■gedHI*- tm •bbonamento postale — Poštnina |Mtu » gotovini Posamezna številka cent 60 Leto XXV. Ljubljana, 13. maja 1943-XXI štev. 19 DOMOVINA in KMETSKI LIST JUpravništvo uj uredništvo »DOMOV LN Hi«, Ljubljana, _ , . # Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 6.— L, polletno Pucctnljeva ulica št. 5, CL nad., telefoni 31-22 do 81-28 IZlt raselje blizu ljubljanskega glavnega kolodvora. Obiskal je vof isnie.i Princa Piemontskega. ZjUasil se je na sedežj Dcpolavora na Taboru, kjer je izpregovoril neka.e.-e 'rpodliiulne besede ter je izročil Zveznemu tsjniku prapor Zveze borbenih lašijev v Ljubljanski -»krajini. Eksc. Per-ron j je obiskal še razne ustanovo, nate pa se je udeleži: velike proslave v Opernem gledil:šč,>, kjer je izpregovoril o dneva Voj3ke in Imperija. V nedeljo popoldne se je s spremstvom odpeljal k D'_vici Mariji v Polje, Kjer k- otvoril Dcia GILLa. Po vrnitvi v L^iikuu se je minister na sedežu Dopolavora udeležil zbora vojakov, katere je navdušujoče nagovoril in razdelil 800 dani. S to manifestacijo je bil v Ljubljani zaključen dan, posvečen Vojski in Imperiju. Istočasno so bile velike proslave po vseh italijanskih mestih, a glavna svečanost je bila v Rimu, kjer je Kralj-Cessr sam izročil vrsto odlikovanj za vojaško hrabi ost. Ob dnevn Vojske ln Imperija je bilo v Rimu objavljeno, da so l>Ue v treh letih vojne žrtve Italije naslednje: Zapadna fronta: padlih 935, ranjenih 3551. Balkan: padlih 22.728, raajenia 29.828. Afrika: padlih 15.362, ranjenih 23.688. Rusija: padlih 6674, ranjenih 26.303. Metropolitansko ozemlje: padlih 494, ranjenih 468. Skupno: padlih 46.193, ranjenih 113.736. Za hrabrost so bila podeljena od prtletka vojne do 30. aprila 1943-XXI naslednja '"ffikovanja: zlata kolajna: v spomin 167, živim 15; srebrna kolajna: v spomin 1180, živim 2292; bronasta kolajna: v spomin 1601, živim 5901, vojni križec: v spomin 834, živim 13.731. * Visoki komisar na razstavi slik Ivana Vav-potiča. Preteklo sredo je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani zaključena velika razstava slik nedavno umrlega znamenitega slovenskega umetnika Ivana Vavpotiča. Mnogo ljudi si jo je ogledalo. Počastil Jo je s svojim obiskom tudi Eksc. Visoki komisar Grazioli, ki se je dolgo mudil pred Vavpotičevimi slikami. * Denarne nagrade železničarjem. Poveljnik Armadnega zbora Eksc. Gambara v Ljubljani je razdelil železničarjem in njih družinam denarne nagrade v dokaz simpatije in hvaležnosti do tistih, ki ob vojakih Italije stalno sodelujejo v borbi proti upornikom. * Življenjski praznik dveh književnikov. Pretekli petek je praznoval 60-letnico pisatelj gosp. Josip Korban, ki živi kot upokojeni šolski nadzornik v Ljubljani. Po rodu je iz Št. Vida pri Stični, služboval pa je dolgo vrsto let na Štajerskem, najdalje v Gornjem gradu. Napisal je vrsto mladinskih knjig, zdaj pa piše šaljive podlistke v »Jutru« in jih bo izdal v posebni zbirki. —- Isti dan je praznoval 50-letnico pisatelj in pesnik Ivan Albreht. Napisal je številna dela, med drugimi tudi za Vodnikovo družbo in za »Domovino«. Želimo obema pisateljema še mnogo plodnega dela! * Iz občinske uprave. Za Izrednega komisarja občine v Semiču je bil imenovan fašist Ovidij Meonl, za župana v Dolnjem Logatcu pa je bil imenovan Gabrijel Oblak. * Sprememba voznega reda. Od ponedeljka, 10. maja, vozi na progi Metlika-Ljubljana vsak dan vlak št. 9214, ki odhaja iz Metlike ob 6.22, lz Novega mesta pa ob 7.53 ter prihaja v Ljubljano ob 10.5. Zato pa je ukinjen od Istega dne dalje na Isti progi vlak št. 9218, ki je odhajal lz Metlike ob 12.40, iz Novega mesta pa ob 14.13 ter je prihajal v Ljublano ob 16.38. * Beseda o kmečkih porodnicah. Bolnišnice so vedno dobro zasedene, enako porodnišnice. Prišlo je tudi med našimi kmečkimi materami v navado, da poiščejo varnega zavetja v porodnišnici, ker imajo zdravniško nego in se po porodu lahko odpočijejo. Toda gospodinja, ki ima doma vse potrebno, zlasti če zanjo skrbi pridna babica, stori prav, ako ne povečuje navala na porodnišnico. Zdravniška pomoč je pri porodnicah redko kdaj potrebna. Skrbna babica že uredi kakor je treba, saj je za to izšolana. Gospodinja pa si lahko v času poroda tudi doma privošči isti počitek, kakor bi si ga privoščila v porodnišnici. Pred porodom si naj oskrbi namestnico — sestro ali svakinjo ali mater — in če bo v naprej vse lepo pripravila, ji tudi doma ne bo nič kalilo veselja nad novorojenčkom. * Zaplemba Imovine upornika prof. Edvarda Kocbeka. Visoki komisar je odredil, da se zapleni vsa premična ln nepremična imovina upornika prof. Edvarda Kocbeka, ki se Je rodil 27. decembra 1904 pri Sv. Juriju ob ščavnici, služboval pa je kot profesor v LJubljani. Edvard Kocbek je med voditelji partizanov. * Politični komisar Tone Thaler nbit. Prejšnji četrtek zvečer je straža posadke v žažarju pri Horjulu naletela na komunista Toneta Thalerja, ki je doma z Jesenic, !n na neznano partizanko. Straža ju je presenetila v neki hiši, kamor sta zbežala. Pozvali so ju, naj se vdata. Ker se za to nista zmenila, so začeli streljati. Thaler in neznanka sta bila ustreljena Pii Thalerju so našli vojaški načrt za Rovte, točne oznake za bunkerje in seznam vodilnih fantov posadke na Vrhniki, določenih za ustrelitev. Iz nekega pisma in slike (Nadaljevanje s 1. strani) oporišča za dovoz ter čete in železniške transporte. V vodah visokega severa so hitra nemška bojna letala potopila sovražno trgovsko ladjo srednje velikosti. V letalskih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo včeraj sestreljenih 41 sovjetskih letal. Pogrešana so štiri lastna letala. — V prostoru južno od Bizerte je sovražnik napadel znova z daleko močnejšimi oklopniml silami, ki so jih podpirali tudi močni oddelki letalstva, naše čete, ki se tamkaj borijo do zadnjega naboja. Po porabi zadnje municije je junaški odpor naših hrabrih vojakov odnehaL — Na prostoru jugovzhodno od Tunisa In v južnem odseku fronte se nadaljujejo ogorčeni obrambni boji. Ponovni hudi napadi sovražnika so bili zavrnjeni z velikimi izgubami. — Nočni napad težkih nemških bojnih letal na pristaniško področje v Boni je povzročil velike požare v skladiščih in na lat'j.Ji. Pri napadih sovražnih letalskih sil na Sicilijo °o uničili nemški ln italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 20 angleškh in severnoameriških letal. V letalskih bojih so bili izgubljeni trije lastni lovci. Res je, — feezgovo Slabo ustrežeš nekaterim ljudem, če jim dopoveduješ, da so vraže prazne marnje. še manj manj ustrežeš takim, ki trmoglavo verujejo v različne »zdravilne čaje«, če jim dopoveduješ, da je previdnost na mestu, ker so razne rastline ne samo škodljive, temveč naravnost strupene. Tako »napako« je zagrešila »Domovina«, ko je v predzadnji številki zapisala, da so bezgovi listi jako strupeni. Tega si seveda uredništvo ni samo izmislilo, pač pa trdi isto naš znani priro-doslovec dr. Stanko Bevk. Že pred par leti je dr. Stanko Bevk izdal knjižico »Zdravilne rastline«, ki je bila namenjena mladini Rdečega križa, da bi ta spoznala res zdravilne rastline in jih pridno nabirala. O tem smo v »Domovini« že pisali. Na dr. Bevkovo in našo trditev, da so bezgovi Usti jako strupeni, se je pa brž oglasil neki častilec čajev in nam je poslal po pošti — seveda nepodpisane — naslednje prijazne vrstice: »Ne morem se vam načuditi, ko pišete v listu »Domovina« od 23. aprila, da bezgovo listje je silno strupeno. S tem se pokažete, da sploh ne veste, kaj je koristno in kaj Je strupeno. Bezgovo listje je boljše ko vsi planinski čaji za čiščenje krvi. Citajte Kneippovo knjigo od bezga. Jaz ga pijem že leta in leta ter poznam, kaj je resnice na tem. Z vašim dopisovanjem se vam bodo ljudje smejali, takim bedarijam, in list bo zgubil svojo veljavo. Toliko v vaše znanje.« Na ta dopis smo kratko odgovorili že v zadnji številki »Domovine«. Rekli smo, naj nepodpisani gospod pogleda v dr. Bevkovo knjižico, kjer bo na 16. strani našel isto, kar smo trdili mi. Ker pa ne gre samo za nepodpisanega gospoda, temveč za splošno zmotno mnenje, ki ga ima naše ljudstvo o bezgovem listju, smo naprosili g. drja Stanka Bevka, naj napiše za »Jutro« in »Domovino« pojasnilo. Ugledni znanstvenik nam je seveda rade volje ustregel in se njegov odgovor glasi takole: »Kes je, bezgovi listi so strupeni. Zdi se, da to listje je strupeno! ne more biti resnično, ker pijejo tu pa tam bezgove liste za zdravilni čaj proti raznim boleznim. — Raba sama za zdravilo še ne dokazuje, da listi niso strupeni, saj je splošno znano, da se baš in nogo strupov rabi za zdravljenje- Za to, če se bezgovi listi strupeni ali ne, je treba drugih dokazov! Kemična preiskava bezgovih listov nam pove, da vsebujejo sambun grin, ki odccplja prusko kislino (cianovodik), potem sambucin, ki je alkaloid, sličen koniinu ter neki emulzinu podc-bni encim. Da sta cianovodik in koniin močna strupa, ve danes vsak izobraženec. Cianovodik diši po mandeljnih in ga nahajamo v prirodi razen v bezgovih listih tudi v pečkah koščičastega sadja, v mnogih tropskih rastlinah in celo nekatere stonoge ga izločajo iz svojih žlez smradnic. V velikem ga proizvajamo iz ciankalija, ki ga destiliramo z razredčeno žvepleno kisiino. Cianovodik se rabi tudi v zdravilstvu seveda močno razredčen, navadno kot lzlužnina grenkih mandeljnov. Iz 100 g svežih bezgovih listov moremo pridobiti do 10 mg cianovodika. Alkaloid koniin je svojstveni strup mišjaka (conium maculatum), znane rastline iz družine kobulnic. Stari Grki so pripravljali lz njega smrtno pijačo k6neion, ki sta jo morala piti Sokrat in Phokij. Največ koniina je v napol zrelih plodih, lz katerih se pridobiva z destilacijo v vodni pari z dodatkom sode v namaki. Izdelujejo ga pa tudi umetno. Ker vsebujejo bezgovi listi dva Jako huda strupa, ki čista učinkujeta smrtno že v najmanjših količinah (0,06—0,5 g), je docela prav, da jih Imenujemo strupene. Zlasti v knjižici, namenjeni šolski mladini, je ta opomba potrebna, da ne bi otroci pri nabiranju bezgovega cvetja morebiti žvečili listov v mnenju, da so tudi ti zdravilni. Ni pa oporekati dejstvu, da se mnogo rastlinskih strupov pri sušenju deloma razkroji ln se njihova učinkovitost zmanjša.« štev. 19 mmij—ctttth umitimi "" "■■■ ■"■—— Matilda Sersu>: Hazgovor dveh prijateljic Prijateljici sta se prisrčno poljubili na lici, kakor je v Neaplju navada. Ivana že poročena, je molčala in močno dihala kakor da so jo stopnice utrudile. Marija, Se neporočena, ji je držala desnico med obema tokama, se smehljala in Šepetala: »Kako sem srečna, da si prišla! Kako sem srečna.. .< »Da, da,« je odgovorila Ivana in dvignila z enim prstom bradico svoje prijateljice, da jI je gledala naravnost v oči, — »prišla sem ravnokar z letovišča. Veš, bila sem predolgo tam v svojem gradičku, res predolgo, lotila se me je že otož-nost. »Otožnost? Ni videti! Saj tvoj obraz je jasen, lice ti žari, oko se leskeče... »Res je, vesela sem.« je odgovorila Ivana ter pri tem malo razširila ustnice, da se je zdelo kot da bi se bila nasmehnila. »A ne zaradi mene sem vesela, temveč zaradi tebe, moja vesela brezskrb-nica! Prišla sem. da mi poveš, kaj si počela od julija, kar se nisva videli. Kako si se zabavala, kako dolgočasila, kaj si govorila, kaj mislila? Dolgo, dolgo povest želim čuti, tako dolgo, kakor jih zahtevajo otroci. Poslušam, moja lepa prijateljica!« »Od julija do avgusta sem bila v Castelmaru, od avgusta do septembra v Sorrentu.« »In od prvega oktobra do sedaj?« »V Neaplju.« »V Neaplju?« »Da, v Neaplju!« Vprašanje in odgovor sta zvenela v teh treh besedah odločno in čisto. Trenutek molčanja. »In potem?« je vprašala gospa Ivana prete-zujoč se bohotno v svojem kožuhu, »ln potem?« Kaj potem? Kaj si aelaia v vseh teh krajih?« »Ah! Poslušaj! V Castelmaru sem se kopala, plavala sem in mnogo plesala; v Sorrentu sem se sprehajala, peš, na konju, v vozu; mnogo sem či-tala, igrala na klavir, občudovala sončne zahode in zvezdnate noči in spet plesala.« »In tukaj?« »Tukaj? Vse pri starem!« »Nič novega, draga?« »Nič novega, moja Ivana.« Ivana je naredila jezen obrazček; njena prijateljica ji ni hotela zaupati svoje skrivnosti. »Povej mi Se ti. kaj si počela.« jo Je vprašala Marija dobrohotno. »Nič posebnega, veš, niti letos ne. Bila sem v Livornu, v kopališču.« »Je lep Livorno?« »Prekrasen. Marija.« »In potem?« »In potem ... ln potem ti povem, da je preveč krasen, ker so ti potem vsa druga letovišča neznosna. Morje je tam poetično divje in tem lepše potem, kadar je mirno. Kolikokrat sem ga občudovala! »S svojim možem?« »Z možem? Niti v sanjah ne; on sovraži morje. Veš, možje imajo vedno to neznosno napako, da Henrik Sienkie\vicz: Prižigaiec v svatllsslku L Nekoč se je prigodilo, da je prižigaiec v Aspin-vallu, ne daleč od Paname, izginil brez sledu. Ker se je to zgodilo ob času burje, so mislili, da je pač nesrečnež hodil po obrežju skalnatega otoka, na katerem stoji svetilnik, pa so ga poplavili valovi. To so mislili tolikanj več, ker drugega dne ni bilo moči najti njegovega čolna, stoječega v skalnatem zatoku. Bilo je torej izpraznjeno mesto prižigalcac, katero je bilo treba nujno izpopolniti, kajti svetllnica nI bila malega pomena glede otoka samega, kakor tudi glede ladij, vozečih lz Novega Yorka v Panamo. Zaliv Moskitov je prepoln skalin in zasipov, med katerimi je vožnja že podnevi težavna, v temni, tukaj le preobičajno megleni noči pa skoraj nemogoča. Edini sprevodnik Številnih brodov je zgolj luč svetilnika. Naslednika je bilo treba najti v dvanajstih urah; dalje je moral prižigaiec biti nenavadno vesten človek, zato ni biio mogoče sprejeti kogar si bodi. Težavna izbira! Življenje na stolpu je nenavadno turobno. Ljubo svobodo in lahkoživ-nost ljubečim ljudem na jugu nikakor ni všeč. Prižigaiec jim je skoraj kakor jetnik. Izvzemši nedelje ne more nikoli zapustiti svojega skalnatega otoka. Ladja iz Aspinvalla mu dovaža dnevno hrano in svežo vodo, nakar se prlvozci naglo oddaljijo. Na vsem otoku v prostranostl enega orala nI žive duše. Prižigaiec prebiva v stolpu ter ohranja red svetilnika. Podnevi daje sovražijo tisto, kar žene ljubijo. O, Marija, kolikokrat sva se prepirala jaz in Luigi zaradi Beethovnove glasbe, zaradi barve salona, zaradi one drage markize Fulvije, ki Je Luigi ne more trpeti. Dolgi, ostri prepiri; on Je ravnodušen, jaz pa sem živčna.« »Nisi srečna?« »Srečna, srečna! Ne izprašuj takih reči! Nas dekleta pač dobro poreče.« »Si ljubila Luiglja ?« »Ljubila, ljubila... ugajal ml je; oblačil se je nedosegljivo okusno, plesal je valček kakor nihče drugi; vodil je četvorko kakor le malokdo. In kako ml je znal dvoriti! Naravnost blazno: divji prizori ljubosumnosti, jokanje, zdihovanje, delirlj. — VeS, vse to napravi vtis na deklice.. .c »In potem?« »Potem sva se poroči'- To je vse.« »Kaj se to pravi?« »To se pravi, da ml je prav vseeno, kako se oblači. Z menoj ne pleše več. Poročil me je, ne joče se več, ne trese se več, nič več ne blazni, veruje v svojo krepost, veruje v mojo ljubezen, veruje v svojo vsemogočnost.« »Nu, in to ni dovolj? Ni to ljubezen?« »Ne! Pride dan, ko to ne zadostuje več. Proti moževi mirni brezbrižnosti, pred njegovim zmagoslavnim obrazom občuti žena neko razburljl-vost...« »Zakon je vendar mir, Ivana.« »Ne, razburjenost raste, kadar mož neha zavajati svojo ženo, kadar mu ni več do tega, da ji je všeč, da je zanjo najlepši, najplemenitejši, naj inteligentnejši, najzaljubljenejši, bolj ko vsi drugi moški...« »Žena vendar ni ljubica iv&na!« »Kaj ti veš o tem, draga, nevedna deklica! Jaz vem, da me je Luigi ljubil pred poroko in je umiral, da pridobi mojo ljubezen; sedaj me ne ljubi več. ker ve, da ga ljubim. « »TI si prestroga z njim, Ivana. Ljubezen prizanaša.« »Ne. ljubezen je pravica. Sem li morda manj lepa, manj elegantna, manj dražestna, manj ljubezniva? Ne, on je tisti, ki se je spremenil. 2e v maju sem opazila pojemanje ljubezni. Zdaj pa je popolnoma brezbrižen.« »Morda se motiš, draga. Si prepričana, da Je tvoja sodba pravična?« »Prepričana? Vidiš, — jaz obožujem morje. Ker no morem ostati poleti v Neaplju, grem v Livorno. On gre nerad, in je siten, ker meni, da je slana voda čisto nepotrebna in da je Livorno dolgočasen. Ardenza ga ne gane več... si moreS predstavljati kaj hujšega?« »In zakaj nista šla stran?« »Njemu pustiti zmago?« »Žrtev je sladka, kadar se ljubimo ...« »Tako, vse žrtve naj prenašam jaz? Le me ženske naj se vedno vsemu odpovemo? Me naj ljubimo, me naj prenašamo vse neprijetnosti, me naj odpuščamo vse moške smešnosti, me naj si znake z izobešanjem raznobarvnih praporov, na večer prižiga luč. To bi ne bilo težavno delo, ako bi ne bilo treba pri pohodu navzgor k svetilnici prehoditi okoli štirideset stopnic, kriv:h in jako visokih. In prižigaiec mora po njih večkrat na dan. Sploh je to pravo samostansko življenje; še več, nego samostansko, ker je puščobnejSe. Nič čudnega torej, da je bil gospod Izak Folcom-br!gde v nemali skrbi, kje najde stanovitnega naslednika po pokojnem. Lahko je razumeti njegovo veselje, ko se je naslednik nepričakovano oglasil še tega dne. Bil je to že star človek. okoli sedemdesetih ali več let, toda čvrst, uren, z gibčnostjo in postavo vojaka. Lase je imel popolnoma bele, polt zagorelo kakor Kreolci, toda sodeč po modrih očeh nI spadal k ljudem na jugu. Lice mu je bilo nagrbančeno in turobno, toda spoštljivo. Na prvi pogled je bil gospodu Izaku všeč. Treba ga je bilo le nekoliko izpraSati, zato se je razvil med njima naslednji razgovor: »Od kod ste?« »Poljak sem.« »Kaj ste delali doslej?« »Kolovratil sem po svetu.« »Prižigaiec mora sedeti na svojem mestu.« »Potrebujem počitka.« »Ste že služili kje? Imate izpričevala o kaki redni službi?« Stari je izvlekel iz nedrija ponošen svilnat oprsnik, podoben vlajki starega prapora. Razvil ga je in rekel: »Tukaj so izpričevala. Ta križ sem dobil v tridesetem letu. Ta drugI je španjolskl iz vojne kar-listov, tretji od francoske legije; četrtega sem dobil na Madžarskem. Potem oem se boril v Zedl- domišljujemo, da nas še ljubijo, le me naj jim nudimo vse za njegovo hladnost ? Ne, to je preveč, preveč, mera je polna! Ivana se je pomaio razburila kakor da jo nihče ne posluša, kakor da govori sama s seboj. Prijateljica pa jo je poslušala pazljivo, ter jo gledala s svojimi dobrimi očmi. »Pregrozno je to,« reče Ivana, »poročiti so z osebo, s katero ni bilo nobenih notranjih stikov ... Dumas je to večkrat rekel, on je to mislil, jaz pn to čutim. MoJ Bog! Obedovati, sprehajati se, večerjati, stanovati, živeti vse življenje s človekom, s katerim sem samo valček plesala! Smešno je to, in žalostno. Nu, in nekega dne, — česa se zavemo? Odkrije se nam strašna resnica. Ne ljubimo več!!« »Oh,« vzdihne Marija in si pokrije obraz z rokama. »Ne ljubimo več. Praznota je v nas in nič se ne gane več v našem srcu. Mir je v nas in samota, zaman iščemo, zaman se upiramo tej brezbrU-enosti. Ljubezen je mrtva. »In če je bila ljubezen v prejšnji obliki le laž, je tudi ta laž izginila. In potem se nam pokažejo vse napake tistega človeka — našega moža, — v vsej nagoti, ostud-nosti. Ljubezen je mrtva. »In če je bila ljubezen v nas odbija njega... In potem otožne, obupan«, a še vedno mlade, polne čuvstev, ki se žalostno izgubljajo, iščemo ljubezni drugje.« »Drugje?« »... V drugem srcu, ki nas razume. — Oni dru-. gl je vedno na mestu, je lep, poetičen, kavalir-ski, da mu noben soprog nI enak. Oni drugI zna ljubiti, zna izgubiti glavo, ne pozna razuma, nego le svojo strast. Žena ljubi tega drugega iz logične potrebe: ker ne ljubi več. ker mora zopet ljubiti, ker je tisti drugi izvoljenec njenega srca. Samo predstavljaj si, dragica, s kakšno obupno strastjo se žena oklene tega drugega, — pomisli, s koliko močjo svoje duše se ovije okoli tega drugega, ki je zanjo ljubezen in greh, bolest in sreča. Pomisli, ako bo žena kdaj tega Irugega, kateremu je vrgla tja vse svoje življenje ...« In beseda ji je zastala v grlu iz jeze, iz ljubezni, iz ljubosumnosti. Nato je Ivana vstala. »In ti se poročiš z Robertom Montefiore, Marija?« je še vprašala kratko! »Poročim se, Ivana.« je Marija odgovorila mirno, jasnega lica, in je tudi vstala. »In zakaj ?« »Ker ga ljubim.« In dva pogleda, enako zaljubljena, enako obupana sta se srečala kakor dve sovražni ostrini. VZROK MRAZA »Med vašim zanimivim predavanjem o severnem tečaju sem se lansko zimo kar tresel od mraza.« »Vidite, to je bila sugestija.« »Ne, pozabil sem obleči spodnje hlače.« TO JE VPRAŠANJE! Berač: »Oh, gospod, že dolgo nisem nič poštenega jedel!« Gospod: »Ali ste tudi vi oženjeni?« ^■lra tt. 1 r na,tdUJfHVaMMBgBOJMBP^MaMHBBOBB^MJ — njenih državah proti južnim državam, a tam ne dajejo križcev, marveč le takle papir.« Gospod Izak je vzel papir in začel čitati. »Km! Skavinski? To je vaše ime?... Hm: Dvoje praporov ste vzeli lastnoročno v napadu z bajoneti... BiH ste kaj bojevit vojak!« »Znal bom biti tudi vesten prižigaiec.« »Treba pa je tam po večkrat na dan hoditi na stolp. Imate noge zdrave?« »Plene sem peš prehodil.« (Plene imenujejo neizmerne stepe med Novim Jorkom in Kalifornijo.) »Ol rajt! Ste vešči pomorske službe?« »Tri leta sem služil na vodi.« »Poizkusili ste marsikaj.« »Samo miru nisem našel.« >Zakaj ne?« Starec je skomignil z rameni. »Taka je usoda...« »Vsekakor se ml za prižigalca vidite nekoliko prestari?« »Sir!« se je naglo oglasM kandidat z ganotjem. »Sem jako utrujen in upehan. Daleč, vidite, sem prišel. To mesto je eno takšnih, kakršno sem si že davno želel nastopiti. Star sem, potrebujem počitka! Potrebujem povedati si: tukaj-le boš sedel, tu je tvoje pnetan'ftče. Ah, gospod, od vas je odvisno. V drugič se nemara taksno, mesto ne najde. Kakšna sreča, da sem bil v Panami!. Prosim vas ... Kakor Boga ljubim, sem enak brodu, ki utone, če ne uide v pristanišče ... Jelite, da hočete osrečiti starega človeka?!... Prisegam vam, da sem poSten, toda... dovolj mi Je pohajkovanja ...« Sinje starčeve oči so izražale prošnjo taka Ženski vestnik Za kuhinjo Polenta % gobicami. Spet je prišel čas nabiranja gob. Raznovrstno jih lahko uporabljamo. Kadar imamo jurčke ali druge žlahtne gobe, jih pripravimo kakor za prikuho. V kožici razbelimo masla ali masti, denemo vanjo drobno zrezane čebule in petršilja ter oprane, na listke zrezane gobe. Osolimo in popramo, dodamo krhelj zmečkanega česna in prepražimo. Ko so skoro gotovi, potre-.semo žličko moke, pridamo kisle smetane ali pa z juho razredčene paradižnikove konzerve, prili-j imo zraven ter pustimo še nekoliko časa dušlti. Posebej se skuha polenta. Ko je kuhana, zajemaj a žlico, ki Jo pomočiš v vročo mast, da se polenta rajši odloči od nje. Tako oblikuješ kakor žlica velike skodelice, ki jih polagaš na gorak krožnik (na katerem misliš postaviti jed na mizo), in sicer drugo poleg druge. Ko je to gotovo, deni v vsako polentno skodelico eno žlico pripravljenih gobic in pusti na toplem, dokler ne poneseš na mizo. Cenen koruzni pečenjak. Namakaj 20 dkg koruznega zdroba dve url v % litra posnetega mleka. Nato razgrej 5 dkg masti in stresi vanjo dobro premešan in nekoliko osoljen zdrob, ga daj v pečico in pečenega zdrobi. Postavi s solato aH sadjem na mizo. Rdeča redkvica kot prikuha. Redkvicam odstranim rumene liste ln repke, jih dobro operem, nato pa skuham do mehkega v slanem kropu. Kuhane odcedim ln sesekljam, nato pa denem na prežganje iz ene žlice masti in pol žlice moke, osolim in opopram ter dušim ob zmernem ognju do konca. Po potrebi zalivani nekoliko z juho. Ocvrti krompirjevi svaljki.. 4 debelejše krompirje skuham ln pretlačim. Na desko dam 30 dkg moke, primešam pretlačeni krompir, 5 dkg masti. Bol ln eno jajce ter naredim gladko testo. Iz tega oblikujem za prst debele ln dolge svaljke, povaljam jih v moki, raztepenem jajcu in na drobti-nah ter ocvrem. Drobni nasveti Iz hrastovega pohištva spraviš madeže, če jih Izmiješ z gorkim pivom. Potem zbriši tista mesta s suho, mehko krpo in jih likaj dolgo s flanelo, ki jo namakaj v tekočino iz terpentinovega olja in raztopljenega voska, vsakega enak del. Pohištvo iz orehovega lesa pa likaj samo s fla-nelo. kii jo pomakaj v terpentinovo olje. Nato zbriši opravo še z mehko, suho krpo. Mahagonijevo pohištvo odrgni s flanelo, ki jo pomakaj v terpentinovo olje in stopljen vosek, vsakega pol. Po preteku treh do štirih ur pa dobro obriši opravo še s suho flanelo. Za masleno ln krhko testo ne mažemo pekača. V testu samem je dovolj tolšče. Sladice laže zvrnemo iz pekačev, če pregrnemo dno s tankim papirjem. Kako najbolje shranimo jajca? Jajca, ki so dolgo na skladišču, se pokvarijo. To se zgodi zato, ker prodro skozi drobcene, s prostim očesom nevidne luknjice v jajčni lupini gnilobne bakterije v beljak in povzroče v njem gnilobni proces. Sredstva za konserviranje jajec morajo torej ali preprečiti dostop gnilobnih bakterij v jajce, ali pa morajo biti taka, da jajce sterilizirajo in onemogočijo vsakršno nadaljno okuženje. Seveda taka sredstva ne smejo biti : zdravju škodljiva, ker pridejo v jajce in bi pri ; uživanju lahko povzročila obolenje. Najbolj preprosto sredstvo za ohranitev jajec i je v tem, da jih položimo v apneno vodo. V ta I namen ugasimo žgano apno v 4 delih vode, nato I pa to zmes zredčimo s toliko vode, da nastane redko apneno mleko. Dobro Je, če dodaš pet odstotkov kuhinjske soli. 1 Jajca deneš v lonec in jih tako visoko zaliješ z apneno raztopino, da sega nekaj prstov nad jajci. Tako shranjena jajca se dolgo drže; nerodno je le to, da imajo malce lugast okus, ki Izvira od apnene raztopine Razen tega načina pa jih poznamo še več, nekateri od njih so boljši, drugi morda v tem ali onem ' primeru malo slabši. Naj jih nekaj navedemo! i Napravi si med neprestanim mešanjem razto-i pino 1 kile natrijevega vodenega stekla in 10 litrov vode. Jajca, ki bi jih rada konservirala, morajo biti zelo sveža; deneš jih v kameninasto Prepr°ge stepaj narobe in jih krtači nalice. Lepo prenoviš preproge, ak0 jih odrgneš s surovim. bolj suhim kislim zeljem. Pozimi lahko odrgneš preproge s suhim snegom, ki ima tudi veliko čistilno moč. Al; pa položi preprogo na sneg ter jo stepaj narobe. Ves prah pojde v sneg in pieproga bo kakor nova. Madeže odstrani iz preprog s salmijakovim cvetom, kapljice sveče pa s pivnikom in vročim železom, ki ga pa ne pritiskaj preveč na preprogo. Kjer se je bati, da bi se preproga preveč stlačila, vzemi namesto železa železno žlico, na katero deni malo žerjavice. Lakirano pohištvo umij z gorko milnico. V mirni dobi poparimo pšenične otrobe, precedimo to tekočino in umijemo z njo pohištvo, dokler je še mlačna. Potem obrišemo poh štvo še s čisto, v mrzli vodi namočeno krpo in naposled ga odrgnemo s suho flanelo Obtišane lise v plišastem pohištvu pomoči nalahno z vodo in drži potem nad tistim mestom nekaj časa vroče železo, da se stlačeni delci pliša zopet dvignejo. Umazan pliš skrtači in sa potem previdno odrgni s platneno krpo, ki jo pomakaj v pol litra mlačne vode. kateri si pri-dejaia žlico salmjaka. Trstne pletenine na stolih očedi z mlačno vodo, kateri primešaj nekoliko terpentinovega cveta. Pletenine odrgni z malo, trdo krtačo, ki jo pomakaj v omenjeno tekočino; potem izpla-kuj še z vodo tako dolgo, da jo sčistiš, nakar postavljaj vsak stol posebej na zrak, ali na prepih da se hitro posuši in se pletenina napne. ali postekleno lončeno posodo, nato pa jih s to raztopino tako visoko zaliješ, da sega najmanj kaka dva centimetra nad Jajci. En liter te raztopine zadošča za kakih 80 do 100 jajec. Posodo moraš nato dobro zamašiti, da ne pride zrak do jajec, in shraniti na hladnem prostoru. Tako konservirana jajca ostanejo sveža tudi pol leta in še delj, le nekoliko lužast okus dobe. Ce hočeš ohraniti jajcem sveži okus, pa napravi takole: Zdrobljen mavec v prahu pollj z vodo in dobro zmešaj, v to zmes pa deni magnezijevega klorida. Razen tega si pripravi nekaj raztopine vodenega stekla, kakor smo jo gori popisali. Nato vzemi vsako jajce posebej, ga dobro osnaži in ga pomoči najprej v mavčevo zmes, ocedl, nato pa deni v raztopino vodenega stekla. Tako se napravi na jajčni lupini plast magnezijevega kalcijevega silikata, ki je neprodušna za zrak in tekočine. Tudi vodikov superoksid, ki služi za beljenje las, se rabi za konserviranje jajec. Zmešaj ga z vodo, tako da Vzameš na en del superoksida dvajset delov vode, in deni jajce v to zmes. Ce pa hočeš jajca spraviti na suhem, jih najprej temeljito očisti in posuši, potem pa obdaj s plastjo parafina. To napraviš tako, da jih vtakneš v topel parafin, nato pa deneš na sito, da se posuše. četrt kile parafina je dovolj za 400 do 500 jajec. Domače zdravilne rastline Kako jih nabiramo in sušimo 3. SMRDLJIVI BRIN. Smrdljivi brin je navadno polegel, 1—3 m visok grm z rogovilastimi vejami. Včasih zraste tudi v nizko drevo z jaKo gnjavim, starikasum deblom. Skorja na deblu je rjavosiva, na mlajšem lesu rdečerjava, na mladikah pa zelena. Krošnja je jako gosta Vsa rastlina, zlasti pa mladike so zoprnega smolnatega vonja. Cveti so neznatni, plodi kimasti, jagodasti storžki ln so podobni plodom navadne brine. Listi so majhni; na mlajših rastlinah so iglasti, koničasti in strče od vej, stari grmi pa imajo skoraj same luskaste liste, ki rastejo po vejah v štirih redeh in se jim prilegajo. Drug za drugim so navadno tako na gosto, da se delno krijejo kakor opeka na strehi. Posamezen Ust je pol cm dolg in nekoliko žlebasto upognjen; na vrhu je ostnat. Na spodnji strani so listi sivkasti, na zgornji pa temnozeleni. Tu Imajo ugreznjeno smolnato žlezo podolžno zaokrožene oblike. Smrdljivi brin jeseni ne Izgubi listov, ampak je zelen tudi pozimi. Raste po gorskem svetu. Tu ga sade često okoli hiš. Za zdravila se rabijo vršički. Pri nablraniu je treba opreznosti, kajti sok mladik vname kožo, če pride nanjo, v želodcu pa povzroči huda za-strupljenja. Najbolje je zato, da strižemo vršičke s škarjami, ki jih po porabi v vroči vodi izmi-jemo. Umiti si je treba tudi roke. Nabrane mladike sušimo na planem v senci. Pregrete Izgube zdravilno moč. vneto, da je bil gospod Izak, ki je imel dobro srce, povsem ganjen. »Well! Je rekel. »Sprejmem vas. Ste torej pri-žigalec!« Lice starega se je zasvetilo v neizrekljivi radosti. -Morete že danes na stolp?« »Tako je.« ;>Hvala vam.« »Potem: zbogom!... 6e besedo: za vsak pre-giešek v službi sledi kazen.« . Ol rajt!« že ta večer, ko Je sonce zatonilo na drugi strani mcrja ln je po lepem dnevu nastopila mirna noč, je bil novi prižigalec očivldno že na mestu, kajti svetilnik je sipal, kakor navadno, na vodo snopje žareče svetlobe. Noč je bila povsem mirna, tiha. zagrnjena v jasno meglico, tvorečo okoli meseca ve.ik barvani krog. Samo morje je šumelo, ker se je bližalo pritoku. Skavinski je stal na balkonu poleg velikih žarišč, podobnih od spodaj mali črni piki. Skušal je zbrati misli in pretehtati svoj novi položaj. Toda misel njegova je bila še preveč potlačena, da bi se mogla pravilno razvijati. Začutil je nekaj takšnega, kar zaCutl zver-Jad, ki se slednjič na lovu skrije na kako neprl-stopno skalo ali v pečino. Prišel je torej tudi zanj končni čas pokoja. Slutnja nevarščin je napolnjevala z nekako neizrekljivo radostjo njegovo dušo. Tukaj, na tej skali se je mogel naravnost rogati nekdanjemu pohajkovanju, davnim nesrečam in nevšečnostim. Bil je zares kakor brod, kateremu je burja zlomila jambor, raztrgala vrvi ln jadra ter ga drevila po razburkanem morju in je zdaj vendarle zavil v pristan. Slike življenjske burje so se zdaj naglo vrstile v njegovih mislih. Mnogo svojih čudnih doživetij je sam izpovedal gospodu Izaku, ni pa omenil tisočerih drugih prign ljudje so gomazeii kakor mravlje na belem, kamenitem nasipu. Zarana je lahko vzhodni vetrič prinašal trušč človeškega življenja, katerega pa je pre-glašalo žvižganje parnikov. Opoldne je bila ura počitka. Gibanje v pristanu je prenehalo, race so se skrivale v votline skal, valovi slabeli in postajali nekako leni, in tačas je na bregu, na vodi in na svetilniku nastajala blažeča tišina, žolti pesek, s katerega je odplavalo valovje, se je lesketal kakor zlata ruda ob morskem obrežju. Potoki sončnih žarkov so se lili z neba na vodo, na pesek in na ostalo. Tačas je tudi starca prevzela nekaka nemoč, polna naslade. Začutil je, da je te počitek, ki ga uživa, izvrsten, in ko je pomišljal, kako bo vztrajen, mu ničesar več nI manjkalo. Starec je premišljeval o svoji lastni sreči, toda ker se človek lahko spoprijazni z boljšo usodo, je pridobival vedno več vere in zaupanja ter je mislil: ako že ljudje zidajo hiše za doslužence, zakaj bi pač Bog ne smel k sebi vzeti svojega dosluženca? čas je tekel in ga utrjeval v tem prepričanju. Starec se je spoprijaznil s stolpom, s svetilnico, z obzorjem, nasipinaml peska in samotnostjo. Spoznal se je tudi s povodnimi ptiči, ki so gnezdili v skalnatih rovih in na večer se vsedali na stolpovo streho. Skavln-ski jim je navadno metal ostanke svoje jedi in privadili so se ga tako, da ga je obkoljevala prava burja belih perutnic in starec Je pohajal med ptiči kakor pastir med ovcami. V času oseke je Domov, nu, kam pa drugam, ltorporala smo ml ubogali pri vojakih, on je pa nas. Ja, to je komanda: domov!...« Veseleč se te svoje komande jo ata prav naravnost pod takti Minine pesti in veseleč se reda, ki vlada na svetu, mahajo domov. Na stopnicah se ata spomnijo, da jih Je treba prešteti. Ha, morajo vedeti, če so ženske vse stopnice poribale. O, to pa že ne, da bi stara ln punca ne ubogali. Po štejejo ata počasi ln natančno ln prav vse stopnice in v!dijo, da so še vse. Tako tudi mora Mnogi ljudje se boje nevihte, zlasti pa strele. Ta strah pa nI posebno upravičen, nevihte niso tako grozotne. Blisk, ki ga človek vidi, mu na pr. ne bo napravil zlega, kajti v trenutku ko ga vidiš, ga je že konec. Grom nam pa sploh ne more hudega, Potrebno pa je seveda, da se v primeru neviht držimo nekih varnostnih ukrepov. Znano je, da ne smemo stati v bližini železnih in žičnih ograj ter pod posameznimi drevesi ali pc takšnimi, ki sosedna drevesa po višini močno prekašajo, sobi je tudi najbolje, da se držimo bolj v sredini, proč od peči dimnikov ali oken. Nasprotno pa smo v jamah ali globokih soteskah lahko brez skrbi. Nesreče, ki jih povz oča strela, so dosti bolj redke, nego si mislimo. V Nemčiji kjer vodijo o vseh stvareh statistike, trešči na leto na primer komaj v 200 do 300 ljudi, a niti v polovico primerov (50 do 100) ni izid smrten. Strahu pred nevihto to je pred V-'-om, --1 moremo odpraviti kar ta" - Zdrav'la so brc uči' ka. Ostane nam samo priafovarjr 'je k obvla^n Gtrckova tfiža m rast Za zdravstveno stanje otroka sta zelo važna teža in višina kar velja tako za novorojenčka kakor za že nekoliko odraslega otroka. Matere bi se nikoli ne smele zanesti za cenitev kajti samo tehtnica in meter sta zanesljiva. Tako teža. kakor tudi višina otroka sla odvisna od konstitnei-je staršev, od njihove starosti, prehrane in zdravja Dečki so vedno nekoliko težji od deklic, dokler ne prekoračijo 14 leta Teža novorojenčkov je zelo različna Tako tehtajo novorojenčki po 15 ali 2 kt?. drugi za zopet R do 10 funtov. Normalna leža je 3 do 4 kg pa tudi še 2.5 ka Srednja višina novorojenčka se giblje med 48 in 53 cm. normalna povprečna pa znaša 50 cm merjeno od temena do stopala. V orv h treh. Štirih dneh se poveča otrokova teža za 200 do 300 gramov. Po tretjem ali četrtem dnevu se teža zopet poveča Ce hočemo točno kontrolirati razvoj otroka, ca moramo tehtati vedno ob določenem času 30 dne se mora povprečno povečati teža še 7.a 200 gramov, do 60 dne pa približno za 1000 gramov čez tri mesece za 2000 gramov oo štirih mesecih še ra fiOO do stopil na peščene nasipe aa - ... ^in okusne polže in zale biserne mat1'-" vkib *b ki jih je odplavajoče valovje" ostavljalo na pesku Po noči, pri svetlobi meseca in svetilnika Je zahajal na lov na ribe. ki so se stikale po skalnatih rovih. Naposled se je zaljubil v svoje skale in v svoj brezdrevesni otočič, obraščen samo z drobnimi, tolstimi rastlinami. Uboštvo otoka so mu nadomestovali daljni razgledi. V poldanskih urah, ko je ozračje postajalo čisto prozorno, je bilo videti vse medinorje tja do Tihega Oceana pokrito z najbujnejšim rastlinstvom. Ska vinskemu se je zdelo takrat, kakor da vidi velikanski vrt. Dalje med Aspinvallom in Panamo je bil videti velikanski gozd, nad katerim se je zjutraj ln na večer raztezal rdečkasti sopuh. To je bil gozd, oblivan spodaj od vode, prepleten s preponami, šumeč z valom velikanskih kukavičjih solz, palm, mlečnih, železnih in gumovih dreves. Skozi uradni daljnogled je mogel starec do-gledati ne zgolj drevesa, ne samo velikansko Ustje banan, marve cele trope opic, velikih mara-butov in jato papig, vznašajočlh se časih kakor črn oblak nad lesom. Skavinskl je poznal dobro takšne gozde, ko se je po razbitju na Amazonki potikal cele tedne aiedi podobnih zelenih stropov in goščav. Vedel je. koliko nevarnosti se skriva pod njih mikavno površino, koliko smrti. Sredi noči, ki jih je v njih prebil, je slišal od blizu grobne glasove tuljevcev in rjovenje jaguarjev, videl velikanske kače, zibajoče se kakor debele vrvi po drevesih. Poznal je ona zaspana gozdna jezera, prepolna krokodilov. Vedel je, pod kakim Jarmom živi človek v teh nepreglednih puščavah, v katerih en sam list preseza desetkratno njegovo biti, saj sedaj vedo, da so vse poribane, prav tako kakor so bili zapovedali. Ko v sobi sedejo na posteljo, da bi se vlegli, jim mama kar potegnejo čevlje z nog, pa še hlače in še drugo. Ata že ležijo, preden so to mislili. »Lej, lej, modrujejo, »to je disciplina, to je komanda! še preden sem misli, sem bil v postelji. Nu, Mino sem pa res dobro navadil, ta vč, kaj je disciplina. Kar !z misli mi bere mojo komando. Tja, komanda mora biti!« rečejo ata — ln že zaspi jo. Zapisal: Pavle Ižaneo samega sebe. Morda vpliva tudi nekaj hipnoza ali sugestije. Sreča je, da ni strah pred nevihto v nobenem . azmerju s šl do, ki jo strela napravi na t' veku. Malo strahu se morda Izneblmo na ta način, da si ponazorimo oddaljenost nevihte. To oddaljenost izračunamo iz časa, ki preteče med pojavo bliska in gromom. Ce sekunde, ki pretečejo med obema dogodkoma pomnožimo s 333, dobimo oddaljenost nevihte v metrih. Ce nekoga zadene strela, tedaj so mogoči razni učinki. Ali je ponesrečenec mrtev ali pa samo onesveščen. Nezavest je lahko tako težka, da je že podobna navidezni smrti. Ce se je nekomu zavoljo strele ustavilo srce tn dihanje, to še ne pomeni, da je mrtev. Prav pogostoma mu pomaga umetno dihanje spet v življenje in neredko se prebudi še po mnog'h urah umetnega dihanja. Nastop smrti more ugotoviti strokovno le zdravnik. Zanimivo je. da se ponesrečenci po streli, ko se zbude v življenje, običajno ne spominjajo, kaj se iim je zgodilo. 700 gramov in potem mesečno okroglo z 780 gramov Vendar je pa povečanje teže za 208 do 300 gramov zlasti od 6. do 11 meseca še normalno. V 12. mesecu znaša povprečna teža 8 d® 9 kg. Višina novorojenčka se pričenja, kakor rečeno. s povprečnimi 50 cm ob rojstvu. V prvem mesecu zraste otrok za 1 do 1.5 cm, v drugem približno za 4 cm. v tretjem za 3, od 6. meseca dalje pa samo za 1 do 1.5 cm mesečno, tako da doseže v 12 mesecu približno 70 do 73 cm višine. KRATEK NASVET »Mama, mene glava srbi, kaj naj storimo?« »Praskaj se, sinko!« KC2EK »Poglejte no, gospa soseda, kako me vaš kužek voha po nogah.« »Da, kadar začuti kosti, je ves nor.« NASVET PRIJATELJICE Anka: »Ne maram ga, ker ima rdeče lase!« Spela: »Pa počakaj še nekaj časa!« Anka: »Zakaj?« Spela »Kmalu bo plešast!« velikost, v katerih gomazi množica krvožejnih komarjev, pijavk in velikih strupenih pajkov. Vse , je tam videl, se sam o vsem prepričal, sam vse prenesel. Zatorej mu je bilo zdaj še tolikanj večje veselje zreti z višine na oni »matos«, občudovati njega lepoto, a biti pred njimi zavarovan. Njegov stolp ga je branil vsega hudega. Opuščal je stolp samo časih, v nedeljo zjutraj. Takrat se je oblekel v svojo stražniško suknjo, s srebrnimi gumbi, na prsi je obesil svoje križe in njegova bela glava se je dvigala ponosno, ko je slišal pri odhodu lz cerkve govoriti Kreole med seboj: »Prav vestnega prižigalca Imamo.« — »In to ni krlvoverec, marveč pravi belec!« — Vračal se je pa hitro po maši na otok,, da, vračal se je srečen, ker še vedno ni zaupal stalnosti službe. V nedeljo je tudi čital španjolskl časopis, katerega si je kupoval v mestu, ali pa dnevnik »Herald« lz Novega Jorka, izposojenega od gospoda Izaka. Iskal je razne novice iz Evrope. Revno staro srce! Na tem stražnem stolpu in na drugi polobli je še utripalo za dom... Časih, ko je ladja, privažajoča mu vsak dan hrano, prispela k otoku, je šel doli s stolpa na razgovor s stražnikom Johnsom. Potem je naenkrat opustil tudi to. Minili so celi tedni, da njega nihče ln on nikogar ni videl. Edino znamenje, da starec živi, je bilo samo zmanjkovanje hrane na bregu In luč svetilnika prižiganega vsak večer s takšno natančnostjo, s kakršno sonce vzhaja ob jutrlh iz vode na vzhodni strani. Očividno je postal starec malomaren za svet. Tega vzrok nI bila brezbrižnost, marveč to, da je le-ta prešla v popolno odrekanje. Ves svet se je zdaj začel ln končal za starca na tem otoku. In misel, da ne zapuatl Kadar švigajo bliski in treskajo strele PO SVETU | X čevljar, ki piše pesnil in romane. Parlšld tisk je posvetil pozornost skromnemu čevljarju Morgravouju z Montmartra, ki se je razodel kot Izvrsten pisatelj in pesnik. Možak je zaslovel, ko si je priboril nagrado 10.000 frankov, ki jo je razpisala znana revija »Toute la vie« za najboljši pariški roman. Čevljarjev roman ima naslov »Rdeči grad«. Z neverjetno živahnostjo opisuje v njem sodobno pariško življenje. Ljudje so se zanimali za vprašanje, kako je mogel Morgravou najti čas za pisateljstvo. Pa so izvedeli skrivnost, ki je čisto enostavna: podnevi je z največjo vnemo čevljaril, nočne ure pa je žrtvoval svoji pisateljski strasti. Danes znameniti montmartrski čevljar je spisal doslej še šest romanov. 24 let je iskal založnika za svoje sp'se. Končno je popolnoma prodrl s svojim »Rdečim gradom«-, ki je tako nedvoumno Izpričal čevljarjeve pisateljske talente. Seveda so ga pričeli naskakovau novinarji, ki jim je obrazložil svoje nazore: »Pisateljska slava ne bo mogla zasenčiti čevljarskega stola, ki na njem delam. Nadaljeval bom s čevljarstvom, ker je ono podlaga mojim književnim uspehom. Vedeti morate namreč, da so se mi ravno ob šilu utrinjali najboljši pesniški in pisateljski navdihi.« X Srebro, ki ostane čisto. Dva kovinska kemika iz Cambridgea, dr. Thomas in dr. Priče, s t", odkrila postopek, ki obvaruje srebro, da ne cl-obi lis. Postopek je podoben tistemu, po katerem izdeluieio nerlaveče jeklo. Srebro pokrijejo s tenko plastjo trdega aluminijevega oksida. Te plasti kot takšne sploh ni poznati: barva in blesk srebra ostaneta nedotaknjena, pač pa varuje plast plemenito kovino zunanjih vplivov, ki bi mogli povzročiti lise in pege. X Malarija, ta bič človeštva v deželah vročega podnebja, je delala medicinski vedi že od nekdaj hude preglavice. Eden najzaslužnejših prvoborite-liev na tem področju je bil slavni nemški bakte-riclog Robert Koch. Po pravici so mu dali ime »oče bakteriologije«. Njegove stopinje je ubiral poznejs sloveči nemški zdravnik Fritz Schaudinn. Celo na svojem ženitovanjskem potovanju se je ukvarjal z zatiranjem malarije in jo je iztrebil v nekem kraju na obali Adrije. Delo Roberta Kocha in Fritza Schaudinna nadaljuje ravnatelj Zavoda za morsko in tropično bolezen v Hamburgu prof. dr. Muhlens, ki je bil lani poklican v Bolgarijo, kjer je organiziral zatiranje malarija v območju Egejskega morja. Prof. Muhlens si je z ravnateljem bolgarskega znanstvenega zavoda, Balkanskim, ogledal vse po malariji okužene kraje. Gotovo bo njegovo prizadevanje rodilo zaželene uspehe, saj ima hamburški zavod bogato izkušnje na tem polju. Poleg malarije ln spalne bolezni, ki so zahtevale prej med prebivalstvom teh dežel na tisoče žrtev, je nemški učenjak organiziral tudi zatiranje pegastega legarja, stolpa do smrti, je bila vzrok, da je naravnost pozabljal, da je še kaj izven tega otoka. Pri tem pa je postal nekako skrivnosten. Nežne sinje oči so začele biti skoraj otročje, uprte vedno v daljavo. V neprestani samoti je začel stari izgubljati občutek svoje osamljenosti, prenehal je bivati kot oseba in strinjal se je čedalje bolj z vsem, kar ga je obkoljevalo. Ni razglabljal o tem, marveč je čutil nezavedno in h koncu se mu je tudi zdelo, da so nebo, voda, njegova skala, stolp ln zlate nasipine peska, izmetani biserji, odtoki in pritoki le ena sama velika skupnost in ena sama ogromna tajnostna duša; on sam pa se vglablja v tej tajnost in čuti ono dušo, katera živi ln se ublažuje. Tako rad se je vanjo vglobil in pozabljal — ln v tej odmejenosti svojega lastnega bitja, v tej tajnosti in čuti ono dušo, katera živi in se je bil ta podoben že polsmrti. . ra. Ali prišlo je prebujenje. Nekega dne, ko je ladja pripeljala hrano in vodo, je Skavinski, prišedši uro pozneje s stolpa, opazil, da je poleg navadnega tovora tam še en povezek več. Na vrhu povezka so bile poštne znamke Zedinjenih držav in razločni naslov: »Skavinski Esg.,« napisan na debelem jadrilovem platnu. Preradovedni starec je razparal platno, ter ugledal knjižice: vzel je eno v roke, pogledal in položil nazaj, pri čemur so se mu jele roke močno tresti. Sklopil je oči, kakor da bi jim ne veroval in zdelo se mu je, da sanja — knjiga je bila poljska. Kaj je Imelo to pomeniti? Kdo mu Je poslal knjige? V prvem trenutku je očividno pozabil, da Je v početku nastopa svoje službe ■nniwi ■■»»m—l, irar prečital nekajkrat v izposojenem »Heraldu«, da se je ustanovilo poljsko društvo v Novem Jorku, kateremu je brzo poslal polovico svojega mesečnega zaslužka, saj ga itak ni imel za kaj rab'ti tu na stolpu. Društvo je poizvedelo zanj in poslalo mu je knjige. Prišle so po naravni poti, toda prvi trenutek starec le ni mogel zbrati svojih misli. Poljske knjige v Aspinvallu, na njegovem stolpu, sredi njegove samotnosti, to je bilo zanj nenavadno, nekak dih davnih časov, pravi čudež. Zdaj mu je bilo kakor onim brodarjem sredi noči, da ga je nekaj zaklicalo po imenu z glasom močno ljubljenim in že popolnem pozabljenim. Posedel je nekaj časa z zaprtimi očmi, in bil prepričan, ko jih odpre, da tudi sen premine. Ne! Razbaljeni povezek Je ležal pred njim, osvetljen z bleskom popoldnevnega sonca, ln na njem že odprta knjiga. Ko Je starec vnovič stegnil roke po njej, je slišal sredi tišine bitje lastnega srca. Pogledal je: bili so verzi. Zgoraj je stal z velikimi črkami napisan naslov, spodaj pa ime pisateljevo. To Ime nI bilo Skavlnskemu tuje; vedel je, da je to Ime velikega pesnika, katerega je celo čital po svojem tridesetem letu v Parizu! Potem je bojujoč se v Alžiru in Španiji, slišal od rojakov o čedalje večji slavi velikega pesnika, toda tako se je že privadil puški, da knjig niti v roke nI jemal. V devetinštiridesetem letu se je odpeljal v Ameriko ln v svojem pohajkovalnem življenju se ni srečal s Poljaki, kako li s poljskimi knjigami! S tolikanj večjo naglico in tolikanj živeje bijočim srcem je obrnil naslovni list. Zdelo se mu je, da se na njegovi samotni skali začenja goditi nekaj čudovitega. Kaka je bila ta doba velikega miru in tišine. Aspinvallske ure so odbile peto popoldne. Jasnega neba ni zakrivala nobena meglica, samo nekoliko povodnih ptičev je plavalo v ozračju. Morje je bilo spokojno. Obrežni valovi so komaj tihotno šumljali, razlivajoč se lahno po pesku. V daljavi so se smejale bele hiše Aspinvalla in čudne gruče palm. V resnici je bilo nekako čarobno tiho in važno. Naglo pa se je sredi tega pokoja narave začul drhteči glas starega, ki je čital glasno, da bi sam sebe bolje razumel. »Litva, domovina moja, ti si kakor zdravje! Koliko te je ceniti treba, le tisti ve najbolje, ki te je izgubil. Danes lepoto tvojo v krasu vidim vso in opisujem s po tebi koprnečim glasom ...« Skavinskemu je zmanjkalo glasu. Crke so mu jele skakati pred očmi; v prsih se je nekaj utrgalo ter se povzneslo podobno valu više in više, dušilo je glas in stiskalo grlo... Trenutek še in premagal se je ter čital dalje: Gospd sveta, ki jasno braniš Čenstohovo ln v Ostri te častijo! Ti, ki zid je novo novograjsko ohranjaš z njega zvestim ljudom! Meni, otroku, zdravje si povrnila s čudom, Od jokajoče matere jaz v Tvoje varstvo bil darovan sem in spet oživel sem čvrsto in brzo mogel peš sem k Tvojega svetišča pragu, da za povrnjeno zdravje se zahvalim Bogu. Tak6 nas s čudom vrneš v domovine krilo . . Razburjen val je pretrgal krepost volje. Stari je zakričal in se vrgel na zemljo; njegovi snežno« beli lasje so se zmešali z morskim peskom. Evc^ štirideset let je že preteklo odkar ni videl domo« Ostanki sovražnega četveromotornika, ki ga je v Bariju sestrelila protiletalska obramba » tropične mrzlice, griže in drugih nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo muhe, komarji, uši ln podgane. V mirnem času hamburški zavod tesno sodeluje z vsemi državami tropičnega podnebja, zlasti Afrika in Južna Amerika vzdržujeta stalne stike s tem nemškim znastvenim zavodom, ki vidi svojo glavno nalogo v praktičnem zatiranju nalezljivih bolezni v tropičnih krajih. Ker ne gre samo za zdravljenje, temveč tudi v veliki meri za delo na tem polju, se člani zavoda pogosto mude v tropičnih krajih v študijske svrhe. Zavodu je priključena velika bolnica za tropične bolezni, v kateri se je izlečilo doslej nad 25 000 bolnikov vseh ras in narodov, ki so jih mučile tropične bolezni. X Prvi zemljevid Amerike. Pred 400 leti, leta 1540, je bil izdan prvi zemljevid Amerike. Izdelal ga jo Sebastijan Munster, profesor heidel-berške univerze. Amerika je bila odkrita šele 50 let pred izdajo zemljevida, vendar zemljevid vsebuje presenetljivo mnogo podrobnosti. Munster se je pri izdelavi zemljevida poslužil raziskovanj Kolumba, Ameriga Vespuccija, Giovannija Gabota in drugih raziskovalcev. Zemljevid hranijo v Nilrnbergu. X Kako je nastal frak. Zgodovina fraka se začenja v drugi polovici 18. stoletja v Franciji. Najbrž ne veste, da se je frak razvil iz vojaške obleke. Vojaški jezdeci so si v tistih časih vihali škrice sukenj, da jih obleka ni ovirala pri ježi. Skrice so privihali in jih pripeli. Pozneje so civi- listi začeli posnemati vojake in krojači so vedno bolj strigli škrice. Tako se je sčasom razvil frak, ki pa ni imel značaja slavnostne obleke, ker je bil preprost, brez posebnih okraskov. Frak se je uveljavil pri slavnostnih prilikah šele pozneje, toda tedaj so možje nosili še barvne frake, navadno modre ali rjave, okrašene z bleščečimi gumbi, včasih zelo velikimi. Manj znano je, da so v dobi francoske revolucije nosile v Franciji frak tudi ženske, ženski frak je pa imel krajše škrice od moškega. X Prvi zračni napadi. Ljudje običajno menijo, da so zračni napadi, namreč metanje bomb iz zračnih vozil, izum svetovne vojne. Toda že leta 1849. so Avstrijci pri obleganju Benetk prenašali z baloni bombe in jih spuščali na mesto. Uspeh je bil menda zelo majhen. L. 1882. je nemški in-ženjer Georg Rodeck zgradil zračne torpede z električnim in vzmetnim pogonom. Te torpede naj bi spuščali iz balona na sovražnikove objekte. X Bela žirafa. Novo vrsto žlrafe je odkril prof. Holmgren iz Stockholma. Naletel je nanjo v Kongu. Ta vrsta žirafe je mnogo večja od »navadne« in se razlikuje od nje tudi po snežno beli dlaki. Naravoslovec sklepa, da ne gre za belo izjemo, ker ima žival temne oči. v »Dsmavlsii«! Križanka št. 11 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. odpadnik, Izdajalec, 6. znanost o psih, 15. nada, 16. kulturna rastlina, 17. letni čas, 18. borilnica, igrišče, 19. egipčanski solčnl bog, 20. sorodnik, 21. hrana Izraelcev v puščavi, 22. glavno mesto Litve, 23. bivši predstavnik, 24. drevo, 25. prometno sredstvo, del voza, 26. namenilnik glagola, ki pomeni krepiti, 27. zgodaj, 28. gesta, premik, 29. čevljarsko orodje, 30. važen, nujen, 31. obrtnik, 32. sredi moke, 33. vojaška enota, 34. plavališče, velika kamenita jama za vodo, 35. prostor v gledališču, 36. orožje čebele, 37. neprikrit, tičoč se vseh, 38. ozka raz-poklina, špranja, 39. dva enaka soglasnika, 40. eno največjih mest Japonske, 42. priučen, izvež-ban, 43. gospodarska zgradba, 44. glas ptice, 45. i, na ki plemstva, mest, 46. delo, opravek, hišni delavec, 47. racionirano živilo, 48. pripadnik evropskega naroda, 49. tuje okrajšano žensko ime, 50. poleg, mimo, 51. Italijansko mesto z visečim stolpom, 52. okoli hiše obdelana zemlja, 54. zadetek ln konec abecede, 55. reven, ubog, 56. žensko ime, 57. velika riba, 58. začetek bede, 59. del kolesa, 60. velika tekoča voda, 61. nagel, hiter, 62. merilec časa, 63. blagajnik, 64. skromna kmetska hišica, 65. gomila, večja količina, 66. primeren, uporaben, sposoben, 67. zavitek, omot, 68. racionirano živilo, 69. stročnica, 70. znak odobravanja, 71. postati svetel, viden (v naravi), 72. evropsko glavno mesto. Navpično: 1. pripadnik slovanskega naroda, 2. pesem, 3. hlapljiva, v zdravilstvu uporabljena tekočina, 4. neokusen, nelep, 5. igralna karta, 6. zabavišče, 7. poseduje, hrani, 8. predlog, 9. ne-strokovnjaški, posvetni, 10. mladič planinske ptice, 11. nemško ime belgijskega mesta Gand, 12. stara oblika veznika, 13. pritrdilnica, 14. razgled čez vso pokrajino, 17. lepo, krasno, 19. načeto mesto, okvara, 20. drevo, 21. pregovor pravi zanj, da je zlato, 22. zaščiten, brez skrbi, 23. nevestina oprema, 24. domača žival, 25. utežna enota, 26. užaljen, besen, srdit, 27. cvetlica, vrtnica, 28. nepokrite glave, 29. žarišče prosvete in znanja, 30. moške ime, 31. vrhna plast telesa, 33. obrtniki, 34. nedopovedljiv, ogromen, pravljičen, 35. krasno, okusno, 36. žival, ki živi v vodi, 37. čist, dobro viden, 38. padavina, 39. temen, mračen, 41. zmr-zujoča površina vode ali snega, 42. zadrga, mesto, kjer sta spojeni dve vrvici, niti, 43. vrata v plotu; posoda za sušenje sadja, 44. podzemna žival, 46. hudomušna označba za zdravnika. 47. del sobne ali kuhinjske oprave, 48. rastlinska oblika, 50. debeliti, pitati, 51. pisno znamenje, 52. prometno sredstvo, 53. srednja šola, 55. jezen, srdit, 56. stročnica; del fotografskega aparata, 57. kmečko orodje, 58. drevo, 59. reka v Savinjski dolini, 60. deli telesa, 61. vrsta frizure, 62. moško Ime, 63. posoda, 64. ptica, 65. prislov kraju, 66. hudobne, sovražne, 67. kratica za pokojninski zavod, 68. osebni zaimek (množina), 69. začetek burke, 70. dva enaka soglasnika. Rešitev križanke št. 10. Vodoravno: 2. kos, 5. Dvina, 9, kelih, 13. pa, 15. os, 17. dober, 19. oltar, 21. nujen, 23. loj, 25. konec, 27. tenor, 29. Sava, 30. Adam, 32. balet, 34. katar, 36. Ren, 37. ranar, 39. repek, 41. livar, 43. ca, 44. rejen, 46. cimet, 48. kadar, 51. zadek, 53. nesem, 55. nekaj, 57 ar, 59. veter, 61. napor, 63. keber, 65. vol, 67. Nemec, 69. nered, 71. vime, 72. Abel, 74. kapar, 76. Žagar, 78. nem, 79. lažem, 81. lapuh, 83. malik, 85. ni, 86. tapir, 88. ribič, 90. legat, 93. jokav, 95. Niger, 97. časen, 99. ab, 101. tajen, 103. nihaj, 105. tiran, 107. sobar, 108. kalin, 109. kurir, 110. ga. Navpično: 1. kolar, 3. od, 4. sok, 5. denar, 6. vrelec, 7. no, 8. alt, 9. kanal, 10. erotik, 11. ln, 12. Hus, 13. pevec, 14. ananas, 16. sodar, 18. bob, 20. tek, 22. jar, 24. Janez, 26. cepin, 28. ravan, 31. majav, 33. temen, 35. Radek, 38. reden, 40. kesan, 42. rakev, 45. netek, 47. tepež. 49. rabin, 50. Laval, 52. Kemal, 54. moram, 56. Jemen, 58. robat, 60. repar, 62. regal, 64. remis, 66. leža, 68. capin, 70. daleč, 73. lepota, 75. rubini, 77. rigati, 80. nikar, 82. Higin, 84. kasir, 87. raj, 89. Ceh, 91. ter, 92. bas, 94. vek, 96. rak, 98. nag, 100. bo, 102. na, 104. ju, 106. na. RESNICA Sodnik: »Koliko ste stari, gospodična?« Ančka: »Dvajset let...« Sodnik: »To ne soglaša ne z zapiski ne » vašo vnanj ostjo. Pred sodiščem ste, kjer morate govo« riti resnico.« Ančka: »Saj sem hotela povedati pravilno ln sicer takole: Dvajset let sem bila stara pred dvajsetimi leti.« LJUBOSUMNE« Sodnik: »Zakaj ste oklofutall poštnega uradnika?« Toženec: »Zato, ker Je prečital brzojavko, ki sem jo namenil poslati svoji nevesti« NOVA OBLEKA Sodnik: »Danes ste že dvajsetič zaradi tatvine pred sodiščem. Zakaj ste spet ukradli novo obleko?« Toženec: »Zato, ker sem hotel priti pred vas V novi obleki!« TAŠČA Fant: »Ali bi nasprotovali, gospodična, če bi po« stala vaša mati moja tašča?« Dekle: »Prav nič, samo če bi jaz Imela kakSno sestro.« vine in Bog jih vč koliko, ko nI slišal rodnega glasu. A tu je njegova govorica prišla sama k njemu — preplavala ocean in našla ga samotnega na drugi polobli, — tako ljubljena, tako draga, tako lepa! V vzkllkanju, ki je prihajalo Iz prsi, ni bilo bolesti, marveč naglo sprebujena neizmerna ljubezen, pri kateri je vse drugo nl-čevo... On je v tem velikem joku prosil naravnost oproščenja svojo ljubljeno, oddaljeno domovin, ker se je že tako postaral, tako navezal na to samotno skalo in tako spozabil, Ja je hrepenenje po njej jelo plahneti. In zdaj se je »vračal po čudežu« in je srce v njem krvavelo. Trenutki so minevali drug za drugim: a on je še vedno ležal. Ptiči so prileteli nad svetilnik kakor v skrbeh za svojega starega prijatelja. Prišla je ura, ko jih je krmil z ostanki svojih jedi, zato Je nekaj od njih zletelo z vrha dol k njemu. Potem jih je priletelo še več ln začeli so ga lahko klju-vati in frfratl s perutnicami nad njegovo glavo. Sum perutnic ga je prebudil. Ko se je izjokal, je imel zdaj na licu blažen mir in oči njegove so bile nekako navdušene. Oddal je nevedoma vso svojo hrano pticam, ki so se vrgle nanjo z vrl-fičem, sam pa je vnovič vzel knjižico v roke. Sonce je že zašlo nad vrti in deviškim gozdom Paname ln nagibalo se Je polagoma daleč tam k drugemu oceanu, morje pa je bilo še polno bleska, ozračje Je bilo še popolnoma svetlo, zato je čital dalje: »Sedaj prenesl duSo mojo koprnečo Tjakaj k lesnim gričem, k lokam zelenim.« Večerni mrak je stoprav zatrl črke na belem papirju: mrak, kratek kakor premik očesa. Starec je oprl glavo ob skalo in zaprl oči. A tačaa je »Ta, ki jasno brani Censtohovo« pobrala njegovo dušo in. jo prenesla »na te poljane poslikane z obiljem različnim.« Na nebu so se svetili še dolgi prameni, rdeči in zlati, in on je v tej svetlobi letel k ljubljenemu kraju. Zašumell so mu v ušesih smrekovi gozdi, zašumele domače reke. Vidi vse, kakor je bilo. Vse ga povprašuje: »Se 11 spominjaš?« On se spominja! In slednjič vidi: prostrana polja, ogone, loke, lesove in vasi. Ze je noč. V tej dobi jo svetilnik navadno že osvetljeval morsko temo. — toda stari je zdaj v rodni vasi. Stara glava se nagiba na prsi ln sanja. Slike se vrstijo pred njegovimi očmi hitro ln le nekoliko neredno. Ne vidi rojstne hiše, ker jo je porušila vojska, ne vidi očeta niti matere, ki so mu že otroku pomrli: toda vas Je v ostalem takšna, kakor bi Jo bil včeraj zapustil: vrsta hlS z lučmi v oknih, groblje, mlin, dvoje blizu skupaj ležečih mlakuž, v katerih regija vso noč truma žab. Nekdaj je stal v tej svoji vasi ponoči na straži, zdaj pa se minulost predstavlja naglo v vrsti prikazni. Evo, vnovič je ulan ln stoji na straži: od daleč gleda nanj krčma s plamtečlml očmi, v njej pa trušč ln petje. Sredi nočne tišine se čuje topotanje škornjev, glasovi gosli ln basa. »U-ha! U-ha!« Tukaj ulani krešejo s podkvami iskre ln nJemu je tam dolgočasno samemu na konju' Ure teko počasi, naposled ugašajo luči. Kakor daleč le oko sega. Je megla, nepregledna megla; sopara se dviga in objema ves svet z belim oblakom. Rekel bi: pravi ocean. Toda to so loke: brzo dočakaš, ko se oglasi v temi čižek ln čigre zavrešče po trsičju. Noč Je mirna ln hladna, prava poljska noč! V daljavi Sumi smrečjl gozd brez vetra... kakor morski val. V kratkem zarja pobeli vzhod. Petelini že pojd na gredah. Drug drugemu odpevajo od bajte do bajte. Ob enem žrjavl kriče tam nekje v višavi. Ulanu Je nekako sveže, zdravo. Kaj so tam govorili o jutršnji bitki! Hej! Tudi on pojde kakor drugi s krikom in frfranjem zastavic. Mlada kri igra kakor tromba, četudi jo nočni vetrič hladi. Toda že se dani! Noč bledi: iz mraka se dvigajo lesovi, goščave, vrsta bajt, mlin, topoli. Vodnjaki škrip-ljejo, kakor bllščeče banderce na stolpu. Kakšna je ta ljubljena zemlja, prekrasna v rožnatem jutranjem blesku! Oj, edina, edina! Naglo se razleže glas nad Skavinsklm: »Hej, stari, vstanite! Kaj vam je?« Stari odpira oči in gleda z začudenjem v človeka pred seboj. Ostanki prikazni lz sna se bojujejo v njegovi glavi z resničnostjo. Naposled prikazni zblede in zginejo. Pred njim stoji Johna, pristaniški stražnik. »Kaj je to?« vpraša Johns. »Ste li bolni?« »Ne.« »Niste prižgali svetiinlce. Odstranimo vas iz službe. Ladja iz San-Geroma se Je razbila na plitvini. Sreča, da nihče nI utonil, drugače bi prišli pred sodišče. Hajd z menoj, ostalo slišite pri konzulu!« Stari je pobledel: v resnici ni prižgal to nod svetiinlce. Nekoliko dni pozneje bilo je videti Skavinskega na krovu parnlka, plovečega lz Aspinvalla v Novi Jork. Zgubil je revež službo. Odprla so se pred njim spet nova pota pohajkovanja; veter je vnovič odnašal ta list, da ga bo metal po suhem ln morju, dokler se ga ne bo naveličal. A starec se je čez kratke dni jako postaral ln sklonil^ samo oči je imel Se bllščeče. Na novem ljenja je imel na prsih svojo knjižico, zdaj pa zdaj pritiskal z roko, kakor da bi mu še ona ne Izginila. Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner Urejuj«: Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovorom Fran