TEVILKA 02.
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
JOLIET, ILLINOIS, U. OKTOBRA 1915
LETNIK XXIV.
• •
oigarija le v vojni
in prodira v Srbijo.
8 r°-Nemci zavzeli mesto in trdnjavo Smederevo ob Do-navi ter Prodirajo dalje proti jugu. Srbi se povsod trdovratno upirajo in hrabro branijo svojo domovino. Anglo-francoske čete jim hite na pomoč. Niš ogrožen.
I i. .. -
a»i pravijo, da bodo v kratkem zavzeli r v Q°rico. Zeppelini nad Londonom.
stro-,
'Unaj. H- akt.
čez London. — Av-
grada °ete' ki Prodirajo iz Bel-
jug02a	Srbe juS°vzho<lno in
na2nan;j od mesta. To je danes
n° na2L!V,Strijski vojni urad. Urad-
"V okr ° 36 g,asi:
"ovcaSP?f!U,Mačve '» bI>zu Obre-nič važnega.
"Avstro. ' Prodrl,
sk,
Fiuarip e ln nemške čete, ki Podile Srb °n0S!fa" Belgrada, so od->dn0 0j 12 niihovih zakopov jugo-!°či]e 7 , niesta. Kaše čete so na-"V okrožen°cVac in Ve,iki Vračar. ^ n«Wška U medereva i" Požarevca Znatl>ega „ Zaveznika zopet pridobila ga ozemlja.
"Pri rV°lni PlCn V BeIgradu. d^et' S- Belgrada smo uplenili J'lfff-topov 1 topov' šestindvajset .'-Hišk «,„ ' en žaromet, veliko števi-*k Potreb"0-80 stre''va in drugih voj-• ^ smo deset srb-
hPrainiWV-1U Več ne*° 600 mož-
'■k	12gube so bile zelo ve-
'•"•OVSIfn 1.
je je odstranilo min in ruskih po-
gC^ brodQ
K
emšk
. Berlin, ,, .
?anes ^ okt
Nno od
Vr- ^ D
;o uradn0 naznanilo.
, - o"d Ra"je»o, da
0(1 -prodrle dalje. Pre
Uradno je bilo so zvezne čete
lVvaV0 je na vseh točkah iz-n ada'jnie u-	se glasi:
NnJ?^6 S° - razvile ob v !rovom. p es,,om Sabac in Velikim ' preh0d čez Donavo je iz-
Južno
J* viš„"td Be!^ada so „aše čete za-m P°stoianei 'rkovom in Mirije-\ ■ T kolen ° ''Anatem" ob donav-
skom. Dalje doli ob Donavi, blizu Oršave, se vrši topniško bojevanje*,
"Doslej so nemške čete ujele 14 častnikov in 1,542 mož ter uplenile pet strojnih pušk in enajst topov, med njimi nekaj težkih."
Boji po belgrajskih ulicah.
Budimpešta, 11. okt. — Avstrijci in Nemci so morali pred Belgradom in v mestu premagati obupen srbski odpor. Dva dni je besnel po mestnih ulicah grozen boj z bajonetom, predno sta zaveznika osvojila glavno mesto srbsko. "Az Est" piše o tem:
"Naše pridobitve na ozemlju ter širini in dolžini naših v Srbijo prodira-jočih kolon naraščajo neprestano. Vkljub vsem naporom Srbov, ki jih deloma vodijo angleški častniki in ki se poslužujejo angleškega topništva, je bil prehod čez reko izvršen po načrtu.
"Sovražnik je poskušal z vsemi razpolovnimi sredstvi obdržati svojo o-brambno linijo. Dasiravno je na naše čete, ki so prekoračile reko, strahovito streljal, se jim je vendar posrečilo, prodreti na srbsko ozemlje.
"Huda bitka se je razvila pred Beogradom, kjer so se Srbi upirali najtr-dovratneje. Vkljub temu se nam je posrečilo, dospeti do novozgrajenih mostov čez Savo in prodreti v južni del mesta, kjer so naše čete vztrajale, dokler niso dospele pomočne čete.
"Potem so se pričeli krvavi boji po ulicah. V severnem delu mesta ie besnel boj z bajonetom 2 dni in 2 noči. Korak za korakom so bili Srbi potiskani nazaj, dokler ni bilo celo mesto naposled v naših rokah."
Vsa Srbija pod orožjem.
London, 11. okt. — Balkanske brzo-
javke pravijo, da je narodna nevarnost zediriila Srbijo kakor nikdar poprej, in po vsej deželi se za redno armado nesposobni moški ter ženske in starci oborožujejo za obrambo svoje domovine.
Prebivavci macedonske Srbije so se zbrali v krdela z namenom, odbiti morebiten bolgarski napad. Poleg 300,-000 vojakov je baje 1,000,000 Srbov o-beh spolov in vse starosti pripravljenih, izpodbijati vse poskuse avstro-nemško-bolgarske zmage.
Zavezniki na Balkanu.
Pariz, 12. okt. — V nagovoru v poslanski zbornici je prvi minister Vivian! danes rekel, da se bodo ruske čete jutri bojevale na strani francoskih I in angleških čet na Balkanu. Francija Velika Britanija in Rusija so v popolnem soglasju, je rekel, in dovolj čet je na razpolaganje, ne da bi se katera fronta oslabila.
Bolgarija zavojskovala.
London, 12. okt. — Začetek sovražnosti od strani Bolgarije proti Srbiji, zavzetje Smedereva ob Donavi po Nemcih in poročilo, da Rumunija mobilizira svojo armado, so bili glavni pojavi na Balkanu danes.
Bolgarija je vstopila v vojno z napadom na Garibogac, blizu Knjaževca, ob reki Timok, v prizadevi, da si izsili pot do železnice, ki veže Niš in Sofijo.
Proti železnici v Niš:
Del armade kralja Ferdinanda je začel napad v smeri Vlastinca, ki je samo nekaj milj od železnice med Nišem in Solnnom, proge, po kateri morajo zavezniške čete hiteti, da se pridružijo srbskim četam.
Trdnjava Smederevo Je bila zavzeta po Nemcih šele po krvavem spopadu s srbskimi branitelji. V zvezi z zavzetjem Smedereva poroča Berlin, da av-stro-nemško prodiranje čez celo srbsko fronto napreduje.
Nemško naznanilo.
Berlin, 12. okt. (Čez London.) — O dogodkih na balkanskem bojišču je veliki glavni stan objavil sledeče poročilo:
"Naše napadno gibanje ob celi fronti dobro napreduje. Mesto in trdnjavo Smederevo smo zavzeli včeraj."
Pretrg Anglije z Bolgarijo.
London, 12. okt. — Sledeče uradno naznanilo o pretrgu diplomatskih od-

**or„:. ..	PONTONIH
111 m0
> slika
StOv
"ni h
ka.	V AFRIKI. — JAHTNIKI SE UČE, KAKO REŠEVATI ŽIVLJENJA.
čolnih „ ,0.S,"n.v,iaJ° Angleži lokomotivo ali parni voz čez preplavljeno reko Orange na ponto-
VSch jahtnih i h " Vl'^h* y:)j.ni- Spodnja slika nam kaže, kako "American Life Saving Society" po-
..i .	■••ji... 'r'Minj.i miku nam Kaze, KaKU Ame
Brodarskih klubov; fotografija kaže reševalce pri delu.
nošajev med Anglijo in Bolgarijo je bilo danes objavljeno:
"Vlada Njegovega veličanstva naznanja, da so bili bolgarskemu poslancu izročeni njegovi popotni listi in diplomatski odnošaji med Veliko Britanijo in Bolgarijo pretrgani."
Grška nevtralna.
London, 12. okt. — Ko je srbski poslanec v Atenah uradno naznanil ministrskemu predsedniku Zaimisu začetek bolgarske ofenzive proti Srbiji, je prvi minister odgovoril, kakor poročajo "Staru" iz grškega glavnega mesta, sledeče:
"Grška ne more storiti nič drugega, nego \ztrajati pri svoji oboroženi nevtralnosti."
Nemško mnenje o Bolgariji.
Berlin. 12. .okt. (Brezžično čez Tuc-kerton.) — O balkanskem položaju in, posebno o kritiki glede vedenja bol-gar-ke vlade piše "Lokal-Anzeiger" med drugim:
"Dasiravno stoji v Sofiji spominek ruskega carja-osvoboditelja, vendar Bolgarija izza druge balkanske vojne ni dolžna hvaležnosti Rusiji. Vsak Bolgar ;.goji izza teh tragičnih dni željo, pridobiti Macedonijo. Kralj sam je rekel svojim četam, ko so bile poslane domov, da so se bolgarski zavezniki izkazali kot izdajavce. Če bi bil kralj sprejel predloge četvernega sporazuma, potem bi moč in ugled Srbije neizmerno narasla. In pozneje bi si Srbija vendar z orožjem zopet vzela. kar je morala prisiljena odstopiti."
• Dvanajst dežel v vojni.
Lon-don, 13. okt. — Bližnji vzhod— z navalom Avstro-Nemcev in Bolgarov na Srbijo, anglo-francoskim izkr-vanjem v Solunu, obljubljenim dejanskim posredovanjem po Rusiji ter diplomatskimi možnostmi v Grški in Rtimuniji — zavzema še vedno glavno zanimanje po, vseh vojskujočih se deželah.
Brzojavka iz Pariza na "Central News" pravi, da je Bolgarija formalno napovedala Srbiji vojno, tako da je zdaj v vojni že dvanajst dežel. Brzojavka iz Budimpešte pravi, da je bila vojna napoved nabita po vsej Bolgariji n oiuffi-
Srbi se trdovratno branijo.
Srbi, dasi po številu v veliki manjšini in z ninogo slabšo opremo, trdovratno branijo svojo domovino, in do-čim je avstro-nemško prodiranje neprestano, je vendar počasno in bo morebiti še počasnejše, ko prodro Av-stro-Nemci do gorovja, kjer so Srbi v močnih utrdbah.
Premestitev začasnega srbskega glavnega mesta iz Niša v Monastir v oseminštiridesetih urah je pričakovati, kakor poročajo iz Pariza. Bati se je, da Bolgari zavzamejo Niš, še predno dospo tja Nemci.
Z laškega bojišča.
Dunaj, 11. okt., čez London. — Nocoj objavljeno naznanilo državnega vojnega ministrstva o dogodkih na italijanskem bojišču je kratko in kaže, da tamkaj v zadnjih 24. urah ni bilo bistvene izpremembe. Uradno naznanilo se glasi:
"Ob celi jugozapadni fronti je prišlo včeraj samo do neznatnih spopadov med razglednimi oddelki.
"Nemočne sovražne čete, ki so poskušale prodirati proti našim postojankam na Krnu, so bile po našem top ništvU zadržane na razvoju."
"Z nemočnimi oddelki na visoko planoto Vielgeruth podjeti napadi so se izjalovili. Italijani so tamkaj v zadnjih dveh dneh izgubili nad 2,000 mož."
Gorica pred zavzetjem?
Geneva, Švica, 12. okt. — Avstrijsko mesto Gorica, dvaindvajset milj se-verozapadno od Tr-.ta, je pred padcem kakor pravi brzojavka, dospela danes semkaj iz Brescije.
Italijani, pravi brzojavka, so razpo-stavili veliko število težkih topov in bombardirajo mesto iz peterih toček.
Obenem Italijani naskakujejo notranje utrdbe Tolmina, dočim so bili na Krasu Avstrijci baje prisiljeni, opustiti več milj zakopov.
Hudo sneženje v Karnskih planinah je baje pokopalo avstrijske topniške postojanke v globoke žamete.
Z zapadnega bojišča.
London, 11. okt. — Uspehi zavezniških čet v Artois in Champagni so zabeleženi v francoskem uradnem naznanilu, izdanem v Parizu nocoj.
Rano naznanilo pravi, da je 7,000 do 8,000 Nemcev padlo pri poskusu, zopet vzeti izgubljene postojanke pri Loosu in severno. Vsi nemški protinapadi, od katerih glavnega so podjele tri ali štiri divizije — 60,000 do 80,000 mož — so bili odbiti.
Berlinsko naznanilo pravi:
"V okrožju Soucheza in Neuvilla ter v Champagni severovzhodno od Les
Rusi zmagujejo
v vzhodni Galiciji.
Ob reki Stripi predrli avstro-nemške obrambne linije in naskočili več postojank.
LJUT1 BOJI OKROG DViNSKA.
Nemške čete na več točkah potisnjene nazaj za več milj.
London, 11. okt. — Naznanilo iz Berlina, da je maršal von Hindenburg na fronti pred Dvinskom odbil ruske napade, kaže na videz, da prvikrat izza pričetka nemškega prodiranja skozi Poljsko niso Avstro-Nemci podjeli nobenega velikega napada na nobeni točki ob celi vzhodni fronti.
Berlin, 11. okt. — Nobenega nadaljnjega nemškega napredka v bitki za Dvinsk ne poroča danes vojni urad, dasiravno je rečeno, da so bili ruski napadi v tem okrožju odbiti. Višine Hladki v Galiciji blizu Tarnopola so bile zavzete. Tarnopol je trideset milj od meje.
Ruska zmaga v Galiciji. ,
Petrograd, 12. okt. — Popolna zmaga, v kateri so ruske čete predrle avstro-nemške linije ob reki Stripi v vzhodni Galiciji, je bila naznanjena danes v službenem poročilu vojnega u-rada. Rusi so ujeli več nego 2,000 mož in šestdeset častnikov ter uplenili štiri topove in deset brzostrelnih pušk. Rusi krepko jjrodirajo.
Zmaga za Ruse je prvi sad mogočne ofenzive ob istem času, kakor so Avstro-Nemci začeli svoje vojskovanje proti Srbiji. Rusi napadajo severno od rumunske meje, morda z namenom, politično vplivati na balkanski položaj. Reka Stripa je pritok Dnjestra zapadno od Tarnopola.
Na severnem koncu bojne fronte so Rusi tudi pridobili precejšen uspeh v protinapadu na dvanajst milj dolgi fronti od Garbunovke do Lautzess-gheya.
Nemci pognani nazaj.
Garbunovka je devet milj severoza-padno od Dvinska, ob železnici iz Dvinska v Poniewesch. Lautzessghey je ob reki Laukes, osem milj jugoza-padno od Dvinska, blizu Novo-Alek-sandrijeva, ki leži severovzvhodno. Nemci so bili prisiljeni, zapustiti o-
zemlje okrog velike ceste iz Dvinska v Novo-Aleksandrijev.
Obenem so Rusi jugovzhodno od Dvinska, med Dvino in Bogenskim jezerom, potisnili Nemce nazaj do naravnih branikov, ki jih tvori linija jezer. Potiskajoč jih zapadno od Vid-zov, je rusko konjištvo osvojilo vas .Ostje, na zapadnem bregu Bogenske-ga jezera. Tako so bili Nemci pognani dalje od Dvinska in tamošnje skupine velikih cest in potov, držečih do njih.
Nove postojanke, osvojene po Rusih okrog Dvinska, popolnoma krijejo mesto in njegovo okolico ter so nevtralizirale prejšnje nemške uspehe.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 12. okt. — Nemške čete so zavzele sovražne postojanke zapadno od Iluksta, mesteca dvanajst milj se-severozapadno od Dvinska, kakor je danes službeno naznanil vojni urad. Naznanilo se glasi:
"Armadna skupina maršala von Hin-denburga: Na naši zapadni fronti od Dvinska se je naš napad razvil v naskok na sovražno postojanko zapadno od Iluksta, čez fronto kake poldruge milje. Ujeli smo tri častnike in 287 mož ter uplenili eno strojno puško. Ruski protinapadi so bili odbiti."
Rusi zopet zmagali.
Petrograd, 13. okt.—Nadaljnjo zmago so pridobili Rusi na južni fronti v vzhodni Galiciji. Predrli so zadnjo linijo avstrijskih obran ob reki Stripi in z naskokom vzeli eno najmočnejših postojank na avstro-nemškem desnem krilu.
Ta ruska pridobitev pomeni nadaljevanje nedavno pričete močne ofenzive severno od rumunske meje. Naskoče-na postojanka je bila grič vzhodno od vasi Glavoranka na desnem bregu Stripe, trinajst milj severno od Bucha-cha (?). Od tega opirališča so Avstrijci "pripravljali napad na rusko levo krilo, raztezajoče se proti Pinsku. Ruski uspehi okrog Kolke in Czartory-ska pa so jim onemogočili, ustanoviti se na levem bregu Styra, ki resno o-groža njih nasprotnike.
Rusi so ujeli od 2,000 do 3,000 moz ter razkropili nad tri avstrijske divizije.
Severno . od neposrednega okrožja okrog Dvinska so Rusi pognali Nemce nazaj na razdaljo treh milj.
Mesnila so bili sovražni napadi z ročnimi granatami odbiti."
Nemci tepeni v Vogezih.
London, 12. okt. — Silen napad po nemški pehoti proti francoskim postojankam v Vogezih je bil danes glavni dogodek na zapadni bojni fronti.
Francosko uradno naznanilo pravi, da je sovražnik podjel napad na Linge in Schratzmannele po strašnem bombardiranju teh krajev, a je bil popolnoma odbit. Izgube niso omenjene.
Zeppelini nad Londonom.
London, 14. okt., 1 zj. — Zeppelino-ve zrakoplovnice so zopet napadle London, spuščajoč bombe. Osem oseb je bilo usmrčenih in štiriintrideset ranjenih. Napravljena gmotna škoda je bila baje majhna.
Pariz, 13. okt. — Močan oddelek nemških čet je napadel francoske linije okrog Soucheza in Vimyja dane^ ter ponekod predrl razstreljene zako-pe, a je bil končno povsod odbit.
Prekinjena vožnja.
New York, 12. okt. — Grški parnik "Vassileffe-Courtantious" je danes odjadral z 2,000 reservisti na krovu proti domačim brežinam.
Dve uri po svojem odhodu je bil parnik brezžičnim potom iz glavnega urada linije poklican nazaj.
Uradniki so izjavili, da je iz Aten dospela vest, da za nedoločen čas ne želijo reservistov. Vzrok ni bil naveden.
Turki spet koljejo Armence.
Washington, D. C., 12. okt. — Klanje Armencev v azijski Turčiji je bilo j krepko obnovljeno, ko je Bolgarija vstopila v vojno kot zaveznica Turčije.
Naznanilo je poslal državnemu de-partmentu poslanik Morgenthau, ki ie rekel, da so Turki večino Armencev usmrtili.
Dasiravno je zavezna vlada nedavno posvarila Turčijo, ni prejela nobenega odgovora.
Wilson pripoznal Carranzo.
Washington, D. C., 11. okt. — Predsednik je danes formalno pritrdil načrtu panamerišice konference, pripo-znati Carranzovo vlado v Mehiki. Obenem so tukajšnji diplomatski zastopniki več latinoameriških republik dobili od svojih vlad naročilo, pridružiti se postopanju Združenih Držav. Sli-čna naročila utegnejo v kratkem dospeti tudi od drugih južnoameriških ljudovlad. Potem se šele določi dan uradne pripoznave.
Evropske vlade bodo prejkone tudi sledile zgledu zavezne vlade Združenih Držav.
Avstrija prosi zlata.
Curih, Švica, 12. okt. — Avstrijska vlada je izdala poziv na občinstvo, naj prinese v?o zlatnino in srebrnino, krožnike in druge stvari iz teh kovin, v penezokovnico v zameno z bankovci.
Kreta hoče avtonomijo.
Amsterdam, 12. okt. — Brzojavka iz Dunaja pravi, da je napravila globok vtis v Atenah novica iz mesta Canea o separatiškem gibanju, zahtevajočem popolno avtonomijo (samoupravo).
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
5 kron za....................$ .80
50 " " .................... 7.90
lOO
ZA
500 kron za..................$ 78.75
1000 " " .................. 157.50
5000 " " .................. 787.50
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 13. okt. — Priprave za naš "fair" ali cerkveno veselico, ki se priredi v vsaj delno pokritje velikih stroškov pri naši fari sv. Jožefa, se nadaljujejo pod vodstvom čast. gospoda župnika Johna Plevnik in vrlega cerkvenega odbora z največjo vnetostjo in vsestransko brižnostjo. Stara šola, kjer se bo vršil "fair" v dneh 7., 14., 21. in 25. novembra, bode popravljena in olepšana, kakor smo že poročali. Ker bo v našem "fairu" osredotočeno vse zanimanje naše javnosti ta in prihodnji mesec, zato so vse druge prireditve odložene za poznejši čas; tako bo n. pr. slavno društvo "Triglav" priredilo svojo prvo dramatično predstavo v tej sezoni šele o Božiču. In to je hvalevredno, da vse naše moči združimo k sodelovanju za čim lepši uspeh cerkvene veselice, kar bo v čast in korist celi slavni fari sv. Jožefa v Jolietu.
—	Večerno šolo v prostorih joliet-ske občinske višje šole (high school) «o otvorili v ponedeljek. Pouk se bo vršil čez zimsko poluletje vsak ponedeljek, torek in četrtek zvečer od 7. do 9. ure. Poučevali bodo v raznih predmetih in strokah. Večerna šola je namenjena fantom, ki so dovršili ljudske šole in so čez dan zaposleni v raznih delavnicah. Nad 300 ukaželj-nih mladeničev se je v ponedeljek vpisalo v večerno šolo"— koliko je med njimi slovenskih fantov? Radovedni smo.
—	Večerna šola za vse tiste, ki se žele priučiti angleščine, bode otvorje-na v Roosevelt school-poslopju prihodnji ponedeljek, dne 18. oktobra. Pouk bo vodil prof. August Maue, ki je imel to večerno šolo v oskrbi že mnogo let. Vpisnina znaša $2, a jo povrnejo vsakemu, ki bo pohajal šolo tri četrtine šolske dobe.
—	Srebrna poroka. G. Josip Avsec in ga. Frančiška Avsec roj. Mahkovec bosta obhajala petindvajsetletnico svoje poroke v nedeljo, dne 17. t. m., v svojem domu na 205 Stone st. Njun najstarejši sin Joe je že več let usluž-ben v tiskarni Am. SI. Srebmoporo-čencema čestitamo!
—	Iz Oklahoma City je prišel sem g. Frank Knafelc, ki je izvrsten črev-ljar in je začel svojo obrt na 710 N. Chicago St.
—	Kje pa so naši lovci? Na ponedeljkovem shodu za ustanovitev slovenskega lovskega kluba so se odlikovali skoro vsi s svojo odsotnostjo.
—	Bankirji na konvenciji v Jolietu "Che Illinois Bankers' Association" bo imela te dni v Jolietu svojo petindvajseto letno konvencijo, in sicer v novem hotelu Woodruff Inn.
—	Jolietski Slovaki so imeli zadnjo nedeljo veliko slavnost. Obhajali so petindvajseto obletnico ustanovitve Prve Katoliške Slovaške Jednote v Z. D. Sev. Amerike, ki jo je ustanovil v Clevelandu, O., leta 1890. Rev. Fr. St. Furdek, znan tudi kot slovaški pi?atelj. P. K. Slovaška Jednota šteje v Jolietu pet svojih podružnic. Slavnost se je vršila v novi veliki in krasni dvorani župnijske šole sv. Cirila in Metoda, na voglu Henderson in Ehvood sts. Pričela se je slavnost s slovesno sv. mašo v slovaški cerkvi ob 9. uri dopoldne. Popoldne ob 3. uri se je pričel banket, ki je trajal do 7. ure zvečer in se ga je udeležilo do 700 oseb. Med banketom so se izvajale pevske in muzikalne točke pod vodstvom organista g. Johna Rezek. Predsedoval je banketu g. Andrew Bazik, predsednik dr. sv. Jožefa itd. Glavni govorniki so bili: Rev. S. Ivičič, neumorno delavni župnik slovaške fare; Rev. I. Gottschall iz Pullmana; Rev. Albert Olszewski, župnik poljske fare jolietske; Rev. John Olsavsky iz So. Chicaga, poprej slovaški kaplan tukaj; nadalje gg. John Jenco, Geo. Schlosser, Geo. Obsitnik, Stephen Ohla, John Hrivnak in drugi, Zvečer so uprizorili na velikem odru šolske dvorane neko lepo igro v petih dejanjih. In tako se je vsa slavnost dostojno zaključila, drugim lahko v zgled! ,
—	Slično slavnost so imeli jolietski Poljaki dne 26. sept., ko so prav slovesno obhajali petindvajsetletnico it-stanovitve društva Tadeusz Kosciusz-ko. Slavnost se je vršila v Sternovi dvorani na N. Chicago st.
—	Smrtna kosa. John Palovčik, rodom Slovak, je nanagloma umrl v soboto zvečer v svojem domu, 404 Chase ave. Zapušča ženo in sedem otrok. Pokopan je bil včeraj na slovaškem pokopališču sv. Cirila in Metoda.
—	Kolumbov dan je bil v Jolietu dostojno obhajan včeraj, dne 12. oktobra. Zaprte so bile šole, banke itd., in praznovali so sploh vsi mestni de lavci.
—	"Woodruff Inn", novi hotel jolietski tik zveznega kolodvora (Union depot), je dogotovljen in bo te dni otvorjen. O tem krasnem hotelu več o priliki.
—	Sedanja uprava mesta Jolieta si res prizadeva, da dobi Joliet lepše ceste in ulice. Letošnji stroški za cestne poprave in zboljšave so zelo veliki,
a še večji bodo prihodnje leto, kajti proračunjeni so na približno $400,000.
— Z delom za tlakovanje North Chicago streeta se zdaj prav žurijo, in če bo vreme ugodno, bode cesta tlakovana pred Božičem. Največje nepri-like so glede poprave obstranskih tlakov, pa upati je, da bo tudi to vprašanje povoljno rešeno o svojem času.
Cleveland, O., 11. okt. — (Slovencem!) Nek<5 čudno gibanje, in pa dejstvo, da Slovenci še dandanes ne vedo, kdo so, ali pa nočejo vedeti, mi sili pero v roko, da moram pisati, nekoliko razložiti, ali vsaj opozoriti dobro misleče Slovence na stvari, katere se delajo za hrbtom slovenskega naroda in ki nikakor niso v čast ali blagostanje naše naselbine. Brez ozira na to, kakšnega prepričanja je posamezni, pribi-jem dejstvo, da to, kar se zadnje čase počenja, ni v interesu našega ljudstva in njegovega napredka.
Judovska propaganda je začela širiti svoje umazane, hinavske ideje, ki groze zasužnjiti naš narod, ga odtrgati od lastne misli: slovenske samostojnosti, ter ga gospodarsko popolnoma uničiti. Ravno ko se je slovenska trgovina začela razcvitati, so prišle hijene s krivimi nosovi, ter pričele nalahko v začetku, potem pa čedalje bolj jesti slovenski kruh, ki po vsej pravici pripada slovenskemu narodu. — Ako poj de tako naprej, kam pridemo?!
Ni še dolgo od tega, ko se je izpo-sloval prostor, kjer naj bi imeli slovenski otroci svojo zabavo. In res, na prizadevanje nekaterih Slov&ncev je mestna uprava kupila zaželjeni prostor. Toda glejte in strmite! Na večer, ko se je prostor otvoril v navzočnosti več sto Slovencev, je za to najeti govornik pel slavospev — judom. Toda to še ni bilo dovolj. Ko je govornik nehal govoriti, se je sklonil k njemu neki jud ter mu nekaj zašepetal. lil takoj nato se govornik zopet dvigne ter vrže v obraz Slovencev še to le: Dragi otroci in vsi drugi! Morda vi še ne veste, kdo vam je preskrbel ta prostor, kjer se boste guncali. Zato vam jaz povem: ta prostor vam je preskrbel g. Sli., zatorej ga morate odsedaj naprej klicati z imenom "Dady", torej recite in zakličite vsi z menoj trikrat:
Živio dady Sh!...... In glejte, ni ga
bilo slovenskega veljaka, ki bi rekel: Tako ne sme dalje!... Si je najbrže vsak mislil, da mora tako biti.
Ampak "dady" je pa mislil drugače. Mislil si je: Mi krivonosi judje Slovence lahko še bolj potegnemo. In res, ta "dady" je zbral še štiri jude, med njimi enega krščenega, in ta klika si je vzela za nalogo, izkoriščevati slovenski narod kar največ mogoče.
V ta namen so si izmislili za prvo silo ''Karnival". Kaj pa je to? — To je, skoro bi rekel, nekaka ciganska navlaka, potom katere se na najrafinira-nejši način izpreša iz ljudstva težko prisluženi denar. Na zunaj razpno neke vrvi, nanje obesijo par sestradanih akrobatov, potem, če treba, najamejo kako oglušno godbo, — in biznes se lahko takoj prične. In to je vse zastonj. Nekaj drugega pa ni zastonj. Postavljene imajo namreč neke ciganske šotore, v katerih kažejo stvari, ki niso v noben pouk naroda, še manj pa v moralen dobrobit slovenskih otrok. Splošno rečeno, je ta karnival navaden "humbug", čin judovske premetenosti, kateri hočejo v svoji nenasitnosti iztisniti zadnji cent iz našega ljudstva. Kdo bi pa ne, saj imajo ti štirje judje, katere sem prej omenil, od vsega denarja, kar se bo nabralo na kar-nivalu, 30 odstotkov!
Najbolj žalostno pa je, da so se skoro vsi slovenski trgovci, s par izjemami, dali preslepiti judom. Za okrasek hiše so plačali 50 do 100 dolarjev. Sramota! Med tem ko je marsikatera slovenska družina v pomanjkanju, ker je oče ali bolan, ali nesposoben za delo, med tem ko marsikateri slovenski otrok nima zimskih čevljev, ko nima gorke obleke, ki bi mlado telo varovala pred mrazom, med tem nekateri sloven-ki trgovci, ki žive izključno od slovenskega naroda, mečejo denar v judovsko malho, in tt^ za prazen nič, samo zato, ker so jim nataknili par zastavic na vrata. Je li to narodnost?! Je li to tista krščanska ljubezen do bližnjega? Kljub temu, da se vedno naprej in naprej tepo po svojih katoli-ško-jetičnih prsih, vkljub temu bi mi slovenski delavci ne imeli ne cerkve ne šole, ako bi bili odvisni od teh mag-natov, ki so se z žulji slovenskih delavcev postavili na noge. In sedaj, ko bi lahko in bi morali po svoji inoči tešiti bolečine našega naroda, iz katerega so izšli, pa mečejo slovenske petdesetake in stotake — judom. Ali ^i je to hvaležnost zaslužil slovenski narod, ki je vestno goji! geslo "Svoji k svojim"?! To je hvaležnost človeka, v katerem je zamrl vsak čut poštenja in časti. Vkljub temu slovenski narod potrpežljivo molči, a bridko čuti, da ga brat ne pozna v bedi. Kdo bi si mislil, da smo tako daleč!
Poročevalec.
Umrl je v soboto. Bolehal je dalj časa. Rojen je bil v vasi Dolgo Brdo, fara Gorje, Kranjsko. S svojo družino se je pred mnogimi leti podal v Ameriko, kjer si je postavil domačijo. Žena mu je umrla že pred več kot petnajstimi leti, sedaj pa zapušča 7 sinov in 3 hčere in precej vnukov in enega brata v državi Washington. Stregle so mu hčere, pa tudi sinovi so ga lepo hodili obiskavat. Pogreb je bil ob deseti uri s peto črno sv. mašo. Bil je.član društva sv. Štefana in so se tudi društveniki udeležili pogreba. Bog mu daj sv. nebesa! Prizadetim pa iskreno sožalje.
Snoči je naletaval sneg, da smo videli, kakšen bo letos.
Pozdrav rojakom!
John Poglajen.
e počasi zibali naprej, vrhutega je ve- stvo pa je dalo po vojakih priredili
ter vzdigoval cele oblake prahu, da smo se ga pošteno naužili. V Tuhovu smo se nastanili na. dvorišču precej premožnega kmeta ob Biali. Mesto je v bojih, ki so se tu vršili, hudo trpelo. Mnogo hiš je požganih, druge so močno razdejane od granat večjih topov. Tudi velika Marijina cerkev,
bakljado z godbo po mestnih ulicah.
Dne 7. junija je bil odhod iz Miele-ca. Dobili smo bili povelje oditi v oddaljeno mesto Pževorsk, ki je že blizu Jaroslava. Čakala nas je torej precej dolga vožnja. Odpeljali smo se že ob 5. uri zjutraj. Ko pridemo nekoliko iz mesta, zapazimo na visoki topoli
kjer je znamenita božja pot, je dobila j velikansko gnezdo, v njem pa velikega precej poškodb. V mesto so dohajali ptiča, večji transporti ujetih Rusov in tudi gledala doli na nas, češ, kaj mi pa ti
ranjencev se je veliko nahajalo tam. V že kalijo jutranji mir. Videli smo
Ko je bilo delo od Lancuta do Li žajska izgotoVljeno smo se dne \1-J-nija preselili v Pževorsk, kjer smo® stali skoro tri tedne. Z našimi vo> mi smo se najprej nastanili Prl z!; poškodovani pivovarni nekega P°-skega plemenitaša, potem smo f
selili na neki vrt sredi senčnega
nega drevja. Tla tega vrta so
bila t*
tako shojena, da se ni skoro po:
iznaii
KAKO SO NAŠI VDRLI NA RUSKO.
(Iz "Slovenca".)
St. Stephen, Minn., 8. okt. — Slavno uredništvo: — Minuli pondeijek smo spremili k večnemu počitku enega izmed prvih naseljencev, Matija Justina.
bližnjih strelnih jarkih pa je še ležalo ' Galiciji že v več krajih gnezda te ve-več mrtvih vojakov naših in ruskih, like, tu prav udomačene ptice. Gnezdo katere so potem šele ta dan pokopali, ima najrajše na visokem drevesu ali pa — Kraj z okolico je prav prijazen, na slemenu strehe. Slaba pot nas je Skozi dolino teče Biala, iz bojev dobro vodila po ravnini skozi velike borove znana reka. Ob njenih bregovih rasto gozde. Bilo je zelo vroče, zato smo
Bila je štorklja, ki je zvedavoJ'da bi bila tu kdaj trava rastla.
čuda, Bog ve koliko trenov se ie£ že poprej ustavilo na njem. Od vorska so naši retablirali v neka) brzojavno progo v daljavi 43 k® Tarnogroda, ki je že v Rusiji dosti dela a vendar so ga h|trl
t"UMU	^ •j J	■ - ~ - - ■ ------- o----------j	'•uvv> - — . ~	-------... — j ~ ,---- ^ ..
vrbe, v katerih drobe slavčki svoje mi- bili veseli senčnega gozda. Krog 10. delavci. Ni zato čuda, da je D«
je
dobro izvršili, kar dokazuje, naši fantje in možje pridni in
izu'i"
le pesmice. Sadno drevje je bilo v ure smo se ustavili pri nekih lesenih najlepšem cvetju, kakor bi bilo pokrito kočah ter skuhali kosilo, po katerem
Pismo dobrepoljskega učitelja Franc Keržiča.
Kakor že v zadnjem pismu omenjeno, se nahaja učitelj Fr. Keržič pri rezervnem brzojavnem oddelku št. 16 ter piše ob prestopu ruske meje dne 2. julija svojemu tovarišu Sch. sledeče zanimivo pismo:
7. julija 1915.
Dragi Slavko!
To pismo Ti pišem iz Rusije, katere meje smo prestopili 2. julija. Moji zadnji dopisnici upam, da si prejel. Veseli me, da mi tudi Ti včasih kaj poročaš, saj veš, da vedno rad zvem kaj je v domovini novega in menda ne mine ura, da bi misli slehernega tu izmed nas ne pohitele doli v ljube nam kraje. Posebno nas je mučila skrb, ko smo zvedeli, da je naš verolomni zaveznik začel stezati svoje tatinske prste po naših lepih deželah. Toda sedaj slišimo vedno ugodna poročila za nas, da jih naši tam doli dobro klestijo. Prav jim je, tem hinavcem, da bi le kar največ batin odnesli za njih zvestobo. To bo naše največje veselje.
Sedaj naj Ti pa opišem nekoliko dogodkov iz našega življenja v zadnjih dveh mesecih. Zadnjič sem Ti bil obširneje popisa! razmere na Cienjavi, mali va^i blizu Novega Sonca, kjer je bilo naše zimsko bivališče. Koncem aprila, ko se je vse pripravljalo na novo veliko ofenzivo proti Rusom, smo bili tudi mi dobili povelje za odhod. Napočila je bila zopet doba novega neutrudnega dela, ki ga imamo še sedaj vedno dovolj. Zadnje dni smo videli neprestano premikanje nemških čet proti vzhodu. Noč in dan so se vrstili razni nemški oddelki: infanterija, ka-valerija in artilerija. Vmes so pa švigali urni avtomobili s častniki, sanitetni in tovorni avtomobili ter se vrstili raznovrstni vozovi trena. Občudovali smo., mnogo lepih, težkih konj, ki so bili nekateri res krasne živali. Slutili smo, da se pripravlja nekaj posebnega, a tudi nemški vojaki so nam pripovedovali, da bomo kmalu slišali o ruskih porazih. To se je pozneje res uresničilo.
Mi smo odrinili s Cienjave zadnjega aprila zjutraj črez Novi Sonč proti Zakličinu, čez 40 km daljave od Novega Sonca. Bil je lep pomladanski dan. Solnce je že pvecej pripekalo, da smo se začeli potiti, tudi velik cestni prah nas je nadlegoval. Vendar smo šli z nekako veselimi srci od tam, ker smo vedeli, da nas čaka novo živahnejše življenje.
V nedeljo, dne 1. maja snio že dospeli do Zakličina. Najprej smo se ustavili blizu mesta v vasi Biešnik, v ozki dolini ob prijaznem potoku kraj novega šolskega poslopja, šola šele pred par leti nova, je vsa opustosena. Oken in vrat manjka, o klopeh in drugi opravi tudi ni nikakega sledu. Stene* in tla vsa zamazana od konjskih odpadkov, kajti sobe, kjer so se prej bistrile glavice poljske dece, so bili Rusi spremenili v konjske hleve, vse polno gnoja je po tleh, spodaj v kleti pa za ped gnojnice, zato se ni razširjal nič kaj prijeten duh naokrog. Dobro je bilo, da smo jo drugi dan ze pobrali odtod v mesto. Dne 2. maja se je pričelo z delom. Napeljevali smo brzojavno žico čez Senijehov proti Gromniku, vzvhodno od Zakličina. V par dneh je bilo delo že dovršeno. V Zakličinu >mo bili prav blizu bojne črte, le par km od nas sto stale nase baterije. Videlo se je zlasti ponoči, kako so švigale krogle, svetili žarometi in svetilne granate. Topovi so pa Kr' meli, da se je tresla zemlja in ozračje.
Dne 4. maja smo se selili v Grom-nik. Tu je bilo zopet več linij popraviti. Gromnik je večja vas, ki je veliko trpela od vojske. Nekaj hiš je popolnoma podrtih, druge hudo poškodovane. Oken in vrat ni skoro nikjer. Tudi kolodvor je zelo poškodovan. Tu smo imeli v enem lokalu telefonsko postajo, mlad Oger, četovodja železu, polka pa je tu opravljal službo postaje načelnika, dokler še ni bilo civilnih uradnikov. Soba ni imela ne oken ne vrat, zato smo za vrata pribili vojaško odejo, okna pa zadelali s plahtami, ker bilo je ta dan zelo mrzlo, bril je namreč oster veter od vzhoda. Tam se je je še eno noč culo močno streljanje, polagoma je pa pojenjalo, ker so J° Moskali začeli pobirati pred našimi.
Dne 6. maja smo se tudi mi vzdignili ter odšli v severno smer v 9 km oddaljeni Tuhov, kjer je oddelek naših že popravljal brzojav ob železnici-Vožnjo smo imeli slabo. Ker je bilo pred nami dosti drugega trena, smo jo
s snežnobelo odejo. Vse je duhtelo. Vsa narava je bila zopet oživela v najlepši majniški krasoti.
Ko smo bili tu okrog gotovi, smo dne 9. maja odšli v Tarnov. Med potjo smo videli precej globokih jam, ki so jih izvrtale granate, a še večje so
smo takoj odrinili. Krog 4. ure po-' poldne dospemo v malo mesto Kolbu-šovo, ki ima samo pritlične hiše. Od tu dalje je bila cesta veliko lepša. Pro-j ti večeru dospemo v malo vas ter se ustavimo na lepi ravnini, kjer smo o-' stali čez noč. Bil je lep večer. Fantje li
bile one pri Tarnovu od velikih 42 cm1'" možje, dasiravno precej trudni po možnarjev. V tako jamo bi se lahko i 32 km dolgi hoji, so bili dobre volje, skrila precej velika hiša. Ni čuda, da j Oglasili so se naši tamburaši na tam-so se Moskali tako bali teh granat ter.b""cah, ki jih je pozimi izdelal na Cie-urno odnesli pete, da se je kar kadilo "javi prebrisan poddesetnik doma iz
za njimi. Tarnov je veliko lepo mesto ter od vojske ni preveč trpelo. Prebivalci so bili prihoda naših vojakov
Ribnice. Za njimi pa je zadonela slovenska narodna pesem v mirno tiho noč ter se razlegala daleč po širni gali-
silno veseli, posebno še židje, ker pod ški planjavi. Vaščani Poljaki so z od-
Moskali so morali brezplačno trdo delati pri najnavadnejših delih, kar ni bila majhna pokora za te umazane či-fute, ki se pečajo večinoma s trgovino.
Na Vnebohoda dan 13. maja zjutraj smo zapustili prijazno mesto ter vozeč čez Pilzno dospeli popoldne v Dembi-co, mesto 23 km vzhodno od Tarnova. Tudi to mesto je zelo trpelo. Skoro polovica hiš je požganih in razdejanih. Res žalosten pogled.
V Dembici smo dobili povelje, da popravimo brzojavno progo ob železnici, ki se blizu mesta odcepi proti severu. Najprej je odšel na delo en oddelek, a drugi dan 15. maja smo se že ob 5. uri zjutraj tudi ostali spustili za njimi. Nebo je bilo prepreženo s temnimi oblaki in vsak čas je bilo pričakovati, da se vsuje dež. Tudi silni veter je vel od severa ter nam trosil prah v oči, da smo komaj gledali. A polagoma se je nebo zjasnilo in tudi veter je pojenjal. Krog 10. ure dopoldne smo dospeli v kraj Žohov, kjer smo na sredi trga imeli tri ure "rosta",
prtimi ustmi poslušali petje lepih slovenskih pesmi, menda takih v tem kraju še niso bili slišali. Zjutraj zara-na zopet odrinemo ter kmalu dospemo do Glogova, kjer smo imeli zop^t nekaj ur odmora, da se odpočijemo in okrepčamo z "menažo". Tu smo dobili tudi navodila glede našega nadalj-nega dela. Popoldne okrog 5. ure pa dospemo v večje mesto Ržesov ter se nastanimo na dvorišču ulanske vojašnice ob periferiji mesta. Tu je pospravljalo in pometalo veliki prostor več ruskih ujetnikov pod nadzorstvom nemških vojakov. Drugi dan zelo zgodaj je že en oddelek našega moštva odšel na delo proti Lancutu, odkoder je imel popraviti brzojavno progo do Ležajška. Popoldne tega dne smo tudi drugi dospeli v Lancut. To mesto nam je bilo še od lanskega leta dobro v spominu, ker smo tu meseca oktobra bivali kakih 14 dni pri tovarni špirita grofa Romana Potockega. Tudi sedaj smo se nastanili v bližini te tovarne, kjer je bilo že dosti drugega trena.
oddelek že parkrat posebej p° od brzojavne direkcije 4. armade zadnjič so bili v armadnem povel1"' samega vrhovnega poveljnika n8. vode Friderika pohvaljeni vsi t>r™ ni oddelki in železniški polki, k' tako kratkem času popravili vel' 0 lometrov železniške in brzojavk' ge. Naš g. stavbni komisar >n!* Lavrenčič je bil pa že pred ne a). secev odlikovan z zlatnim z?*™
križcem s krono. — Ga pihnem0'
Iz Pževorska je bilo še več drfj dela. Tako so naši gradili tudi javno progo ob železnici na bregu Sana v daljavi 50 km- * .j
obisk'"
med katerimi nam je kuhar pripravil . Bilo je tu tudi nekaj Cehov, ki so nas menažo. ' Okrepčani odrinemo ter ob zvečer kratkočasili z lepim sviranjem 3. uri dospemo v dokaj čedno mestece . na gosli. Mielec. Prostor za bivanje smo si iz- j brali ob cesti zunaj mesta. Tu smo ostali 12 dni. Popraviti je bilo precej brzojavne proge. Nekaj nas je pa pod vodstvom našega g. stavbnega komi-
krat nas je bil v tem me^tu ski zrakoplov, vrgel je nekaj so napravile precej škode na ru. — Blizu vrta, kjer je bil n3^.., je veliko mestno pokopališče, P® z visokimi listnatimi drevesi, pokopanih več naših,
nemških Vi
skih vojakov. V nekem S™^;? skupaj pokopanih krog 30 ^ J Ob grobu stoji' velik lesen kr'^ pisom "Es starben fuer Ka»e . Reich": Na tablici pa so iinenS
do
1.1
kov, ki so padli od 15. maja -nija. Tako počivajo na istem r.j
lišču Avstrijci, Nemci in Rusl; ^
ljenju sicer sovražniki z Rus1' '
daj mirno v bratski slogi v
kih brez, košatih lip in gabrov^
leč od svoje domovine s krvj°.
ni zemlji gališki čakajo vstaje"^
tat
Smrt pobrati pod lopato, " je beli dan.
Dne 1. julija smo iz Pževof šli proti severu v Rusko P0'JS > bivamo še sedaj. Ce bo ®°?fj|j|» Sre.J bom že kaj poročal o drug1 ' ' našem bivanju v Rusiji.
Bodi mi iskreno pozdravUe -jf tudi vsi drugi znanci v "poVl-Tvoj France.
■sK
— i
velike terera mada Ljublj mestn »ih p, »emšk
v Nov «tihs<
- I
jim & Wan: Dragi faj ie feksn,
Jiemo šmarni se je ■rišem,
Lašča
dobili
*e en
leni
Delay
služit,
kraja'
Volča
ska i
Suber
kernij
Hark!
Prebil
sejmi
od i v°zili vali 9 visi
carsk
g-
sarja opravljalo službo na provizorični telefonični postaji. Telefonista sta bila dva podčastnika, dva moja kolega in jaz smo pa pisali in raznašali razne telegrame. To precej naporno službo smo opravljali skozi teden dni, dokler niso prišli sem vojaški brzojavni uradniki. Bivanje v tem mestu je bilo še dokaj prijetno. Blizu nas je tekla reka Visloka, v kateri smo se umivali in kopali. Ob bregovih je kakor ob Biali tudi tu mnogo vrb, v katerih imajo slavci svoja bivališča. V mestu je sicer nekaj požganih hiš, drugače pa ni še preveč trpelo. Ugajalo nam je, ker je bilo v njem še dokaj snažno. Tudi v bližnjih vaseh je bilo videti, da se ljudstvo še dosti briga za snago. V mestu je precej čednih hiš in nekaj lepih vil. Nekega večera je nastal v judovskem delu mesta velik požar, ki je uničil pet hiš. Strašno je gorelo, kajti bilo je vse siilio, a vode malo in tudi gasilnega orodja nobenega. Judje so preplašeni letali z velikimi culami o-krog in žalostno vpili "Ovaj, ovavj!" Na pomoč prihiteli vojaki so gasili kolikor je bilo mogoče, da se ogenj še bolj ni razširil ter se jim je pozno v noč posrečilo ustaviti ogenj.
Dne 20. maja je odšel večji del našega moštva proti zahodu. Postavili je bilo brzojav od Dombrove proti Ščucinu, mestu ob Visli. Nekaj nas je ostalo še v Mielcu, a smo čez tri dni tudi mi odrinili tja. Vozili smo se po slabih stranskih potih. Po onih krajih so se kolesa globoko udirala v mehki svišč. Vse naokrog se razprostira nepregledna ravan. Kamorkoli se ozreš, ne vidiš nobenega hriba. Po ravnini »o gozdovi in rodovitna polja, a mnogo sveta je letos neobdelanega. Povsod ob potili so nasajene v dolgih vrstah vrbe, breze ali jelše, kar dela na človeka še dokaj ugoden vtis, da pokrajina ni videti preveč pusta in dolgočasna. Proti večeru smo dospeli v Vadovice, kjer smo prenočevali na dvo rišču vaškega župnišča pri velikih gospodarskih poslopij. V vasi je lepa nova cerkev, zidana iz rdeče opeke. Drugo dopoldne smo bili že v ščucinu. Z vozovi nismo smeli v mesto, ker je ravno ta dan prišel sem prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef, ki ga pa nismo videli. Sčucin je malo pa dolgočasno mesto, oddaljeno 1 km od Visle. Delo je bilo tu končano in čez dva dni smo jo zopet pobrali po prejšnji poti nazaj v Mielec na stari prostor, kjer smo ostali še en teden. Imeli smo delo proti severu do Bora-nova, katero je bilo tudi kmalu dovršeno. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je oddelek udeležil sv. maše v mestni cerkvi. Ta dan smo tudi zvedeli veselo novico o zavzetju Pžemisla po naših vrlih četah. Veselje je bilo splošno. Na večer je bilo mesto razsvetljeno. Etapno štacijsko povelj-
HHHHlHlHffl^^^
B BOL V HRBTU
5
rs iS
E5
5 5
J=
Es Es r=
»2 J5
E
a
a
g. Štefan Plačko, 11 ;,al rietta, N. Y., nam j« »"
Bledeče:	^MleSI"
"Trpel sem vsled
in v straneh se hitro prežene z rabo
S
everas
Gothard Oil
**------- j
v hrbtu in straneli "\£Ia eo pet let ter sem {asom poiskusal r zdravila toda brez U""^, Čital sem v VaSero Al p). nahu o Severovem l>oi _ skem Olju ter Benie:'fjD« iskusil in »o mi b?!" kmalu izginile. L^'V di rečem, da jo izbori>"pti. per bolečine v nogafr^jo poročam ga vsim, k' jm.' vsled krajevnih J01 .
(Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper
revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečino in poškodbe.
Je mazilo preiskušene vrednosti.
Cena 25 in 60 centov.
RANE,
otiske, ureze, rane, tvori, bule. pekline in ožj?® se hitro zacelijo-se nadene
(Severovo Z^jfc" Mazilo). Gena *
Severove Prlpravkf so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severov' nite nadomestitve. Ako vas ne moro lekarnar založiti, naročite Jih 0(1
Z«""

„ W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids

Iz malega raste vel
. *meti
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite > starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto-
.. ogebfl0
Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ai» o
kil1

na prihranke,
pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Nasa nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
banka Je
The a Joliet , Natio*3'
Bank
o.
H

JOLIET, IL^
»tva Post
v
Hi
Mr
IZ STARE DOMOVINE.
I—.
kranjsko.
-J
Gospodarska vest. V mesecu av-CTsm Je v Mestni hranilnici v Novem i/ T?'" 231 strank vložilo 139,927 K 10 160 strank vzdignilo 33,588 K 45 v, °reJ več vložilo 106,338 K 65 v; 2 •ankam se je izplačalo hipotečnih »»Jil 7000 K. Stanje vlog 3,808,898 " v- Denarni promet 457,672 K v' Vseh strank bilo je 880.
VeT V ustavah. Povodom zavzetja t 6 trdnjave Brest-Litovsk, pri ka-em uspehu je zlasti avstrijska ar-
I-]iibl'Znamenit0 soclel°vala, je bilo v m Jam 28- .avgusta poleg javnih in
aih ,tUd' jako veliko števil° zaseb" „ Poslopij okrašenih s cesarskimi,
v ^klmi In turškimi zastavami. Tudi <til,°U'm mestu in drugih večjih mc-06 so razobesili zastave.
jim" 12 1Uskega ujetništva se je svo-ka itansem v Ljubljani oglasil iz
Drari Ubernije Ivan Mollar- P'še: K' stanši! Najpoprej Vas vse sku-
t.njan,^ Pf Javljam in Vam nazna-^etniš naha j am tu na Ruskem v 'jenioTi"' Tu delam pri knaPih: k°P" imanir,	Godi se mi Prav dobr°;
se je "ega.d°volj. — Joip Grebene rišem °i l1 iz Volčanska svojim sta-LašpJi S° v Dvorski vasi pri Velikih dobili k i,- ' ' ne vem, ce ste
še enk m°j° kart0 ali ne' Vam nem Jat na znanje, da živim v voj-De]av J.etništvu zdrav in zadovoljen. služi niC0 miam in delo tudi in si za-
kraja- vV°bak' Pozdrav iz daljnega ^dne 28- iulij'a 1915-
ska pok® poleg Izjuma in Slavjan-^ubern"^^1"5^0 mestece harkovske berniieJe' ^'avno mesto rečene gu-Hark0vta je Harkov, ki leži na stoku
PrebivaL-e •" ~0pana ter šteje i74.840
^i. zlJr
■ dStl oni o sv. Trojici, ki traja
Slovenci, ki so se
vali9Q narkov, so zlasti občudo-
visi 5rJletrov visok zvonik, v katerem
Znameniti so harkovski od i '	oni o
Vozi]'; skj5' ^unija- Slovenci, ki so se vali 9q ■■ °Z1 ^arkov, so zlasti občudo-visi srebrtr°V V'S°k zvon'k. v katerem SJ J&Srečn0 tr'l ZVOn v spomin, da se je r-ar<ka 1- d"e 17" oktobra 1888. leta
s tračX2,1V° je dv0n,i Vlak Sk°"
daleč od i, 0 se Je zgodilo 14 verst Simferpoo| rk°va, na progi Harkov-1894 P" ®ork'h, kjer so pozneje zgradili veliko cerkev. —
k°'°dvoru begunec. Na glavnem •Šal 0clli ' y Ljubljani je nekdo prodajani kruJia,0Čim vojakom ljubljanski : 1 P° 1 K 40 vin. hlebec. Pri-
šel
<ier"liu k'",""0 p°šten človek, ki je o-jakoii, Po, Pobral in ga prodajal vo-nato pa ° cajni ceni, to je po 44 vin. iec cen •1'0khcal stražnika. Navija-^ossit, U g.oriški begunec Boštjan ^0varj'ati',!! moral zaradi tega za

Je bil obs Kole
Pred ljubljanskim -sodiščem
ioj£n na 3 tedne zapora.
bar j^ozdr V Mub'jani- Marija Škra-| "išiiice i, in je izpuščena iz bol-
; VPjan, ki jfh',0" je U,di delavec lvan
v'brijo,ei V konturnacu kot nosi-lbolnišniCi°u' ^lojzij Kastelan je še i je edim' se ni Prost vibrijonov. 0,er0. Clvil"a oseba v bolnici za
'ASt Janez v '' S° za kolero: infa,Ue-
nt°n Zel,"°eroes- Madžar, topničar
iz čel Sn,ber' Benedikt Podgor-
lCri vojak1-0?"*- - 0b°'eli so na ko-
v^tne/r . Abramovič, Ludovik
Vfufman 'N nS'PtGelbenegger, Rudolf
, adimir' c. '-udwig, Milan Ristič len., ■• „ ot}~-
i,Rnacii 2o„uam0t0vič- Josip Zel. in '.tr'ie	- Dne 2. sept, so do-

, l)e voi.,i , l"lc sept, so (10-"išnic^ »t . hacilonosci. - V ateri Jttnai ,ero je 35 bolnikov,
Kmal» ozdravijo.
■i- ■ 'jubli-i ','S.a' ^ "Leonišču"' je b r	'h krogih znani Mak-
Vi-*}' PoSki P0t,,ik' p0 da'jJi
ti« jani j" ah,so ga dne 4. sept,-in ar> soprn m'	Belič, rojena
I ^Qif0-tiln'^arja Ra finskega svetnika jo 5aČe Pri 'zJ'a dunajski cesti, po-' sept. eksarju"
Pokopali so
dekoriranje Kranjca, v nedeljo 29. avg.
se občina Mošvald izloči iz občine Kočevje in postane samostojna.
—	Osemdesetletnico svoje starosti je obhajal Ivan Saje, nadučitelj v pokoju v Št. Jerneju na Dolenjskem. Jubilant je opravljal težavno učiteljsko službo celili 47 let v raznih krajih, večinoma pa v sedanjem svojem bivališču. Z izredno marljivostjo in šted-ljivostjo si je postavil v lepi dolenjski vasi lično hišo, svoje otroke je vzgojil skrbno, narava pa ga je obdarila z nenavadno trdnim zdravjem in s čilim duhom. Vzlic visoki starosti hodi Iv. Saje pokonci, kakor pred petdesetimi leti, s humorjem pripoveduje poslušalcem neštevilne zanimive dogodljaje, ki jih je doživel v službovanju, ali pa po mnogoštevilnih potovanjih, pred katerimi se ni strašil tudi ne v poznih letih.
—	Praznovernost žensk. Pred sodišči se večkrat dogajajo slučaji, v katerih nastopajo ciganke kot obdolženke zaradi goljufije, storjene s tem, da našim kmeticam izvabljajo denar pod pretvezo, da bodo rešile kako dušo iz vic ali pekla. Bil je zopet slučaj, ki se je sodil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ko se je dala neka ženska iz litijskega okraja ob železni cesti od mlajše ciganske tako ogoljufati. Ciganka je rekla tej kmetici, da neka duša iz njene hiše grozne bolečine trpi in da bo treba to trpljenje odpraviti, naj ji da nekaj denarja, da bo plačala za sv. maše, češ, da je njej dana moč, da jo bo rešila, da ima ona posebno dopadajenje pri Bogu. Dotična ženska ji je verjela in ji je tekom nekaj tednov izdala v več zneskih 1040 kron. To so bili njeni prihranki iz mladih dni; pa tudi možu je vzela denar in ga je dajala tej ciganki. Ciganka ji je rekla, da bo dušo rešila, rešena duša pa ji bo prinesla lonec denarja, ki je nekje v njeni hiši zakopan. Potrebovala je tudi neko obleko, da bo o plonoči hodila na križpota, da bo videla dušo. Naša kmetica ji je dala tudi zahtevano obleko. Na obravnavi je ta ženska izjavila, da je mati petih otrok in da ie njen mož dober posestnik. Rekla je, da je tako ravnala iz usmiljenja do duše in pa, ker se ji je lonec zlatnine do-padel.. ki je baje zakopan v njeni hiši. Povedala je, da je ciaganka, ko je denar že dobila, molila iz nekihbukvic in ji velela, da naj moli očenaš, kar je ona storila.
—	Predpisi za izdelovanje peciva. Razglas deželne vlade na Kranjsko z dne 31. avgusta 1915 o izvršitvi ministrskih ukazov z dne 11. avgusta 1915. Na podlagi ministrskih ukazov z dne 11. avgvusta 1915 zaukazuje deželna vlada: Izdelovanje drobnega peciva ostane za zdaj prepovedano. O-brtniško izdelovanje necukranega pre-pečenca (vodenega prepečenca) je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem deželne vlade. — Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz pšenič-ne krušne moke ali iz ržene moke ali iz poljubne zmesi teh vrst moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov ali 490 gramov. — Cena po določilih par. 4 izdelanega kruha s težo 980 gramov se določa na 52 vinarjev in onega s težo 490 gramov na 26 vinarjev. — Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo oddati kruh v najmanjši teži 70 gr. za ceno 4 vin. — Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in droženega testa, ki ima v sebi kot glavno sestavino moko, jajca, mast, mleko in majhno množino sladkorja, kakor pogače, kolači, potice, predpustni krofi in podobno je prepovedano. Ravnotako je pekom in slaščičarjem prepovedano prevzemati v zasebnih gospodarstvih izdelano masleno (listnato) in droženo testo, da ga sprečejo. — Ta ukaz se mora nabiti v prodajalnah in obratovalnicah.
PW;ePor°čajo:
«ie
Jio
— Na vizitacijskem potovanju. C. kr. komisar avstrijskih pomočnih društev, Rudolf Abensperg in Traun, je došel v spremstvu c. kr. ritmojstra Frana grofa Thurn-Valsassina na vizi-
a[ol .. _______ al ^ , natlo tacijskem potovanju s Koroškega dne
dek°riraZ1; da Proslave slavnost-l1' scPtembra v Ljubljano, da pregleda
naprave "Deželnega in gospejnega polnočnega društva Rdečega križa".
častniki
ma ■ 0rira„ie i d pr<>slave slavnost V, ! ^Se krfPOralaI. Opeke, do O sve .5 Cer,knici' k' je dobil >ornNeljn kT na. abrostnem tra-U ?°Cnik Mildner ■* stotl,'je. "ad-
orisai "je: fronti s' ' J" Je pokazal
in mo-

- na
skCB n°Ri, ki ■ v	ra-
»o drobca j« .Je dobil "d šrapnel-
v^..,tako »z:: i! ^ V "0»-
Se ok
revajoč, od ra-

"adr '»''ko DoZVOJe Presvitli
iak10r^»ik, CU ' jc Poudarjat ie " In,a,no take vo-ift« je goVOr2rKa. zaK°tovljena." ' OH ava!" Vla K Poz,von, na trikrat-mVo arj" "avdu.šeno se Mvo temu pozivu.
Je
r°čili va
t);
'arilo
V.. ^dnik?aS Scl,warz , "nanet Jani 47 v ,, .
K za okrepčcvalno
Pos^J-iubli,
so 1Z-"ega ravnatelj-

—	Odlikovani častniki. Podpolkovnik generalnega štaba Milan vivtez Bleivveis-Trsteniški, sedaj dodeljen nekemu samostojneitfu oddelku ob seve-ro-vzhodni fronti, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem lil. razreda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega ponašanja pred sovražnikom. To je že tretje odlikovanje našega ljubljanskega rojaka v sedanji vojni; preje je že dobil red železne krone III. vrste, od nemškega cesarja jc bil pa odlikovan z železnim križem. — Vojaški zaslužni križec III. razreda jc prejel nadporočtiik 7. lovskega bataljona Josip Kos, rojen Ljubljančan. — Cesar je podelil zapovedniku "varaždinskega' pešpolka št. 16, polkovniku Rajmundu Budiiigerju, plemiški stan. — Cesar je podelil generalu von Arzu, osvojiteiju Brest 1 .itovska, veliki križ Leopoldo-vega reda z vojno dekoracijo.
—	Imenovanja. Povodom 85. cesarjevega rojstnega dne so bili naslednji črnovojniiki četovodje imenovani za narednike: Fr. Božiček, Friderik Med-
ved, Jožef Lesjak, Tomaž Križanič in Peter Mesič.
— Odlikovani vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila infanterist 70. pešpolka Josip Kokalj in računski podčastnik 3. stavbne divizije R. Čepe. — Srebrno hrabrpstno svetinjo I. razreda so dobili: četovodja 5. dragonskega polka Nikolaj Koščak, četovodja 12. saper-skega bataljona Martin Kovač in praporščak Teodor Verhovc ter kadet Gvidon Zupan, oba 97. pešpolka. — Srebrno lirabrostno svetinjo II. razreda so dobili: korporal Alojzij Bovc, doma iz Grahovega pri Tolminu, četovodja Ivavn Gerdaj, korporal I. Stih, desetnik Josip Lipnik. infanterist Simon Vidnik, korporala Josip Mlakar in Fran Starmuš, desetnika Ivan Šare in Ivan Vunšek ter nadomestni rezervist Fran Hrovat, vsi 7. pešpolka. — Bronasto lirabrostno svetinjo so dobili: računski podčastnik Ljudevit Mi-hič, predmojster I. Uranič in topničar Anton Jevsenak, vse pri 9. topničar-skem polku; četovodja Ignacij Kuhlej, enoletni prostovoljec desetnik Ivan Lipnicki, infanteristi Fran Juri, Josip Kabuš, Josip Kučič, Josip Rošej. Tomaž Urbas, Filip Troj ar, črnovojniški četovodja Edvard Habernik ter infan-terista Anton Kobau in Ivan Rebernik, vsi pri 7. pešpolku; dragonec 5. dragonskega polka Fran Marenče ter korporal Fran Okrajnik in infanterist Fr. Pavrič, oba 27. pešpolka. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadlovec 8. lovskega bataljona Božidar Stepančič in četovodja tit. narednik 47. pešpolka Viktor Golob. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja telegrafskega polka Ivan Zupan in mojster 3. trenske divizije Fran Majcen. — Srebrno lirabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila: patruljni vodja 17. lovskega bataljona Martin Ivoritnik in kadet 17. pešpolka Adolf Šipek. — Bronasto lirabrostno svetinjo so dobili: Spanner in Veliko-nja, oba pri 47. pešpolku; Wagner, 26. domobr. pp.; Kobilca in Skvarča, oba pri 27. pešpolku; Trebše, 7. lov. bat.

L
ŠTAJARSKO

tako, da je po osemdnevnem trpljenju zatisnil oči.
— Gotovlje. Josip Škafer, sin tukajšnjega posestnika Frana Škafer, se je že čez leto dni vrnil iz ruskega ujetništva kot invalid. Dne 24. avgusta je pisal svojemu očetu iz mesta Mosty (Bruex) na Češkem pismo, v katerem mu opisuje svoje dogodke. Škafer je bil lansko leto dne 26. avgusta težko ranjen v desno nogo in bil nato od Rusov ujet. V ruski bolnišnici so mu kmalu nato nogo odrezali. Rusi so ga spravljali iz bolnišnice v bolnišnico. Bil je v Brodali, Kijevu, Moskvi, Voronežu, Saratovu in Petrogra-du. Škafer toži o velikih težavah in trpljenju, ki ga je moral radi ran prestati. Kot invalid je bil Škafer menda kot edini Slovenec prideljen onim avstrijskim 180. ujetnikom, katere so na Švedskem zamenjali za ruske invalide in jih odpeljali čez Nemčijo v Avstrijo. Dne 20. avg. so došli v nemško mesto Sasnitz in dne 22. avg. že v češko mesto Mosty, kjer so invalide z velikim veseljem sprejeli. Mesto je bilo v cvetju in zastavah, godba je spremljala reveže v bolnišnice. Iz Mostov bo Skafer kmalu poslan na dom. Jožef Škafer je služil pri 6. stotniji 26. domobranskega pešpolka. Njegov brat Janez, tudi od 26. dom. pešpolka, 7. stotniji, je tudi ranjen in je že na potu okrevanja. Vinko Škafer, tudi od istega polka, 8. stotnije, je že bil,odlikovan s srebrno kolajno, a je sedaj vojni ujetnik v Taškentu v gorskem Turke-stanu.
—	Notar Vinko Kolšek. Iz Šoštanja pišejo: Hladna Morana je posegla s svojo koščeno roko v itak redke vrste šoštanjskih Slovencev, iztrgala iz srečnih rodbinskih vezi ljubljenega soproga in očeta, nam pa nenadomestljivega prijatelja. Skozi mozeg je šlo ječanje, ko je padala lipa v našem narodnem vrtu, še tako željna življenja... Potem, ki si, kakor lipa svojemu kosu grude, daroval svojemu narodu najdražje cvetje svoje: deco, prepojeno narodnega duha, si legel v prerani grob. Žena in otroci, vsi deležni tvoje velike ljubezni, in mi vsi, ki smo te poznali kot zaslužnega, požrtvovalnega in idealnega moža, plakatno ob tvoji gomili... Pokojnik je blaga duša, nezmožen koga raniti, živahno-vesele-ga temperamenta, priljubljen vsepovsod. Ostal je zvest samemu sebi in globoko vkoreninjenemu idealizmu, dasi je preživel vesele in težke ure Šoštanja in njegove usode. Ustanovil je šaleško posojilnico, bil duša pevskemu, tamburaškemu društvu, žrtvoval mnogo za prej tako znano šoštauj-sko narodno godbo ter je sodeloval bodisi kot predsednik, odbornik ali član pri vseh narodnih društvih in prireditvah, najbolj markantno je pa podčrtati njegovo skrb in ljubezen za mladino. Zavedal se je, da leži v mladini povračilo, navduševal nas za daljne boje za sveto last, milo zemljo našo. S kako ljubeznijo in ponosom se je o-klepal Sokola v Šoštanju, kako je negoval preporod, ki ima priti iz vrst mlade generacije! Tako marsikatero iliicijativo smo dobili ravno od pokojnika. Sedaj te ni več med nami. "Zemlja ti bodi peresce!" pravi ruski pregovor, ne bo ti težka nje odeja, rahljala jo bodo dobra dela, rahljala naša ljubezen do tebe, nepozabni! Dokaz iste je bil že v številnem sprevodu, katerega so se med drugimi udeležila vsa narodna društva šoštanjska, požarna hramba v Družmirju in nebroj prijateljev od blizu in daleč, kolikor je bilo to mogoče vsled, žal, tako slabe zveze. Pevci, pod vodstvom M. Tajnika, so zapeli ganljivo žalostinko pri hiši in ob odprti gomili. Nobeno oko ni ostalo suho. Železno ograjo, ki bo mejila tvojo zadnjo parcelo, so ovijale zadnje cvetke Sokola: simbol nas sa3 mih, kakor cvetke železja, tako se hoče naša ljubezen oklepati železne volje: stremiti po tvojem, našem idealu. Tako hočemo ohraniti ljubeč spomin nate v svojih srcih, dokler ista tudi nam ne prenehajo biti!
—	Velika Nedelja. Po mučnem trpljenju je umrl v daljni bolnišnici dne 30. junija blagi mladenič vojak Fran Mlakar, doma na Runeču pri Veliki Nedelji. Bil je vedno priden in ubogljiv mladenič, bodisi doma ali v tujini. Zadnja leta ga je vleklo v tujino. Ko je poizkusil nekaj sveta, je vstopil v frančiškanski samostan v Makarski v Dalmaciji. Vsprejet je bil kot redovnik z imenom "fra Carlo" in se je pečal s krojaštvom. A Bog je hotel drugače. Ni mu pripustil, da bi dokončal delo življenja v samostanskih zidovih ob obali sinje Adrije. Moral je s puško v roki na bojno polje. Prišedši radi ozeblin enkrat s severnega bojišča se je napotil še drugokrat na severne poljane. A sedaj mu sreča ni bila mila. Ruska granata ga je poškodovala
—	Smrtna kosa. Iz Ivršnevesi pri Št. Lipšu poročajo: Pri občespoštova-nem posestniku in lesnem trgovcu po-domače Železniku so imeli te dni obilo opravkov s košnjo otave. Marsikatera cvetlica je padla pod neizprosno koso in ovenela. Kdo bi si mislil, da bode ob cesarskem godu smrtna kosa v prezgodnji grob položila plemenito Železnikovo hči Marijo Polašek, katera je po daljšem hiranju zapustila svoje ljlibe stariše, tri sestre in brata Petra, kateri biva na bojnem polju. Kar je bilo mogoče, vse so storili njeni roditelji, da bi svoji ljubljenki ohranili življenje, pa žal, hčerka je nagloma brez slovesa od svojih dragih v naročju svoje matere 17. avg. zvečer preminula. Kako bridko so občutili žup-ljani v Št. Lipšu nenadno izgubo, je pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. Od vsake hiše so se udeležili te težke poti, da zadnjič, izkažejo čast ljubljt !iki ranjki; iz Žitarevesi, iz Glo-basni e so prišli žalujoči in jo spremili namesto na veseli pir v prezgodnjo gomilo.
—	Umrl je na Jezerskem 20. avgusta Ignacij Črnile ml. po težki in dolgi bolezni v 30. letu svoje starosti. Pokopali so ga na Ravnem.
vilo tisočev, ki so dejansko Hrvatje in Slovenci. Premalo pa se upošteva pri vprašanju, čiga je kaka dežela, koliko površine te dežele je v rokah tega ali onega, čigava je ta površina? Ali to vprašanje je za presojevanje, konut pripada kaka pokrajina, vrlo vavžno, morda važnejše, nego suhi statistični podatki. Ako se upošteva to, potem je slika Istre povsem drugačna. Hrvatje in Slovenci posedujejo malone vso istrsko pokrajino, Italijani pa so raztreseni po njej kot mali otoki po morju; ali reče se lahko, da izven mestnih ulic ni običajno niti 1 od"št. Italijanov. Na primer izven Pazina ni v vsej okolici niti enega njihovega človeka, z malimi izjemami je tako tudi okoli Po-reča. Motovuna, Rovinja. Pulja, Vod-njana in vseh drugih mest. Italijani ne morejo reči niti tega, da je zapadna obal Istre njihova, kajti tudi tu sega naš seljak ven tja do morja. Ako bi se na zemljevidu Istre označilo z barvami, kje prebiva kaka narodnost, bi bila Istra pokrita s hrvatsko, na severu s slovensko barvo, Italijane bi o-značale samo male točke. Treba dvigniti trgovino in obrt in v urade poslati hrvatske in slovenske ljudi, pa bo istra čista slovanska pokrajina.
'VELIKA PONUDBA-
Spredoi del Nebo ikitljice Vreden ic. T gotniai Celi kupon vreden i cest« "v gotovini
StjiiUkio aatt,, „ ,o(oTi.» >U vrtdn, premete.
P	u,?aane 31- decembra 1915.)
P. Lonllard Co.. Inc., New York Est 1760
— Potreben in dober poduk. V Bio-gradu so aretirali neko gospodično, ki jo je ovaduhinja Šimica Draškovič o-vadila, da je zagrešila nek veleizdajski vzklik proti Avstriji. Vojna oblast je izpustila obdolženko po dolgi preiskavi na svobodo; a ta je tožila in dne 21. avgusta je bila Draškovičeva pred deželnim sodiščem obsojena na 6 mesecev ječe radi obrekovanja in krivega , pričanja.
Grozen čin norca.
Grozna tragedija se je dogodila v Kladnem. 271etni slaboumni sin nekega delavca, po imenu Vaclav Haus-mann, ki je bil do pred kratkim v de želni norišnici, potem izročen v oskrbo staršem, je 10. t. m. zjutraj prerezal v odsotnosti staršev spečemu lOletne-niu bratu Jožefu z nožem vrat, nakar je planil na svojo 161etno sestro Ano, ki je tudi še spala. Dekle se je zbudilo, začelo se braniti in klicati na pomoč. Prihiteli so na pomoč sosedje, ki so jo osvobodili, nakar so slaboumnega brata zopet oddali v norišnico.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SGHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnlk,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
PRIMORSKO.
J
—	V ruskem ujetništvu. Ivan Cer-golj. istrski Slovenec, se je oglasil svoji materi Heleni, ki biva v Beki, pošta Klanec. Piše: .. .dam Vam vedeti, da sem ujet in zdrav. V Orenburgu, Mi-novoj dvor, dne 10. avgvusta 1915. O-renburg je glavno mesto gubernije enakega imena in šteje 72,740 prebivalcev. Zanimiv je orenburški sejni za izmenjavo blaga. Sejmišče se razprostira na levem bregu Urala in je oddaljeno od mesta pet verst. Vsako leto pride do 100 karavan iz Btihara, llive. Kokanda in Taškenta, ki svoje izdelke (drago kamenje, zlato, svilo, konje, ovce, fino jančjo kožo itd.) zamenjavajo za tkanino, kovinske predmete, sladkor, žito itd. Vojni ujetniki, do malega vsa przemyslska posadka, poslana v vročo turkestansko deželo, se je vozila skozi Orenburg.
—	V italijanskem ujetništvu. J. Udo-vič poroča prijatelju, ki biva v Če-rovljah v Istri, da je žal, italijanski u-jetnik. Italijani so ga prepeljali čez Sredozemsko morje v vročo Afriko, kjer se nič kaj zdravega ne počuti.
•— Kobarid, ponosni naš Kobarid, je sedaj začasno v italijanski posesti. Pravijo, da prebiva tam sedaj neki "duca". 11 Kobaridu spada tudi Sužid in Svino. Kobariška občina šteje o-koli 1400 prebivalcev. Kobarid je oddaljen od Gorice 52 km. Kobaridci so čvrsti, krepki ljudje, inteligentni, zavedni Slovenci. Kobarid ima prvo slovensko ljudsko knjižnico na Primorskem. Narodna čitalnica je bila ustanovljena, ustanovil jo je pesnik S. Gregorčič 1. 1871 in ima tudi trobojnico iz istega leta. V Kobaridu je bilo tudi več gospodarskih društev, jako razvita hranilnica in posojilnica. V Kobaridu je križišče cest proti Gorici, Koroški in Italiji, poštna zveza po Nedižki dolini s Čedadom v Italiji. V Kobaridu se je rodil in tudi tam prerano umrl slovenski pesnik in pisatelj Krilan. L. 1904 si je postavila občina lep občinski dom. Na Kobariškem je cvetela konjereja, kobariške konje se je v Italiji prodajalo za drag denar.
—	Čigava je Istra in čigava ostane? Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v Istri prebivalstva 403 tisoč 566, od tega 168,143 Hrvatov, 55,134 Slovencev in 147,417 Italijanov. Po tem številu imajo Hrvatje sami relativno, skupno s Slovenci absolutno večino. Italija nov je izkazanih preveč za lepo šte-
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU S C H A G E K
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.	, (
C hi, Tel.: Office 658, Res. 1441R
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist
Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
1 JOLIET, :-: ILLINOIS.
Prodajam tudi trdi in mehki premog,
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
'Z.A.1
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno r Ameriki:	t
#
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
DELO JAMČIMO.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3.. KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00». KRON.	. _________ . ........
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK# IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL* NI CO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj var«e šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dofci Vaš denar.
A (\	-STRANI OBSEGA--
4j(JVelm Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891,
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
"Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Qrgan of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLO VENI C-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
17.	okt. Nedelja	Hedvika, kralj.
18.	" Pondeljek Luka, evangelist.	
19.	Torek	Peter Alk., spozn.
20.	" Sreda	Felicijan, muč.
21.	Četrtek	Uršula, dev. m.
22.	" Petek	Kordula, dev. m.
23.	" Sobota	Janez Kapist., sp.
CERKVENI GOVOR ZA JEDNA-INDVAJSETO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Tuji grehi.
Kadar so hlapci videli, kar se je zgodilo, so bili žalostni.
1.	Tri lepe podobe nam Jezus v današnjem -v. evangeliju poda, naj bi jih prav pogosto pogledali v svoje pod-učenje. Prva podoba je usmiljenega kralja, nam pokazati, kakor dobrotljiv je Bog. Druga neusmiljenega ^lapca, nam pokazati, kako neusmiljeni so pogosto ljudje. Tretja zvestih šoposlov, ki nočejo h grelni molčati, in se tujih grehov udeležiti!
2.	To tretjo podobo si hočemo danes prav pred oči postaviti in pogledati, kako in koliko -e tujih grehov udeležimo; kajti. v peklu skoraj več pogubljenih zaradi tujih, kakor lastnih grehov trpi: "Zavoljo tujih grehov prizanesi svojemu služabniku, o Gospod!" (,Ps. 18, 13).
3.	Katekizem devet tujih grehov našteva: li v greh svetovati; 2. itd. Jaz vseh devet v dva poglavitna tuja greha povzamem:
, J. Kadar tujih grehov ne branimo, in hi lahko.	•
II. Kadar k tujim grehom pomagamo, da se Bog žali in duše pogubijo Prijatelji! takih tujih grehov je med nami kot listja in trave: Le poslušajte!
I.
Grehov ne braniti. Slaba družina je, ki svoje hiše škode ue varuje; hitro bo v nič. Malopridna hiša, v koji vsi ognja ne varujejo; lahko bo pogorela. Se hujši kristijani, ki dopustijo, da grešniki Boga žalijo in podirajo božje kraljestvo. Tudi oni bodo v jamo padli, kojo si dajo izkopati s tujimi grehi (Eceh. 3, 18). Pa kako?
1.	Kadar k grehu molčijo, in opustijo bratrno posvarjenje. Tega greha so deležni tovariši in tovarišice, ki vidijo slabo znanje, grdo djanje sohlap-cev in sodekel; sosede, ki vidijo, da se v sose-ki grdo godi, in molče? "Kaj sem jaz varili mojega brata?" velijo s hudobnim Kajnom (I. Mojz. 4, 9). Da! in sicer iz krščanske ljubezni. "A-ko tvoj brat greši" itd. (Mat. 18, 15).
2.	Kadar ne povedo in ne zatožijo, če si ne upajo sami posvariti, ali po svarjenje koj ne pomaga. Neža vc, kako se Barbika zadrži, pa gospodinji ne pove. Sosedje vidijo, kako v so-
sedno krčmo slabi ljudje zahajajo, pa gosposki ne naznanijo; dobro poznajo da ta ali ona dva živita, kakor mož in žena. pa tiho denejo, in duhovski go sposki ne povedo. "Kjer se greh ne posvari, tam se predrzno greši; greh bo navada, in smrt brez pokore." (Sv. Aug.)' "Bo pa jeza in zamera, ako kaj rečem," je navadni izgovor; ali on ne obvelja. Bolje zameriti se človeku, kakor Bogu (Djanj. ap. 5, 29).
3. Kadar ne posvariš, in greli pre-gledaš. Tako grešijo stariši iz slepe ljubezni do otrok, kakor stari Heli (I. Kralj. 3, 12); tako premehki redniki in učeniki mladeži, ki jim v.-o svojevoljno dajo, kakor David Anionu (Kralj. 13, 14). Tako si hudoba pravico osvoji, kadar čuvaji molče, in so mutastim psom podobni (Ecceli. 33, 7—8). Ako vojščak na straži zaspi, ali pusti sovražniku v tabor, svojo glavo izgubi, oni pa dušo, kateri molčijo, ali ga pregledajo. "O Gospod! očisti me mojih skrivnih grehov, in zavoljo tujih priza nesi svojemu služabniku" (Ps. 18, 13).
II
Še hujše je, ako tujim grehom pomagamo. Domislite si, da bi Jezusa na Golgati vnovič pred vami križali; vi bi pa namestu braniti, rabeljnom po magali ga na križ pribijati. Ravno tako storijo:
1.	Kateri greh svetujejo, kakor Kaj fež Judom, nedolžnega Jezusa umoriti (Joan. 11, 49). Tako grešijo starši, vražarji, zapeljivci in zapeljivke, neve stni odborniki in prilizovalci. Gorje hudobnim svetovalcem! (Prid. 27, 28— 30).
2.	Kateri greh velevajo ali zapovejo kakor Herodež otročiče pomoriti. Tako grešijo starši, ki velijo otrokom, gospodarji poslom, kaj grešnega sto riti, tajiti, lagati, goljufati itd. (II. Kralj. 11, 14).
3.	Kateri v greh dovolijo, kakor Pi latuž v smrt Jezusa. Starši vidijo, da dečki prevzetujejo, dekleta se lišpajo, pa jim dopade; gospodarji vejo ?a nesramne pote družine, pa jim dajo na ples, cerkovanje hoditi; gosposka ve, da se na raju greši, pa dovoli, in se vseh grehov udeleži. Zato je bila z Alianom tatom vsa žlahta pokofičana, ker je v greh očetov dovolila. Oh, koliko je takih grehov, pa tudi kaznij med nami. in jih še bo! (Rifft. 1, 32).
4.	Kateri v greh napeljujejo, naj bo z besedo ali z vzgledom, kakor Puti-farjeva žena Jožefa (I. Mojz. 39). No-roglavi siromake dražijo, da kolnejo, da se tepo; kdo ima greh? Ako druge šuntaš in jim v hudo srce delaš, koga upijaniš, ženske napadaš, ali z nesramno nošo drugi spol v oči pikaš, ali ne grešiš? "Gorje svetu za volj pohujšanja!" (Mat. 18, 6. In kaj še le, ako se takim smejiš, jih hvališ, ki klafajo, nesramne šale, uganjajo, druge zasra-mujejo itd. "Gorje vam. ki hudobno hvalite, dobro pa grajate!" (Iz. 5, 20),
5.	Kateri se greha udeležijo s pomočjo in z dobičkom, kateri malho tatom drže , krivično blago kupijo, poi-hranijo ali podedovajo; gostivniki, ki nečistnikom, igralcem plašč držijo, da več izkupijo (Eceh. 13, 19); godci, ki h gehu godejo, šivilje in krojači, kateri pohujšljiva oblačila delajo (Ef. 5, 6— 12). Kako strašno greše, ki drugih grehe zagovarjajo! kakor krivične priče, prilizovalci, slabi starši, kateri o-troke zagovarjajo, če jih kdo po pra-
ici toži, rekoč: "Kaj vam za to! Ti na svoje otroke glej, jaz pa na svoje" itd. (Prip. 17, 15).
Konec. Kakor se kupčevalec v^ake priložnosti posluži, kaj prodati ali kupiti in pridobiti, ravno tako tudi satan zna; njegov dobiček je poguba duš. j Blago hudičevo je greh mnogovrstne baže: smrtni, vneboupijoči itd. Naj-eč po svetu pa tujih grehov po svojih pomočnikih razpošlje, cele hiše, soseske in duhovnije pohujša in v greli za-kopa. ako ljudje spijo, in greha ne branijo. Kaj pa Bog stori? Celo tako hišo in srenjo kaznuje, kakor Ko-reta Datana in Abirona žlalito, ki se je ž njimi spuntala; ako ne časno, pa večno. "Kakor gosposka kaznuje ne te, ki sami kradejo, marveč tudi one, ki tatom pomagajo; tako bo tudi Bog kaznoval ne le tiste, ki greše. ampak tudi one, ki iz strahu ali zanikarnosti greha ne branijo. Bodi si sam za se nedolžen, in pravičen v svojem življenju; če pa drugih v dobro ne nakla-iijaš, kaznovan boš" (Sv. Krizost).
O bratje in sestre moje! V roke si ezimo. si vse prizadeti, vse pretrpeti, da le Bog žaljen ne bo. Amen.
SOCIALISTOVSKA ZAROTA.
Zarota proti državi.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.) Zasmehovano in prezirano domoljubje.
Umevno je, da v takih ljudeh ne more biti nikakega domoljubja, kateri store vse, da bi prevrnili našo vlado s tem, da bi povzročili razredno sovraštvo in povzročili upor. Veliko državljanov se ni nikoli zavedalo, kako prezirajo in zasmehujejo socijalisti do-moljublje in se kar zgroze pri tem imenu.
"The Call", dne 25. septembra 1912, tako zavrne obdolžitev: "Res je .in smo ponosni na to, če domoljubje pomeni ono silo, katera žene človeka, da gre ven za petnajst dolarjev na mesec in se da ubiti za deželo, katere ne lastuje niti za en čevelj in ne sme upati, da bo kedaj kaj posedoval. Če le suženj dobi plačo, da se komaj živi, se
malo briga, ali je njegov gospodar Anglež ali Kitajec."
Socijalisti večkrat podžigajo k na-silstvu med stavko. Ko mora država braniti življenje in posest državljanov, potem store ti ljubitelji upora in nereda vse, da vzbude sovraštvo in zaničevanje do vojakov, kateri so poslani, da napravijo red.
10. februarja 1912, pravi "The Call":
"Kapitalizem skuša, ker se boji rastočega protimilitarizma, storiti vse po cerkvi in vladi, da bi vničil ta duh. S postavami dela umetno spoštovanje in ljubezen do uniforme in ameriške zastave.
Spoštuj uniformo, časti zastavo, vpijejo. Neumni so dovolj, da mislijo, da bo nas delavce, njihova umetna navdušenost prenaredila, če dovolj glasno kriče, in da bomo kričali z njimi.
"Spoštuj uniformo! Seveda! Spoštuj obleko in zlato tkanino, s katero oblačijo svoje slaboumne stavkokaze! Spoštuj uniformo, s katero preleve poštenega, a nevednega delavskega dečka v brezmiselnega divjaka, kateri bi, če mu prednik reče, vstrelil svojega postavnega očeta ali usmrtil nerojenega otroka svoje sestre z bajonetom, če bi bila pri stavki in vpila za nekoliko več kruha, gorkejšo obleko ali boljšo streho. Spoštuj uniformo? Ne, pluni nanjo! Osrami jo, da se ne bo delavec, kateri jo nosi, upal več pokazati med poštenim idelavci. Spoštuj uniformo! Spoštuj to, kar daje pravico moriti, če je žrtev delavec? Spoštuj to, kar je znamenje stiske, gospodarja proti sužnju? Spoštuj to, kar napravi delavca izdajalca svojega stanu, da pozabi krvave vezi, da za denar proda dušo in telo naravnemu sovražniku, bogatinom? Spoštuj Judeže in Benedict Ar-nolde delavskega stanu? Naši gospodarji nas že s tem zaničujejo, da kaj takega vprašajo.
"Ali bomo spoštovali milico v Mas-sachussets, kateri so brez vzroka umorili mladega delavca? Ali je to. kar hočete z nami napraviti vi kapitalisti, vi kardinali in predsedniki? Prepozno vprašate, ker že zaničujemo in sovražimo vaše okrašene najemnike. S časoma bomo napravili, -da bote vedno težje dobivali novince pri naših poštenih dečkih in jih pretvarjali v sovražne parazite." (Parazit je oni. kateri se živi ob trudu drugih, opomba moja).
Hinavski socijalisti enkrat kriče za vetoven mir, kar narod želi, drugič pa razredno sovraštvo, skušajo vničiti naš domač mir in nas izpostaviti brezpo-stavnosti in zločinom. S tem, da uče sovražiti vojaštvo in druge varuhe miru, otežkočijo njihove dolžnosti in u-branijo mnogim, da ne pristopijo k vojakom ali mornarici za obrambo dežele proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Ker bi nam socijalisti odvzeli vojaštvo In mornarico, bi'bili izpostavljeni tujim sovražnikom in vsem tistim, kateri bi se hoteli okoristiti z našo slabostjo.
Naša država se lahkq. brani tujih sovražnikov; toda če bodo naši domači sovražniki sejali neslogo in razredno sovraštvo med državljani, bo propadla; nobena država, razdeljena sama med seboj, ne bo obstala.
10. februarja si "The Call" drzne priobčiti članek, ki kaže skrajno sovraštvo zvezdi in progam, narodni zastavi.
'Spoštuj vsaj zastavo!" vpijejo obupno. "Spoštuj zastavo, katera pomeni mir, enakost in bratstvo!"
Katero zastavo? Ameriško zastavo? Zvezde in proge? Zastavo, katera vihra nad vsako peklensko jamo, mlinom in ječo? Zastavo, katera visi nad vsako policijsko stražnico, od koder prihajajo vojaki in stražniki, da pobijejo delavce pri njihovi ustanovni pravici prostega govora in zborovanja. Spoštuj zastavo, katero ste spremenili vi. naši gospodarji v znamenje krutega izkoriščanja in divjega zatiranja nove civilizacije?
Če bi bil jaz Samuel Gompers. bi bil odgovoril kapitalistom, ko so se mu približali, da bi bil položil svojo nogo na ameriško zastavo: 'Da, stopim nanjo; še več kakor to; plunem na vaso zastavo, ne svojo. Sovražim zvezde in proge, katere so bile nekoč znamenje svobode za vse, toda sedaj; predstavljajo proge one krvave progi', katere je napravil vaš bič na debjfrškem hrbtu in zvezde krogle in bajtnetne rane v njegovih prsih. K vragil '/■ vašo zastavo.. ..
"Doli z nezaceljenimi ranami W Pr°-garni. Dvignite rudečo zastavlp človeštva."
Pa ne samo navadni socijaliftti "a" padajo z zvezdami posuto zastavo, pak tudi njihovi voditelji.
"The Comrade", julija 1914. oriiirtšn
vanj pod demokratično vlado, katero spoštujejo in časte vsi narodi. Izdajalci one zastave so, katera daje prostost veri, govoru in tisku, katera ščiti pravice posameznim in družinam. Izdajalci zastave obrekovane vlade so, katera je nepopolna, kakor vse stvari na zemlji, vendar pa daje blagostanje vsem, tudi socijalisti niso izvzeti.
Branimo zastavo, katero nam je draga. Razglasimo zločeste nauke in zapeljevanje naših narodnih sovražnikov na vzhod, zahod, jug in sever. Z govorom in dobrim čtivom pobijajmo njihove nauke. Nič ne škodi toliko' socijalistom, kakor razkrivanje njihovih tajnih naukov, katere skušajo pri kriti javnosti.
(Nadaljevanje sledi.)
SAMOUMOR.
(Leopold Ivušlan, Cleveland, O.)
f
napad na državno zastavo po ^iiHenc V. Debsu:
"Ali imate kapljo krvi v svojih žilah? Ali je vaša možatost segni'a v bojaznost? Zbudite se in strmite V boj. Zaradi onečaščenja zastave'je vas voditelj v ječi. Kakšne zastave? S Kapitalistovske zastave — zastaVe, katera visi nad coloradskimi hleVii. Kar je zaznamenoval na proge, j< vasa sramota in gospodarjev zločin. * l>vig-nimo rudečo zastavo mednarodnega socijalizme, znamenje proletavskcga
upora."
Socijalisti so torej pravi sovjažniki te države. Izdajalci zastave so, po'1 katerimi so se borili Washington njegovi vojaki za ameriško neodvisnost, izdajalci zastave, katero sit branili junaki leta 1812, izdajalci z J stave, za katero se je borilo ali umrlo ijiilij°n hrabrih mož v državljanski vojski. Izdajalci zastave so, katera je znamenje zveze brezštevilnih srečnih donto-
(Konec.)
Poglejmo!
Popolnoma nemogoče se mi zdi, da bi človek, ki veruje na večnost in na neumrljivost duše, da bi tak človek posegel po samoumorilnem orožju in to pri popolni zavesti in odgovornosti. Nasprotno pa je človek, ki je ugasi luč vere v svojem srcu, zmožen tudi najhujšega dejanja. Ako namreč ni ne Boga, ne posmrtnosti, zakaj ne bi kdo samovoljno pretrgal nit življenja, ako mu je to življenje, bodisi slučajno, bodisi po lastni krivdi začelo potekati dolgočasno in nesrečno?!
Da. Brezvernost je kakor furija. ki more človeka preganjati tako dolgo, da ga privede na rob prepada, v katerega potem skoči sam prostovoljno Lahko bi navedel številke, ki dovolj jasno govore, da se pojavlja samo-umor najbolj pogo>to v tistih deželah, stanovih in družbah, kjer se je nevera najbolj bohotno razvila in razširila. Od tistega časa naprej, ko je začel socializem sejati nevero, rastejo tudi številke samoumorov. In kdor je tega ali onega samomorilca poznal od bližje, ta ve, da so se pri njem pojavile samomorilne misli od tedaj naprej, ko je prisegel na rudečo zastavo, ter vrgel od sebe zadnjo misel na Boga in na večnost.
V trdni veri na Boga in v prepričanju, da so na onem svetu plačila in kazni, je tista zavora, ki braui dohod nešteto grešnim dejanjem, ki bi v svojih posledicah vodila do samoumora. Ko vera izgine, se navadno pojavi greh v najrazličnejših oblikah: nečistost, za-pravljivost, napuh, tatvina, goljufija... Poglejmo, cela vrsta prestopkov, ki tistemu, ki jih je zakrivil, tako pogostokrat stiskajo morilno orožje v roke. Kakšno odgovornost pred Bogom in ljudmi si torej nakladajo svobodomi-selci in socialisti, ki kot apostoli nevere sejejo satanovo seme v ljudska zlasti mladinska srca in to vedoma, z zlobnim namenom po premišljenem načrtu. Samomorilci, nesrečne družine, človeška družba: vsi kličejo tem laži-apostolom: Vaše delo je satansko! vaša setev je- strupena!
Drug poglaviten vzrok, zakaj je toliko samoumorov dandanes, je kriva vzgoja današnje mladine. Strah strese človeka, ako le pomisli na to zevajočo rano na telesu človeške družbe. Vera bi morala biti podlaga, na katero bi se morala naslanjati vsa človeška znanost in veda, ker ako tega ni, potem je vsaka zgradba zgrajena na pesek. Kako pa v današnjih šolali vero vpo-števajo? Na primer, tu v Ameriki so odmaknili šolo od križa, zato ker mislijo, da so izumili nov način, kako bodo brez vere Zgojcvali dobre državljane in krepke značaje. Toda motijo -e. Izkušnja je še vedno pokazala, da je lahko človek učen, prebrisan, duhovit, iznajdljiv, a poleg tega — nezna-čajnež in sebičnež. Značajni možje izrastejo le iz verskih tal. Katekizem je podlaga poštenega življenja. Sveta Cerkev se trudi z razlago verskih naukov in opominov. Toda kaj pomaga, četufli zna otrok svoj katekizem na pamet,' ko pa doma vidi in sliši ravno na-protno od tega, kar ga je duhovnik v šoli učil. V takih razmerah bi bilo | zelo čudno, ko bi se Kristusov nauk udomačil v mladem srcu. Zato se ni čuditi, da Ko pridejo časi izLušnjave, taki ljudje pozabijo, kar so se naučili in odpadejo. Torej kaj naj potem šele rečemo v šolah, kjer se ne zmenijo čisto nič zato, kaj je onstran groba. Ne vem veliko in Bog daj, da l>i se motil, ko gledani z nezaupanjem v pri-hodnjost. Toda zdi se mi in prepričan sem, da bodo v teh razmerah številke samoumorov še večje. Do tega mora priti, zato, ker se Bog, vera in Cerkev tako zaničuje in zapostavlja. Kakršna setev, takšna bo žetev. Ali naj pobiramo grozdje s trnja in fige z osata? Naj pazijo tisti, ki imajo posvetno oblast v rokah, in ki bi nesrečo lahko zamorili v kali ako bi hoteli. Naj pazijo in pogledajo kam vodi brezverska šola in grdenje Cerkve in duhovnikov, kakršno se godi dandanes po časopisih. Jemlje se spoštovanje do Cerkve in njenih služabnikov i ti se tako izpodkopuje zaupanje do rešilnih naukov. Zato pa v odločilnem trenot-ku ni opore tam, kjer bi sicer bila.
Kakšna je torej dandanes vzgoja mladine, ki se vrši na podlagi verske brezbrižnosti? Ali ne meri ta vzgoja na mehkužnost? Ali ni prepojene od želje po udobnosti in uživanju? Razkošje in nebrzdana svojeglavnost vladata med mladino. Nobena želja se takemu mlademu človeku ne sme zavrniti, ker sicer je takoj ogenj v strehi. Ne rečeni, da bi se mlademu človeku nt smelo dovoliti veselja in prostosti.
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Clevelani
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., J°ll(1,
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovene" Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Gotovo se mora. Prostosti in samostojnosti v okrožju gotovih mej potrebuje vsak človek. Toda ta prostost mora biti v gotovih mejah. In meje samemu sebi pač ne more določevati mlad neizkušen človek; ta prednost giJe starejšim in izkušenim ljudem. In to so stariši, učitelji in duhovniki. Mlad človek pa ki se v mladosti ni navadil premagati in ubogati, se tega ne bo priučil tudi v poznejšem življenju. Zato bo postal suženj svojih strasti. Strasti ga bodo vodile od prepada v prepad in slednjič — kaj verjetno je to — privedle do samoumora. Nebrzdana mehkužnost je posledica brez-verske vzgoje. Posledica mehkužnosti pa je v mnogih slučajih samoumor. Svet odriva sv. Cerkev kot vzgojiteljico v stran, ker misli, da zna sam bolje vzgajati kakor ona. A posledice njegove vzgoje kažejo, da se moti. Svoje vzgoje ne zna postaviti na tisto trdno podlago, ki edina more človeka ohraniti v ravnotežju tudi v najhujših bojih življenja. Kadar bo zopet Cerkev dobila svobodo, ki ji po pravici gre pri vzgoji, tedaj se bo začela mladina zopet .učiti premagovanja iri samozataje-vanja. Iz te šole bodo zrastli mladeniči in možje, ki bodo kos težavam življenja. Samomorilna kuga bo por tem izginila, kakor izgine megla pred solncem. Torej nazaj k Cerkvi, nazaj h Kristusu! Ta klie naj velja vsemu svetu ki živi v vsakdanjosti ne oziraje se na verske nauke, velja naj pa tudi za vse odpadle ali brezbrižne Slovence, ki se kaj malo brigajo za to, kam jih pripelje nevera.
Končno naj preidem na nekatera vprašanja, ki so z samoumorom v daljši ali bližnji zveži. Večkrat se sliši ali bližnji zvezi. Večkrat se sliši ali bere, da je človek po navadi takrat, ko izvrši' samoumor, kolikor toliko zmedene pameti in se mu zato dejanje ne sme prištevati v greh. Nekateri pravijo, da je sodba duhovnika pretrda, ko take ljudi obsoja v pekel. Na to treba pojasnila, da duhovniki sicer obsojajo amoumor, ne sodijo pa samomorilca: sodbo o njeni prepuščajo Bogu. Gotovo je. da se dobe slučaji, ko človek izvrši dejanje brez prave zavednosti in torej tudi brez odgovornosti. Želeti bi bilo, da bi vsi slučaji, kar jih je, taki bili. Toda pripete se dogodki, ko človek ne more drugače soditi, nego: ta samoumor se je izvršil pri popolni zavesti, z namenom in premislekom. In takih slučajev ni malo. — Ta pa za-more hiti res, da marsikdo ni odgovoren za dejanje samoumora, kot tako, ampak za stvari, ki so ga da samoumora privedle. Ali ni le pogostokrat samoumor zadnji člen v dolgi, dolgi verigi, ki je sestavljena iz samih pregreh? Brezversko in zgrešeno življenje je vodilo in privedlo do samoumora. lil za to svoje življenje je samomorilec odgovoren pred Bogom, četudi priznamo, da je bil v trenotku samoumora mešane pameti. Zdravnik pri raztelešenju razsodi tako, da se mu je zmešalo, in lahkomiselni svet vriska in vpije veselja, kot da je zdravnikovo spričevalo izbrisalo tudi pege in ma-
deže življenja. Če so pa izbrisan^ Bogom, ki je oster in pravičen = tega ne ve nikdo drugi kot Oft dušo sodil. Nam ljudem se a'1 vtikati v božje sodbe. Mi sodf obsojamo samoumor kot deja • koliko pa je bilo posamezni i ^ dejanje šteto v greh, tega ne * tudi soditi ne moremo.
Kar je za nas potrebno Je> , vse skupaj navda ena misel ine ' pričanje in to je: Zgradimo ^ značaj na trdno versko podlagi ^ > demo kos naporom življenja omahnemo tudi ob najhujših Pr njah in težavah.
Iz razstave.
Prejeli smo pravkar sledeč« P iz San Francisca: "Na preh0 ^ Food Products Building na P3^ pacifiški mednarodni razjtavi -■ šel do Trinerjevega razstavi sem trpel kakih dvajset let na in poskušal mnogo zdrava); j dajala le začasno olajšbo, se®
da poskusim tudi Vaše, ker
mi*
zelo priporočal neki prijatelj. dati Vam moram, da sem veC . ,t sel, da sem to Storil,, kajti vam Trinerjevo ameriško z
grenko vino dva tedna v popitkih, se počutim olajšanj, svojih starih težav in živim I rojen. Sedaj priporočam j^L'^ ■ vsem svojim prijateljem kot ! na trgu. C^as. Bradly, San FrS 1 Čad." To zdravilo, je koristno/., peki in njenih zapletljajih, Pr'-;( teka, pri slabosti in razdwZ^j Cena $1.00. V lekarnah. J0'' r, izdelovatelj, 133.3-1339 S. Asi'1'11" Chicago.
* * * i
Bolečine v mišicah in
izginejo, če nadrgnete pr'2®' } s Triner's Linjmentom. Im£J' j ma, da ga lahk,o rabite, brž»°' iP ba. Cena 25 in %, po pošti 3? — Adv.
NAZNANILO.
Slavnemu slovensJceiiHrin mu občinstvu v Jolietu sem začel SVOJO ČREVU" OBRT na 710 N. Chicago S'- j gain Jackson St.) kjer JV ljal vse vrste črevlje in vse v črevljarsko obrt.
Se priporočam,	.
FRANK KNAFEL1" črevljar,
710 N. Chicago St.. Joliet, I"'
V "NAJEM II1ŠA Z 9
.11'

*
612 —'3rd Ave. s hlev-o'"'.'« trdo vodo, plinom v vsa jj
vo pobarvana. Več se P01 Cass St., Joliet.
----
DEKLE. KI RAZUME H^d
lo in je dobra kuharica službo.
tudi
Razumeti mora ^
ko angleško ali vsaj |U ^ F pojasnila se oglasite	t
St., ali pokličite štev. 35 j go telefon
naznanilo!
Slavnemu slovenski"1" hrvatskemu obciosl,j
in
Jolietu naznanja"1
d«

M in 0TV0R1L 8T0J«
novo
mesnico ## in grocer*)0
|1 i
na vogalu Cora iu Hatchius cent, kjer imam "fU r«f ^^ /.»logo svežemu in suhega mesa, kranjskih klol!>»•f V vrste groeerije in drugih predmetov, ki «!>»" J . fA- mesarsko in Krocerijsko jnodroeje.	^h^1 i
* Priporočam avoje podjetje vsem rojakom? F r4Lp pa naftim gospodinjam.	. ,.ij p"
T Moje blago ho niyholjse, najMslejse in zmerni ceni. Spoštovanjem
J John N. Pasdertz,
M osni en in grocerlja. jj> Cor. Cora and Hutchlns St.	JOLl*11' M
irirrfrrfrrfrefr^^efr.fr^efrrfrrfr*
(THE
VZqJ^njenih državah . SEVERNE AMERIKE.
HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovllena 29. novembra 1914 lnkor. v drž. III., 14. maja 1915
ORUŽBIND GESLO: "V3E ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA. ENEGA.IEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika, •e naj pošljejo na 1. porotnika.
Vse pritožbe
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 16 ^ ^ sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od ■ do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. IZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana opolno vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne lne v re<iu in sprejete v gl. uradu.
VPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Za popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; *a Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za jzgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; *a izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00;
izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ®a 12gubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; ra !zSubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00;
'zgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delomlj*n° bTbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
se PLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer «nkr t Ca VSOta S50-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za operacijo na kili ali vtrganje m.
p°škodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-pla-^azpise g'- tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-izm p°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Placila za operacije.
^.an^ica) J« deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. § £ ' s- D- takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in • P°leg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
^'rom^'06^ p,aeaio sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine:
Razred.
cejšnji oddaljenosti udarila ob skalo. Lahi nam torej ne delajo veliko sitnosti. Tem večje težave pa nam dela donašanje streliva, živil in posebno vode. ive vode v taki višini nimamo, in zato se mora donašati vse iz doline na vrhove, kar nam preskrbujejo delavci. Če je deževno vreme, imamo seveda vo'de še več ko preveč, toda čez par dni pripeka solnce, pa nam zmanjka najpotrebnejšega, in to je voda. Tedaj komaj čakamo, da se prikažejo no-sači. ki nas oskrbujejo s to prežlahtnp pijačo. In ko si človek utolaži žejo, potem se ne zmeni dosti za drugo, najmanj za "prijatelje" na oni strani, ki jih, kakor smo trdno prepričani, ne bo nikdar sem k nam na to stran doline. Če pa bi se drznili priti, jim pa temeljito pokažemo, kje je pot nazaj.
» S »S S Sili »S S Sili H
RAZNOTEROSTI.


i 2
3
4
5
6 7
Pol
Za $250.00:			Za $500.00:	
Starost.	Asesment.	Razred.	Starost.	Asesment.
• 16—20 ....	..... 18c	1 .......	... 16—20 ....	...... 35c
•	20-^-25 •	25—30	20c 23c	2 ...... 3 ......	... 25—30 ....	...... 40c ...... 45c
• 30—35 .	25c	4 ......	... 30—35 ....	...... 50c
• 35—40	28c	5 ......	... 35—40 ....	...... 55c
• 40-45 .	32c	6 ......	... 40_45 ....	...... 63 c
• 45—50	38c	7 ......	... 45—50 ....	...... 75 c
• 50-55 ....	...... 45 c			
Turška bojna pesem.
Francoski publicist Henrik Roclie-fort je objavil te dni turško bojno pesem, katero je spisal turški pesnik Aga Gunduz na čast sultanu in v slovo turškim vojakom, odhajajočim na bojišča: "Povem ti, sultan, predno odhajam v boj, kaj naredim: Iz vsake pesti zemlje, katero dvignem, bode cur ljala kri. Pod mojimi kremplji se spomlad spremeni v jesen in jesen v zimo. Naj se mi lastna hiša podere, ako pustim kamen na kamenul Naj bajonet spremeni vrte polne cvetlic v pokopališče. Zapustim zgodovini v spomin zapuščene razvaline, koder ne bo mogla procvitati kultura skozi deset stoletij. Ako pustim le jeden list na drevju, le jedno zastavo na trdnjavah, naj mi črn pečat zamaže tablo moje vere. Iz moje sape bo brizgal ogenj. Iz mojega meča bo sikala smrt. Iz mojih korakov groza in trepet. Vse čistost zamažem s prahom in vsakemu madežu prahu dodam pest krvi. Usmiljenje obesim na ost svojega jatagana, pravico na kroglje svoje puške, kulturo na zadnja kopita svojega konja. Prisilim sovražnika, da ne bo pričakoval milosti, kakor le od moje puške, pravico le od mojega svinca, kulturo od uničene zemlje. Gorski prepadi, gozdovi in hribom podobne razvaline bodo govorile večno: Turek je šel tod mimo!" In proti tem ljudem, ki jih je varovala evropska diplomacija navzlic vsem krivicam in grozotam skozi desetletja, se morajo bojevati sedaj naši bratje.
<ki 95.983, kaloški 87,453, vesprimski 65,618, ogrski 42,397, satmarski 30,032, banjabistriški 28,824. vaški 27,582, pe-čuški 26.550, sipuški 26,323, gyerski 18,-887, nitriški 16,709, canadski 12,293, sedmograški 11,827, košiški 9037, stol-nobelgrajski 7656, szabadski 7414, rož-nogoriški 7178 kat. oralov zemlje; raz-ven tega ima še grško-katoliški škof velikovardinski nad 139,657 kat. oralov in razni cerkveni dostojanstveniki drugih veroizpovedanj še toliko zemlje, da merijo vsa cerkvena zemljišča 2,332,574 katastr. oralov.
Istambol ali turškega ce-
tega plača vsak član(ica) še Sc na mesec za stroške.
K
PRISTOPILI ČLANI(ICE)
društvu št. 1, Joliet, 111
Gen;: društv« št. 5 ^ Oslancy.
Mary Krall, Mary Mutz, Barbara Videtich. Ottawa, 111.: John Batista, Jos. Batista, John Lukšina,
,5 društvu
l'abin;
št. 7, Madison, 111.: Dragica Novosel, Aga Ivančič, Mihael
K i
K -.rU:tVU 8' Rockdale, 111.: Anton Konte.
društvu
st. 9, Chicago, 111.: Louis Duller.
S KOROŠKE MEJE.
■ ' Čl naše
ovek
,ne hi nikdar mislil, da se bo Kajšnji„;^rV0 tako kl»a1u privadilo tu-Teč taka ajevm,n razmeram. Je nam-
°v * našli n,ma,no tukaj samo voja-Vajeni'str„ "t 80ratil1 ''ežela, ki so na-te,uveč u,' .planin. kakor divja koza, Viških nu • JUdi ogrske nižine in niS0 nikoli V' ki m°rda svoj živ dan ■ Ske "eboti-V'dcli hribovja, kaj šele 50 tu> kjer L g°rske ve''kane, kakor «'Vim» «.av e tolčemo z našimi Ijubez-
* 2 Criu	''"' "
7"1 hosi I 'ajo PO Skalnatih brego-l Qr J'Ji tu,I b' jih to' motilo kaj, 'ia"ie, ki j' nc '»Oti dosti laško stre-i Se Z(li čl« i atam res tako močno, a- Kakor ,r - da Pada železna to-
da je r° SC namreč to,iko raz-^^^^ k<1,*kaJ m°-
In	... a du
Nahajam se v zveni' oddelkom, in ii
°r sršeni i sraP"eli okoli nas
' aJoi lla, > priznati se
topnjičarje,
tak,, .......... 'opnicarje, kajti
inor0"n:tanČn0' "kak"r bi P-
• tako je nanire£. <k,ja|
pa K pristen kranjski
ni°	tudi treba, "da" in,a-
Jub uj-. kntJa ;......
8r«enrJtallJa«sk,m
Carigrad
(Konstantinopel, turško Stambul), glavno mesto sarstva, leži ob Bosporu pri Črnem morju na obeh straneh ozkega zaliva, ki se imenuje Zlati rog. Slovensko bi se moralo pisati Carji Grad. Mesto je na evropski strani s predmestji vred 20 kilometrov dolgo. Prištevata se pa tudi na azijski strani Skutari in Kadi-koej (stari Kalcedon) še Carigradu. Zlati rog je največje in najlepše pristanišče sveta, ki je 800 metrov široko, 40 metrov globoko in 7 kilometrov dolgo. Na drugi strani sta predmestji Galata in Pera, kamor drži dvoje železnih mostov na ladjah. Na teh dveh mostovih je najživahnejši ljudski promet. Pred mestom je proti severu ta-kozvani Teodozijev zid iz leta 413, ki je šest kilometrov dolg in drži od Zlatega roga do Marmarskega morja. V tem zidu je več vrat, med njimi Top Kapu, kjer so 1. 1453. Turki vdrli v mesto in ubili cesarja Konštantina XI. Najimenitnejša stavba v Carigradu je Hagia Sofia, sedaj mošeja, nekdaj krščanska cerkev sv. Zofije. L. 326. jo je cesar Konštantin sezidal na čast Sveti modrosti". Med palačami o-menimo Serai, staro rezidenco sultanov, in Visoko porto, kjer bivajo nekateri ministri. Carigrad ima"^ 162,250 hiš in brez azijskih predkrajev 1,125,-000 prebivavcev. Med njimi je 43 odst. mohamedanov, ostali so pa Grki in razni drugi narodi. V mestu samem bivajo skoro sami Turki, v predmestjih je pa brez Grkov okoli 60,000 Evropejcev. V Carigradu je 188 turških in krščanskih višjih šol in 368 turških ljudskih šol. Deset let sem je tukaj tudi turško vseučilišče. Industrija je na slabih nogah, za trgovino ima pa mesto izvrstno lego. Na leto pripiove sem okoli 1800 ladij, med njimi je okoli 5000 angleških parnikov. Od nekdaj je bil tu sedež patrijarhov. Bolgari so pred več kakor 1000 leti že tudi stali pred Carigradom z vojsko.
Iznajditelj Marconi
je konstruiral inštrument, ki more na morju pri dolgotrajni megli nadomeščati kompas. Mornarji morejo s tem inštrumentom in s pomočjo trigono metričnih merjenj natančno določiti smer vožnje.
ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.
Društvo Sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY^
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. Klepec.
Zapisnikair..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj.......................Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v J-olietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
»i tako smo celo
IScentimeterskini
iSxr tak° d,
a m
"JjjlT" ra»je««V. Posebno as'h i« * i lasko stavo, v tak
Ž?' ^li težjih ?"Jej° b°'i P""d T , °POV' P0sebno 15-
tak« ah°v V
k-"«Jo iaž|
Prfv° iiran toda n°l-e	Priti na
Sj^io take IT t'
Spre? "koliko ' ker sc k legamo tP,evec re*no , alokdo ni;!; !.ak? 'i^nivA da se
Korsko topništvo.
r°Pot, kakor bi šlo za Pa se *
"uajo dobro skrite.
k,da r'"o£	°boka dolina,
4aki Si noči "'i 4 k'"
- Sa'o 1**1.. nou se dogodi, da poiz-
oncava zanje.

vrača k
so to
rim s Cc"ionia
0r nalašč
svojim oddel-"alpini", kate-da so izborni .za gorski
svet. Druga pehota ni tako dobra in se doslej še ni nič kaj posebno izkazala, posebno ne na laškem delu fronte, kvečjemu če jim priznamo, da znajo prav dobro valiti kamenje. Dogaja se namreč, da se ponoči, ko je drugače tiho in mirno, naenkrat vsuje na laški strani plaz kamenja v dolino. Lahi se pač hoje naših patrulj in zato vale kamenje po hribu navzdol, da bi tako o-plašile naše patrulje, da bi se jim ne upale preveč blizu. No, naši ljudje so se privadili že tudi "kamenite vojne" in se znajo dobro izogibati v dolino breijčečemu kamenju.
Kakor rečeno, do hujših spopadov pri nas še ni prišlo, temveč se bijejo med seboj topničarji, danes liikje, jutri pa zopet nekoliko manj. Velikanska je pa razlika med streljanjem naše in pa laške artiljerije. Lahi včasih naravnost divje razmetavajo municijo. Zdi se, kakor da bi sploh ne imeli namena, da bi obstreljevali kak določen cilj. temveč posipajo cel oddelek fronte s šrapneli in granatami, kakor škropi Vrtnar s škropilnico na vrtu. Pri nas je pa drugače. Ne rečem, da bi včasih tudi naši lie hi odgovarjali precej hitro, strel za strelom, toda večinoma pa bi skoraj rekel, da prihaja na deset laških strelov komaj eden naš. Vkljub temu pa So naši uspehi vse dru gačni, kakor pa laški. Naše topove in havbice, ki imajo svojo pošteno težo, so namreč topničarji razložili v posamezne dele in so jih sami ali pa s pomočjo mul in mezgov spravili tja gor nekam pod nebo. Se višje gori na vrhu, nad 201X) metrov visoko, pa čepi skrbno skrit opazovalec, ki ima dober pregled sovražne fronte. 1'a zabrni telefon, strel, iu naša granata udari tja med nje s tako gotovostjo in natančnostjo, da pri nas skoraj ne poznamo zgrešenih strelov.
In tako gre dan za dnevom, teden za tednom. Dva meseca smo že skoraj tu, in pri mojem oddelku smo imeli doslej samo enega ranjenca, in še ta je bil le lahko ranjen: zadel ga jt kame-nit drobec, ko j« laška granata v pre-
Gališki kmet in jud.
Že leta 1878 so jtidje sami priznali: "Tekom 20 let bo gališko kmetijstvo večinoma v judovskih rokah. Tudi v tem vidimo božjo previdnost, ki vedno varuje naše trpeče judovsko ljudstvo." Ali se ne bi človek smejal judovski nesramnosti, ki jc izražena v teh besedah! Gališki kmet živi ob krompirju, jud ga pita z ovsenjakom in napaja z žganjem, da je otopel duševno in telesno. Suženj je in dninar judovskih sesavk. Ko ga preženo pijavke z doma, ga spravijo v Ameriko. Da judje uganjajo tudi pri tem poslu goljufijo, se razume. Koliko revežev je prodanih nesramnim agentom, to ve le Bog. Leta 1890 je bilo radi tega več preiskav in obravnav, ki so spravile na dan velikansko himparijo poljskih judovskih sleparjev. Na prstih se lahko prešteje one kmete, ki imajo več kakor 10 oralov zemlje. V posameznih o-krajih se dobi 80 odstotkov kmetov, ki imajo le po dva orala zemlje in m no ge, ki nimajo ničesar in žive iz rok v usta. Vse imajo v rokah judje: pre-kupci so, trgovci, upniki, gostilničarji. Kmet ne more prodati drugemu kot judu, ki ga pri tem grozno zlorablja. Večkrat niti državna oblast, sodnija, ne premore ničesar proti goljufiji, pravica ne more zadeti krivca. Tako tona primer neki državni pravdnik glede sleparij s kreditom: "22 let sem pravdnik v tem mestu. V tem času niso porotniki še niti enkrat izrekli obsodbe nad največjimi sleparijami s kreditom, ki so prišle pred sodnijo." Seveda so porotniki sami judje, ki nimajo krščanske vesti, ampak judovsko. In judu je proti kristjanu po njegovem nauku vse dovoljeno.
Kdo je bolj napreden.
Pred takozvano reformacijo so katoliki v Evropi ustanovili 75 vseučilišč, po njej pa še 40, skupaj torej 115. Pro-testantje so pa vsega skupaj ustanovili le 30 visokih šol v Evropi. Kdo je torej bolj napreden?
Veleposestva na Ogrskem.
Ogrski magnatje in veleposestniki imajo: Eizterhazi 516,039, Schoenbom 241,535, Karoly 174 tisoč. 783, Palffy 104,522, Andrassy 92,259, Zichy 66,269, Pallavicini 66,032, Koliary 60,764, Bar-koczy 52,782, Almassy 49,149, Feste tich 36,965 in Batthyany 34,018 kat oralov zemlje. Katoliški škofje imajo: Velikovaradinski 187,393, ostrogon-
je bilo sezidano in je dobilo ime 1. 315. pred Kristom po sestri Aleksandra Velikega. Sv. apostol Pavel je pisal Tesaloničanom dvoje pisem, ker je bila ondi takrat že krščanska občina. V Solunu sta nekdaj živela sveta brata Ciril in Metod in odondod prinesla Slovanom luč krščanstvav. Turki so dobili Solun v oblast 1. 1430.
Solun
(Saloniki) je glavno mesto vilajeta, ki obsega Staro Macedonijo in Traki-jo. V Solunskem vilajetu je 1,130,000 prebivalcev, in sicer 550,000 Slovanov, 330,000 Turkov, 170,000 Grkov, 56,000 Židov, 27;000 Valahov in 22,000 moha-medanskih Ciganov. Mesto Solun leži ob Solunskem zalivu, ki je del Egej-skega morja, ob gori Kisos. Z morja je pogled na mesto, ki ima brezštevilno kupel in mošej, in se dviga po brega gori do gradu, zelo krasen. V me stu samem je pa mnogo ne-nage, ozkih in krivih ulic, in le en del mesta se je zadnji čas moderniziral. 36 sedanjih mošej je večinoma nastalo iz nekdanjih cerkva, dandanes je pa katoliška cerkev v mestu samo ena, pač pa je 30 sinagog. Šol ima mesto mnogo, in sicer eno bolgarsko in eno grško gimnazijo, več učiteljskih pripravnič, mnogo grških in eno nemško ljudsko šplo. Tu je tudi velik jezuitski kolegij krasna nova stavba. Že cesar Konštantin je v Solunu sezidal cerkev sv. Jurija, ki je že sedaj mošeja. Sploh se vidi v mestu na poslopjih veliko znamenitih starin. Prebivavcev ima mesto okoli 105,000, med njimi 60,000 Židov. V mestu cvete industrija, obrt in trgovina. V pristanišču ostaja mnogo trgovskih ladij. V mestu bivajo vali, mušir (glavni poveljnik Macedonije), grški nietropolit, židovski veliki rabi-nec in mnogo tujih konzulov. Mesto
made na North Islandu. Trupla doslej še niso našli. Rešitev je bila izključena, ker je bil poročnik Tallio-ferro pripet na svoj sedež.
Izvrstna misel.
V Crefeldu se je pripetil vesel slučaj. 41eten otrok se je izgubil na cesti in ni na noben način mogel najti pot do doma. Celi potoki solz so tekli fantičku po obrazu. Vsled njegovega tarnanja se je kmalu zbrala o-krog njega velika množica ljudi. Sočutne dame iso izpraševale fantička, kje stanuje in kako mu je ime. Izgubljeni sin pa ni vedel niti prvega niti drugega. Ko bi vsaj vedel, kako mu pravijo. Pa še tega ne. Tudi za ime ulice, kjer stanujejo njegovi stariši, ni vedel. Neka dama je hotela peljati fantička že na vsevedočo policijo. Tu vpraša nenadoma eden izmed navzočih mož malega otroka: "Slišiš, ti mali kam pa hodiš očetu po vino?" Fantiček je še parkrat vzdihnil, nato je pa rekel z gotovostjo: "K črnemu konju!' Mož je nato peljal otroka k imenovani gostilni, od koder je nato fantiček, kakor bi ga kdo podil, tekel proti domu. — Prijazna slika s ceste.
Kabel pretrgan.
Ne.w York, 12. okt. — Francoska kabelska družba poroča, da je njen kabel (telegrafska podmorska žica) pretrgan. Uradna dnevna naznanila in drugk vojna poročila da se torej ne morejo brzojavljati naravnost, ampak morajo potovati čez London.
Von Papen menda ostane.
Washington, D. C., 12. okt. — Vsa znamenja kažejo na to, da ne bo nobenega postopanja proti stotniku von Papenu, vojaškemu pribočniku nemškega poslaništva!
Pravijo, da je von Papen, kakor dr. Dumba, zaupal žurnalistu Archibaldu tajna pisma, namenjena za nemško vlado.
Indijanci poklali 23 oseb.
Douglas, Ariz., 7. okt. — Triindvajset prebivavcev rudarskega mesteca La Colorado v okrožju Hermosillo (Sonora) so poklali Yaqui-Indijanci, ki so zavzeli mestece ta teden, kakor se poroča semkaj nocoj. Ženske in otroke so pretepli na smrt.
Iz višine 3,000 čevljev.
San Diego, Cal., 11. okt. — Letavski j poročnik Walter D. Tallioferro se je j prekucnil danes iz višine skoro 3,000 čevljev s svojim zrakoplovom v zaliv pri San Diegu in je utonil. Prideljen je bil šoli letavskega voja zavezne ar-
Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAR 100« N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ
POPOLNOMA PREPRIČAN
—-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE-
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
Y stori domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.75
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMCENO.
Pisni* iu pošiljatve naslovite na:
amerikanski slovenec
JOLIET, ILL.
-
Ponižani in razžaljeni.
ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM.
Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik.
(Dalje.)
"Čemu si si to izmislila, Neli? In kaj si misliš o njej; ali meniš, da bo pripravljena, vzeti tebe mesto kuharice? Ako te vzame k sebi, te vzame kakor sebi enako, kot svojo mlajšo sestro."
"Ne, ne maram ji biti enaka. Tako ne maram..." "Zakaj ne?"
Neli je molčala. Ustnice so ji drhtele: hotela je plakati.
"Ta, ki ga ljubi sedaj, bo šel od nje in jo pustil samo?" je vprašala naposled. Začudil sem se. "Kako to veš, Neli?" "Saj ste mi sami pripovedovali; in predvčeranjim dopoldne, ko je prišel mož Aleksandre Semjonovne, sem ga izpraševala; on mi je povedal vse." "Ali je bil Maslobojev tu?" "Da, bil je," je dejala ona in povesila očesci.
"Zakaj pa mi nisi povedala, da je prišel?" "Tako..."
Pomislil sem nekoliko. Bog zna, česa išče ta Maslobojev s svojimi tajnostmi? Kakšno razmerje je zasnoval? Dobro bi se bilo pomeniti z njim.
"Kaj je tebi do tega, Neli, ako jo on zapusti?"
"Saj jo zelo ljubite," je odgovorila Neli, ne da bi mi pogledala v oči. "A-ko pa jo ljubite, se boste oženili z njo, ko ta odide."
"Ne, Neli, ona me ne ljubi tako, kakor jaz njo, in tudi jaz — ne to se ne bo zgodilo, Neli."
"Jaz bi služila vama obema kot vajina dekla, vidva pa bi živela in se veselila," je izpregovorila ona skoro šepetoma, gledaje vstran.
"Kaj ji je, kaj ji je?" sem si mislil in vsa duša mi je strepetala. Neli je umolknila in ves večer ni izpregovorila niti besedice več, ko sem odšel, je plakala celi večer, kakor mi je povedala Aleksandra Semjonovna, in tudi zaspala v solzah. Še celo ponoči, v sanjah, je plakala in bledla.
Od tega dne pa je postala do mene še bolj mračna in malobesedna in ni kar nič več govorila z menoj. Res sem zapazil par pogledov, polnih nežnosti, s katerimi me je pomerila skrivaj, toda vse to je minevalo s trenot-kom, ki je zbudil njeno nežnost, in kakor bi se upirala takšnim nagibom je postajala, plakala Neli od ure do ure čimdalje bolj mračna, celo nasproti zdravniku, ki se ni mogel načuditi izpremembi njenega značaja. Medtem je bila skoro že popolnoma ozdravela
piti v svojo sobo, in ves čas, dokler je bila pri njem, "ni verjel svojim očem." "Tudi zdaj ne verjamem," je dejal na koncu svojega poročila, "nikoli ne verjamem tega." In vendar je bila Neli resnično pri njem. Mirno je sedel v svojem kabinetu v naslonjaču, v spalni suknji, in srebal kavo, ko je planila v sobo in se mu vrgla okrog vratu, pred njo se je mogel zavesti. Plakala je, objemala ga in ga poljubljala, ter ga, dasi brezzvezno, prosila, naj jo vzame k sebi; rekla je, da noče in ne more več živeti pri meni, kar ji je pretežko; odsehdob se mu ne bo več rogala in govorila o novih oblekah, temveč se bo lepo vedla in rada učila, naučila se prati in likati njegove srajce, — gotovo si je namislila svoj govor med potjo, ali pa tudi že prej, — ter bo poslušna in bo rada tudi celi dan jemala praške, naj bodo kakoršnikoli. To, kar je rekla takrat, da hoče postati njegova žena, je samo šala; ona niti ne misli na to. Stari Nemec je bil tako osupel, da je sedel ves čas z odprtimi usti in dvigal roko, v kateri je držal cigaro, toli-kočasa, da je pozabil na cigaro in mu je ugasnila.
"Gospodična," je dejal naposled, ko je zopet začutil oblast nad svojim jezikom; gospodična, vkolikor sem vas razumel, me prosite, naj vas vzamem k sebi. Toda to ni mogoče! Saj vidite, da stanujem na tesnem in imam zelo majhne dohodke. In naposled, tako nagloma, ne da bi si premislil... To je strašno! Poleg tega ste, kolikor vidim, ušli od doma. To je zelo napačno in nemogoče... Vrh tega pa sem vam dovolil samo majhne izpre-liode, kadar je jasno vreme, vi pa puščate svojega dobrotnika in bežite 1: meni, dočim bi se moral čuvati in — jemati zdravilo. In sploh, jaz—sploh ne razumem cele stvari."
Neli mu ni dala dogovoriti. Zopet je začela plakati in ga prositi, a zaman. Starec je postajal vedno bolj presenečen in mu stvar je bila čimdalje manj jasna. Naposled ga je Neli pustila, vzkliknila: "Ah, moj Bog!" in zbežala iz sobe. "Ves ta dan sent bil bolan." je dodal zdravnik, "in na večer sem moral piti čaj..."
Neli pa je hitela k Maslobojevim. Preskrbela si je bila njun naslov in ju poiskala, dasiravno ne brez truda. Maslobojev je bil doma. Aleksandra Semjonovna je kar plosknila z rokami, ko je zaslišala njeno prošnjo, naj jo vzameta k sebi. Na njeno vprašanje, zakaj da bi tako rada šla proč, in če ji
me vsaj kot hišino ali kot kuharico, in obljubljala, da bo pometala po tleh in se naučfla prati perilo. — Na to pranje
je mar težko pri meni, Neli ni odgo-
, t - • i n ,	ivorila ničesar in se je ihteč sesedla na
in zdravnik ji je dovolil, da se sme' . , ..... . .......
, ■ •	.	.	stol. 1 ako je ihtela, je pripovedo-
lzprehajati na svežem zraku, ce ravno . . , , , .. .	.
, , , •	. -i	i vala Aleksandra Semjonovna, tako je
Ie malo. V reme je bilo ja-no m toplo. , , ,	.,.,,. ,
d-,	■ • . , .... , ilitela, oa sem mislila, da umrje od
Bil je velikonočni teden, ki je tisto le- ., ........	., . . 1
i	-i	i ,	uptenja. ISeli je prosila, nai 10 vza
to zelo pozno nastopil. Dopoldne sem	1 J
moral na vsak način k Nataši, a sklenil sem, da se vrnem prej domov, nego po navadi, vzamem Neli s seboj in , ., . ... ... pojdem z njo na izprehod; dotlej Pa 1 f gradl,a "ekaksne sem jo pustil samo doma.	|(lc ,n .f \mautrala za ""Jmocnejse P""
x-	-.it- i poročilo, da bi jo vzeli. — Aleksandra
Ni mi mogoče popisati, kakšen uda-1'	• • , , .V .
• , , ,	,	i I Semjonovna jo je hotela pustiti pri se-
lec me ie čakal doma. Ko prilntim . , , .	-	. .
■	i, i i i- - .■■■	i bi. dokler se stvar ne razjasni; meni
domov, zagledani, da ključ tiči v vra-1	.. . .„ , ,,.,. ,..,. ..
. ,	■ . . . . pa sporočiti, loda rilip pilipic se ie
tih na zunanji strani. Vstopim m vi-. '.	1 . ' . '
i- i	i	i ■	odločno postavil po robu m takoj uka-
dini, da ni nikogar v sobi. Groza me I , ,. . , , ,	.
presunc. Ko stopim k mizi. najdem P.^Jat. begunko k men. nazaj. Po
na nji listek, na katerem Moje. s svin-j ?otl >e A,ekfndra Semjonovna ob-
,rlvj]nj I jemala in poljubljala, Neli pa je plakala le še bolj. Gledaje na njo, se ie razjokala tudi Aleksandra Semjonovna: tako sta obedve plakati celo pot.
"A zakaj nočeš biti pri njem, Neli. zakaj ne? Ali te mar žali, ali kaj?" je vprašala Aleksandra Semjonovna vsa v solzah. "Ne žali me.. ." "Zakaj pa?"
"Tako; nočem pač živeti pri njem — ne morem vedno >eni tako hudobna proti njemu." je izpregovorila ona, krčevito ihteča. On pa je dober... Pri vas ne bom hudobna, delala bom... "
"Zakaj pa -i tako hudobna proti njemu, Neli?" "Tako!"
"Ta 'tako' je bilo vse, kar sem mogla spraviti iz nje," je zaključila Aleksandra Semjonovna, brišoča si solze.
Sla sva k Neli. Ležala je, skrivala obraz med blazine in plakala. Pokleknil sem k nji, prijel jo za roke in jih začel poljubljati, ona pa mi jih je iztrgala in zaplakala še bolj. Nič več nisem vedel, kaj naj govorim. V tem trenotku je prišel -tari Ilnjienjev.
"Po opravkih prihajam k tebi, Ivan, zdravstvu!" je dejal, začuden, da me vidi lia kolenih.
V zadnjem času je bolehal. Bil je bled in stih, a je preziral svojo bolezen, ni poslušal opominov Ane Andre-jeviK', ni legel in je še vedno hodil po opravkih.
"Zbogom tačas," je dejala Aleksandra Semjonovna 111 pozorno pogledala starca. "Filip Fitipič mi je velel, naj se prej ko prej vrnem, ker imava o-pravek. Zvečer v mraku pa pridem za par uric k vant posedet."
"Kdo je ta ženska?" je vprašal starec, čeprav je mislil očividno na nekaj drugega.
Povedal sem niti.
"Hm! Jaz pa prihajati) po opravku, da je kar odrevenel, ko jo je videl sto- Ivan. .."
čnikom napisane, v veliki iu nepr pisavi sledeče besede:
"Odšla sem od vas iu nikdar več ne pridem nazaj. Vendar pa vas imam zelo rada.	Vaša zvesta Neli."
Vzkriknil sem od groze in planil iz Stanovanja.	, ,
ČETRTO POGLAVJE.
Nisem še bil pritekel na ulico, nisem si še mogoel premisliti, kaj naj storim, ko zagledam, da se je pred našimi vrati ustavil fiakar, iz katerega stopi A-leksandra Semjonovna, držeča Neli za roko. Držala jo je krepko, kakor bi se baila, da ji ne uide še v drugič. Planil sem k njima.
"Neli, kaj je s teboj?" sem vzkliknil. "Kam si odšla, in zakaj?"
"Počakajte, ne hitite preveč; pojdimo naglo k vam, tam izveste vse," je zaščebetala Aleksandra Semjonovna. "Kaj vse boste slišali, Ivan Petrovič,' mi je v naglici šepetnila med potjo. "Kar čudili se boste. Le pojdimo, takoj boste slišali."
Videlo se ji je na obrazil, da ima nenavadno važne novice.
"Brž, Neli, brž, lezi nekoliko v posteljo," jfc dejala, ko smo stopili v sobo, "trudna si; to ni šala, kolikor je tekala okrog; lezi, dušica, lezi. Midva pa pojdiva ta čas v drugo sobo, da je ne bova motila; naj zaspi."
Namignila mi je, da sciu šel z njo \ kuhinjo. ?
Toda Neli ni legla spat; sedla je na divau in si zakrila obraz z obema rokama.
Aleksandra Semjonovna mi je v naglici povedala, zakaj da se gre. Pozneje sem izvedel še nekaj podrobnosti. Bilo je takole.
Ko je Neli dve uri pred mojim prihodom odšla in mi zapustila svoje pismo, je tekla najprej k staremu zdravniku. Za njegov naslov je bila poiz-vedela že prej. Doktor mi je pravil,
Vedel sem že, po kakšnem opravku. Prišel je, da se pomeni z menoj in z Neli ter si jo izprosi od mene. Ana Andrejevna je naposled privolila, da vzame sirotico v hišo. ■ To se je zgodilo vsled najinih tajnih razgovorov; prepričal sem bil Ano Andrejevno, da pogled na siroto, katere mati je bila tudi prokleta od svojega očeta, morebiti navda starčevo srce z drugačnimi mislimi. Tako jasno sem ji obrazložil svoj načrt, da je zdaj že sama začela priganjati moža, naj vzame siroto. Rad se je starec lotil stvari; prvič je želel vstreči Ani Andrejevni, drugič pa je imel sam svoje lastne misli...
Povedal sem že, da Neli ni ljubila starca, odkar je bil prvič pri meni. Kasneje sem zapazil, da se zrcali na njenem licu celo nekako sovraštvo, k i-dar sliši ime Ihmenjeva. Starec se je takoj brez ovinkov lotil stvari. Stopil je naravnost k Neli, ki je še vedno ležala in skrivala obraz med blazinami, prijel jo za roko in jo vprašal, če hoče iti k njemu mesto hčere.
"Imel sem hčer, ki sem jo ljubil bolj kot samega sebe," je zaključil starec. "Toda zdaj je ni več pri meni. Umrla mi je. Ali hočeš zavzeti njeno mesto v moji hiši in — v mojem srcu?"
In v njegovih očeh, ki so bile yse suhe in razvnete od mrzličnega ognja, se je zasvetila solza.
"Ne, nočem," je odgovorila Neli, ne da bi dvignila glavo.
"Kako da ne, dete moje? Saj nimaš nikogar. Ivan te ne more vedno imeti pri sebi, pri meni pa boš živela kakor v domači hiši."
"Nočem, zato ker ste hudobni. Da, hudobni ste, hudobni, je dodala, dvignila glavo proti starcu in sedla po-koncu. "Jaz sama sem hudobna, hu-dobnejša od vseh, toda vi ste še hu-dobnejši od mene!"
Pri teh besedah je Neli prebledela in oči so se ji zasvetile; celo njene trepetajoče ustnice so prebledele in se skrivile o bnavalu silnega čustva. Starec jo je začudeno gledal.
"Da, liudobiiejši ste od mene, zato ker nočete odpustiti svoji hčeri; pozabiti jo hočete popolnoma in jemljete k sebi tuje dete; ali pa je mogoče pozabiti svojega lastnega otroka? Ali me boste ljubili? Saj se morete vendar ob vsakem pogledu name spomniti, da sem vam tuja in da ste imeli svojo hčer, ki ste jo pozabili, ker ste trdo-srčnež. Jaz pa ne maram živeti pri trdosrčnih ljudeh; ne maram, ne maram! Ali veste, da je pojutraiijini Kristovo vstajenje? Vsi se bodo poljubljali in objemali, vsi si podajali roke v spravo in si odpuščali vse krivice.. . Saj vem.. . Samo vi — vi edini, ah, vi okrutnež! Pojdite proč!"
Solze so jo oblile. Te svoje besede si je bila najbrž že davno premislila in pripravila, za slučaj, da jo starec še enkrat povabi k sebi. Ihmenjev je bil ves presenečen; prebledel je. Na njegovem licu se je zrcalila bolnost.
"In zakaj, zakaj, zakaj se vsi tako brigajo zame? Nočem in nočem!" je naenkrat vzkrikiiila Neli v nekakšni besnosti. "Miloščine pojdem prosit!"
"Neli, kaj ti je? Neli, dušica moja!" sem vzkliknil nehote, toda moj vzklik je bil le olje na ogenj.
"Da, rajše bom hodila po ulicah in vbogajme prosila, toda tu ne ostanem!" je klicala ihteč. "Tudi moja mati je prosila miloščine in ko je umirala, mi je dejala: 'Bodi revna in raje prosi vbogajme, nego da bi...' Miloščine prositi ni sramota, saj ne prosim samo enega, temveč v>e, in vsi niso en sam človek; če je eden, je sramotno, pred vsemi pa ni sramotno, tako mi je rekla neka beračica; saj sem majhna in nimam sama kje dobiti. In prosila boni, povsod bom prosila... Hudobna sem, hudobna, hudobuejša od vseh. takole hudobna sem!"
In Neli je nenadoma nepričakovano zagrabila eašico, ki je stala na mizici, ter jo treščila ob tla.
"Pa se je razbila!" je dejala, gledaje me z nekakim izzivajočim zmagoslavjem. "Čašici sta samo dve; še drug« bom razbila... Iz česa l*»te potetn pili čaj?"
Bila je kakor besna in sama se je naslajala nad svojo besnostjo, kakor bi se zavedala, da je to sramotno in grdo, in se vendar sama izpodbujala k nadaljnim izbruhom. " "Veš kaj. Vanja, zbolela ti je," je dejal starec, "ali — ali pa sploh ne razumem tega otroka. Zbogom!"
Vzel je svojo kapico in mi stisnil roko. Bil je ves potrt: Neli ga je bila strašno razžalila. Vse se je dvignilo v meni.
"Ali se ti ni zasmilil, Neli!" sem vzkliknil, ko sva ostala sama. "Mar te ni nič sram, prav nič? Ne, ti nisi dobra, v resnici si hudobna!"
In brez klobuka, kakršen sem bil, sem stekel za starcem, da ga spremim do vrat in mu rečeni vsaj par besed v tolažbo. Ko sem se spuščal po stopnicah, mi je bil obraz Neli šc vedno j>red očmi; začuvša mojo grajo, je strašno prebledela. Kiualu sem dohitel Ihmenjeva, "Uboga deklica je užaljena, sama nosi v sebi svoje bolečine, veruj nu> Ivan," je dejal z bridkim nasmehom. "Odprl sem njeno rano. Pravijo, da siti lačnega ne razume; jaz pa pravim, Vanja, da tudi lačni lačnega ne vselej. Pa zbogom!"
Izpregovoril sem o nečem postranskem, toda starec je le zamahnil z roko.
"Nikar me ne tolaži; rajši glej, da tebi tvoja ne uide; saj že gleda tako,' je dejal in odšel naglih korakov, ina-('Nadaljevanje na 7. strani.)
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
in prejeli boste po ekspre n eno steklenico HAMILTON , CLUB PURE WHISK KY (one/^ full quant) in enoqunrt tinejjii SOMA PORT WINK. Obe' steklenici o31]emo v lepem zjiboju—le y.ii en sum papirna! dolar. Pičite C. F. ZAKUHA .V- CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinola.
Prejema raznovrstne denarne ulo§ ter pošilja denar na vse dele *veta
Kapital in preostanek $300,000.«
E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
Frank Lopartz
JOHN
N. W. Phone 348
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
:.:Sloveiiska Gostilna:::
Jjj]]; vino domače in importirano, |l fino žganje in dišeče smodke.

915 N. Scott St., Joliet, IU.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, 5. Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
K
m i
I Oscar J. Stephen
ig. s.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ct-nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i« trdi les, lath, cederne stebre, desk« šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines li' blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! Mi bomo zadovoljili in ti prihranili deDtt
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vog" DES PLAINES I NCLINTON ST&
Geo. Sveti
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. U- JOLIET, ILLINOIS.
m JAVNI
I \< )TA« $-
»SiSffiSSSjffiSHSSfiSiSi!''*
il PRVI SALUN S S ONKRAJ MOSTA S
400 Ohio Street JOLIET
-^- .
STAHA
GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
jjS	Chicago Telephone 3868.
ye '
ig 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI!
Kupuje in prodaja zemljišča ® v mestu in na deželi.	gl
ijj Zavaruje hiše in pohištva pro- ^
ii ti ognju, nevihti an drugi po- x Gamsey, Wood & LenD0®
K škodbi.	ara I
^ 'Zavaruje tudi življenje proti S ^ nezgodam in boleznim.	jj-
JU Izdeluje vsakovrstna v notar- o^ sko stroko spadajoča pisanja. S
m _
^	—--—_	jj.
jU Govori nemško in angleško. ^
W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891.	JOLIET,
Metropolitan Drog Sto«
N. Chicago 4 Jackso« SM-
Slovanska lekarn*
+ JOHNSONOVI ♦
"BELLADONNA'' OBLI"
tU 0K& o ra£H iaMn k botm im
REVMATE1W	SLABOSTIH r OS*H gA
HROMOSTt	PLJUČNIH IN PRS«
BOLESTI . KOLKU	HRA2ENJU . ŽIVOTU
BOLESTIH » ČLENKIH	VNETJU OFRSNB
NEVRALCIJl PROTOU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI M&C	BOLESTIH . LBJJl
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH .
HUDEM KA&JU
YRNIMO SE!
Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja i" ' življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja j za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili j svoje navade in se odtujili od .srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu. k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazilo skrbeti za svoje prebavne organe. da preprečimo zabasanast in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo doklc1" zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI,
OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, P0^ tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vs drugih enakih boleznih.
CENA $1.00.
V lekarnah.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno trinerjev l " NIMENT in ribljitc telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
joseph triner,
=====IZDELOVATELJ.= =====
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
wiwiw
m s
KiiBliifilaB^ifilaifiliifižfiili l^lifii
Učite svojo deco slovensko 5 moliti in citati
« povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
Katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj na:
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
srarsrsf
K
M
X
K
45
K
M5
5fi



S
PONIŽANI IN RAZŽALJENI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
haje s palico in trkaje z njo po troto-arju.
Ni si mislil, da govori proroške besede!
Kako sem obstrmel, ko sem se vrnil in v svojo grozo zopet nisem našel Neli! Planil sem na hodnik, iskal jo po stopnicah, klical, trkal celo pri sosedih in izpraševal po nji, ker nisem mogel in nisem hotel verjeti, da mi je zopet ušla! In kako je mogla uiti? Vrata so bila v hiši le ena; morala se je izmuzniti mimo naju, ko sem se razgovarjal s starcem. Toda kmalu se sem v svojo veliko žalost spomnil, da se je nemara prej kje skrila na stopnicah in počakala, da sem se vrnil domov, nato pa zbežala, tako da je seveda nisem mogel srečati. V nobenem slučaju ni mogla biti daleč.
V silnem nemiru sem jo zopet hitel iskat in pustil stanovanje za vsak slu-
"Hotela si nabrati denarja, da mi kupiš razbito čašico?"
"Da..."
"Povej, ali sem te grajal, ali sem te ošteval zaradi te čašice? Ali ne vidiš, Neli, koliko zlega in samovoljnega je v tvojem ravnanju? AH je to lepo? Ali te ni sram? Ali..."
"Sram me je..." je zašepetala z je-dva slišnim glasom in solzica se ji je pocedila po licu.
"Sram..." sem ponovil za njo. "Draga Neli, ako sem kriv pred teboj, odpusti mi in pomiriva se."
Pogledala me je, solze so se ji vsule iz oči in vrgla se mi je na prsi.
V tem trenotku je prihitela Aleksandra Semjonovna.
"Kaj? Ali je doma? Zopet? Ah, Neli, kaj se godi s teboj? Dobro, da si vsaj spet doma... kje pa ste jo našli, Ivan Petrovič."
Namežiknil sem Aleksandri Semjo-novni, naj me ne izprašuje; in razumela me je. Nežno sem se poslovil od uboge Neli, ki je še vedno bridko plakala, in poprosil dobro Aleksandro


Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
"W". WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. 1,41 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
čaj odprto.
Najprej sem se napotil k Maslobo- Semjonovno, naj posedi pri nji, dokler jevu, a nisem našel doma niti njega, se ne vrnem, sam pa sem stekel k Na-niti Aleksandre Semjonovne. Pustil taži Bjl sem ^asen in zato sem sem jima pismo, v katerem sem jima hitel.
naznanjal novo nesrečo in ju prosil, j Ta ve£er se je odločevala naša uso-naj mi naznanita takoj, ako pride Neli da: mnog0kaj sem imel govoriti z Na k njima; nato sem šel k zdravniku, ki' tag0> a vseeno sem vrinil besedico o ga tudi ni bilo doma. Služabnica mi Xeli in povedal vse, kaj se je zgodilo, je povedala, da po prejšnjem obisku z vsemj podrobnostmi. Moja pripo-Neli ni prišla vdrugič. Kaj sem hotel? vest je Natašo zelo zanimala in celo Napotil sem se k Bubnovi in izvedel presenetila.
od svoje znanke rakvarice, da sedi go- j ..yeš kaj, Vanja," je dejala po krat-spodinja od včeraj zaradi kdove česa kem p0mis£jku, "zdi se mi, da te ljubi.' na policiji, Neli pa da odtistihdob ni "Kaj — kako to?" sem vprašal za-
bilo nič več nazaj. Utrujen in izmučen sem se vrnil k Maslobojevu, kjer
čuden.
Da, to je začetek ljubezni, ženske
S
pOMAČA NARAVNA OHISKA VINA kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 6Qc galona
Catawba belo vino 80c galona
Te cene veljajo od 25 galouov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-P^'noma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar alt
°ney Order.
DSKA BANKA
Vložite svoj denar na otresti v največjo in najmočnejšo banko ! v Jolietu
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
000 najboljših Ijndi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
Hranilnica
"M l2jl
obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
''mmšmmmi
mmmmaamm.
■mmmmmmmmmmmmmtammmmmmi
me je čakal isti odgovor, da nikogar ljubezni
ni bilo tja m da se tudi onadva sama | -Kaj nljs]jš, Nataša! Ne bodi! Saj še nista vrnila. Kaj mi je bilo storiti? je vendar še otrok!"
Smrtnožalosten sem se vrnil zvečer , ..Ki ima skoro štirinajst let. Ta ne-domov. Nataša me je bila že dopol- vo]ja ;zvjra odtod, ker ne razumeš nje-dne povabila, naj pridem zvečer k nji. ne ]jubezni, in ker se mprda niti ona Niti jedel nisem ta dan ničesar; misel j sama ne razume. Nevolja je to, v ka-o Neli je vznemirjala vso mojo dušo. | terj je mnogo otrlškega, a tudi res-"Kaj je to?" sem si mislil. "Ali je to „0bnega in resničnega. Ona je pred-tako čudna posledica bolezni? Menda |vsem ljubosumna name zaradi tebe. ni blazna, ali šele zblazni? Moj Bog,' -j-j me ]jubiš tako, da gotovo tudi do-kje je sedaj, kje naj jo iščem?" Jedva nla- samo zanle sfcrbiš, govoriš in pre-pa sem izustil ta vzklik, zagledam Neli j mjjijaj j„ ji kažeš zbog tega premalo nekoliko korakov od sebe, na V—skem J pozornosti. Opazila je to, in to jo je mostu. Stala je poleg svetilnice in me ranilo. Ona bi morebiti rada govorila ni videla. Hotel sem steči k nji,. pa 1 s teboj, čuti potrebo, da bi ti razodela sem obstal, češ: "Kaj neki dela tukaj?" j svoje srce, a ne zna, se sramuje in sa-V prepričanju, da mi zdaj ne uide več, I ma ,ebe ne razume, ti pa se oddalju-em sklenil počakati in jo opazovati. 1 jež od nje> mesto da bi pospešil to pri-Deset minut je stala tako in motrila ]ik0j u]lajaš od nje k meni in si jo celo mimogredoče. Naposled je prišel mi- j za gasa njene bolezni po cele dneve mo nje lepo oblečen starček in Neli je | pujžal sam0. Nad tem ona tudi plaka;
topila k njemu; ne da bi obstal, je potegnil nekaj iz žepa in ji podal, nakar se mu je poklonila. Nepopisno čustvo me je navdalo v tem trenotku. Mučno se je skrčilo moje srce, kakor da vidim nekaj milega in dragega o-sramočetio in oblateno pred seboj; solze so mi stopile iz oči.
manjka ji tebe in bolj od vsega jo boli to, da ti tega ne opažiš. Saj si jo celo sedaj, ob takšnem trenotku, zaradi mene pustil samo. Jutri bo bolna zaradi tega. Kako jo moreš puščati samo? Brž hiti k nji..."
Ne bil bi je pustil, toda..." "Seveda, sama sem te prosila tvoje-
Da, solze nad ubogo Neli, dasiravno ga obiska. A zdaj idi..."
HMM«IH#Hf»MfHi
sem čutil v tem trenotku neumirljivo nevoljo: saj ni prosila vsled potrebe, ni bila zapuščena in zavržena in zbežala ni pred krutimi zatiravci, temveč pred svojimi prijatelji, ki so jo ljubili in negovali. Zdelo se mi je, da hoče s svojim početjem nekoga presenetiti ali preplašiti, kakor bi se ponašala pred njim! Toda nekaj skrivnostnega je zorelo v njeni duši. Da, I h me nje v je imel prav: bila je užaljena, njena rana se ni mogla zaceliti, ona pa je še odpirala to rano, s svojo tajnostjo in nezaupnostjo do nas vseh, kakor bi se naslajala nad svojo bolnostjo, nad tem egoizmom trpljenja, ako se smem tako izraziti.
"Pojdem, a verjamem ti vsega tega ne."
"Zato, ker drugi mslučajem ni podobno. Spomni se njene zgodovine, premisli jo in verjel mi boš. Ona ni rastla tako, kakor jaz in ti..."
Vrnil pa sem se vseeno pozno. Alek sandra Semjonovna mi je povedala, da je Neli zopet mnogo plakala, kakor tisti večer, in zopet jokaje zaspala.
"Sedaj pa moram iti, Ivan Petrovič; Filip Filipič mi je velel. Čaka me ubožček."
Zahvalil .era se ji in sedel k Neline-mii zglavju. Samemu mi je bilo težko ! da sem jo zapustil v takšnem trenot-
To obnavljanje bolno.sti m ku Dolgo, do pozne noči sem za-njena nasleda mi je^ bila umevna, ta j mišljen sedel pri nji To je bil uso-naslada mnogo ponižanih in razžalje-' (jen £as
nih, zatiranih od usode in zavedajočih j Xo(la p0ve<jati moram, kaj se je
zgodilo tista dva tedna.
SLAVNOZNANI
slovenski pop
Proti žeji - najbolje sredstvo.
dm več ga piješ tembolj se ti priljubi.
bleg
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^elopiyo
To so naši domači čisti pridelki, koje izdelujte domača tvrdka.
Slovenic Bottling Co.
Sco« St.	Joliet, 111
telefon,
CM. »276 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
se v svoji duši njene krivičnosti. Toda za kakšno krivičnost se je mogla Neli pritoževati čez nas? Hotela nas je o-supniti in preplašiti s svojim početjem s svojimi kapricami in brezumnimi izbruhi, kakor bi se zares ponašala pred nami. A ne! Saj je sedaj sama, nihče izmed nas je ne vidi, da prosi mi-lodara. Ali vidi sama zase naslado v tem? Čemu ji bo miloščina, čemu ji bo denar?
Ko je prejela dar, je ostavila most in šla k jasno razsvetljenemu oknu neke prodajalnice. Tam je začela preštevati priberačeni denar; jaz sem stal kakih deset korakov od nje. Denarja je imela precej; gotovo je prosila že od dopoldneva. Stisnila ga je v pest, prekoračila ulico in stopila v trgovino z drobnino. Takoj sem stopil k vratom trgovine, ki so bila nastežaj odprta, in pogledal, kaj bo tam počela.
Videl sem, da je položila na mizo denar in dobila zanj čašico, navadno čašico za čaj, ki je bila zelo podobna oni, katero je dopoldne razbila, da pokaže Ihmenjevu, kako je hudobna. Ta čašica je stala kakih petnajst kopejk, morda pa tudi manj. Prodajavec jo ie zavil v papir, povezal jo in jo izročil Neli, ki je naglo in zadovoljnega o-braza stopila iz prodajalnice.
"Neli!" sem vzkliknil, ko je prišla do mene. "Neli!"
Strepetala je in me pogledala. Čašica se ji je izmuznila iz rok, padla na trotoar in se razbila. Neli je bila bleda; ko pa mi je videla na obrazu, da sem vse videl in vse vem, jo je naen-kra oblila rdečica neznosno mučnega sramu. Prijel sem jo za roko in jo peljal domov; pot ni bila dolga. Niti besede nisva izpregovorila med potjo. Domov prišedši sem sedel; Neli je stala pred menoj, zamišljena in potrta, bleda kakor prej, in gledala v tla. Ni mi mogla pogledati v obraz.
"Neli, ali si beračila?"
"Da," je zašepetala in še bolj povesila oči.
PETO POGLAVJE.
Po pomenljivem večeru, ki sem ga preživel s knezom v B-oven restoran-tu, sem bil nekaj dni zaporedoma v neprestanem strahu za Natašo. "Sčim ji je pretiT ta malopridni knez in s čim se je hotel maščevati nad njo?" sem se vpraševal vsak trenotek, izgubljajoč se v razna domnevanja. Prišel sem naposled do zaključka, da njegove grožnje niso bile prazno širokoustje in da ji knez zares lahko napravi velike neprijetnosti, dokler živi z Aljošo. Majhnosten, maščevalen, hudoben in prekanjen je bil dovolj. Težko, da bi pozabil žalitev, ne da bi se poslužil kakšne prilike, da se maščuje. Na vsak način pa mi je razkril eno točko cele zadeve in še dovolj jasno izrazil o nji: nujno je zahteval ločitev med Aljošo in Natašo in pričakoval od mene, da jo pripravim na mirno ločitev, tako da ne bo "prizorov, pastora-lov in schillerstva." Seveda je bilo v prvi vrsti do tega, da ostane Aljoša z njim zadovoljen in da ga bo smatral še nadalje za ljubečega očeta; tega je potreboval za poznejše čase, da bi laglje razpolagal s Katjinim denarjem. Imel sem torej nalogo, pripraviti Natašo na bljižnjo ločitev.
Toda v Nataši sem zapazil silno iz-premembo: o njeni prejšnji odkritosrčnosti nasproti meni ni bilo več sledu; še več, — postala je nekako neza-upna proti meni. Moja tolažba jo je le mučila in moje izpraševanje ji je bolj in bolj presedalo in jo celo jezilo. Zgodilo se je včasih, da sem sedel prt nji in gledal nanjo. Ona je hodila po sobi iz kota v kot, s prekrižanimi ro kami, mračna in bleda, kakor da je pozabila na vse in celo na to, da sem jaz pri nji. Kadar se je pripetilo, da me je pogledala, — sicer pa se je izogibala tudi mojih pogledov, — se je naenkrat zazrcalila na njenem licu ne-
strpna nevolja in naglo se je obrnila vstran. Vedel sem, da ona sama nemara razmišljuje o kakšnem lastnem načrtu glede bližnje ločitve in da ne more razmišljati brez bolečin in gorja. Toda bil sem prepričan, da je ločitev že sklenila. Vseeno pa me je mučil in plašil njen mračni obup. Vrh tega pa si včasih niti nisem upal govoriti z njo in jo tolažiti, in zato sem strahoma čakal, kako se vse to konča.
"Njeno pusto in nepristopno vedenje nasproti meni me je sicer vznemirjalo in mučilo, a vendar sem zaupal srcu svoje Nataše. Videl sem, da ji je zelo težko in da je silno potrta. Vsako tuje vmešavanje jo je navdajalo zgolj z nevoljo in jezo. V takšnih slučajih je zlasti vmešavanje bližnjih prijateljev, ki poznajo naše skrivnosti, najtežje prenašati. Obenem pa sem dobro vedel, da se Nataša v poslednjem trenotku zopet povrne k meni in si bo v mojem srcu poiskala tolažbe.
Svoj razgovor s knezom sem ji seveda zamolčal, kajti ta dogodba bi jo bila kvečjemu še bolj vznemirila in potrla. Povedal sem ji le mimogrede, da sem bil s knezom pri grofinji in sem se prepričal, da je strašno podel podel človek. Toda ona me niti ni iz-praševala o njem, kar mi je bilo zelo pogodu; zato pa je željno poslušala vse, kar sem ji povedal o svojem svi denju s Katjo. Ko sem končal, tudi o nji ni rekla ničesar, toda rdečica ji je pokrila obraz in celi tisti dan je bila čudno razburjena. O Katji ji nisem prikrival ničesar, temveč sem ji naravnost priznal, da je napravila tudi name krasen vtis. In čemu bi ji bil prikrival? Saj bi bila Nataša uganila, da prikrivam, in bi se samo razsrdila name. Zato sem pripovedoval nalašč kar najbolj podrobno in iskušal prehi teti vsa njena vprašanja, tem bolj, čim je bilo nji sami v njenem položaju težko vpraševati. Izpraševati z navideznim ravnodušjem o vrlinah svoje tekmovalke, to pač ni lahko!
Mislil sem, da ona še ne ve, da mora Aljoša po neomajni kneževi odreditvi spremljati grofinjo in Katjo na deželo, in vprašanje, kako naj ji to razodenem, da kolikor mogoče zmanjšam udarec, mi je delalo mnogo preglavic. A koliko je bilo moje začude nje, ko me je Nataša že po prvih be sedah ustavila, rekoč, da je ni treba tolažiti, ker je že pet dni, odkar ji je to znano.
"Moj Bog!" sem vzkliknil, "kdo pa ti je povedal?" "Aljoša."
"Kako? On sam?" "Da, in na vse sem pripravljena Vanja^" je dodala v tonu, ki me je pozival dovolj jasno in nestrpno, naj ne nadaljujem tega pogovora. ' Aljoša je bil precej pogostoma pri Nataši; a vedno le za trenotek; samo enkrat je sedel pri nji več ur zaporedo ma, toda takrat mene ni ■bilo poleg. Prihajal je navadno žalosten ter jo gledal plaho in nežno; toda Nataša ga je sprejemala tako nežno in laska vo, da je takoj vse pozabil in postal veselejši. Tudi k meni je začel priha jati zelo pogostoma, skoro sleherni dan. Res je mnogo trpel, toda niti tre notka ni mogel prestati sam s svojo bolnostjo in vsak hip je prihitel k me ni po tolažbo.
Kaj se mmu mogel reči? Očital mi je mojo hladnost, moje ravnodušje in celo to, da sem jezen nanj; žaloval je plakal in odhajal h Katji, ker je naše tolažbo.
Tisti dan, ko mi je Nataša rekla, da ve za njegov odhod, — bilo je teden dni po mojem razgovoru s knezom, je prihitel ves obupan k meni, objel me, vrgel se mi na prsi in zaihtel ka kor otrok. Molčal isem in čakal, kaj poreče.
"Nizek in podel človek sem, Vanja je izpregovoril, "reši me ti pred menoj samim. Ne plakam zato, ker sem ni zek in podel, temveč zato, ker bo Nf taša nesrečna zaradi mene. Zapuščam jo v nesreči... Vanja, prijatelj moj povej mi, reci ti mesto mene,, katero izmed njiju ljubim bolj, Katjo ali Na tašo?"
"Tega ne morem reči, Aljoša,>- sem govoril, "ti boš vedel bolje, nego jaz..
"Ne, Vanja, saj ne mislim tako, ni sem tako bedast, da bi stavil takšna vprašanja: a to je ravno, da v tej za devi tudi sam ne vem ničesar. Vpra šujem se in si ne morem odgovoriti Ti pa gledaš od strani in morda več veš, nego jaz. A čeprav ne veš, mi endar povej, kako se ti zdi?" "Zdi se mi, da ljubiš Katjo bolj. "Tako se ti zdi! Ne, ne, nikako ne! Nisi uganil. Natašo ljubim ne izmerno. Nikdar in za nobeno ceno je ne morem zapustiti; to sem povedal tudi Katji, ki se popolnoma strinja menoj. Zakaj molčiš? Videl sem, ra vno kar si se nasmehnil. Ah, Vanj nikdar me še nisi tolažil, kadar mi j bilo srce težko, kakor mi je zdaj.. Zbogom!"
(Dalje prih.)
Joliet Stsam Dre Honso
Profesional Cleaners and Dyert
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo y veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
ICHi
wmmunucM/imit
CHARLES D. DIBELL
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 503 Woodruff Bldg , Joliet
'0-----: CHICAGO PHONE 245:--
Kiidar imnle kit j opravite s sodnijo obruite se k meni.
| Govorimo slovenski jezik.
| Kolektnjem in tirjnm vsako vrstne dol-liove. Ali pa se oglasite pri
H M. J. TERDICH. 1106 Chicago St-
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za m s t in proti upadanju ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grruiitirain $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.

n/V^E
MICHAEL COM!*
106 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojnje ileiiar na žemljica.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phonea 500.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. il
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.

I
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKB.
Sobe v najem in Lunch Room.
V čevljarskem oddelku prisilne delavnice v L. je bil med redkimi kaznjenci, katerim se ne bere iz obraza zlobna in razbojniška narava, mož srednje starosti. Bil je priden, da je* delal za tri. Njegove poteze so pričale, da se je po večletnem boju, kesanju in obupavanju odrekel vsemu svetu, da je zatrl v sebi vse moči in nagnjenja do življenja.
Pri vratih se je prikazal sluga in spregovoril s starim paznikom par besed.
"O ne,'' je odgovoril paznik, oči pa so mu zažarele od veselja. "Bog ve, da on to zasluži; kako me to veseli! Toda---", umolknil je, čez nekoliko časa pa pristavil: "vendar ne vem
prav dobro--." Naenkrat se mu
je obraz stemnil in pogledal je žalostno na tla:
"Ne, ne, Josip, če natančneje pre-vdarim, to ni sreča zanj, sedaj ne več.'' Nato pa J"e zaklical v dvorano: "Št. 57 takoj k gospodu ravnatelju!"
Mož resnega obraza je pokorno vstal. Prav nič se ni čudil, da ga kliče ravnatelj, kakor da bi se to godilo vsaki dan. Mirno in udano je korakal pred slugo. Tudi stari paznik se je obrnil za njim in zmajal z glavo. "Ta je že obračunal s svetom."
Št. 57 je vstopil pred ravnatelja, ki je motril jetnika s hladnim pogledom, kakor imajo navado nadzorniki sploh.
"Jakob Uršič--," je dejal in za
trenutek utihnil. Št. 57 je dvignil glavo. Tega imena že ni slišal skozi deset let in dasiravno je vedel, da se je nekoč poprej tako zval, mu sedaj to ime ni več mnogo povedalo. Kar ie bilo v zvezi s št. 57-; je v teku let polagoma umiralo in sedaj je mrtvo.
"Jakob Uršič," je ponovil ravnatelj, '"ker ste se skozi vrsto let tako vrlo zadržali, vložili smo prošnjo za pomi-loščenje, ki ni bila brez uspeha. Upam, da bo vaše bodoče življenje delalo čast mojemu trudu in skrbem, ki sem jih imel za vas."
Ravnatelj je utihnil, pričakujoč veselega vsklika, zahvaljevanja in zatrjevanja. Toda Jakob Uršič ga je zrl nemo in topo, kakor da ni ničesar razumel.
"Prosti ste, Uršič," je nadaljeval ravnatelj, "in upam, da se bodete obnašali zunaj dostojno."
Št. 57, sedaj zopet Jakob Uršič, je malomarno pokimal, se obrnil in odšel.
Ravnatelj je začuden gledal za njim in zmajal z rameni.
''Pišite!" je narekoval tajniku. —
Pred vratmi ravnateljeve sobe je Jakob za trenutek obstal, kakor da bi hotel zbrati svoje misli, potem pa je hotel zopet proti delavnici. Toda paznik, ki se mu je približal, ga je prijel za roko in mu rekel: "Pojdite zmenoj, duhovnik želi z vami govoriti, — potem vam vrnem vašo obleko."
Duhovnik zavoda je bil še mlad človek. Pogledal je Jakoba z ljubeznjivi-mi, usmiljenje izražajočimi očmi in molčal. Jakob pa je postajal vedno bolj nemiren in je sramežljivo mečkal kapo.
Duhovnik se mu je približaj, prijel kaznjenca za roko in mu rekel:
"Pravičnost je dobila zadoščenje. Deset let ste se pokorili in obžalovali krvavo dejanje strasti. Sedaj je dobro, da ste prosti. Stvarnik hoče, da vsak živi, za kar ga je namenil. Bog
bolečine otrpnilo srce, da sem postal top in gluh za vse na svetu. Sedaj zopet obujate, kar sem že skoro pozabil. Vem, da mislite dobro, toda jaz ne prenesem več življenja. Vzemite moj denar in ga razdelite med reveže ali obrnite ga, kakor hočete, mene pa pustite tukaj, da krpam čevlje dalje in ne budite me nikdar več."
Z usmiljenjem je gledal duhovnik na nesrečneža, ki je z enim samim hipnim-in nepremišljenim dejanjem u-gonobil dvoje življenj.
"Poskusite, saj bo šlo, saj mora iti. Dolžnosti bodo dale vašemu življenju drugačno obliko in snov, čeprav se vam zdi zdaj, ko vnovič stopate v življenje, to nemogoče. Delajte sami dobro, kolikor vam dopuščajo razmere. Videli boste, da bo našlo mir vaie srce, ko boste pomagali svojemu bližnjemu in sicer boljši mir in boljšo tolažbo, kakor mislite, da jo uživate tukaj v obupu."
Toda tudi te besede niso Jakoba potolažile. Nemirno je zmajeval z glavo in nikdo ne bi mogel misliti, da laže, ali da se hlini, ko je rekel: "To mi ne pomaga nič več, za mojo vest je tu najboljše."
"Samo poskusite, Jakob, boste videli, da bo šlo." Podal mu je roko. "Pojdite v Trst, Jakob; tu imam naslov neke prijazne, stare vdove. Pri njej bodete lahko stanovali, dokler bodete hoteli. Idite, Bog vas bo spremljal. Skažite se pravega moža in pomislite, da morate na vsem človeštvu popraviti, kar ste zagrešili."
Cez dve uri se je že peljal Jakob_ proti Trstu.
Trdno je sklenil, da se z vsemi močmi zopet oprime življenja. Pri vdovi, katero mu je duhovnik priporočil, ni mogel dolgo ostati, ker je imela premalo prostora. Sam si je najel pripravno stanovanje, je uredil in okrasil z vsem, kar je potreba čevljarju. fjo-maj pa je vse uredil in se je vsedel na na svoj trinožec, da bi se lotil dela, odpovedala sta mu duša in telo. Ni mogel. Vse ga je razburjalo, okolica in samota in zavedanje, da mu je na pro sto dano, da dela ali počiva. Konec je bilo miru in tiste brezbrižnosti, ki si jo je pridobil v teku let v zaporu Vse orodje, kladivo, kopita, nož, vse ga je spominjalo. Ko je bilo dovršeno ono grozno dejanje, ostala mu je sama mala tolažba, da se bo .pokoril celo življenje. Saj se je sam obtožil umora, toda s tem niso bili sodniki zadovoljni. Obsodili so ga radi uboja.
Ko je pred njim umirala žena, ki mu je bila vse, mu je tiho šepetala: "Sama ne vem, kaj me je tako vleklo k drugemu. Slaba sem, toda ljubila sem amo tebe!"
Leta in leta ni videl drugega kakor čevljarsko orodje v prisilni delavnici sedaj pa je zopet videl svojo ženo in zdelo se 11111 je, kakor bi se zgodilo še-e včeraj. Namenoma si je vse drugače uredil,' kakor je bilo takrat, toda kljub temu mu je vstajala preteklost vsak dan bolj jasno pred očmi. Ne da se povedati, kako je trpel Jakob. Sam sebi je prigovarjal, da še nikakor ne sme biti konec njegove kazni, in v resnici si je zaželel nazaj one mirne amote in brezbrižnosti v prisilni delavnici.
Živel je kakor čudak. Sosedje so stikali glave in si šepetali na ušesa; vsi so ga obsojali, ničesar dobrega niso vedeli o njem. Celo berač, katerimi je usilil večjo vsoto denarja, celo berač ga je opazoval sumljivo in se hitel križati, ko je odhajal.
Neko jutro je bilo v hiši, v kateri je stanoval, vse pokonci. Za izurje-
vžgala v njegovem srcu božja usmilje-nost. Pojdite v svet in ne pozabite nikdar, kaj ste storili, pomislite pa tudi to, da vam je na prosto dano, da sami sebe odkupite s tem, da vedno pomislite. da ste samo človek."
Jakob -e je -početka obnašal, kakor da ga ne bi nič brigalo; polagoma pa je začel umevati, kaj duhovnik govori in zakaj se gre. Naenkrat pa se ga je lotil obup in nepopisen strah. Spustil je kapo na tla in tako prestrašen zrl duhovnika, da ga je ta vprašal:
"Ljubi mož, kaj vam je?"
"Ne ven, ne ven! Pustite me tukaj! JNočem misliti na ono. Za Boga vas prosiirt, ne ven!"
Pokleknil je in prosil s sklenjenimi rokami.
Mladi duhovnik se je prestrašil, ko je videl tako potrtega klečati pred seboj. Ljubeznjivo ga je prijel za roko in ga posadil na stol.
"Ljubi prijatelj", mu je rekel poleni mirno, "kakor sem slišal, imate nekaj premoženja. Preselite se v kako večje mesto, kjer bo le policija znala za vašo preteklost. Da pa vas ona ne bo nadlegovala, za to bom že jaz poskrbel. Uredite si delavnico ali malo prodajalno, kakor že hočete. Nič vas ne bo oviralo, da bodete mirno in vdang ^jenašali, kar vas teži. Med pridnim delom se bodfctC počasi zdpet prilagodili življenju."
Tiho je poslušal Jakob, iz oči pa mu je še vedno seval strah. Ve- izmučen je rekel naposled:
"Med svetom ne opravim nič več. Ne čutim več v sebi moči, ki hi jo moral imeti, ako bi mogel in hotel koristiti bližnjemu. — Ko je takrat žena ležala pred menoj in se ji je srčna kri razlivala po prsih in je z vsakim trenutkom bolj bledel njen ljubeznjivi obraz, takrat sem tudi jaz prenehal živeti. Zame je bila samo še kazen in pokora do konca življenja. To je bila še velika milost zame, da mi je vsled
hoče, da posameznik ži\i za splošno j nim psom, ki je sledil tata, sn se pri-korist in ne, da po storjenih pregrehah kazali detektivi in policaji. Pred vrat-obupava in .-am ugasi iskro, ki jo je | mi, kjer je stanoval Jakob, se je pes
ustavil in je začel lajati. Jakob je odprl in v sobo so stopili uradniki in pes.
Sosedje so si pomežikovali. Prišla je tii< 1 i revica, kateri je dal včeraj Jakob deset kron in si. mislila: "Ali nisem zmirom rekla? To ni dober človek."
V sobi pa so stali varstveni organi in ga obdolžili tatvine biserov v ulici SS. Martiri.
Jakob jih je nekoliko časa začudeno zrl, potem pa je povesil oči v tla, kakor da bi nekaj iskal.
Dolgo jim ni odgovoril na nobeno vprašanje, dokler ni komisar nad njim jezno zavpil: "Za vraga, saj morate vendar uvideti, da je jasno dokazano! Ali hočete res še zanikati in lagati?"
Jakob ga tudi sedaj ni pogledal. "Ne lažem," je rekel odločno.
"To je edino pamet no," odvrne komisar "Toda kje imate ukradene dragocenosti?" Jakob je zmigal z ramo in molčal. "No, bomo že našli." Vse so preiskali, toda brez uspeha. Ko so pa našli denar, katerega je imel Jakob še precej, namuznil se je komisar in rekel: "Tako, tako!"
Ukradenih biserov pa niso dobili. Sploh so zvedeli od Jakoba jako malo. Vse je priznal. Obsodili s6 ga zopet DA Ufišil let in ga odvedli že v drugič v prisilno delavnico v L...
Ko ga je ravnatelj spoznal, zmajal je nejevoljen z glavo in si mislil:
"No ja, vedno in vedno isto," in ko so odvedli Jakoba, se je razjezil. "Ne pustim se več od tega duhovnika za nos voditi. Kaj bo tak mladič učil nas stare. Ne pozna še sveta. To ie zopet dokaz, da se smem zanesti le sam nase."
Ko je zvedel mladi duhovnik, da so Jakoba zopet privedli, se je močno u-žalostil. Potem pa ga je dal poklicati.
Jakob je prišel in zamišljen s pove-šenimi očmi stal pred njim in molčal. Šele ko ga je duhovnik vprašal: "Ja-
kob, ali se je res moralo to zgoditi?" je povzdignil oči in tiho odvrnil: "da, moralo je tako priti." Tedaj se je vznevoljil velikodušni duhovnik. Ni ga sicer oštel, niti besedice mu ni več rekel, obrnil se je, odšel in nič več se ni zanj brigal.----
Preteklo je zopet par let. Jakob je star štirideset let, pa je izgledal kakor starček šestdesetih let. Zguban obraz je kazal enake poteze, kakor poprej. Hujšal je dan za dnem in nekega dne je umrl. Do konca se je popolnoma zavedal; duhovnik katerega je prosil, mu je zatisnil oči.
Veliko hudega pozna duhovnik v jetnišnicah, toda ko je umrl Jakob Uršič, so porosile njegove oči solze. Z belim prtom je pogrnil mrtvecu obraz in odšel k ravnatelju v zasebno pisarno in mu govoril o nesrečnem Jakobu in o njegovih zadnjih besedah, o katerih je želel, da jih pove ravnatelju. —
"Njegova žena je bila dobra, toda nekoliko lahkomiselna. Dopustila je, da ji je dvorjanil neki gospodič. Jakob, ki jo je neskončno ljubil, je seveda to opazil. Nekoč jo je posvaril z ostrimi besedami, pa se je takoj kesal, zgrudil se je čez stol in se bridko razjokal. V tistem trenutku je žena pograbila nož in si ga v razburjenosti zasadila v srce. Jakoba, ki je bil jako dober človek, je to tako vznemirjalo, da je bil prepričan, da je njene smrti kriv le on. Njegova vest ni prej mirovala, da se je prijavil sodišču in u-mor prevzel nase. Če preberete zapisnik njegovih obravnav, bodete videli, da je na vsa vprašanja in očitanja — kratkomalo molčal."
Ravnatelj si je pulil brado.
"Toda kaj pa ona tatvina —"
"Tudi biserov ni on ukradel. Mogoče je, da je tat dan poprej Jakobu ukradel čevlje, katere je imel obute, ko je ropal, samo da je napeljal policijo na napačno sled. Verjemite mi, Jakob je bil nedolžen. Kar je izpovedal zadnjo uro, to verjamem."
"Tudi jaz," je odvrnil ravnatelj"; vsvtal je in ponudil duhovniku roko: "Ljudi spoznati je pač težko" je rekel resno, "zato bodeva v bodoče zopet skupno delovala, kajne?"
SiEilalilliaii
ZA KRATEK ČAS.
alfi affi
Med štirimi očmi.
Sodnik: "Kaj pa vas k meni privede, gospod župan?"
Župan: "Včeraj mi je neki kmet dejal, da isem pravi butelj, in sem Vas hotel poprašati, kaj bi storili Vi, če bi Vam to rekel!"
V gostilni.
Gost: "Dajte mi vode z vinom — toda hitro, meni se mudi!"
Natakarica: "Če je sila, vzemite raje vino z vodo, tega imamo vedno v steklenicah dovolj!"
Po ovinkih.
Ženili: "Gospod, nekaj bi z vami govoril med tremi očmi!" "Kako mislite to?" Ženin: "No, ker isem eno oko že na vašo hčer vrgel!"
Odkritosrčnost.
Teta rečfc otroku: "Francelj, ne spravljaj tistega krožnika, saj ni čist."
"Da, teta, čist je, včeraj sem ga čisto polizal."
Čudna angleščina.
Moj Bog, kako čudni ljudje ste \i Amerikanci, — se je pritoževal Anglež, ko je prišel v Ameriko na posel.
Vi ste -ploh drugačni ljudje in najbolj komična je vaša angleščina. Nekoč se vozim v nekem spalnem vagonu in ravnokar sem legel v svojo "ko-jo", namreč spodnjo postelj, ko nekdo zakliče: "Look out!" Seveda sem takoj glavo ven pomolil — in kesam se še da nes!"
Dober odgovor.
Dama (razkačeno): "Ha, s b(X)0 do-larčki. letne plače si upate prositi za mojo roko? Ravno toliko že potre-lujeni za svoje žepne robce."
"O tako, potem pa snubitev preklicem, ker žene s kroničnim nahodom ne maram."
Umevno.
O bavarskem kralju se pripoveduje, da je srečal vojaka, ki je bil v vojski ranjen, in ga vprašal: "Kje ste bili ranjeni?"
Vojak: "Pri Sedanu!"
Kralj: "Ali me poznate?"
Vojak: "Ne, gospod!"
Kralj: "Jaz sem kralj!"
Vojak se zravna, kolikor more, salu-tira ter reče: "Prosim, Veličanstvo, jaz Vas nisem poznal!"
Kralj: "To se mi čudno zdi!"
Vojak: "To ni nič čudnega 1 Vi ne greste v vojsko, jaz pa v bledišče ne, — kako bi Va> mogel poznati 1"
Očetovska dolžnost.
Ravnatelj: "Vi stanujete veliko bližje, kakor Vaši tovariši, pa pridete vselej zadnji v pisarno — kako to?"
Uradnik: "Gospod ravnatelj, opro-
stite, to je tako: Gospodje tovariši nimajo otrok, jaz pa imam 4 butičnike. In naj še tako zgodaj vstanem, predno jih do dobrega pretepeni, je že vselej prepozno!"
Najboljši tekač.
Več telovadcev pride skupaj in ti se pričkajo, kdo je pač najboljši tekač. Ko dolgo ugibajo, se eden oglasi in pravi: "Bolečina.''
Vsi se nasmejejo in vprašajo: "Kako to?"
On jim pa pravi: "V sv. pismu govori kralj David: "Bolečina je vedno pred menoj!"
Edina prilika.
Žena, ki možu nikoli ne pusti govoriti: "Glejte, gospod zdravnik, od včeraj ponoči sem pri možu še eno slabost našla — da v spanju govori!"
Zdravnik:-"Pustite mu to veselje — saj je zanj edina prilika, da pride do besede!"
Lep poklic.
Teta: "Korel, kaj. bi rad postal, kadar boš velik?"
Korel: "Misijonar med divjaki!"
Teta: "To je pa lepo od tebe! Kako si pa prišel na to misel?"
Korel: "Rad bi videl, kako divjaki človeka peko!"
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10.51
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............I®-®®
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................I7.0#
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.01
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................I®-®®
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................16.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................7*c
Z naročilom je poslati Money Order aH Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Prazna misel.
Zagovornik: "Jaz vam svetujem^ da se zadovoljite z obsodbo; saj je vendar sodnijsko dokazano", da ste s svojim dvokolesom dečka lahkomiselno povozili!"
Zatoženec: "To je prazna misel; saj kolo ni bilo moje, ampak ukradeno!"
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Bull. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic.
Bradley, 111.: Math. Stefanich. Peoria, 111.: M. R. Papich. Springfield, 111.: John Peternel. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. St. Louis, -Mo.: John Mihelcich. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Ant. Indihar. Ribbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. Great Falls, Moilt.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Newburg (Cleveland): John Lekan. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kusljan. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Houston, Pa.: John Pelhan, Delmont, I'a.: Jos. Pavlieh. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovsek, Fnumclaw, Wash.: Jos. Malnerieh. Valley, Wash.: .Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli hi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
Joliet. ilu
PIVO V STEKLENICAH. ^
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS'
POZOR ROJAKI!
Kdor želi kupiti dobro farmo, ali pa zamenjat v katerem drugem kraju za mojih 160 akrov. Obdelane je že 110 akrov drugo je pa bosta. Letos sem imel 80 akrov pšenice in se mpridela! 2022 bušljev zrnja. Imam hišo, 3 stale, žitnico, vse stroje, 4 konje, 11 goved, 20 svinj, mnogo kuretine in pur. Šola je tik farme. Do ene postaje je 7 ill do druge 8 milj. Več pove lastnik: Jos. Sedlar, Skipton, Sask, Canada.	3t
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. •
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše fl>e so po najnižji ceni? Gotovo! V Dits'1lCI
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in pre^8 jene klobase in najokusnejše ®C5°' Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb® 1 naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati n®5 v
nasej mesnici in groceriji na
voga-
lu Broadway and Granite Strte'-
Chic. Phone 2768. N. W. Phont
111»
STENSKI PAPlft
olj®
Velika zaloga vsakovrstnih barv> in firnežev. Izvršujejo se vsa j^g« varska dela ter obešanje stens papirja po nizkih cenah.
A lexander naraS^f
/ichi. Phone 376 U N. W-
120 Jefferson St. JOLIET. N. W. telefon 556
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Oba telefon 405,	S. Bluff St.. Joliet, IU*