne 17. marca na skritem ter takoj zadušila novorojenca. Nje gospodar prišel je takoj zločinstvu na sled ter stvar prijavil sodišču. Zdivjano mater izročili so kot jetnico bolnišnici.
Popravek, v pesmi „Slovo od Avbera" nnj se čita 2. verz druge kitici tako-le: „Vihar nesreče besnovft-.
Slavnemu občinstvu priporoča se jako vestna in izvedena perica, žena vn»t»ga svetnivanskega rodoljuba. Natanjčneje se poizve v Dolenčevi tiskarn*.
TRŽAŠKA HRANILNICA
•nljs denarne vloge v bankovcih od JO noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure dop. Obresti
na knjižice ..........3•/<>
Platoji vsak dan od 9—12. ure opoludne. ZiifnkH do 100 gld. precej, zneske i reUo 100 do 1000 cld m<>ra sh odpovedali 3 dni, zn-ske preko 1000 gld. oa f> dulj prej Eikomptujs menjl«*e doniicilirane na trŽal-
keni trgu po . ...	3*/«%
Poaojujt na državne pupi rje avstro-ograke
d-. 1U*X) gld. po........5°'.
vižj« zneske o.t 1000 do 5000 gld v
trko&eni računu po......*'/.*/•
Večjo svota po ....... 4Y«°/u
Daj« denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 14. marca 1881.	6-24
Grlena bol kašalj, hreputavlca, prsnsklsst, sazeb,
zadavica, rora. zapala usti juh itd.
m«igu p« o kratko vriera« izliečiti rahljanjem
NADARENIH
19-30
Znaten postransk zaslužek,
koji »e redno vek&o in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih prešnje življenje pa mora biti neomadeževano in ki so v redni dotiki z občinstvom. Doiduženi žan-dn rini in podčastniki imajo prednost. Povprašuj« Re pod „G. S. 1891." Graz, postlngerud. 10—25
Razumnim možem
v starosti od 25 — -10 let, neomenjenim, zdravim in krepkim, ki so nemškega in tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma /.možni, in morejo dokazati, da je bilo nj hovo dosedajno življenje neomadtževano. ter da jo njihovogmotno stanju vrodjeno, ponuja ho t. oddajo službe potovalnega zastopnika, kateri službi hi se morali zavHuni posvet ti, iu s katero je združena stalne plača z Htrnnskimi dohodki, prilika si, ako se njih sposobnost dokaže, zagotoviti sigurno in stalna bodočnost.
Za to službo se pa naj le take osobe potegujejo, kntere vsem tem zalitevnm vstrezajo in ki imajo veselje dO potovalnega ponla in so vajene svoje dolžnosti z resnostjo, pridnostjo in žilavo vstrajnostjo izpolnovati, pri čemur se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva.
Lastnoročno, nemško in slovonako piaane proinjo, katerim so morejo priložiti prepisi spričeval, ne naj pošljejo pod „11.471" v Gradci, po3te restante.	10—B
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) sto jih gotovi Prendini. lučbar I Ijekarnar n Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdj<nih kašljnć rtočih, navadno jutranje hreputavice i grlenih zapahih nestaje kao za čudo nzimanjern ovih sladkišah.
Opazka. Vnlja hc> paziti od vnralicnh. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjuk zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Punti^lie Preiidiiii) to gledati, da bude na omota kutijice (škatule) moj podpis. Svaki koinad tih slsdkiAah ima ntinnutn najednoj Strani „Paatiglie", na drugoj „1'rendini".
Ciena 30 nć. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trsta
(Fartnarcia Premlini in Trieste) i u glavnijih Ijekarnab svieta.	42—43
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci th vplačila. V vredn. papirjih na	V napslsonlh as
4-diinvni odkaz 2\n 9 j 80-dnevnl odkaz 2% »- „	3°/f 8-maseSni „ 2'/,«/.,
3«>- „ 8V//0 h- , - 2V,70
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri so nahajajo r okrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni odrtel.
V	vredn. papirjih 2'/,% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, L»ov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bozen. Gradec,Hermanstadt, Tnomost, Celovec, in Ljubljano— brez troSkova
Kupnja in prodaja
vredn ustij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-5 pri odbitku 1®/00 provirJje.
Predujmi.
Na Jam6svns listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kreditn v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti ofc'esti po pogodbi.
TTložki v pobrano.
^projemajo se t pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 25. februvarjs 1891.	6-24
Piumone Adriatica di Sicurti
v Trstu.
Zavaruje pioti požarom, provo/u po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah
Giavuica In reserva društva dne 31. dresmbrs 1883
Glavnica druitvn	gld. 3,3<l0.0uu -
Reservni fonu o«, dobičkov • 536 622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na 2iv|;eme	150 (XK>- —
Re/ervni fond v.a poilj.-tie nu premikanja vrednostnih efektov	.")(>'1 —
Premijna reserva v*«h oddelkov . 7,342.781' 36 Reserva za Akodc	. 2ti7 601 -
24-8	V portfelja:
Premije, ki ?e imaio potirjati
v prihodnjih letih	• 10,954.118 57
Skupni znesek v; h škod plačanih odi. Ib38 do 1883 gld. 114.919 847 05
Urad ravnateljstva:
Vin Vnldirivo, it.'2(v h«--in-i MS'.
Vsprejme se
več potovalnih in stalnih zastopnikov za posredovanja zavarovanij proti telesnim nezgodam. Ponudbe nuj se izvoli pošiljati pod šifro „Nezgoda", upravnistvu tega lista.	5—7
Krasne uzorke na privatne naručitelj« 20—9	bađaTa i frsneo.
■Toste navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano i uz ulozuk od 20 for., koji čo se nakon ovršeno nnručbe uračunati.'
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i ipračj* atolore, loden i iieproiuočite lovačke kapute, tvari koje se pere
Plaid za putnike od 4 -14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vnnene suknene tvari nipoftto jeftine cunje, Štono ih noHvud nudjnju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a n Brnu.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarsko. U mojom stalnom skladištu u vriednosti od '/, milijuna for. a. v. to u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da so od tako malenih ustanaka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala uzorkah u kratko ništa preostalo, to je ono usljed toga prava slieparlja, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slučnjevih odrezei uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane tokovog postupanja jesu bjelodane. — Odrezei, koji hh iiedopndaju, zaiujunjuju no il sr povrati novac. Kod naruči«* treba navesti boju. du^mu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje
preko 10 for. frmko. 5-24 Dopiuujo u njemačkom, madjurskoin, ćt-bUom, poljsltuin, itulijanskoiu i fruacezkoui Jeziku.
Nič već kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarniSarju
g. B. rovis
v Trstu, Corao 47
ozdravi VBak kliel], So tako trdovraten, kakor to spri&ujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj jo sestavljen iz samih rastlin In filstl kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebne ra»tline, katerih napeh je velik, posebno pri z. prtem truplu, lelodČnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem Času brez obzira na d^eto. Ena škatlja velja 80 nvč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koii — oena 3 plaitrov zt, kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni CriBtofolletti, Pontoni inOliubic.	11-12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Proti dimu !
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vapeh tudi pri najahibših dimnikih, ka najnižjo ceno petnajst Q0ld. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za adminislratorjo in posestnike hiš izdelujem novo ključe . po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Kntero-koli fjj^ip drugo delo po pogodbi.
Znstop tovarn 7.11 poljedelske stroje iti aparate ka slično, kakor c^.,. tudi za tehtnice in cimeutirane uteži.
Izdelujem napravo za uravnanje toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za knnaerve, za sušilnice in druge različne potrebe industrije.	23—24 Ključavničarska delavnica
J" osipa Z o 1 i a
Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja I ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU
tiska
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla ! to proporuča se osobito za ove vrsti tiskamo kao n. pr. :
za iupns urede, okru2nloe, račune, list. artlju I zavitke s napisom, preporučite karte, posletnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglaae, pravila, izvjesče, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, oienlke, Jestvenike, svako-vrstne skrlialjke, Izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam hiti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u 7ulihi (»kliidišću) sve potrobun tiskanice i knjigo za crkvom* urede.
Onda ima na prodaj sliodeče knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaju ljudskih Sol in gospodarjev v pouk etena prijo »O nvč.
suda 40 tvrdo vezana......n. OO
Uodnijski obrazci ssstuvil 11. Trnoveo . . n.
Vil i in Tel, prevod Cegnera......n. tO
Ljudmila prevod .1 Lebana.....11. SO
Filip prevod Križnana ....... n. SO
Antigona prevod Križmana......n. SO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma	„ A. K. „ . . 11, SO
Ovo su knjige jako prikladne za darove o praznieili zalo ih si. občinstvu preporurnmo. Kod uaručivan ja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča so
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Izdajatelj iu odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu