47. številka. ( Trst, v petek dne 27. februvarija 1903. Tečaj XXVII! „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna'a: za vse leto 24 K. za. pol l*»ta 12 K. za Četrt leta 8 K in za en meaec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€dinost" za primersko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo 9 primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12. Politično društvo „Edinost". Vabilo na javni shod katerega priredi politično društvo „E (1! 11 o s tfc4 t „Narodnem domu6 pri St. Ivano v nedeljo dne 1. marca t. 1. DNEVNI RED : a) Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah. b) Slučajnosti. Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Ddbor. Dogodki v Ricmanjih. Pod naslovom »Kamo to vodi ?« je priobčila puljska > Naša Sloga« nedavno tema članek ozirom na dogodke v Remanjih. To je bil memento, katerega bi gospodje na ordinarijatu morali slušati! Morali zato, ker eo resni in trezni možje, ki pišejo v kl 1 st, ki j9 prinesel to posvarilo; v list, katerega rodoljubna hrvatska duhovščina smatra svojim glasilom. Ce »Naša Sloga« tako piše, potem mora biti vsakomi-r umevno naše postopanje ozi-rom na dogodke v naši škofiji. Članek »Kamo to vodi« je v sijajno opravičenje za nast >panje »EJinosti«, nam je v spričevalo, da nam — ki kakor narodoo glasilo hočemc in moramo braniti narodne interese tudi na ,cerkvenem polju — dogodki sami imperativno narekujejo odločno vedenje. In to vedenje naše je tudi v interesu cerkve same, kajti dogodki kažejo, kako sedanje neum'ij vo f>ostopanje cerkvenih činiteljev naravnost stavlja naš narod v mučno položenje : če nočt.s priti v navskrižje s cerkvenimi vlastmi, moraš molčati k temu, da se tvoj jezk izdana ie c»rkve! Kam naj se po-itavi ti naš veraik : ali na stran oblast , ali na stran svojega pr ganjanega mroda ? ! Gospodje na ordinarijatu naj se ne varajo, naj se — morda zavedeni po vladajočem zi-stemu — ne udsjajo nikakim iluzijam in naj ne omalovažujejo moči narodne ideje ! Zaveden Slovenec se tudi njim na ljubo ne bo izneverjal tej ideji, ker ve, daje v njej fundament njegovega obstanka v narodnem pogledu! Gospodje naj se ne varajo in najraje z umom in srcem uvažujejo opomin v »Naši Slogi«, ki se je glasil : Našim čitateljem so pril Čno znani poslednji dogodki v vasi Ricmanje — da-si smo »e mi kolikor le možno iz gibali vsakemu umešavanju v to zamotano vprašanje, da se Ttam ne bo govorilo s katere-koli strani, da ulivamo olje v ogenj in da razvnemamo plamen. Ali vprašanje riemanjsko ne zanima samo politične oblasti v Kopru, namestništva in škofijskega ordinarijata, ampak zanimati mora vsakega Istrana, posebno vsakega Slovana Istre. Tam se bije ljuta borba med členi našega naroda proti silnim in mogočnim činiteljem, kakor je škofijski ordinarijat in c. kr. namestništvo v Trstu. Dokler so b'li v Ricmanjih redni odno-šaji, dokler je tamošnji narod imel svojega svečenika in dokler je v svoji cerkvi mirno in pobožno vršil svoje cerkvene dolžnosti, dotlej se je moglo od strani mirno motriti pogajanja in dogovore, ki so jih vodile cerkvene in posvetne oblasti z onimi župljani. Danes pa ni več temu tako. Potem opisuje »Naša Sloga« razne čine v Ricmanjih od strani oblasti ter prihaja do zaključka, da so vlekli lisico, a so izvlekli volka ! Potem vBklika: Kasneji dogodki so potrdili resničnost tega pregovora. Po takem vspehu gotovo niso težile ni cerkvene ni po svetne oblaBti. Potem nadaljuje : —' A kaj sedaj ? Ali hočejo tirati do kraja z ene in druge strani ? Do tega ne bi smelo priti. Tu mora eden odnehati. Kdo naj odneha ? Mi se ne moremo postavljat' za sodnike ni Ricmanjcem, še manje pa rečenim oblastim. V navadnem življenju se govori, da modreji odnehuje. Kdo je v tem slučaju modreji ? To bi moral znati oni, ki ima oblaet v Rokafa. Tako ne sme iti dalje. Te župljane treba privesti z.»pet v njihovo staro cerkev, da bodo zopet vršili svoj* verske dolžnosti. To bi bila sicer težavna naloga, ali ni neizvedljiva. V t> treba bolj epravijivosti iu ljubezni, nego pa kakor-šojih si bodi fermanov in pusek, o čemer so se menda že prepričali razni vladni svetovalci, k; so imeli posla v Ricmanjih. Prepričani Brno, da tako postopanje, kakor ono proti Ricmanjcem, ne bi služilo na čast niti sami Turčiji. S takimi Čini od strani činiteljev prosvetljene države — i o to še v 20. stoletju —se meče slabo senco na upravno modrost onih, ki dovoljujejo kaj tacega, svetujejo in podpisujejo. Nas je sram pred prosvetljenimi narodi za njihove čine! Prošle nedelje je bilo preko 300 Ric-manjcev v pravoslavni cerkvi v Trstu, a v Ricmanjih četa orožnikov ! Tudi o tem naj razmišljajo v t) poklicani činitelji ! PODLISTEK. 4« Na rojstni zemlji. SpisaJ K«a ver-Šandor-Gjal»kl ; prevel M. C. XVII. Potem je pomislil na Vero. Videči mater, kako trpi od skrbi, da bi mogla zgubiti dom, so se mu muke i a boli, ki jih ima Vera pret-peti, predstavljale šestrašneje, še huje. Vsa n >tranjost se mu je prenapo'-nila od strahu, vsaniljenja in sočutja. To je bil razlog, da ga je prijela neka razburjenost in omotica. Ni se več vpraševal, kdo ima prav, da-li M&ulaš in Rakoci se svo jimi razlogi razuma in se svojim slavljenjem denarja, ali pak mati se svojim srcem in klikom ljubezni do rojstne grude. Začel je sedaj živahno, ognjeno, kakor da je opit, braniti materine besede in trditi, kako da ona zastopa resnico, Mikulaš in Rakoci pa da sledita omami svetni. Spominjal se je današnjih besed Verinih, pak je zai učil tudi on: — Kaj je denar ? Ali nain on more dati blaženstva ? Samo ono je za nas dobro in srečno, kar imamo v duši. Svoj dom — njega imim v duši in v srcu — a vaši ti-Bočaki ? Ah — oni so od vsakogar in nikogar. Blinjevle je b početka toliko na ženo kolikor na s.na gledal z začudenjem. Rekel ni ničesar, niti ni pokazal z nobenim znakom, ali jima daje prav ali krivo. Le — ko je Lev začel postajati vedno huji — se je nasmehnil in rekel precej prezirao : »Ah — idejalizem — neumnosti !« No vendar — mu je prišla za hip misel, ne bi-li Levu prepustil, da on reši to vprašanje. »Jaz, na vse zadnje — nimam nego še par let pred seboj. Njega se vaakako bolj tiče. No — glej — kakov idejaliat je! A ne govori tak) iz prepričanja. Ne, ne, nočem, naj le sam odločim.« Ia v isti mah se je sam sramoval svojega pomisleka. Miri ne bi bilo to kakor da se sam odreka svojemu prvenstvu, svoji »pote-statis patriae« — isto — isto — a tega ne sme storiti — dofeler živi, mora on držati v rokah krmilo. A vendar so toliko sinove besede, koliko materini klici delovale, da je magična sila velike svote izgubljala svojo moč in so se zopet oglašali tisti globoki no tranji glasovi srca. In on je, čeprav ni na svojih vsakdanjih opravilih trpel odlaganja in neodločnosti, niti se ni rad obotavljal, sedaj vendar postal neod'očea, pak je mislil, da odloži vso stvar. — Ne govorimo več o tem. Vi, amice speetabilis, a tudi clarissimu* dominua tu — ne bosta menda hotela, da vam takoj povem, kako sem ae odločil — se je obrnil do Mi-kulaša. Pri takih stvareh je najbolje, da se prej, nego se odločiš, naspiš. Bomo mogli Politični pregled. Y Trstu, 27. februvarija 1903. O položaju. O sklepih izvrševalnega odbora mladočeške stranke, ki je imel te dni svojo sejo v Pragi, ne prihaja v svet nič konkretnega. Vendar ni dvomiti, da je izvrševalni odbor odobril dosedanje postopanje državno-zborskega kluba in da je temu poslednjemu pustil popolno svobodo glede izbiranja taktičnih sredstev. Sodi se, da bližnji dnevi ne prinesejo nikakih posebnih dogodkov na političnem pozorišču. Ostrina obstrukcije je sicer pripravljena v arsenalu češke opozicije, ali bližnje dni Be bržfcone ne bo rabila. To mnenje podpira tudi govorica, da g. Korber pripravlja novo — tretjo že! — akcijo v dosego sporazumljenja med Čehi in Nemci ! Ni brez zanimanja, kakor nekdo iz-med čeških poslancev v tozadevnem dopisu v »Information« tolmači govorico o baje na-merjanih Bpremembah v miniBterstvu Korber-jevem. Nemci so sicer odločno in z iadogna-cijo odklanjali kandidaturo dr.a Kramara, ali v resn ci da je bila to le nerodna ponudba na adreso Cehov, katera pa da tem poslednjim izvablja le smehljaj obžalovanja. Mirister Rezek da uživa popolno zaupanje svojih rojakov. Pa tudi, ko bi ne bilo tako, bi Cehi vendar morali odločno odkloniti tako po nudbo. V ministerstvu Korberjevem, ki ni le — izvzemši le češkega in poljskega mioistra-rojaka — popolnoma uemško, ampak je cel<5 absolutno levičarsko nemško, v tem ministerstvu absolutno ne sme sedeti noben češki parlamen i - — - kateri drugi dan — čez par tednov dni — morda tudi mesec. — Dobro — dobro ! — je pritrdil Mj-kolaš, kateremu je obraz sijal od zadovoljstva, ker je menil, da je gotov za svojo stvar. Rakoci je zaprosil vendar, da bi se stvar uredila čim prej. — A — naj magnificus stori po volji I — je posegnil vmes Mikolaa, ker se je bal, ( da bi se mogel Blinjevič razjeziti radi takega siljenja. —- Slednjič — vi veste, da mi je moj perovodja napravil neumnost z Alba-nićevimi. Podaljšal je rok. Sedaj ni druzega, nego da čakamo do spomladi. A prodaja Draganca — to je glavno. Gospod sosed ima torej časa. Glavno mi je, da se sploh odlo Čite, da razmišljate o ponudbi in da je ne odklanjate kar tako na sploh. Ker jaz ne dvomim, da razmišljevaje pridete do istega zaključka, do katerega sem prišel tudi jaz. In Mikolaš se je samozavestno ogledal po vseh navzočih in po sobi. Lav toliko da ni planil od srda, ko je čul Mikolaša, kako malomarno in zopet si-gurno govori o prodaji Draganca. In vae mu je — ah — kazalo jasno, da]more tako govoriti — ta »grozni< Človek, v katerem je sedaj videl personificirano moderno dobo in nje hladno, le modernim svrham udano smer. In hotel mu je nasprotovati ter je že odprl usta, ali t a r e c. Tako povdarjajo tudi zmerni češki poslanci, ne glede na ceno, ki bi jo morali plačati s pomnoženjem nemških členov vlade. Taka ponudba je torej smešna in celo kakor politična predpustna šala preneumna. Tudi iz drugih vesti, ki prihajajo iz čeških krogov, more se sklepati, da so Cehi pod gotovimi pogoji pripravljeni dopustiti razpravo o državnem proračunu in prvo čitanje nagodbenih predlog. Vse te vesti, ako odgovarjajo resnici, podkrepljajo torej domnevanje, ki smo je izrekli gori, da namreč bližnji dnevi ne prinesejo posebnih političnih dogodkov in da Be Češki poslanci postavijo na stališče pričakovanja na prihodnje dispozicije vlade in žnjo zvezanih Nemcev. Državni zbor. — Gospodska zbornica. — V včerajšnji seji gospodske zbornice interpeliral je dvorni svetnik vitez Czvhlarz radi »runa« na češko hranilnico v Pragi. Ministerski predsednik dr. K o e r b e r je takoj odgovoril na to interpelacijo in zatrdil,, da je »rune nastal valed neugodnih vesti, ki so se razširjale o tej posojilnici, katere vesti pa da so popolnoma neosnovane. Te vesti so trdile, da je imela hranilnica velike zgube. Dviganje hranilnih ulog da sedaj ni tako veliko, kakor je bilo prve dni. Hranilnica je od 20. do 25. t. m. izplačala 12 milijonov kron hranilnih ulog. Namestnik češki vodi osebno preiskavo, da bi se prišlo na sled onim, ki so razstrosili te vesti, a do sedaj so bila VBa prizadevanja brezvspešna. Minister je zatrdil, da se bo preiskava z vso eneržijo nadaljevala in je izrazil nado, da se oblastim poBreči razjasniti to zadevo. Zbornica je na to prešla v razpravo o vojni predlogi. Govorili so: Walterskirchen, Schonborn, Schonburg, Chlumetzkv in Harrach ter so vsi povdarjali, da se je vojna uprava omejila na to, da zahteva le, kar je najnujnejše potrebnega. Vsi govorniki so se nadalje zavzeli za skupnost vojske in so obsojali postopanje ogrske opozicije, ki stremi po ločenju vojske. Domobranski minister, grof \V e 1 s e r s-h e i m b je dokazoval potrebo povišanja kontingenta novincev in je povdarjal, da je potrebno tudi povišanje prezenčnega Btanjamornarice, da se omogoči preskrbljenje novih vojnih ladij z mornarji v slučaju intervencije v političnih in trgovinskih stvareh. Slednjič je povdarjal minister, da krona želi skupnost vojske. v ta hip so se odprla v sprednji sobi vrata in v sobo je stopil nizek starček sivih las in sive brade. Sluga Jurić je nosil za njim torbo in plašč. — Servus humillimus! — se je javil že pri vratih piskajočim, v jok zanašajočim BtarČevskim glasičem — in takov, v menči-kovu, je pohitel hitrimi koraki naravnost v salon med družbo. — Ljubim ročice — draga moja Mii-Čika — se je obrnil najprej do domačice in jej poljubljal obe roki ; potem je pohitel do Blinjevića, kateremu se je vrgel v naročje, pa ga je po vrsti po trikmt poljubil na vsako stran obraza. — Živio — živio — amice Jožica ! — ga je pozdravljal Blinjevi<5 prisrčno, odteguj^ se nežno poljubom. On ni trpel tega. — No, to je lepo, da si došel. Prav drago nam je — uverjali so ga domači, katerim je bilo res drago, da vidijo starega prijatelja, ki je pred kratkim prodal svoje posestvo in se preselil v mesto. Storil je tako po volji svoje žene, Nemke po rodu, katera se za svojih petdeset let ni mogla nikakor privaditi življenju na deželi, če tudi je polnih trideset let živela zunaj. On je — imenoval se je za Josipa Klenuseviča — od časa, ko se je preselil v mesto, bil kakor razbit. (Pride še.) t Zbornica je oa to odobrila vojno predlogo v vseh treh čitanjih. Dr. Koerber in Jugoslovani. Navedli sodbo, ki jo je napisala »Edinost« o vitezu Vukov <5a, in izjavo tega I sta, da vsaki Slovan mora ohsst od strani Avs-tro Ogrske ! Popiaču-jejo jo s tem, da ne jemljejo prav nikake obzirnosti ca našo občutljivost, da uprav iščejo toliko r minolusti — glej demostracije v Milanu! — kolikor v dogodkih sedanjosti, prilike, da žilijo in nas spominjajo, kako da računi med Avt-tro-Ogrsko in Italijo še niso na jasnem in kako da se morajo ti računi poravnati! Mej tem torej, ko se avstrijska diplomacija ne plaši nobene žrtve, da bi le svet verjel, da so med nami in Italijo najprisrčneji odnašaj i, da je pozabljeno vse, iar je bilo nekdaj, da je definitivno i>orav-j nano vse, radi česar so ee nekdaj pretakali potoki krvi med obema državama — mej tem pa v Italiji ne opuščajo nobene prilike, da ne bi aludirali na še potrebni prihodnji — da govorimo kar naravnost — krvavi obračun. Mej tem, ko se naša diplomacija postavlja nasproti Italiji na stališče, kakor da je državnopravno razmerje med Avstro-1 Ogrsko in Italijo končno veljavno urejeno,! pa nam v Italiji dajejo razumeti z vso možno -jasnostjo, da je to razmerje ozirom na naše primorske pokrajine le provizorij, ki čaka svoje rešitve. Na kratko, čisto, suho povedano : v Italiji se nočejo odpovedati aspiracijam na naše primorske pokrajine, aspiracije torej, ki niso ! izvedljive drugače, nego na račun integritete naše monarhije! In med takima državama i naj bi bila možna zveza — taka zveza namreč, katere bi se odkrito in lojalno držali na obeh straneh ! Lojalnost od vseh strani pa je rasno neizogibni predpogoj za vrednost vseke zveze!! Iz ogerske zbornice. V" včerajšnji seji ogerske poslanske zborn:ce je Košutova stranka interpel rala radi nezakonitosti, ki so se dogodile o volitvah v Magvar-Tseke. Ministereki predsednik je povdarjal zakonite dolžnosti upravnih funkcijonarjev glede vzdrževanja redu o volitvah in je odklanjal obdolžite v, da se pod njegovo vlado »svobodne volitve« le prazna fraza. Vlada da odločno brani svobodo volitev tudi nasproti svojim najboljšim prijateljem. Vsled zahteve dvajsetih poslancev bila je na to seja priglašena za tajno. V tajni seji je minister branil uradnike, povdarial njih zasluge in izjavil, da so isti najboljši zaščitniki državne ideje. O potici j ona. ni govorniki so žigosali volilna sleparstva. Ko se je tajna seja zaključila, bil je dnevni red včerajšnje seje odložen za prihodnjo s* jo. Včeraj so imeli opozicijonalni poslanci zopet sejo, v kateri so sklenili nadaljevati obštrukcijo. Macedonsko vprašanje, Bolgarski vladni kr< gi izjavljajo, da je bolgarska vlada storila vse, kar se je od nje zahtevalo ter odklanja vsako odgovornost za vee, kar bi se meglo pripetiti v Macedoniji. Vso odgovornost za nadaljni razvoj stvari v Macedoniji da nosijo one vlasti, ki so predložile turški vladi predloge glede reform. Iz Carigrada prihajajo še vedno vesti, ki odločno zatrjujejo, da se Turčija oboro- žuje. Čudno je res, da te Turčija še nadalje oborožuje, ko so jej sedaj vendar popolnoma poznane zahteve velesil glede reform v Macedoniji in ko je te zahteve ce'o vsprejela. Čemu je potem potrebno pripravljanje na vojno. Ona naj te reforme izvede, pa mirna — Macedonija ! Ali ravno v tem grmu tiči zajec : Turčija je predloge glede ref> rm res vsprejela, a vsprejela jih je po svoji staii navadi ravno v to, da jih ne izpolni in zato se sedaj pripravlja na vojno. Tržaške vesti, L mrl je bivši notar v Mariboru dr. Fran Radev. Pokojni je svojedobno igral ulogo v slovenskem javnem življenju na Sta-jarskem. A največo in najprvo dolžnost vsa-cega rodoljuba je zanemarjal, tisto dolžnost, katero treba vršiti v svoji lastni hiši, v svoji rodbini ! Njegovi otroci so Nemci. Mir in pokoj njegovi duši ! Pogreb Roka Drofenika. »Slovenec« piše : » Včeraj popoludne < b dveh so iz bolnišnice peljali v navadnem bolniškem vozu znanega socijalnega demokrata Roka Drc.fe nika, kateremu se je zadnje dni omračil duh. Revež j6 v bolnišnici ušel skozi okno in pozneje vse razbil, kar mu je prišlo pod roko. Končno je podlegel tej strašni bolezni. Pred vozom so trije socijalni demokrati nosili venec z rudečimi trakovi, za kreto pa je stopala obupana vdova s hčerko, pet parov socijalnih demokratov in nekaj drugih znancev Roka Drofenika. Imel je cerkven pogreb.« Mestni svet. V včerajšnji seji mestnega sveta je zopet predsedoval prvi podpredsednik, svet. dr. Venezian. Početkom seje spomirjal se je predsednik umrlega bivšega člana mestnega sveta Josipa Mullerja. — Nadalje je predsednik priobčil, da je občina, vsled najvišjega odloka pooblaščena tudi v let h 1903, 1904. in 1906 pobirati vse občioske doklade v isti meri, kakor 1. 1902. Slednjič je predsednik preČital županovo pismo, v katerem se mest - 1 nemu svetu izreka zahvala na izrazili simpatije pojavljenih v zadnej seji mestnega sveta. Mestni svet je na bo prešel v razpravo ■ o predlogu munieipalne delegacije, tiče če se' pegodbe med državo in občino glede gradnje nove luke. Prvi se je oglasil za besedo svet. dr. i G a i r i n g e r, ki je govoril proti temu, da bi se ta pogodba sklenila. Povdarjhl je, da je zgrešen sedanji načrt glede gradnje nove luke pri Sv. Andreju in Bieer v prvi vrsti radi tega, ker tam ni ozadja, na katerem bi mogel navstati novi del mesta in da bi se moralo izvesti prejšnji načrt, ki je določal, da se nova luka zgradi pod Skednjem, kjer je dovolj ozadja, da bi meglo vzr«sti novo mesto. Tam bi gradnja stala tudi mnrgo manj, t ker ni morje tako globoko in ne bi bilo treba ' zidati tako velikanskih jezov v morju, kakor so projektirani za Sv. Andrej. Ko se je te debate udeležilo še par dru-zih govornikov, bi je predlcg svet. dr. Gai-ringer-ja odklonjen in z veliko večino v sprejet predlog mestne delegacije, da je z vlado skleniti pogodbo na podlagi sedanjih načrtov. Mestni svet je nato vsprejel tudi drugi predlog m unu-ip&lne delegacije glede nakupa zemljišča za zgradbo vojaškega vežbalšča. 0 dogodkih t Riemanj i h opaža »Jedinstvo« : »Slavenec Plantan je predložil v parlamentu ostro interpelacijo radi škanda-lozn h dogodkov v Ricmanjih. Ali še škanda-lozneje je, da je avstrijsko slovansko zastopstvo v obče zamudilo tud: to priliko. Vprašanje riemanjsko bi jih bilo moralo — da je resnične mesto platonične slovenske vzajemnosti — zjediniti vseh, da enkrat pokažejo dru. Koer-berju, da tudi Slovenci niso — žival. Pomen Riemanj za narodno borbo. Omeni vsi ve*t \ »Edinosti«, kake težave treba tržaškemu Slovencu premagovati, predno dobi dovoljenje, da more na grobu svojih dragih postaviti spomenik s slovenskim napisom, pravi »Obzor« v nekem dopisu in Trsta : Tu torej vidimo »kulturo« naš.h latini-zatorjev, tu se najbolje vidi, kako nas šika-nirojo na vsakem koraku. Pak, ako uvažu-jemo, da o tem gredo roka v roki tudi du hovniki, visoki in mali, z voditelji irredente in framaconerije, a vsi ti zopet roka v roki z uradniki in oblastmi, — kako more biti še ljudij, ki se še čudijo odporu Riemanj ?! A 1 i Ricmanjerasejoin morajo rast i ; to bo, zdi se, treba postaviti na za- stavo narodne borbe, ako se stvari ne Bpre-mene čim prej. Za sedaj pa n;nade za tako Bpremembo.c Politika t cerkvi. Danes je bila v cerkvi novega sv. Antona novega prva letošnja slovenska postna prepoved. Lanskoleto je zavladala velika nevolja med slovenskimi verniki te župnije, ker je bil kapitularni vikar Petronio odstranil slovenske duhovnike in je hotel na njih mesto postaviti prononsirane italijanske politike a la don Pacor (po slovenski treba izgovoriti Pahor). Petronio je sprevidel, da je šel predaleč. Saj je še vsem v Trstu v živem spominu, kako je bil pokojni škof Dobrila suspendiral istega don Pacorja in kako je ta potem postal urednikom rudečega irredentarekega » Tnoipendente a< in kako je nosil veliko brado in se pajdašil z tržaškimi mesarji ! Ako je sploh kateri duhovnik v Trstu deloval politično v necerkvenem duhu, bil je to don Pfcor. A mi Slovenci imamo žnjim še drugih računov. Mož je bil kakor kapelan v Trebčah večen kandidat židovske kamore za mestni svet in poseben ljubljenec frakcije Luzzatto Venezian. Kakor tak je bil odločen nasprotnik Slovencev in je toliko drzen in fanatičen, da Slovence o vsaki priliki pita se ščavi. Ime Pacor nosi torej v sebi eel program in pomenja za Slovence poziv na borbo! In ta mož je določen za slovenskega propovednika v tem postnem času v cerkvi sv. Antona novega, v župniji torej, ki oH-seza tiseče in tisoče zavednih Slovencev, ki vedo, kaj je don Pacor v političnem in cerkvenem pogledu ! Ta mož se je torej danes pokazal slovenskim vernikom na propovednici. A to je vzbudilo med verniki silno razburjenje. Veo njih je prišlo v naše uredništvo, ki so z ostrimi besedami grajali postopanje gospodov na ordinarijatu in so zahtevali od nas, naj v listu damo izraza njihovemu ogorčenju. In to ogorčenje bo trajalo dalje in iz tega nastane resen opomin za tržaške Slovence, da bodo znali pravočasno uravnati svoje postopanje na cerkvenem polju tudi v Trstu. Tako se je zanesla protislovenska politika tudi v ceikev novega sv. Antona novega, kjer je vladala do sedaj — po modrem vladanju preč. gosp. župnika Fabrisa — splošna zadovoljnost in pravi cerkveni mir. Sedaj pa ie kaže, da tudi v tej cerkvi nastopijo za Slovence hudi dnevi. Na vse to pa moramo vendar le prgumno izjaviti : mi smo pripravljeni na vse — z našimi kožami ne boste plačevali italijanskih računov! Opomin t > Slovencu«. Na 3tavek v pastirskem listu šktfa Nagela : »Cerkev nima poklica, da bi pomagala eni narodnosti do premoči nad drugo, marveč njen poklic je rešiti duše vseh«, opaža »Slovenec« : »Naj bi poslednji stavek upoštevali Lahi, ki so hoteli slovenščino izriniti iz tržaških cerkva, in so tako zakrivili mnogo sedanjega boja na cerkvenem polju v Trstu in okolici.« To je gospodom na tržaškem ordinarijatu opemin od prijateljske dobrohotne strani. Rahel sicer, ali vendar dovolj umljiv opomin. Mari gofpodje trdi cd te strani ne bodo hoteli slušati opominov ter začeti zdraviti bo lezen tam — (d kjer izhaja, pri viru?! Nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga sta odpotovala — kakor smo javili včeraj — na parniku »Bohemia« v Aleksan-drijo. Od tu odpotujeta v Kairo, in dalje — po ladiji — do Nilovih kataraktov (vodopa dov). Povrn te v je določena na predzadnji teden posta. Še o protiavstrijskih. demonstracijah V Milanu. Iz tozadevnega oznanila v tukajšnjem uradnem listu posnemljemo, da ie bil zaplenjen »II secolo illustr&to«, ki izhaja v Milanu, radi članka >Spigolature nell'ar-ehivio dei duomo di Milano«, radi besed pod neko sliko in radi članka »La csmmemora-zione del 6. febbraio 1853 a Milano«. O, to je moralo biti zares prav lepo in _ svobodno na demonstracijah v Milanu ! Prav tako, kakor da ne bi bilo nikdar na svetu kake — trozveze. Proslavljena bodi preslavne avstrijske diplomacije previdnost, i^ modrost!! Proti pijančevanju. Odbor za pobijanje pijančevanja v Trstu name rja prirediti celo vrsto predavanj v povspeševanje svoje propagande. Prvo tako predavanje bo v nedeljo dne 1. marca opoludne v gledališču »Fenice«. — Najprej bo dr. Ivan Spadon poročal o svr hah in delovanju odbe ra, a potem bo predaval dr. Edvard Menz o predmetu samem: »Zakaj pobijamo alkoholizem ?« Vstop je dovoljen vsakomur ; vsi sedeži eo brezplačno na razpolago. Za črnovojnike. Vse v Trst prstojne in v letu 1<^90 potrjene vojaške osebe so pozvane, da se tekem meseca marca zglasijo v sekeiji I. magistrata (ulica Muda Vecchia št. 2, III. nadstropje, vrata 4), kjer dobe Črno-vojniško knjižico. Seboj imajo prinesti vojaško ali domobransko knjiž'co. Jalova borba. (Nadaljevanje; glej izdanje od ponedeljka !) Ta vrsta \judij (tržaške plutokracije) nimajo nikake izobrazbe, ker se izobrazba ne deseza ni v skladiščih, ni v poslovnicah in tndi ne v bankah. Tej namišljeni aristokraciji ne samo da nedostaje uglajenosti aristo-kratov po rojstvu, ampak tudi tiste še mnogo više in odtačilneje uglajenosti duha, katero si more s pomočjo knjige in marljivega učenja pridob ti tudi kmečki ein. Ali aristokrat po duha ne iztica svoje uglajenosti, je ne izntša svetu na vidik, niti je ne uailjuje bahato nikomur. No, takih je v Trstu istotako malo kakor aristokratov po krvi. V Trstu vlada in gospodari naduta aristokracija s se-mitsko bahatostjor čuttča meč pradedovskega boga »zlstega teleta«, kateremu se tudi danes klanja bolj, nego pa Jehovi, prezira um in čutstvo časti in poštenosti, oaobito proti nam Slovanom. Ti so v Trstu vsemogceni. Ti vodijo trgovino, volitve, politiko in občinske posle. Ti jedini ne vidijo nevarnosti, ki grozi Trstu, Istri in Dalmaeiji od germanskega navala; ti napovedujejo vojno na življenje in smrt nam Hrvatom in Slovencem, Bamo da tako zadovoljujejo lahkoverne in dobromisleee Italijane, med tem ko nad nami vsemi visi tevtonski Damokljejev meč in kopje Aegira. Zato tudi njihovo glasilo, »II Piecolo«, aastopa proti pisavi v »Nuova Antologia« ter dokazuje potrebo borbe proti Hrvatom in Slovencem. V dokaz' navaja propadanje Italijanov v Dalmaciji. Takov dokaz more premamiti samo nevedneže in tisto tržaško ljudstvo, ki je v stanu prebavljati hrano gali-škega čifuta. Ali vsaki Italijan, ki pozna nekoliko statistike in zgodovine, ve, da se tistih 15 000 Italijanov v Dalmaeiji niso mogli vzdržati, da bi gospodovali nad 535.000" Hrvatov in Srbov, pa bilo tudi, da so imeli na svoji strani pomoč — same Avstrije! Ta kleta klika, ki menjuje narodnost kakor plašč, izkorišča po vsem svetu narodna čutatva v sebične namene; a da rsvore dosezati to, se povsodi kaže bolj goreče patri-jotično, nego urojeni iskreni patrijotje doti 5ne pokrajine, a povsodi in vsikdar je na strani močnejih, z mtenejo politično stranko, da s pomrčjo iste more izrabljati v dobiČkarske namene — vse stranke skupej ! In zato si vedno prizadeva, da poojstruje razpor med strankami, ruši mostove, razvnema mržnjo, da je vsako po-mirjenje nemožno tudi potem, ko so se ljudje streznili, videč:, da so izrabljeni, osiromašeni^ oguljeni do kosti. To nalogo vrši v Trstu »II P i c c o 1 o«, organ tržaške semitske eamorre. (Pride še.) »Pogrebno podporno društvo« pri sv. Mariji Magdaleni vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 1. marca ob 2. uri pnpoludne v dvorani pevskega društva »Slava« pri g. Antonu Miklavcu (po domače pri Kačuni) pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Na ebUno udeleži o uljudno vabi odbor. I>arovL Na upravo nafega lista je poslal g. Radko Rojic, učitelj iz Barke pri Divači znesek K 6-40, katere so nabrali v prid možki podružnici sv. Cirila in Metodija v Trstu o pril ki svatbe gospice Klare Cepar, s tem, da se je ženitvanjski venec prodal na javni dražb*. Za podružnico dru«be sv. Cirila in Metodija na Greti se je nabralo na plesu »Barkovljanskih rodoljubov« o priliki »pol-ster-tanza« 2 K <>4 stot. Veselica slovenske dekliške šole družbe sv. Cirila in Metodija t Trstn. Kakor imo javili včeraj, ho imela Cirii-Me-tod'jeva dekliška šola od sr. Jakoba v Trstu v nedeljo, dne 1. marcija, v B a r -kovljah svojo veselico, na kateri se bosti predstavljali igri > Materin blagoslov« in »Čarovni zvonček«. Čuje mo, da je našs včerajšnje obvestilo vzbuddo ves»lo vaneinnjenje med tižtšk:mi slovenskimi delavei in da vse obeta, da bo udeležba prav tbilua. A tudi prireditelji so preskrbeli, ,Da r^r voi' BerfTradi razmcr vesti IZ OiajerSKe. !da _ taki so m morajo biti V9pehit ako se v podunavski paroplovm družbi. — Oče in sin. Pred celjskimi porotniki ' ljudska šola odteza svojemu pravemu in jedi- ' V svojem odgovoru na interpelacijo posl. se je razvija'a predvčerajšnjim prav žalostna i nemu namenu, ako se postavlja v službo po Lukacha in tov. in P. ška in tov. je izvajal rodbinska "drsna. 19-letni Martin Zupane v1 lifčnih tendenc in aepiracij, in ako radi tega' min-ater za trgovino, da veljavna trgovska Drlu pri Hrastniku je dne 28. m. m. davil j ves učni načrt in zistem bije po glavi edino pogodba s Srbijo tvori bitstven sestaven del in pretepal očeta v postelji, da ga je komaj veljavnega in zdravega pedag« gičnega na- pogodbenega režima. mati ubranila. Ko se je potem pretep v vežica: ako se namreč ljudska šola pretvarja V tej pogodbi se zrcali za našo trgo- nadaljeval, je oče zabodel sina v hrbet. Iz- iz nčilnce in vzgojevalnice mladine v fabriko vinsko politiko merodajno načelo, da se naši go var jal se je o?e na nlcbran. Porotniki so _ bodočih odpadnikov in renegate* : iz trgovski odnošaji izlast. do sosednjih držav ga obudili le zara.ii prekoračenja silobrana učiln-ce naroda v raznarodovalnico ! uravnajo tako, da se kolikor možno jedna- A tako se dog.ja ravno na Koroškem komerno poštevajo toli različni interesi na- — Da bo mera nesramnosti polna! _ tam je res ljudska šola odtegnena svo- šega eksporta na Z.pad in Vztok. Ni priporočljivo, da bi ?e tako ustvarjen kompleks moški in pa začeli pretepati ter mu prizadejali o zadnjih < bc. volitvah, ko je nevetraseno več ran. Slednjič se je Bodoliču vendar po- i volil s Slovenci. Bil je rodom Poljak, od-srečilo rešiti se svojih napadalcev in pobe- krit značaj in zato priljubljen tukajšnjim do-gniti drmov. Jeden napadalcev pa mu je mačinom. sledil do doma in je potem insultiral tudi njegovo ženo. Ta pa jn nKŽa pornila v kuhinjo, ga zaklenila in Sla po redarja, kateri ga je odvedel na policijo. Tam je izjavil, da se imenuje Karol Benič, njegova dva tovariša pa Josip Senizza in Ivan Colcon. Ni pa hotel povedati, rt kaj so Bodaliča napadli. Bemča so pridržali v zaporu. Drsftb« j>r«»!»5fcnlfA. V soboti, dm 28. feb. ob 13. ud pr*dpoluda# bo*!'. vil* tuk. e trr. okrutnega ^-diŠSa v vih « »tvari vršila «l«deče dra*»w prem 'nin : i- * na šeBt mesfcev poostrenega zapora, ubca Beccherie b, hišna oprala; ulica Ama r ±t _ r , • I — Da bo mera nesramnosti lia in ulica Boschetto, oprema v zalogi; . . „ _ , , V cera i smo zabeležili, kako neza^rs^no je Temu pravemu m edinemu namenu, tam se ulica Firntto o, hišna oprava; zagata del ^ ______ __________. ,J v , . _____A ,__ j____ M< ro 6, konj; ulica Giulia 20, cement list »Marburger Ze tung« razžalil našo na- j res tPp«» po glavi fundamentalno pedagogično pogodtb spravljal iz zveze. rodnost, ko dtla vsacega possmičnrga sloven ! nagelo: ki vel?, da prvi pouk sploh Italijarska trgovinska pogodba se je od I 11* t i _ V i_ ' 1_ ____ _ 1 —_ —. m ■m i _ I rt/^ j skega zločinca piše ni rov?š v^mu narodu ' n e m o r e i m e t i n i k a k e g a v s p e h a, povedala iz po.ebn- te^ndi razlogov. Glede o oludne in vpacfSa slovenskega zl< dejca predstav-J a k o sene \ ršiv . —„„ Ija svetu Uabor t;n sioveDske narcd-i^sti. , ; i k u r trai t rJ.o. J • J J A s tem še ni bila polna m^ra te nem- 1 Zato je imel prav oni kmet, ko je me- pop ; oseka ob 1 2i) predpoludne in popoludne. ul ca Belvedere 6, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 6.6, ob 2. uri 12.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj _ Danes plima ob 9.19 predp. in ob 9.24 . ob 1-2*' ^^n^031'- f^nio slovenskih, am- nj]f (ja jjadeke šole med Slovenci na Koro cfn način. pak tudi svoje la-tne, nemške lopove bi hotel šfeem, ker jim je le germanizacija v namen, __ staviti na slovenski rrču«». Tako laže na pr. n j 8 o za nič! Kakor je splo>no znano, dajajo Mauth- te dni o ujetem -t.\> č ncu in morilcu \\eidin- | Še en slučaj naj navedemo v označenje k k * V k ln:ci v Ko ru nerjeva semena ra repo in klajo vtlik dobi- gerju, da je Slovers^c, da-^i je n:egovo n^m- šolskih razmer na Koroškem! V VogrČeh ostane azm. *azni n ci % v pomiloScem trije Mauthner:eva semena za zelenjavo in cvet- . ... . . , . ... . , , . TTri .. , Zakon O kontingentu novincev. ... ' J zver le toliko na sebi, da je onsel m?d bio- (»bisaovati šolo! UČitelia pa nimajo. Mesto „ , „ . . . t ■ ■. , »i. . 1 x ■ . . ... 3 . r i i i DUNAJ 27. B.) »\Viener Zeitucg« ob- v*>nce krast in nor t ! Ali lutnmja rečenega učitelja je bilo sicer razpisano, ali og'asu se x ' lina je v»»r dar tolika, da tu li tega morilca ni n kdo. V nadomestilo prihaja tjakaj po >v]> Bankcij° ^kona o kontingentu novincev. Za volitve na Spanjskem. MADRID 26. (B.) Centralni volilni od- materinem je - srbske pog dbe ni takih razlogov. Vlada si odkrito prizadeva, da trgovinske odn'šaje do inozemstva uredi na pravi- Pomiloščenje kaznencev. DUNAJ 27. (A.) »Wiener Zeitung« objavlja : Cesar je 62 kaznencera v kaznilnicah i/esti IZ OStaie ^r^mers^e nava5a kak)r (\i)kaz nam išljenega s'ovenskega, dvakrat na teden učitelj iz Št. Miklavža. —, Dr. Ante Stareein- Reški Hrtati divjaštva ! Mera te nemške nesramnrpti je res i Ob ta^era poučevanju ne bi mogel dosezati prirede jutri, dre 2S. t. m., v reški župni ie prept lna ! cerkvi mašo zadušn cj pok. dr. Ante — Ravnopravnost na političnih ura vepthr v dose?a omenjeni učitelj tega niti ne Starčev ća, ki je b i ust n žitelj :'n vodja hr- dih. N ti te-iaj, ko poživljajo ras narod na treba praviti, ako vam povemo, da je odda- val-ke stranke prava. plačevanje i ajhujega davka najhujega bre ' ];en dve uri hoda 5n dane zna m a t e - , kona' Ako bo odgovor vlade nezadovoljiv, • 1 - _ > _i_____ »^ v* •> »n ' n n i vv m/% H rvn I n rin nn f ... , _ .. ... ... r. . .... bor je odobril s 8 proti 7 glasom poročilo pov< lin;h vspt hov niti najbolji učitelj: A kakih J . .. , , 1 J 1 Capdepontsa, s katerim se poželi* v'a^a, naj x l>cželne podpore dijakom. Dfželni mena, tja vrštnje n^jttže dolžnosti nasproti od- or je naktzii podp re dijakom srednjih državi, na plačevanja davka v krvi — niti in viaok h šol, rojenim v I-tr>, v znefku tedaj mu niso plaviČLi. Obrano glavarstvo v 8^40 K. Za n m ivo bi bilo vedeti, dali je od Mariboru na pr. razp< šilja slove- s tiro fantom te *vote kaj dobil tudi kateri hrvatski ali pozivnice na nhbor v neiiiškem eziku ! >S'o- slovenski dijak. ven»ki go»p< der« pozvlja slovecslše fante in X Razdelitev sole Deželni šolski svet žnpane: za Istr.i je sklend, ia se s-danja italijanska Sloven-ki mladeniči, vrnite j h glavar-i rinega jez i k a otrok. da pojasnila o :sHanera razglasu volilnega zakona. Ako bo odgovor vlade ne zadovolji pertem se spravi vprašanj« pred parlament. Razne vesti. Boj med redarji in štrajkove!. Prekasno, da bi jo bili mogli priobčiti že v včerajšnjem | listu, doposlal ntm je korespondenčni biro zdajatelj in odgovorni urednik F RAN GGDNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta nnrmtnnnnm brzojavko iz Charlestora (Zapadna Virgi-mešana ljud»ka š .la v Visnjanu rarš ri v 8tvu s pripombo, da vam naj posje sloven-j BI>' Sfverna Amerika), ki pripoveduje o =t rimzrednieo in da ^e razdeli v ženski in eke pozi^ n ce! I»to svetujemo Jupanrm, dru-! Pr«vem pravcatem klanju med redeči in mot.ki die'ek. Deželni tdbor istrski je se- Stvon)> ki dobivajo oi glavarstva le nemške ! štrajkovci v Wright< w,h rrdnikih. Redarjev veda z velikim veseljem vzel na znanje ta p^e. Doeti «ii Igo smo puščali zanemarjati | Je bi,° kakih 100 acgažiran h v tem boju» skl p deželnega šo skf ga sveU, da-si ^e po istem in MUTgevali naš^'»loventki jezi k, o'slej bodi j klavcev pa kakih 250! Ti poslednji niso dež-lna blagajna obremenjuje; ali ko gre za konec naši potrpežljivosti ! T rjajmo odločno, j hl teli (ic:vo :ti "radnikom, da bi vršili svojo itai jani-ko šo!o, se nit. ne g'« da na v iš ali da Daj ol,la9tva sp< stujejo naš jezik, kakor! ^rajkovci^ so zažgali železn ški mo.t. m&nji trt šek. jim t0 veleva cej«rski za^on ! X Vijolice V zimi Iz Podgrada nsm J - pišejo: Kako ugodno zimo iuamo še mi tukaj, ki bivamo precej na vi-okem, naj svedečijo' H" V Velikoveil «-e je nastanil slovenski lepo dišeče vijolice, katere Vam poiiljEm. j »travnik dr. Vinko Hudo ist. Z n;egOMm Vedite pa, da smo prve vijolice nabirali že P'iho!om se je izpolnila Btara želja pod u ost ih 17. t. m. To je re^ai nenavadnega. Da si je S'ovencev, ki so do^edaj britko pogrešali bil še ie včeraj sv. Muij». ki na^ lahko si- zdravnik«, Ki bi ne le umel naš jezik, «m-cer še inenadi s kakim ledom (pa ne za I>at» imfl tuli srce, čuteče za nrš tr- da bi se obistinila U**5' »»rod. Vesti iz Koroške. do'go), De moremo \erjeti, prorokovarja o zrerin mora !i ltbs d» živeti. hudi zim , ka ero da Vesti iz Kranjske. * V Ljubljani je včrr^j knezošk 7. uri in {ol z\e5erv gofetiln: »Hotel Meran« (na tr^u mestne cer k ve), kjer imajo odmenjeno svojo klubovo sobo, prva vrata pri \hodu na levo. Vab jo ob enem rodo juoe z dežele in so-ednjih slo-ven«k h p<,kraj:n, ki se nthajajo t-lučajno ta vt čer v Btljaku, na prijazen pnset slovenskega om zja. Ob enem pa priporočajo ta ho tel sploh tetino, ki prihajajo v Beljak po opravkih. Toči se dobro plzen^ko in črto bavars o pivo. kakor tuHi izbore a vina. Ku hinja je izvrstna in sobe za dobro prem če-vanje lepe in ne dr*ge. P. S. »Slov. Narod« pa priobčnje brzojavko iz Beljaka, da se je gostiln čar v lio-te!u Meran pre^t:ašil groženj Vsen^mcev in da je BlovenskeoDU klubu odpovedal pro-f-t tre. Mn< žica je bila oborožena s puškami in je začela ptrHjati na uradnike. Ti so odgovarjali. Streljanje je trajalo več micut. Od štrajk- vcev eo bili trije ubiti, 6 jih je bilo imrtno ranjenih^ trije lahko; od redarjev je bil eden ub:t n dva ranjena. Nekega žslez-nišVfgi uradnika je strel zadel v roko, a je vendar svojega napadalca ubil. Štrajkovci so bili odbiti in je policija zaprla 49 njih. Ameriški Hrvatje Štefanu Radiću. Štefan Rad c' je se mlad po letih ; no, po proganja-njih, ki jih je že moral prestati od strani Khuen Hedervarvjevega zittema, je že dorasel, zrel, cel mož in velik rodoljub. Na njegovi strani so pa tudi vse simpatije vse ne ?avisne hrvatske javnosti. Danes moitco zabeležiti, ganljiv in — prakt'čen pojav teh Bimpat'j. Hrvatje, živeči v New-Y< rku, ve-doči, da je ta vrli boritelj za pravo naroda tudi velik — siromak, so mu odposlali 351 nabranih kron. V dotičnem pismu pravijo od pošiljatelji med drugim : »Tega Vam ne pošilja mecen, filantrop, aii bogat trgovec sebi v reklamo. To vam pošilja brat, reven de'avee, kakor svojemu bratu v domovini, katerega bije knut današnjega zittema«. X K K X n M n n K n n n x x x Svoji k svojim! ZALOGA X X pohištva« dobro poznane torarne mizarste zaimee y Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej jflnton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. niša Marenzi. Največja tovarna pohištva mmm dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. M Album pohištev brezplačen „ . _ 127 ILCHiflUIJ liiiii USTOIJ rMiSlfl Roparski umor. Na pustni večer je bil predmeti poetav.o se na p*..oorod blagajnik »Bancbe d' Italia« v Milanu umor- ali železnico ra-i.w. jen in oropan. Morilci so mu odnesli vso gotovino. s X n s H S X It XXXXXXKXXXXXXX* X © ^ ^llikiiilir Leii!zj| Prr» !b aajreftjs tovarn« ^ rnte. vrat. -•{ T H S T ^- ® SJ m © m TOVARMA Via Teta. vogal Via Ualtaa«? ZALO'.: Piazza Rtft^rfc '* 1 (šolsko pOHlO|')(p) In Via Rlbsrge r 21 T*l«fon St. 670. --C3M- s Veli! c«p«cjut), sresi !» r:IV I*- vrinjr tiidf pa possbnlfe uai'^h 0t&« hikonkor^ueft. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejAih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine : 75,000.000 K. ugodno zavarovanje na doživetje in , , , , , smrt z zmanj^ujoćimi se vplačili. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : V"k do^dividende. Generalni zastop V Ljubljani, žegar pisarne so v lastni banani hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih ceaah. £kode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izda'ne podpore v narodne in občnokoristne namene. Prkarna in slasčičarna Antona Peternel * v ulici Solitario št. 25. j JC Podpisani pri|w»roča e^ ojo pekarno in slaščičarno, v katerej se dobiva trikrat na )C dan svež kruh in siasčice vsake vrste. Prodaja tud! : vsakovrct »e moke iz < grških mlinov fK> naju Zjili et-nab, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema s« tudi dona* kruh v pecivo. Uda ni A. Peternel. Prodaj alnica ur f. J(aslinger KKXXX*XX**XK*tt«XXXXXXXX*X*XXXXXX * u X tt K H i Paglianova pijača • • • prof. Eruesta Pagfliauo • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagllano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higmjenični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno ponarejanj m zahtevajte vedno i/ciefke, koji uuuijo na lončku in ovitruh uašu varstveno znamko. Narodbe je uaslovljati na tvrdko pro/. €rncst pagliano, j 15 novo. ...... 1« " „ M rjlLllE 156/100 meter po ;J6 no* č. v bela za rjuhe 1 6/100 po 84 h- v. „ 78/l< vanje za "lučaj sile. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu traven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bivata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so pošt-aine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se .zvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih ceaah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za od pošiljanje po železnici ali morju. JAKOB BAMBIĆ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoči svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij. vsakovrstnega olja. navadnega in najfinejša. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Cenike razpošilja franko. v v TOUflRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovi j. 1848. H C/3 04 H H 73 W ulica Cassa di Stfsparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zalitevanje — - — — — — brezplačno. — — — — — FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (via Gioliaai 111 — BARK07LJE traven pDfcopališia Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. jj|C Cene po pogodbi In Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. ssr gogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani mt zalogi pohištva -^m Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst. koDtrolor voztih l:~tkov za reko jarohrodoo društvo. Prosilci morajo poznat v Primorju potrebne jezice. Ponudbe naj ne blagovolijo poslat na uredništvo našega listi pod 1 C.; Želi službo k»jig »voditeljice al: pa koatoariat nje želi 27-letDa g.čna. trg ivako A jle, «» štiri - mesečno prak-o žni slov., nemšč ce io laščine ler stenografi o P O 8» M' ts rt- !!Nečuveno v ceno!! * 3s5 komadov za irld. l.s'i M i ■ 1 krasna ura s 3 letnim jamstvom in pozlaćeno v?ri-ik-<>; 1 krasen uavratnik iz orijent. bi-«erov najlepši l lišp zrn dame; 1 lep naustnik ui jantarja; 1 krasna kravatna Spila *e dimili — biseri: 1 lep prstan za! gospode ali dama z ponaj. b:*eroin ; 1 krasna garni- k3 tura pun."iv /.a man-ete, ovratnik in srajce s pat. aapork" : pristne pL-cmtmt rale; 1 kra.>«-n /.»-pn i jP^ Iratnik oi niklja :r j - -lava: 1 lepo ogledalo z 1 krafna ltro-a za dame. naj- O -'<1 k- 'UKi- v za Mj iopiatvarjjf. 1 lep ro<'-nik : 15 krasnih razglednic; O 72 angl. peres in še raznih predmetov, ki ve ho rab io I*u-ilja po povzetju ali ako se denar pred- 08 3(. Spingarn Krakovo, poštno pred. 139 K .r vzame 3 zavitka, dob v dar lep nož z ^^ dvemi rezili. K lor vzame pa več kot 2 zavitka, tedaj ■ vdobi p-i vsakem nadaljnem zavitku po en tak »epn; mot — ___' Za kar ne ngaja. se vrne denar. < X o < & 13 gi - 3 G) D Q) l i rr- 3 rr 05 X o < i •t ■ . .... li Trgovina z železnino „MERKUR PETER 6$ -V" Colju, Graška cesta štev. 1J2 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter tfsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predrrjete. W Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- '^Pl * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Gene nizke. m m iii Od c. kr. finančnega ministerstva določeno priglaševališče £jubljanska kreditna banka V LJUBLJANI. preskrbuje konverzijo skupne rente brez kacih troškov !