Celje - skladišče D-Per
■N
6LASIL0 DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE S KONGRESA EUREMAIL, KI JE BIL MAJA NA DUNAJU
POGOJ ZA USPEH-KONKURENČNOST IN KAKOVOST
V prvih dneh meseca maja je bil na Dunaju kongres — stalna konferenca evropske emajlne industrije — EUREMAIL-a. Na kongresu so razpravljali o položaju industrije emajlirane posode v Zapadni Evropi, o možnostih obrambe pred uvozom, ki moti trg z nizkimi cenami, o kooperaciji pri izdelovanju in prodaji emajlirane posode ter o ukrepih* za povečanje prodaje emajlirane posode v posameznih državah.
Ena prvih ugotovitev na tej konferenci je bila, da v vsej zahodni Evropi upada proizvodnja ih prodaja emajlirane posode (samo v Jugoslaviji ne). Vzrok temu je neposredna konkurenca aluminijaste posode obložene s teflonom, nerjaveče jeklene posode, plastike, posode iz ognjestalnega stekla, pa tudi povečan uvoz na zapadno-evropsko tržišče iz drugih pod* ročij.
Takole smo letos voščili (' tovarišu Titu...	f
DRAGI TOVARIŠ TITO! <»'.
Ob Tvojem 74. rojstnem i1 dnevu Ti iskreno čestitamo f in si želimo, da bi nas še mnoga Jeta vodil po poti f socialistične graditve in < miru.	Mladina	<
delovnega kolektiva »EMO« Celje <1
izvodnje emajlirane posode pri mnogih proizvajalcih. Razprave o nekakšni obrambi pred uvozom pa bodo pri posameznih vladah verjetno povzročile ravno nasprotne ukrepe in bodo vlade posameznih držav počasi začele ukinjati kontingentira-nje uvoza iz vzhodnoevropskih držav. To pa obenem pomeni, da se bo tudi konkurenca v za-padnoevropskih državah poostrila, kar pa bo vsekakor neugodno vplivalo tudi na naše podjetje, ker bomo pač imeli opravka z mnogo večjo agresivnostjo vzhodnoevropskih izvoznikov emajlirane posode in torej znatno večjo konkurenco.
Kooperacija na področju proizvodnje in plasmana emajlirane posode se ne uveljavlja, izbira posode, ki jo trg išče je namreč že zožena in vsak proizva-
jalec lahko to izdela sam brez posebnih težav. Verjetno je razlog tudi v tem, da posamezni kupci želijo od vsakega posameznega proizvajalca kupovati kompleten asortiment in tako zahteva tudi tržišče. Le v Avstriji je do neke mere uspela kooperacija s tem, da sta si dve emajlirnici razdelili asortiment, druga za drugo pa opravljata tudi prodajo.
Vprašanje kooperacije med državami, ki je sedaj še ni, sta pokrenila prav predstavnika naše delovne organizacije glavni direktor Lojze ligo in direktor prodaje in zunanje trgovine Srečko Jamnišek, ki sta na kongresu sodelovala. Kot kaže, nekatera podjetja iz Zapadne Nemčije in Italije tega predloga ne zavračajo in se nam morda obetajo ustrezni dogovori in pogodbe.
Posebej se je uveljavila težnja posvečati kar največjo skrb kvaliteti izdelkov, ker bo le s prvovrstnim blagom mogoče konkurirati izdelovalcem posode iz drugih materialov. Prav zavoljo tega smatrajo zahodnoevropski proizvajalci, da je potrebno zajeziti uvoz manj kvalitetne posode. Še posebej velja to za elektro posodo, za katero naj bi tehnična komisija EUREMAIL-a sklenila z vsemi državami članicami dogovor, da pri tej posodi dno posode (merjeno je samo jeklo) ne sme biti tanjše kot 2 mm. Na osnovi debeline dna pa bi proizvajalci uskladili tudi cene tej posodi.
še posebej je bila razprava na tem kongresu posvečena možnostim uporabe emajliranih izdelkov v druge namene in ne le za kuhinjsko posodo, vendar je bilo ugotovljeno, dami bilo zaznati nekih večjih uspehov, pa tudi ne proizvodnje v večjem obsegu v nobeni državi.
Na kongresu so sodelovali predstavniki Zahodne Nemčije, Francije, Holandije, Anglije, Italije, Švice in Avstrije, s predstavniki vseh firm in združenj pa sta stopila v stik tudi naša zastopnika, ki predvidevata, da bo vsakršno sodelovanje prav zaradi teh kontaktov lažje.
Prav zavoljo uvoza posode iz vzhodno-evropskih držav na za-padno-nemško in avstrijsko tržišče, ki se čutita še posebej ogroženi, so bile očite težnje, naj bi ponovno ustanovili neke vrste kartel, vendar to ne bi bilo v skladu z načeli skupnega evropskega trga (EWG), ki onemogočajo dogovarjanje o prodajnih cenah med posameznimi državami v kartelskem smislu in predvidevajo znotraj evropskega trga svobodno konkurenco. Z uvozom blaga po nižjih cenah, ki ga odobravajo v za-padnoevropskih državah, skušajo pri svoji industriji doseči znižanje stroškov, boljšo tehnologijo in racionalnejšo proizvodnjo sploh, zavoljo tega pritiska pa upada rentabilnost pro-
DRAMATICNI TRENUTKI V TOPILNICI
V petek, 20. maja 13 minut pred deveto uro dopoldne je alarmni signal prekinil delo ljudi v tovarni — kot vihar je prebegnila ljudi vest, da v topilnici gori.	*
Resnično se je v obratu kemičnih izdelkov vžgala nafta, obseg požara se je hitro širil in zajel skoraj polovico prostora, ogenj pa se je nevarno dvigal proti strehi. H gašenju so najprej priskočili naši gasilci, nekaj minut kasneje pa tudi poklicni, ki pa so že lokaliziran požar udušili.	*
Poškodovan ni bil nihče, v očeh ljudi, med katerimi se v takem trenutku izgubijo vse razlike, pa se je zrcalila le zaskrbljenost. Kot so takšni trenutki strašni in pogosto usodni, pa nam na drugi strani potrdijo, da tedaj, ko gre za človeka in naše skupno delo, ni važno delovno mesto in izginejo običajne pregrade in zato je bilo v tistih minutah groze v topilnici vzpodbudno in okrepljujoče videti, da je vsak pomagal enako skrbno in prizadevno, da ni bilo nikomur mar nevarnosti in lepljivega blata.
Večkrat bi laže zadihali ob spominu na takšne trenutke!
Po treh dneh je v obratu kemičnih izdelkov ponovno steklo delo. škodo, ki je zavoljo požara nastala, je težko točneje oceniti, brez dvoma je precejšnja, pa čeprav ne upoštevamo izpada proizvodnje. Kot so ugotovili, je požar nastal, ko je počila gumijasta cev za dovod nafte in se je nafta vnela, škoda zavoljo požara pa bi bila lahko še mnogo večja, če ne bi bili prav naši gasHci takoj na mestu in si z vsemi silami prizadevali požar udušiti.
OB ROBU
ŠE NISMO NA POL POTI
V minulih tednih smo res veliko razpravljali o novi analitski oceni. Šlo je pač _ za naše proračune in tam smo še kako občutljivi. Dejansko v teh dneh, ko novo analitsko oceno podrob-ncrpretresa upravni odbor in jo obravnava tudi centralni delavski svet, sprejemamo predvsem nek sistem delitve ne pa^zneska, ki ga bomo vtaknili v žep. Sami namreč vemo, da so osebni dohodki odraz doseganja delovnega učinka. Zato je naša naloga v kratkem posvetiti kar največ pozornosti normiranju, kajti šele, ko bomo uredili to vprašanje, bomo lahko odpravili nesorazmerja, ki jih povsem razumljivo ni mogla odstraniti analitska ocena delovnih mest. Realne norme so nujnost za delitev po vloženem delu, zato bo potrebno najti ustrezna merila za opravljeno delo, najti za čim več delovnih mest in bo tako več ljudi vezanih na učinek pri svojem delu.
Naši osebni dohodki za-visijo oS izpolnitve postavljenega družbenega načrta. Šele, ko izpolnimo naše obveznosti, lahko ustvarjena sredstva za osebne dohodke tudi razdelimo. Od nas samih torej predvsem za-visi, če'bomo dosegli višje osebne dohodke. Izpolnitev' postavljenega načrta je nujnost, presežek pa bi moral biti naš cilj in vsi ter vsak zase si moramo prizadevati, da delo kar najbolje teče, da je čimmanj izdelkov slabše kakovosti, da ustrezno organiziramo proizvodnjo. -
Analitska ocena je upoštevala 36 skupin delovnih mest in v eni teh skupin lahko vsak med nami najde svoje delovno mesto. Že zavoljo velikega števila članov naše delovne skupnosti yocena ni mogla upoštevati posameznika, ker pa je to tudi izključna ocena delovnih mest, je tako tudi pravilno. V prvem predlogu so po obratih našli še odstopanja, o pripombah je razpravljal te dni upravni odbor in svoje zaključke posreduje sedaj CDS.
Tako je opravljen del naloge. Odgovornejše in težje delo pa nas še čaka. To je normiranje, ki naj zagotovi osebne dohodke po vloženem delu in realne delovne učinke, da bo vsak za enako prizadevanje tudi enako dobil.	E. O.
•
IIIIIIIIIIHIIK-IIIIIIIIIMIIIHtlllllllllllHltllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllMIIIIIII^IIIIIIIIIHIIIIIMIIIItlllllllllttlllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitim
OB STARTU NOVEGA	1
UPRAVNEGA ODBORA	|
Pravzaprav ta upravni od- ter zaposlenosti, to'pa bo § bor ni več nov, v zadnjih prineslo s seboj tudi sglek- = tednih se je tako pogosto se- cijo kadrov.	|
stajal, da imajo elani kot ne- Težavno bo te naloge izpol- S posredni upravljalci za sabo niti. Odpor bo verjetno v E kar lep staž.	ljudeh samih, vsako radikal- §
Predsednik upravnega od- no spremembo vedno zavira- § bora Čendak Ivan pa nam je jo utrjene navade. Negovati j§ na vprašanje, kaj želi doseči moramo tiste oblike v naši 1 v času, ko bo opravljal to organizaciji, ki so se že po- 5 dolžnost, kaj prčakuje od de- kazale koristne, ostalo pa = la upravnega odbora in kje moramo prilagoditi potret E pričakuje težave, odgovoril bam in realnemu stanju. V = takole:	oblikovanju organizacije bo =
»Moja dolžnost mi nalaga potrebno trdno povezati S obveznosti in mislim, da je funkcionalno posamezne | najvažnejša ta, da uspemo službe med seboj in proiz- = dvigniti standard, ki je po vodnjo, službe, ki so formi- S reformi nekoliko padel z ozi- rane morajo svoje delo tudi = rom na to, da smo v skupini ekonomsko opravičiti.	'j
kovinsko predelovalne indu- Pri izpolnjevanju nalog po- § strije, ki je reformo precej zivam vse, ki želijo napre- = občutila. Moje prizadevanje dek, da pri naših prizadeva- i jh prizadevanje upravnega njih sodelujejo in zanj za- = odbora je torej usmerjeno v stavijo vse sile. Želim, da bo = ustvarjanje pogojev za boljši delo UO kot smo ga zastavili I standard naših ljudi, to pa tudi opravljeno in bo dose- = je modernizacija dela,'kajti žen cilj ter stvari urejene, g le ta nam bo dala pogoje, da to pa pomeni, da bo ob letu | ustvarimo naše težnje. Vse- višja proizvodnost in bo po- = kakor je najbolj aktualno rasel stpndard našega člo- | razvjati organizacijo, s to ne veka.«	I
moremo biti zadovoljni. Nisem prepričan, da je organizacija dela v redu, še posebej velja to za sodelovanje med službami tako s stališča sinhronosti kot tehnološke povezave. Opraviti bomo morali študije časa, izkoriščanja strojev in delovne sile
V Kraševcu bo steklo delo 1. julija
Infra-elektrosušilnica v emajlirnici v Kruševcu
(Foto V. Uršič)
Ob koncu aprila so bili v Kruševcu nekateri naši odgovorni vodilni delavci, ki so po podpisu pogodbe s podjetjem »Veseli« Nikolič« in po prevzemu osnovnih sredstev, uredili nekatere zadeve, ki naj zagotovijo vtek proizvodnje v našem obratu v Kruševcu v postavljenem roku. Sem sodi dogovor s KB Kruševac o odobrenju srednjeročnega kredita, merjenje zemljišča, ki sodi k emajlirnici v Kruševcu in ustrezna vloga pri Občinski skupščini, da bi se opravil prenos tega zemljišča v upravljanje, hkrati pa dokončen izbor kadrov (35 ljudi), ki jih prevzamemo 1. julija. Če vsi ti delavci ne bodo še vključeni v delo v Kruševcu, bodo prišli začasno v Celje, na izpopolnjevanje ali začasno sodelovanje.
Kot predvidevamo bi moralo delo v Kruševcu steči 1. julija. Razumljivo, da so v zvezi s tem še mnoge zadeve, ki jih sedaj rešujejo ustrezni sektorji in službe, ki bodo nato v skladu z navodili tudi ukrepali.
NOVI PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU JE DOSEDANJI
podpredsednik
ZDRAVKO TROGAR.
UVELJAVLJENA JE NOVA ANALITSKA OCENA
S svojim sklepom / je centralni delavski svet minuli p&ek 'potrdil predlog nove analitske ocene in vse ostale predloge in pripombe, ki jih je po večdnevni razpravi posredoval upravni odbor. S tem sklepom je torej nova analitska ocena uveljavljena za skoraj vsa delovna mesta v tovarni dokončno, izvzev za skupino »vhodna kontrola«, kjer bo obveljala ta analitska ocena le začasno. Do takšne odločitve je. prišlo, ker je vodstvo službe opozorilo na prenizko ocenitev delovnih mest z ozirom na zahtevnost dela. Upravni odbor, ki je to vprašanje obravnaval, pa je bil mnenja, da je vhodna kontrola res nizko ocenjena, da pa po sedanjem načinu dela opravlja le del svojega dela, medtem ko opravlja delo, ki zahteva ^boljšo usposobljenost Institut s svojimi laboratoriji. S tem seveda ni
bilo ugotovljeno le stanje, amnak se nujno vsiljuje tudi vprašanje, če ne bi kazalo vhodne kontrole reorganizirati in strokovno ustrezno okrepiti, pa seveda tudi ustrezno nagrajevati, tako da bk. kot delovna skupina lahko prevzela vse naloge s svojega področja in jih v veliki večini primerov tudi rešila brez zunanje pomoči.
Centralni delavski svet je hkrati sklenil, naj se ponovno prouči ocenitev delovnih mest »prevzem blaga za odpremo« in »točkasto varen je v kleparnici«.
Dejstvo je, da novega načina nagrajevanja ni mogoče uveljaviti brez vskla-ditve norm, to pa je potrebno opraviti v mesecu juniju in juliju, da bi bil možen obračun izplačevanja osebnih dohodkov na osnovi novega sistema nagrajevanja že od 1. julija dalje. *
Kako izpolnjujemo naše obveznosti?
V	mesecu aprilu in v prvih šti-inih mesecih skupaj, smo letos postavljen družbeni načrt izpolnili in ¡dosegli ugoden rezultat ¡pri dohodku.
V	mesecu maju plana nismo dosegli. Vzroki zato eo deloma zavoljo usmeritve proizvodnje posode za izvoz, odraz te usmeritve ;pa 'bo količinsko ¡izpolnjen plan 94, morda 95 odstotno. Tudi doseganje načrta za 5 mesecev skupaj sedaj ne kaže tako ugodnega rezultata, čeprav vsaj v dohodku še vedno dosegamo predviden plan zavoljo ugodnega rezultata v aprilu. Rezultat poslovanja v maju pomeni nazadovanje in zato so v zadnji tretjini maja posamezne službe že poid-vzele korake, ¡da bi izpad nadomestili čiimprej, na poisabnem sestanku pripravljalnih služb pa so se pomenili že tudi o ukrepih, ki naj zagotovijo v prihodnjih tednih boljše .rezultate in doseganje postavljenega družbenega načrta.
Na tem sestanku so se odgovorni delavci domaaiM za širšo Bkcijo, ki bi zajela analize pro-
izvodnje (po skupinah ¡proizvodov po količini ¡in vrednosti, zalog po vrednosti, delovne sile, materialne oskrbe, vsklajemoisti proizvodnega plana z dejansko proizvodnjo ter strojev in naprav, orodja in energetske osibrbe ter vpliv teh na doseganje plana), realizacije (fakturirane in plačane realizacije, razlike med vrednostno .proizvodnjo ¡iin realizacijo, prodaje ¡na domačem tržišču ¡in v ¡izvozu) ter celotnega dohodka in dohodka podjetja (delitve celotnega dohodka in dohodka, strukture lastne Cene, proizvodnje in stroškov), obratnih sredstev (strukture teh, likvidnosti) in razvoja proizvodov in ¡proizvodnje (novih izdelkov, strojev, opreme in tehnologije). Ta analiza naj hi bila pripravljena do 10. junija, o njej pa naj bi razpravljali vsi člani kolektiva na sestankih družbenih organizacij ali organov upravljanja.
Naj omenimo le nekatere vzroke, zavoljo ¡katerih* nismo izpolnili plana: ¡proizvodnja butank je (¡nadaljevanje na 3. strani)
žal na posnetku našega razstavnega prostora v hali II. ni v ospredju emajlirane posode, za katero so se obiskovalci najbolj zanimali.

Razstavljali smo na sejmu tehnike
Kot vsako leto, tako smo tudi letos razstavljali na X. jubilejnem sejmu tehnike v Beogradu, ki je bil od 21. do 30. maja t. 1.
Razstavljali smo na dveh izložbenih prostorih. V hali II, nivo B v zaprtem prostoru smo razstavljali na površini 99 m3 izdelke za široko potrošnjo, predvsem emajlirano posodo novih oblik, barv in dekorjev, pocinkano posodo, econom lonce, sokovnike, alu transportno mlekarsko posodo, transportne kante za smeti, gospodinjsko in sanitarno opremo, razne od-preske, kolesa za avtomobilsko industrijo ter radiatorje TRIKA raznih dimenzij. Sama izložba je bila dekorativno lepo urejena in dovolj pregledna. Vsi razstavljeni izdelki so bili lepo razstavljeni po grupah, kot to predvideva proizvodni program.
Zunaj pred halo II smo razstavljali na prostoru 40 m2 naše toplotne naprave. Prikazali smo kompleten kotel WAN-SON GC-12 850.000 kcal/h, dva trika kotla za centralno 'ogrevanje in dva kotla za centralno etažno ogrevanje 21.000 in
29.000	kcal/h. Vsi razstavljeni izdelki so bili opremljeni s tehničnimi opisi tako, da je lahko vsak obiskovalec dobil podatke na mestu samem.
V času sejma Tehnike smo organizirali tudi sestanek projektantov, ki so bili povečini predstavniki montažnih podjetij, v prostorih Kluba poslovnih ljudi na sejmišču, kjer je bilo predavanje o naših toplotnih napravah. Na tem sestanku smo informriali vse prisotne o delovanju in prednosti naših proizvodov toplotnih naprav in lahko trdimo, da je ta sestanek dobro uspel.
Kakorkoli točneje oceniti letošnji beograjski sejem tehnike v tem trenutku še ni mogoče: sejem je ravnokar končan in naši predstavniki so se šele vrnili. Zaradi tega podatki še niso sistematično zl&ani, pregledani in ocenjeni — trajalo bo še nekaj dni. Navzlic vsemu pa je možno podati določeno oceno o celotnem sejmu in našem tamkajšnjem nastopu.
Predvsem splošna ugotovitev: večina sejmov te vrste na svetu in pri nas nasploh, ne prinaša neposrednih poslovnih zaključkov, ki bi se naj merili v vrednosti prodanega blaga ali temu podobno. Ni za pričakovati, da bi se naši predstavniki _vmili domov s kopico novih naročil, kajti prodajna služba tovarne opravlja to svojo nalogo vsakodnevno. Ce pa bi kdo ob tem pomislil, češ, kaj nam bodo sejmi, če na njih ni komercialnega efekta, bi takšno mišljenje bilo hudo poenostavljeno ter zgrešeno. Korist nastopanja na
sejmih je posredna: na njem vsak proizvajalec lahko množici obiskovalcev, tako strokovnjakov kot več ali manj zainteresiranim mimoidočim, prikaže dosežke svojega dela, prouči zanimanje trgovine in skrajnih potrošnikov ter istočasno ugotovi tudi, kaj dela in kaj je dosegla konkurenca. Zato je na sejmu mogoče dobiti razne podatke, prospektni material in cene 'vseh mogočih izdelkov, skratka vse, kar pomaga ugotoviti, kakšne so trenutne in bodoče možnosti prodaje blaga. Sejem prav tako omogoča iskren razgovor z obiskovalci,
ki je reformo moralno podprl, ki je za njo materialno nekaj žrtvoval, zato pa od nje tudi nekaj pričakuje. Razume gospodarske težave, vendar jih ne sprejema kot objektivno okol-nost, zahteva jasne odgovore ter glasno protestira, če mu kaj ni prav. V množičnih ponovitvah se pooseblja njegovo mišljenje, ki dobi značaj javnega, to pa je danes činitelj, ki ga mora vsakdo upoštevati. Tudi za nas to velja!
Vsi so hvalili dobro kvaliteto naših vzorcev emajlirane posode, bogato izbiro posameznih izdelkov, pestrost pastelnih barv iri sodobnost oblik (razstavljali smo nekatere najnovejše dosežke). Istočasno pa
poslovnimi prijatelji, s katerimi se že dolgo poznamo ter z anonimnimi osebami, v večini potrošniki, ki prihajajo vpraševati za katerikoli izdelek, torej ljudmi, ki hvalijo razstavljeno blago, ki ga kritizirajo ali pa vse obenem. Zato je vsakemu takšnemu razgovoru treba prisluhniti in ga pretehtati -— kdor zna poslušati, bo marsikaj zvedel.
Naš razstavni prostor je bil lepo urejen, razstavljali smo pa skoraj vse naše izdelke. Ker je dobršen del naše proizvodnje namenjen široki potrošnji in zanima veliko ljudi, je bilo obiskovalcev na pretek — stalno smo morali odgovarjati na mnoga vprašanja. To v toliko bolj, ker smo prikazali mnogo blaga, ki ga sicer ni lahko zaslediti v trgovinah.
Še ena ugotovitev: povprečen jugoslovanski občan se danes — v maju 1966, se pravi, 10 mesecev po uvedbi reforme — ne more več primerjati z nekdanjim državljanom. To je človek,
smo čuii dokajšnje število pritožb in pripomb, zakaj vsega tega blaga ni v domačih trgovinah, zakaj namesto tega vsiljujemo posodo zastarele oblike, orijentalne dekorje s poškodbami, lonce brez pokrovov ali pa pokrove brez loncev. Včasih je resnično težko odgovarjati posameznim potrošnikom, zakaj se nekateri izdelki ne pojavijo v trgovinah po več let — to velja predvsem za manjše lonce, kozice in kavo-varje.
Naš izbor razstavljenih sani-- tarij je priklical veliko množico nestrpnih interesentov:	samo
na področju Srbije je nekaj tisoč stanovanj, ki ne morejo biti predana uporabnikom, ker niso vgrajene sanitarije, predvsem kopalne kadi in prainiki. Vem, da mi nismo edini poklicani, da v tem oziru urejujemo vprašanja, ki tako globoko po-gajo v življenjski standard ljudi, vendar pa bi morali resno premisliti, ali smo storili vse, da vsaj olajšamo situacijo? Ce
bomo neprizadeto stali ob strani, bomo priklicali in zbudili sile, ki bodo to vprašanje poskusile urediti brez nas in mimo nas. Nekje v sosednji republiki je že izdelan vzorec kopalne kadi iz plastične mase ...
Našim aluminijastim izdelkom gre na splošno pohvala, boljši so kot konkurenčni. Veliko je zanhnanje za alu-posode za mleko — reforma je ustvarila ugodne pogoje za dvig govedoreje jn proizvodnja mleka v vsej državi hitro rase.
V letošnjem letu zaznavamo močan prodor naših radiatorjev na tržišče Srbije, območja, ki je pred reformo izključno uporabljalo lite radiatorje. Tudi tu reforma deluje; ta vtis je sejem samo potrdil. Veliko pažnjo pa moramo posvetiti prodaji kotlov — zanimanje sicer obstaja za naše izdelke, vendar je sejem pokazal neko prednost konkurence, to pa moramo dohiteti in prehiteti, če hočemo zajeti tiste investitorje, ki danes imajo sredstva na voljo.
Ogled konkurenčnih razstavnih prostorov je pokazal, da so na sejmu pokazali vrsto novih izdelkov dokaj dobre kvalitete, da so zmanjšali razliko, ki jih je včasih delila od nas, da so v mnogih primerih gibkejši od nas in manj prepričani glede trajnega obstoja začetnih razlik od nas. Danes v naši deželi obstaja že cela vrsta emajlir-nic, ki dokaj dobro delajo. Res je, da jim obstoječe težave, kot je sistem vezave uvoza z izvozom, kontrola cen ter drugi neekonomski odnosi še otežujejo njihov razmah, enako kot nam, vendar ni daleč čas, da bo prišlo do sprememb. Zato naj bodo te vrstice nekakšno opozorilo, poziv na akcijo, da storimo odločne ukrepe, ki naj čim bolj pripomorejo k ureditvi problemov, ki so danes zaznavni in značilni na domačem tržišču.
D.	L. - Z. J.
Kako izpolnjujemo naše obveznosti
(Nadaljevanje z 2. strani)
izključena iz .proizvodnje, pni dz-. delavi odpraskov so zavoljo opreme nekajkrat imeli izpade, oddelek radiatorjev din izdelovalni-ca'kotlov sta plan dosegla, predvidevamo, da >tuidii pocinkovalnica, proizvodnjo koles je zavrla slaba kvaliteta pločevine, proizvodnja za rudarstvo tudi ni realizirana, emajlMrmica zaostaja zavoljo del za izvoz, ki. ne predstavljajo teže, le količino, pa tudi dva lužilna stroja sta bila v popravilu, črna barva je bila slabe kakovosti, v predelov alnioi kovin pa sta bili v remontu dve stiskalnici.
A
4----------
JOŽE TURNŠEK
Cmctfhe*
Uvod
V času, ko smo prešli od Sr, letnih planov na letne družbene plane razvoja Jugoslavije, je bila v našem družbenem življenju vse češče postavljena za-—hteva po srednjeročnem planiranju. Tako so se priprave in ustrezni sklepi sprejeli že v letu 1962, kar pomeni, da bi ga že pravzaprav morali izvršiti, če bi bili malo bolj" dosledni v iz7 vajanju naših sklepov in nalog. Zaradi tekočih gospodarskih problemov, kristalizacije družbeno političnih ciljev preko dokumentov ustreznih organizacij, kongresov, samoupravnih mehanizmov itd. se je vse delo na srednjeročnem planu zavleklo do današnjih dni. Tu, moramo upoštevati še družbeno gospodarsko reformo, ki je izvršila v sistemu planiranja korenite spremembe od lanskega juliji dalje in je bilo treba vse dotedanje materiale za plan predelati in vskladiti ž intenci-jami gospodarske reforme. Po uveljavitvi gospodarske reforme je ostalo še niz sistemskih vprašanj nerešenih, m^d njimi osrednje vprašanje sistema družbenega planiranja v novih gospodarskih pogojih, to pa je imelo za povod v mesecu-novembru 1965 ustanovitev ustreznih skupščinskih komisij za rešitev sistemskih vprašanj, med njimi tudi komisije za izdelavo srednjeročnega plana gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije do leta 1970f Komisija in ustrezni zvezni sekretariati z ostalimi zveznimi organi in zavodi so v začetku marca 1966 prezentirali Zvezni .skupščini teze o sistemu družbenega planiranja, ki so bile ob-
ravnavane in sprejete v marcu letošnjega leta. Do začetka meseca maja pa je bil izdelan načrt družbenega plana razvoja Jugoslavije do 1970. leta in obravnavan v Zvezni skupščini od
12.	do 15. maja letos. Nepravilnost nastopa predvsem v tem, ker bi morali na osnovi tez o sistemu družbenega planiranja že sprejeti odgovarjajoči zakon o sistemu družbenega planiranja in šele nato sam družbeni plan razvoja Jugoslavije do leta 1970, da bi na ta način v kar največji meri zagotovili lipora-bo novih principov planiranja že v samem planu. Tako pa gre procedura obratno pot. Po razpravi o družbenem planu razvoja Jugoslavije do 1970. leta v Zvezni skupščini je sedaj ta dan v najširšo diskusijo našim družbeno političnim organizacijam, samoupravnim 'organom na vseh nivojih, gospodarskim organizacijam in državljanom. Na osnovi razprav in diskusij bo ZIS predložil Zvezni skupščini predlog plana družbenega razvoja Jugoslavije do leta 1970 meseca junija, nato ga bo obravnavala Zvezna skupščina, ko-rigrala in končno sprejela, kot družbeni plan razvoja Jugoslavije do 1970. leta.
Posamezne projekcije plana po gospodarskih panogah in vejah so bile obravnavane v skupščinskih komisijah in odborih že od decembra lani dalje.
Ce gledamo sam dokument družbenega plana razvoja Jugoslavije do 1970. leta je ta sestavljen iz naslednjih 10 poglavij:
1.	Ocena preteklega obdobja in aktualne tendence gospodarskih in družbenih gibanj.
T.. Osnovni ekonomsko-politič-ni cilji in osnove razvoja.
3.	Splošni pogini gospodarjenja.	„ I
4.	Prebivalstvo, zaposlenost in produktivnost.
5.	Življenjski standard.
6.	Kadri, izobraževanje in_ znanstvena raziskovanja.
7.	Regionalni razvoj in razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin.
8.	Vključevanje v mednarodno delitev dela in ekonomski odnosi z inozemstvom.
9.	Proizvodna orientacija in investicijska politika.
10.	Razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti.
Osnovni agregati razvoja do 1970. leta
—	po novih cehah
—	stopnje rasti
I.	Družbeni bruto produkt in nacionalni dohodek
1966 — 1970 v	od	—	do
1.	Družbeni bruto proizvod	7,5	_
sredstva za proizvodnjo I	7,5	  8,5
sredstva za neproizvodno potrošnjo II	7,5	—	8,5
2.	Nacionalni dohodek	7,5	  8,5
družbeno gospodarstvo	9,0	  10*0
individualno gospodarstvo	3,0	—	4*0
3.	Nacionalni dohodek na prebivalca	6,5	—	7,5
II.	Zaposlenost in produktivnost dela
4.	Zaposlenost v družbenem	gospodarstvu	2,5	—	3,0
5.	Produktivnost v družbenem gospodarstvu	6,5	—	7,0
III.	Izvoz in uvoz blaga in uslug
6.	Izvoz blaga in uslug	13,0 — 15,0
7.	Uvoz blaga in uslug	10,0 — 12,0
IV.	Delitev
8.	življenjski standard	8,5	—	9,5
—	osebna potrošnja	8,5	—	9,5
—	družbeni standard	8,5	—	9,5
9.	Akumulacija (neto gosp.	invest.)	6,0	—	7,0
10.	Splošna potrošnja (JLA,	uprava)	3,5	—	4,0
V.	Realna gibanja skupnega gospodarstva
11.	Industrija	9,0	—	10,0
12.	Kmetijstvo	4,5	—	5,5
13.	Gradbeništvo	6,0	—	7,0
14.	Promet	8,5	—	9,0
15.	Trgovina in gostinstvo s turizmom	9,0 —10,0
16.	Obrt	12,0 — 13,0
V prihodnjih številkah Emajlirca bodo obravnavana važnejša poglavja družbenega plana podrobneje.
ATESTI
Mnogokrat se uporablja izraz atest, toda kaj se pravzaprav pod njim skriva, je manj znano. Tisti, ki pojem uporabljajo, ga mnogokrat težko opredelijo in pojasnijo, kar kaže, da ne obstoji popolna in jasna predstava o stanju, ki se s takim aktom ustvari.
Atest je predvsem pravni pojem. Je pismeno potrdilo, ki ga izdajajo pristojni državni organi,, pooblaščena gospodarska teles'! ali gospodarske organizacije^ o določenih pravnih lastnostih blaga. Za atest je torej značilno:
0 je pismeni akt,
0 ima značaj potrdila,
0 izda ga državni organ ali oseba, ki je zanj pooblaščena,
0 označuje določene pravne last-f nosti.
Kakršnakoli izjava, zatrjevanje ali zagotavljanje določenih pravnih lastnosti blaga, daj bo oseba, ki to zatrjuje še tako avtoritativna, . uradna ali pooblaščena.
ne more biti atest, vsaj do takrat ne, dokler se taka izjava ne zapiše in opremi s potrebnimi uradnimi označbami.« Atest ima značaj potrdila, potrdila pa se izdajajo o dejstvih o katerih se vodi uradna evidenca, pa tudi o drugih dejstvih, če je tako določeno v zakonu ali kakšnem na njem temelječem predpisu. Atesti se zato morejo izdajati le o podatkih oziroma pravnih lastnosti,-o katerih se vodi uradna evidenca, če pa se o določenih pravnih lastnostih ne vodi uradna evidenca, se atesti lahko izdajajo, če to določajo zakoni ali kakšni drugi na njem temelječi predpisi. V blagovnem prometu se o posameznih pravnih lastnostih izdelanega blaga običajno ne vodi posebna uradna evidenca, zato predpisi posebej urejajo, kdaj in za katero blago je potrebno izdajati ateste.
Ateste pa morejo izdajati le dr-
žavni organi kot npr. občinski, republiški in zvezni upravni organi. Ti lahko izdajajo ateste na takih področjih, za katere so pristojni. Inšpekcija parnih kotlov lahko izdaja ateste na področju, ki spada pod njen-resor, na pr. ateste o parnih kotlih. Ateste pa smejo izdajati tudi gospodarska telesa, združenja, npr. zbornice in gospodarske organizacije, toda le, če so za njihovo izdajanje pooblaščene. Tako pooblastilo pa mora temeljiti na zakonu ali na njem temelječem predpisu. Npr. točka 5 odredbe o gradbenem materialu za katerega je treba imeti atest ali ga je treba preiskati (Uradni list FLRJ, št. 15/62), ki temelji na 51. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih
objektov (Uradni list FLRJ, 45/61) določa, da sme atest izdati le inštitut ali zavod, ki je registriran za preiskovanje zadevnega materiala ali inštitut pri tehniški fakulteti ali tehniški šoli, ki se ukvarja tudi s proučevanjem takšnega materiala in njegovo uporabo, če pa je v jugoslovanskem standardu ali tehničnih predpisih določen za izdajo atesta kakšen drug zavod, lahko izda atest za ta material tudi ta zavod. V konkretnem-primeru lahko torej inštitut pri tehniški fakulteti, "tehniška šola, ki izpolnjuje pogoje in zavod, ki je pooblaščen po jugoslovanskem standardu, izdaja ateste, toda samo glede gradbenega materiala. Kot ,je iz konkretnega primera razvidno, lahko poobla-
EÀnajptea-------------------
Problematika prodaje
BUTAN
JEKLENK
Uporaba plinastih goriv postaja v industriji čedalje večja zaradi mnogih prednosti v primerjavi s tekočimi in trdimi gorivi. Plinasta goriva se najbolje mešajo z zrakom, dosegajo višje temperature in omogočajo boljše izkoriščanje toplote. Plinska kurišča so zelo preprosta, zavzemajo malo prostora, so čista in ne dajo saj.
Zemeljski plin je prirodno plinasto gorivo, ki izhaja iz zemlje običajno tam, kjer se nahaja tudi nafta. Pod močnim pritiskom se lahko vtekočini (120 atm) in v takšnem stanju prihaja tudi v promet v jeklenkah. Kalorična vrednost znaša od 8000 do 9000 kalorij.
Naj večji izvori zemeljskega plina so v BujCvici na Hrvaškem, v Prekmurju, v Veliki Gredi v Srbiji itd.
Nekaj časa je distribucijo plina opravljalo izključno podjetje »Jugopetrol«. To podjetje pa ni imelo na voljo zadostnih finančnih sredstev za nakup embalaže, zato je bila ^ potrošnja minimalna. Višek plina se je izvažal v sosednji državi v Avstrijo in Italijo. Povpraševanje po plinu pa se je na domačem tržišču'čedalje bolj večalo, zato so distribucijo plina prevzela specializirana podjetja kot so INA Zagreb, »Petrolgas« Beograd in razne plinarne. To je vplivalo na naglo povečanje potrošnje plina v gospodinjstvih, industriji, gostinstvu in drugod. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je znašala proizvodnja butan plina v Jugoslaviji:
v letu 1955 v letu 1957 v letu 1959 v letu 1961 v letu 1963 v letu 1965
1.600 ton 7.900 ton 11.200 ton 15.150 ton
16.700	ton
32.700	ton
Predvidevamo, da bo proizvodnja plina v naslednjih letih še občutno naraščala, tako da se bo v letu 1970 povečala na ca. 110.000 ton.
Pogoj za tolikšno povečanje butan propan plina pa je možnost transporta od proizvajalca oziroma distributerja do potrošnika. Po predvidevanjih naj bi se celokupne količine plina transportirale pretežno oziroma 75 % v jeklenkah za butan propan plin do 35 kg, medtem ko naj bi se 25 % plina transportiralo v specialnih kamionskih in vagonskih cisternah.
Proizvajalec jeklenk za butan
propan plin 35 kg je samo naša tovarna. Proizvodnja teh pa je potekala do leta 1966 takole, če vzamemo indeks dinamike 1963 100:
leta	1962	11%
leta	1963	100%
leta	1964	143-%
leta	1965	189%
Na podlagi potreb bi		se pro-
ižvodnja v letu 1966 v odnosu na leto 1963 povečala za 631 %. Do takšnih potreb pa je prišlo, ker vsa leta nazaj naše pod-' jetje ni uspelo zadovoljiti tržišča s 35 kg jeklenkami za butan propan plin.
Zaradi sprememb splošno družbenih materialnih proporcev v družbenem planu v letu 1966 pa je prišlo do stagnacije prodaje 35 kg jeklenk za butan propan plin in sicer zaradi zmanjšanja investicij v škodo
Takle je pogled v skladišču...	(Foto LT)
^	-	' v"	'	■
stila za izdajanje atestov dajejo tudi JUS standardi. V kolikor gospodarska združenja ali gospodarske organizacije takih pooblastil nimajo, se listine, ki jih izde-jajo v zvezi z lastnostmi blaga, ne morejo smatrati za ateste.
Z atesti pa se označujejo pravne lastnosti blaga. To so take lastnosti, kakršne se zahtevajo po izrecnih oblastnih zapovedih, torej take lastnosti, ki so za določeno blago predpisane, npr. v JUS normah ali pa take, ki so pomembne v zvezi s prometom blaga ali, ki blago kako drugače natančneje opredeljujejo, npr. glede izvora blaga.
Tak atest, ki izpolnjuje vse spredaj navedene pogoje je praviloma javna listinam dokazuje tisto, kar se v njem potrjuje ali določa? To pomeni, da ima blago take lastnosti, kot stoji v atestu. Ce pa stranka meni, da blago nima takih lastnosti kot
navaja atest, sme atest spodbijati in dokazovati nasprotno. Toda njena stvar je, da to dokaže. Dokazno breme pade na njo. Ce z dokazom ne bo uspela, velja v pravnem prometu, da ima blago take lastnosti kot stoji v atestu (pa čeprav jih nima, stranka le ni uspela napako dokazati)..
Čestokrat se zgodi, da določena listina, ki bi naj bila atest, ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi to lahko bila. Lahko ji manjka npr. pogoj, da je ni izdal upravni organ ali pooblaščena oseba, ali ne posvedočuje pravnih lastnosti. Včasih bo šlo v zadevi najbrž le za certifikat. Certifikat pa je listina, ki jo izdaja kontrolna organizacija, npr. podjetje za u-gotavljanje količine in kakovosti blaga, ko opravlja kontrolo kakovosti in količine blaga, služi pa namenu, da kupec blaga dobi zagotovilo oziroma potrdilo, da je blago dejansko take kvalitete oz.
ga je toliko, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi.
Najčešče pa bo atest, ki ga izda gospodarska organizacija brez pooblastila, le trdil, da je blago določene kakovosti in ima zahtevane lastnosti. V kupni pogodbi prodajalec s takim atestom običajno kupcu zagotavlja, da ima blago take lastnosti glede kakršnih sta se dogovarjala in se zahtevajo po pogodbi, da njegova kvaliteta torej ustreza dogovorjeni. Če se naknadno izkaže, da blago nima takih lastnosti, kakršne so se zatrjevale v atestu, velja odstopanje kvalitete takega blaga od zatrjevane, za skrite napake in je prodajalec zanje odgovoren. Zanje je odgovoren, čeprav drugače ne bi bil, ker je redni rok za ugovore potekel, ali ker bi kupec moral pri običajni vestnosti napake pri prevzemanju zaznati. Ker tak atest ne bo imel moči javne listine, bo moral pro-
potrošnikov, to je koristnikov plina. Kljub potrebam, ki se trenutno kažejo na tržišču po 35 kg jeklenkah za plin, naše podjetje ne bo uspelo s plasma-nom jeklenk na domače tržišče v planirani količini, dokler ne bodo potrošniki jeklenk imeli na voljo zato določenih finančnih sredstev. Delno vpliva na plasman tudi dokaj visoka cena, saj je bila povišana od leta 1962 kar za 173 %. Posebna ovira pri prodaji so tudi ventili, saj od vseh jugoslovanskih proizvajalcev ventilov, noben ne izdeluje ventilov, ki bi lahko kvalitetno ustrezali, predvsem za propan plin.
10	kg jeklenke za butan propan plin so trenutno zelo iskan artikel na domačem tržišču. Te jeklenke se uporabljajo predvsem v gospodinjstvu. Vzrok, da smo v letu 1962 opustili to proizvodnjo, je bila nerentabil-nost. Naše podjetje je sprejelo od kupcev potreb za ca. 60.000 komadov. To verjetno tudi odgovarja potrebam jugoslovanskega tržišča. S kakšno količino pa bomo mi sodelovali na tržišču, zavisi od konkurenčne cene in od kvalitete jeklenk. Predvsem bomo morali paziti, da bomo konkurenčni s ceno z ozirom na cene konkurenčnih podjetij kot sta »Pretiš« iz Sarajeva, »Lifam« iz Stare Pazove in cene jeklenkam, ki jih naši uvozniki uvažajo iz Italije in Madžarske.
Ugotovimo torej lahko, da tržišče ne absorbira 35 kg jeklenk za butan propan plin, kot je bilo planirano, zato bo treba zmanjšati proizvodnjo teh in začeti z izdelavo 10 kg butank, ki pa morajo biti kvalitetne in po ceni konkurenčne. Poleg tega pa moramo čimprej izdelati 10 kg jeklenke, da nas ne bodo prehitela konkurenčna podjetja.
Ivan Gubenšek
dajalec dokazovati, da je imelo blago lastnosti, kakršne je v listini, ki bi naj bila atest, zatrjeval.
Anton Rojec, dipl. iur. iiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiui:
REKLAMA EMO NAD LJUBLJANO \
Naše novo ime med potrošniki še vedno ni tako udomačeno, zato je za razširjanje novega naziva naša tovarna zaupala popularizacijo tega imena tudi celjskemu Aero-klubu, ki je v soboto, prvi dan sejma Alpe Adria, organiziral nekajkraten prelet letala s trakom z oznako »EMO Celje« nad Ljubljano. Naslednjega dne pa je letalo spustilo letake »EMO Celje« nad centralnim stadionom ob Titovi cesti v Ljubljani, v drugem polčasu prvenstvene nogometne tekme med prvoligašema Olimpijo in Zagrebom.
Illllllllllllllllllllllllltlllllllillllllllllllllllllllllllllfl
!
ÍIANI PREJŠNJEGA UPRAVNEGA
ODRORA NA
Predsednik prejšnjega upravnega odbora ing. Udrih Slavko pravi o ekskurziji, na katero so člani odšli pred dnevi, takole:
»Bil sem že v Zapadni Nemčiji, tudi na Kninskem velesejmu, dn tako smo si lahko ogledali kaj dm kako delajo drugi. Pred temi potovanji o tem nismo, kaj dosti vedeli. Sedaj, lahko trdimo, da delo v Zapadni Nemčiji in v Avstriji dosti dobro poznamo in u-gotavljamo, da delajo zelo kvalitetno. Kakovost nas je res izne-nadila. Pri- tem pa o kvaliteti nismo sklepali po razstavljenih stvareh, upr. s Kotorskega velesejma, ampak smo obiskali tudi proizvajalce in se o njihovem delu prepričali.
Tudi o vzhodnih proizvajalcih že nekaj vemo, od te ekskurzije pa p ičaikuijemo, da bomo spoznali njihovo organizacijo, kakovost njihove proizvodnje in njihova postrojenja ter tehnološke postopke. Vise izkušnje teh proizvajalcev, ki bi utegnile koristiti tudi nam, bomo skušali prene- . strin uporabiti.
Na, ekskurzijo odhajajo predvsem člani prejšnjega upravnega odbora. V svojem delu v zadnjem letu ob vsi spoznali, kompleksno
EKSKURZIJI
problematiko tovarne, zato menim, da bodo sedaj ob ogledih lahko pravilno razsojali, vtise koristno obrnili in «porabiti na svojih delovnih mestih.
Večidel naši ljudje niso odhajali ven, prav je zato, da sedaj vidijo, kako delajo drugje in ogledali sii bomo kar precej tovarn naše stroke. Potovanje ho trajalo 9 dni An v teh dneh nas poleg novih vtisov čaka predvsem precej vožnje in naporov.« ■
Skupina je odšla na pot 29. maja zjutraj in še istega dne preko Graza, Dunaja prišla v Češke Büdejovice. Tam so ostali po programu en dan in si ogledali emaj-limico v Čeških Budejovicah. Na slednjega dne .so odšli v Plzen, Karlove Vary in v Karl Marx Stadt. 1. junij a so si ogledali emajlirnicio v Lautru, 2. junija pa v Gedthaimu. Se isti večer so se iz Kari. Marx Stadia odpeljali v Prago, kjer so ostali ves dan tretjega junija. 4 'junija so odpotovali v Brno in si ogledali tamkajšnjo emajlirnico ter odpotovali zvečer na Dunaj. Zadnja dva dni so bili na Dunaju,' kjer so obiskali emajlirnico lin si ogledali mesto. Proti večeru 6. .junija so se vrnili v Celje.
Pose!mo prirejen oblikovalni stroj, opremljen z mehanizmom in orodjem, ki opravlja 4 montažne operapije po določenem zaporedju:
dvojno robijenje gornjega roba . vtisnjenje gornjega žleba žlehjjenje dna
robijenje spodnjega roba vedrice in izvlečenje podstavka
j>majUrnlca
— Češke Budejovice 1965

Disciplina boljša kot lani
V	začetku letošnjega leta je. pritisk disciplinskih prekrškov nekoliko popustil, nekaj takih zadev je bilo nato v začetku marca, potem pa so se kršitve spet češče pojavljale. Takšnemu porastu kršitev delovne discipline v marcu in nato v aprilu moremo iskati vzrok v zgodnji pomladi in torej tudi zgodnjemu začetku del na posestvih in vrtovih ter pri gradnji in adaptacijah. Ljudje prihajajo na delo utrujeni, delu pa se ne morejo posvetiti, ker so zaskrbljeni zaradi del, ki jih morajo opraviti. Mnogokrat je odraz te utrujenosti tudi vinjenost na delovnem mestu, ljudje se zatečejo v stiski pač tja, kjer na
L skrbi laže pozabijo za nekaj ur. Dogaja se tudi, da ljudje delo odklonijo, vsekakor pa potem, če delo prevzamejo, nimajo iste volje.
V	zadnjem času popušča delovna dsciplina tudi zato, ker se vse bolj bliža čas dopustov, v tem času pa ima vsa tovarna drug izgled, utečeno delo so prekinile vrnitve od vojakov, odhodi na odsluženje, prihodi z dopustov in pričakovanje teh nekaj prostih dni. Hkrati pa prav ob tem času že čutimo breme prevzetih nalog, kajti kar morda še ni bilo povsem resno v januarju in februarju, ker je bilo pred nami pač še dosti časa, to se v teh dneh ruši že z vso težo odgovornosti. Posledica vsega tega so vse pogostejši neopravičeni izostanki.
Ugotavljamo pa, da jevemaj-lirnici, ki je v vseh minulih letih prednjačila po številu prekrškov, teh vedno manj v tem obratu. Verjetno bi ugotovitev, da je boljša disciplina odraz strahu pred disciplinskimi ukrepi, ne ustrezala povsem, čeprav so prejšnje denarne kazni zamenjali opomini in celo izključitve.
Prav uk/ep izključitve iz delovne organizacije pa komisija
predlaga šele v skrajnih primerih, saj je zavoljo prekrška težko človeku zapreti vrata v tovarno potem, ko je na primer delal že dolga leta, postal morda celo delovni invalid in podobno. Poleg tega pa se vsak, ki je iz delovne organizacije izključen, znajde v težavnem položaju, vsekakor zanj ni priporočilo, da je prejšnje delo zapustil zavoljo kršitve delovnih dolžnosti.
V	minulih letih je veljalo skoraj pravilo, da so za disciplinske prekrške odgovarjali le ljudje iz proizvodnje. Res je kršitev v proizvodnji znatno več, vendar verjetno tudi drugje ni bilo vedno vse v redu, še posebno, če upoštevamo, da je letos v postopku že 6 uslužbencev.
V	zadnjem času, ko je število kršitev spet poraslo, razen v emajlirnici, ne opažamo izboljšanja delovne discipline. Dejstvo je, da je v obratih še marsikdaj na voljo tudi pijača, posledice takih okrepljenj pa se v obratu ne odražajo tako, kot pri slučajnih obiskovalcih, ki ne prenesejo toliko maliganov.
Največ kršitev je še vedno zaradi zamujanja na delo in neopravičenih izostankov, tudi do obračunavanj še-prihaja, ki jim včasih botruje vinjenost. Dogodi se celo, da si skočijo v lase Žene, poškodbe sicer niso hude, vroče krvi pa precej in težko jo je ohladiti. Vendar takšni obračuni, vsaj med ženami, služijo večidel za 'zabavo slučajno navzočim in žene vsaj naj se ne bi izpostavljale s takimi izpadi.
Morda je število kršitev delovnih dolžnosti v upadanju tudi zato, ker disciplinske komisije hkrati, ko obravnavajo kršitve, ocenjujejo tudi povzročeno škodo in odločajo o povrnitvi te škode. Tako prekrški prizadenejo deliktventa samega in prazni žepi so že od nekdaj prepričljivo sredstvo.
PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU
SLUŽBA PRAVNE POMOČI za člane delovnih kolektivov
V zadnjem času je vse več primerov, ko delavci iščejo pravno pomoč za uveljavljanje svojih pravic dz delovnega razmerja in soc i alno-zd rav st v enega varstva, vendar doslej ni bilo organizirane ustrezne pravne službe, ki bi lahko tem delavcem nudila potrebno pravno pomoč.
Zaradi tega je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o organiziranju službe pravne pomoči pid sindikatu in sklenilo, da se ta tudi organizira. Namen pravne službe je nuditi
vsem delavcem — članom sindikata, ki iščejo pravice dz delovnega razmerja in socialno- zdravstvenega varstva brezplačne pravne nasvete in dajati napotke za reševanje sporov, ki bi dz omenjenega nastali.
Služba pravne pomoči prične z delom v torek, dne 7. junija 1966 ob 14. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta Celje, Gledališka ulita 2, II. nadstropje desno, soba 46, ter ho delovala dvalkrat ¡tedensko, in sicer ob torkih od 1-4. do 17. ure dn ob petkih od 17. do 19. ure.
¿možicu
SPREJEMI NADELOVIUČI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Z zakonom je določeno, da mora biti vsak delavec pred začetkom delovnega razmerja zdravstveno pregledan. Marsikomu morda ta ambulantna procedura ni pogodu, ima jo za nepotrebno, morebiti celo za birokratsko. Seveda temu še zdaleč ni tako. Še .vse premalo se zavedamo, kako pomembni in kako nujni so zdravniški pregledi pred nastopom delovnega razmerja, še manj seveda pa mislimo na to, da delavec brez zdravniškega soodločanja ne bi smel biti premeščen z dosedanjega na drugo delovno mesto. Prav tako se še malokje izvaja predpis, da bi moral pri izbiri poklica ob nastopu vajeniške dobe odločilno sodelovati zdravnik s temeljitim zdravstvenim pregledom.
Zdravniški pregledi pred nastopom dela in sodelovanje ob izbiri poklica so ena od najpomembnejših oblik zdravstvenega varstva človeka. Zakon te obveze ne postavlja zaradi gospodarske organizacije niti socialnega zavarovanja, marveč predvsem le zaradi obvarovanja zdrav jp človeku, ki delo nastopa, ali vajencu, ki si izbira poklic.
Vsako delo — poklic zahteva od izvajalca določeno stopnjo telesne in tudi umske sposobnosti, še zlasti, ker je vezano na delovno okolje (ropot, za-prašenost, plini), povsem drugačno od onega, ki mu je bil do zdaj- človeški organizem vajen in v katerem je morda celo dorastel. Tudi po splošnih me-
rilih zdrav človek se v določenem delovnem okolju, pri posameznih delovnih procesih včasih težko znajde, pravimo, da se delu ne adaptira — prilagodi. Zaradi take neprilagodljivosti nastopijo skraja sicer neznatne, sčasoma pa vse težje motnje duševno-telesnega rav-~ notežja, ki se kažejo predvsem v izgubi teka, nespečnosti, živčni razrvanosti in končno v splošnem pešanju umskih in telesnih moči. če pa je delavec, ki delo nastopa, še prizadet s kako telesno ali celo umsko hibo, pa je seveda odločanje, kje in kako ga bomo zaposlili, še prav posebnega pomena. Marsikdo ima bodisi prirojene ali zaradi bolezni pridobljene telesne hibe *(srce, okostje, čutila), ki ga zanesljivo za določeno delo onesposobijo — pač seveda predvsem zaradi tega, da se pri delu njegova hiba ne poslabša in-s tem povzroči nepopravljiva škoda za njegovo življenje.
Gre tprej predvsem za obvarovanje obstoječega zdravstvenega stanja in temu stanju ustrezno zaposlitev, pri kateri poslabšanje stanja ne more nastopiti« To je izrednega pomena. človek — delavec bo svoje delo, ki njegovemu zdravju ustreza, opravljal stoodstotno, z
veseljem, njegova, delovna sposobnost se bo še krepila ob zavesti, da kljub eventualni invalidnosti (ki mu je npr. prirojena) opravlja enakovredno in koristno delo, da je torej enako vreden in enako koristen član delovnega kolektiva in družbe.
Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kakšno škodo predstavlja nepravilno zaposlovanje tudi za družbo — za delovno organizacijo. Številne invalidne osebe, nastale na ta način, globoko bremenijo sklade socialnega zavarovanja, ki so navsezadnje skladi delovnih organizacij. Nepopravljiva pa je škoda, ki jo povzročimo človeku. Zatorej naj bi veljala ob zaposlovanju zatrdno naslednja načela:
—	dosledno zaposlovati delavca le na takem delovnem mestu, za katerega je splošno zdravstveno sposoben;
—	poskrbeti za splošno privajenost na novo okolje — na delovno okolje, ki je čestrokrat znatno drugačno od dosedanjega, da to ne bi kvarno vplivalo na zdravstveno stanje in dela-zmožnost delavca;
—	pri vsaki premestitvi na drago delovno mesto mora sodelovati zdravnik;
OB MEDNARODNEM DNEVU ZDRAVJA
(Nadaljevanje, iz številke 8)
Med najpogostnejše bolezni te vrste sodijo predvsem: slabosti veznega tkiva (ploske noge, artroze ...), pretirana debelost, kronične bolezni srca in ožilja, v prvi vrsti zgodnja in huda arterioskleroza, poleg tega še diabetes in razne hudo nevarne komplikacije skleroze, kot so povečan krvni pritisk, srčni infarkti in možganske kapi, potem znane psihosomatske bolezni, zlasti nevroze in psihonevroze, ulkusna bolezen želodca in dvanajstnika, bronhialna astma, kronični bronhitis.
Dan za dnem delujoče škodljivosti in razne okvare organov so končno lahko pobuda za razvoj rakavih bolezni, ki jih upravičeno imenujemo kugo civilizacije, ker naraščajo te bolezni vzporedno z razvojem tehnične civilizacije in urbanizacije. Kot znano, naraščajo zlasti najbolj nevarne oblike raka, namreč na dihalih in prebavilih, pri ženskah pa na rodilih in dojkah. Vsa civilizirana področja kažejo značilno trojico glavnih vzrokov smrti, to so omenjene bolezni srca in ožilja, rak in nezgode’...
Mar za meščane ni rešitve iz te hi^de zagate? Že iz sedanje razprave sledi, da je stvar v bistvu zelo preprosta in da je treba pravzaprav rešiti samo eno najvažnejših vprašanj današnje in prihodnje dobe, kako naj telesno in duševno preobremenjeni Človek civilizacije pride do svoje biološko nujno potrebne psihofizične rekreacije. Vprašanje v glavnem ne pomeni finančnega problema, temveč je bistveni poudarek na prevzgoji oziroma sa-movzgoji ljudi, ki morajo razumeti smisel in pomen zmernega, prirodnega in fizično aktivnega življenja. Kjer je volja, sta navadno tudi čas in denar, saj velja poudariti, da so stroški za te-lesnovzgojno in športno aktivnost razmeroma’-majhni proti izdatkom za nesmotrno izživljanje in prej omenjene zelo problematične in cesto tudi hudo škodljive »užitke« življenja.
Nič koliko lepih možnosti za krepitev in rekreacijo psihofizičnih sil imamo kar doma. Vzemi- -mo samo vsakdanjo'jutranjo gimnastiko, ki si jo sproti' izmišljamo sami in jo izvajamo po možnosti hb prostem ali vsaj ob od-
_prtem oknu. Preproste gimnastične vaje se dajo lepo vključiti v pavze med delom, pa bomo imeli najbolj koristen »aktivni« odmor. Poleg redne in pametne higienske nege telesa so izredno koristne tako imenovane kontrastne kopeli, ko vročim prham izmenično sledijo hladnejši oblivi in krepko masiranje kože z grobo frotirko. Najbolj cenimo seveda vsako telesno aktivnost na prostem, pa naj gre za kako delo na vrtu, za krajši sprehod ali daljši izlet, morda tudi idealno šotor j eh je ali camping, sodelovanje pri tovariških športnih igrah, predvsem pa gojitev tako koristnih poletnih in zimskih športov, za katere imamo v naši ožji in širši domovini domala povsod ugodne ali celo idealne pogoje. Vsaka redna vadba in športno udejstvovanje pomeni najnaravnejši dražljaj za skladen razyoj in krepitev vseh organskih sistemov, pri čemer je za nas najbolj važno srce z ožiljem, sistem dihal, endokrinih žlez in živčevja. Telesne vaje in športne aktivnosti razvijajo šd druge velike vrline, kot so psihofizična gibčnost, prožnost, pripravljenost, koncentracija, kar je nadvse pomembno za uspešno preprečevanje nezgod. Za zdravo rekreacijo,-okrepitev, sprostitev in splošno pomirjenje človeka v industrij*
-----------------------------7
—	čim nekdo pokaže znake neprilagodljivosti na dodeljeno delovno mesto, ga je treba premestiti na drugo delo;
—	vajencem pred nastopom vajeniške dobe s temeljitim zdravstvenim pregledom obvezno usmerja izbiro poklica zdravnik;
—	sistematično pregledovati zaposlene delavce, da se prepreči nastanek invalidnosti.
Ob doslednem izvajanju teh načel smo lahko pomirjeni, da bomo imeli delovnih invalidov vse manj, da bo zdravstveno stanje naših delavcev zadovoljujoče in tudi njihova dela-zmožnost vse boljša. Vsi, ki nam je skrb za človeka zaupana, moramo stremeti za dosego tega cilja. \j~
dr. Jože Čakš
STROKOVNJAKI
O'ZDRAVSTVENI ZASC-TI
Od' 1-9. do 25. maja je bil v Splitu zvezni seminar, ki ga je organiziral Zavod za zdravstveno zaščito. Seminarja so se ud Ježili češki, vzhodnonemški :im italijanski zdravstveni strokiovn,ja-'a ter 250 zdravnikov iz naše države.
Na seminarju so udeleženci poslušali 15 predavanj :iz najbolj pomembAi-h področij zdrava tvene zaščite delavcev s stališča ocenjevanja delazmožnosito in pravilnega zaposlovanja delavcev z določenimi zdravstvenimi hibami.
Seminarja se je udeležil tudi upravnik Obratne ambular. e dr. Jože Čakš.
in mestu pa je največ ja vrednost pestrih telesnih aktivnosti prav v tem, da ga vedno znova vračajo v okrilje mogočnih sil prvobitne narave, kjer ga zajema kompleks bioklimatskih činiteljev, ki jih sestavljajo v glavnem elementi sonca, zraka in vode, vse to v sceneriji izredno lepih prirodnih krajin. Kako sveži, spočiti In okrepljeni še vračajo ljudje na delovna mesta. Na fazne ugovore velja preprost odgovor, da ima vsak delovni človek, ki mora v mestu prenašati stotere obremenitve, vso pravico in dolžnost do takšne ' zdrave in napredne rekreacije, ki ni prav nič dfažja, navadno pa dokaj cenejša ter zdravju in produktivnosti neprimerno bolj v korist kakor običajni, v bistvu pasivni načini zabave in sprostitve in razni dvomljivi užitki življenja. Naši ljudje se žal š*s premalo zavedajo, da imajo usodo zdravja in sposobnosti, s tem pa tudi srečo in blaginjo v glavnem sami v svojih rokah. V našem sistemu seveda pa so gospodarske in družbene organizacije dolžne skrbeti za to, da sd delovnim ljudem omogoči napredna in zdrava rekreacija. Vse investicije v ta namen se bodo zanesljive in bogato obrestovale z boljšim zdravjem ter višjo in daljšo produktiv-: nosijo proizvajalcev.
8
?
____________________________________ ftnštjfirte
institut
VKLJUČENI V ZVEZNI ZNANSTVENO RAZISKOVALNI PROJEKT
J	‘	-
RACIONALIZACIJA CENTRALNEGA OGREVANJA
Eden od glavnih virov za financiranje znanstvenoraziskovalnega dela v naši državi je nedvomno Savezni fond za naučni rad. Ta zvezni sklad je doslej financiral izvajanje znanstvenoraziskovalnih nalog ne glede na to, kje in kdo je te znanstvene raziskave opravljal. Inštitutom, zavodom, fakultetam, industr. razvoj, odd., itd. je bila doslej dana možnost SF prijaviti znanstveno raziskovalno temo in SF je izvajanje te teme subvencioniral.
V letošnjem letu pa je financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti dobilo novo obeležje. SF za raziskovalno dejavnost se je postavil na stališče, ki ga je mogoče opisati z naslednjim:
projekta izdelala elaborata katerega naslov je: »Izpopolnjevanje TRIKA kotlov za rjave premoge«. Obvezati smo se morali, da bomo za to temo v roku dveh let tudi sami vložili enak znesek kot je kredit SF, ki ga moramo vrniti v 10-Ietnih obrokih po končani raziskovalni nalogi.
Pridobitev posojila za raziskovalno nalogo, katere rešitev bo koristila prvenstveno naši tovarni, jma nedvomno svoje materialne vrednosti. Bistvo uspeha pa je mimo tega dejstvo
drugje. Uspelo se nam je vključiti v zvezni projekt, s čemer je naša dejavnost presegla tovarniške okvirje. Največji pomen te akcije pa je po našem mnenju v tem, da bomo dve leti tesno sodelovali s fakultetnim inštitutom pri reševanju specifične tovarniške in proizvodne problematike.
Prepričani smo, da bomo z uspehom prestali preizkušnjo in na tem primeru položili temeljni kamen sodelovanju med Univerzo in našim podjetjem.
Oskar Hudales
inštitut v prvi Četrtini
NOVO V KNJIŽNICI
Organizacija preventivno® odr-žavanja, Zagreb 1965.
Osnovni elementi bezbednosti osoblja koje radi u pogon ima opasnim po zdravlje. Beograd
1964.
Priručnik o ispitivanju tehnološkim uvjetima pripreme ' pogonske vode. Zagreb 1961.
Preporuke — uputstva za an-tikorozionu zaštitu mašina, opreme i materijala u gradevinar-stvu. Beograd 1965.
Organizacija i plansko održa-vanje motornih vozila. Beograd
1965.
Savremena organizacija, metodi održavanja i zaštite mašina, elektroopreme i gradevinskih objekata u mlinskoj industriji, pekarstvu i fabrikama stočne hrane. Beograd 1965.
Površinska obrada aluminiju-ma i njegovih legura. Beograd
1.	Raziskave, katerih namen je izboljšanje stanja v ožjem pomenu .besede (nova tehnologija, izboljšanje transporta, novi proizvodi, racionalnejša organizacija ipd.) in ki jih lahko združimo v pojem »aplikativne raziskave« so po mnenju SF stvar gospodarskih organizacij samih.
2.	Financiranje iz zveznih skladov pride v poštev le tedaj, kadar gre za reševanje zvezne problematike."
Znanstveno-raziskovalne naloge, ki nosijo takšno obeležje, so lahko samo tako imenovani »projekti«.
3.	Financiranje projektov bo vršil SF samo v obliki krediti-
, ranja in ne več, kot je bilo to subvencij.
Gospodarske organizacije odnosno raziskovalni inštituti pri tovarnah niso mogli pričakovati glede na novo politiko financiranja razvojne dejavnosti, nikakršne neposredne podpore od •strani SF. Treba-je bilo poiskati novih poti. Našemu Inštitutu je navzlic novo nastalemu neugodnemu položaju uspelb pridobiti posojilo od SF v višini 5,750.000 S-din. V tem znesku je vključenih ca. 3.000 $ za nabavo aparatur in opreme. Ta uspeh je rezultat ozkega sodelovanja z Inštitutom za strojništvo Strojne fakultete v Ljubljani, ki se je skupaj z našimi strokovnjaki vključil v zvezni znanstveno raziskovalni projekt »Raciona: lizacija centralnog grijanja«.
Mimo Inštituta za strojništvo in našega Inštituta sodelujeta pri realizaciji tega zveznega projekta še Rudarski inštitut iz Beograda in Zavod za kalorična merjenja iz Zagreba. Grupa strokovnjakov Inštituta za strojništvo in Inštituta »Emajl« naj bi v dveh letih v sklopu
LETOŠNJEGA LETA
1963.
Savremeni postupci u galvan-skoj tehnici. Deo I. in II. Beograd
1964.
Kot vemo, vključuje Institut Emajl razvojno dejavnost in dejavnost, ki izvira iz dnevne proizvodne problematike. Prvo pravljajo razvojni oddelki (razvoj toplotnih naprav, razvoj ? emajliranih in tehničnih pred-' metov, razvoj emajlov in industrijsko oblikovanje), medtem ko spremljajo vsakodnevno proizvodno problematiko laboratoriji. (fizikalni, analitskoke-mični in metalurški). Neke ostre ločnice med razvojnim in rutinskim delom skoraj da ni mogoče potegniti, tudi v laboratorijih imajo naloge večkrat razvojni značaj, vendar iz proizvodne problematike.
Nekatere razvojne naloge imajo za cilj nov proizvod, druge pa so usmerjene v iskanje boljših metod in postopkov od sedanjih. V prvem tromesečju letos so v Institutu nadaljevali z osvajanjem proizvodnje etažnega kotla — dvoživke za 1200 Kcal/h, končali so z izdelovanjem razvojno kostrukcij-ske dokumentacije za kotel tipa CC-12-125.000, izdelali načrte za novo preiskuševalnico kotlov, za razvoj nove peči so bile opravljene vse študijske pripra- , ve in izdelani dve poskusni peči, opravljena je tudi izdelava razvojno konstrukcijske dokumentacije za kotle na trdna goriva (28000-JKcal Ti), izdelani prototipi za čajnik, kavno ročko in jedilne sklede, preurejena deža za mast, izdelane konstrukcijske risbe za dvodelni kuhinjski pralnik, končano izdelava prototipov kotličev BO 4 po naročilu, izdelane konstrukcijske risbe za izboljšave na loncu za pranje perila, izvedene
različne barvne variante sokovnikov in posredovane strokovni službi, izdelana je bila vrsta grafične obdelave embalaže in izdelani osnutki za reklamne panoje v Beogradu ter načrt za razstavni paviljon v Londonu, pregledanih je bilo skupaj 1445* vzrocev frit in 84 vzorcev barvil ter opravljena še mnoga druga dela.
(Povzetek iz tromesečnega poročila).
Neki konkretni problemi boja-Hisarske tehnike. Beograd 1961.
Skripta sa prvog kursa za in-dustriske lakirere. Beograd 1960.
Plastične mase — primena i prerada. Beograd 1964.
Poštupak za ispitivanje deb-Ijine cinkanih prevleka. Beograd (b. 1.).
Metode ispitivanja prevlaka cinka nanesenih toplim postup-kom. Beograd (b. 1.).
Hemijsko poliranje metala.
Beograd (b. 1.).
Ali vam ugajajo?
To so nove jedilne sklede, ki jih bomo kmalu osvojili v proizvodnji, saj so orodja že v izdelati.
Skoraj prevelik zalogaj
pravijo v emajlirnici o nujni proizvodnji drobne posode za izvoz vodja delovne enote Lesjak Albin, vodja emajlirnice ing. Vajdetič Jože in Kroflič Jernej.
Obveznosti obrata, da proizvaja za izvoz, iz meseca v mesec večje. Čeprav vsi vemo, da je izvažati nujno in si tudi prizadevamo izpolniti naše naloge, pa smo iiz dneva v dan pred novimi težavami. Povprečno smo imela 89 ton mesečno razreza za izvozno emajlirano posodo, ta mesec ¡je teža dosegla 239 ton. Delo pa prav pri proizvodnji za izvoz terja precej več pozornosti in daljši postopek (za izvoz dvakratni krovni nanos, poleg tega pa se temeljni emajl povprečno .3 % tudi dvakrat nanaša in 'krovni kar v 80 primerih od 100). Za proizvodnjo posode za izvoz, pa je potrebno vključiti tudi več ljudi, saj je to predvsem drobna posoda ¡in že pri nalaganju na trak za peč lahko delo tekoče opravljale večja skupina.
OBRAT NI IZPOLNIL PLANA — DELA JE BILO VEC — KAJ PA ZASLUŽEK?
Zavoljo vzrokov, kd smo jih pravkar omenili, je na dlani, da ¡ljudje v delo več vlagajo, delajo tudi ob prostih dnevih in opravljajo nadure (te plačujejo iz sklada EE), ker pa ne bodo izpolnili planskih nalog, bo presežek celo manjši kot v mesecih, ko so dejansko vložili manj dela.
Za domače tržišče je proizvod-nlje le malo. V obratu pa menijo, da je nujno, da bi priprava dela naročila vskladila s kapacitetami v obratu, saj delo, ki ga morda emaj tirnic a še zmore, ne more enako uspešno napredovati tudi skozi sestavljalnico in varitnico.
ZAVIJALNICA BI MORALA
DELATI V TREH IZMENAH
meni vodji Martin Pirš. Res je, da je zavijalnica v novem sklopu šele pol meseca, vendar pa se je že pokazalo, da bi ‘bilo potrebno uvesti tri izmene. Izpeljava tega pa bo verjetno težavna, saj v tem oddelku delajo večidel delavci, ki dela drugje ne zmorejo, zavoljo bolezni. V zavijalnici je 36 oseb, od tega pa jih je prav sedaj še 8 na porodniškem dopustu, precej je staležev in pred vrati je tudi čas dopustov. V obratu menijo, da bo nujno vključiti še nove sodelavce, uvesti delo v treh izmenah, saj je pržv pri embaliranju vedno*več dela.
Res so v zavijalnici že kar dobro zastavili. Kot pravijo bo delo v redu steklo, vsega spraviti v red v enem tednu pa res ne. morejo. Rezultati dela 'kažejo, da bodo dosegli z poostreno disciplino, kar so hoteli, ugotavljajo pa, da je za sedanje naloge v obratu razumevanje in so delavke voljne
poprijeti za delo tudi, ko delavnik že mine, čeprav je ta odločitev za vsako ženo težka. Kot z#rjuje tovariš Pirš, pa želijo v obratu razumevanje kollektiv» tudi z razumevanjem vrniti, saj je hvalevredno, da si- sedaj oddelek s skupnimi močmi pomaga iz težavnega položaja.
Sprva 'so bili 'ljudje v zavijalnici nezaupljivi, kot kaže so se bali dela v novem sklopu, sedaj pa se v medsebojnih odnosih že kaže, da bo kar dobro teklo.
Črna in koralna barva,
\ PA TUDI GLINA NE USTREZAJO
Poseben problem predstavlja, proizvodnji v emajlirnici prehitro menjavanje dobaviteljev. Razlog za menjanje dobavitelja je pač v
ugodnejših cenah, ki pa še seveda niso vedno znak kyal.itete in tako zavoljo prihranka, ki pa se \anj kasneje izkaže, da je bil le navidezen, menjamo dobavitelja. Tako na primer 'kakovost črne barve ne ustreza, potreben je celo trikratni nanos, posoda pa je še vedno drugovrstna.
Dejstvo 'je, da s takimi menjavami naročil prihranek le redko dosežemo, večidel utrpimo zavoljo slabše kakovosti materiala posredno večjo škodo, kot .pa je ‘bil prihranek pri nabavi.
O tem vprašanju je na zadnji seji že razpravljal tudi obratni delavski svet im priporočil upravnemu odboru, da o tem razpravlja in ukrepa tako, da se ustrezne službe ne bodo preusmerjale na druge dobavitelje', če za to ne bo res tehtnih vzrokov.
POGOJI DELA V EMAJLIRNICI NE VLEČEJO
Emajlirnica obratuje v treh izmenah, delo pa je pri višji temperaturi in v slabem zraku, zavoljo plinskih peči. Poleg tega opravljajo tu delo stoje. Prejemki ljudi so kar zadeva našo tovarno med nižjimi. Razumljivo je, da si ljudje iščejft boljše delo, ki je bolje plačano ali pa so delovni pogoji boljši. V emajlirnici imajo zavoljo tega precej težav, menijo pa, da bi bilo precej laže, če bi bili ljudje primerno stimulirani, saj bi imeli več volje za delo, to pa bi se odražalo v učinku in storilnosti.
Hkrati v zadnjem času ugotavljamo, da je prav emajlirana posoda sedaj naš najbolje prodajan in iskan proizvod, tudi izvažamo
skoraj izključno le emajlirano posodo, zato mislimo, da bi Bilo ljudem tudi pogoje za delo izboljšati in rešiti končno vprašanje prezračevanja ter izboljšati osebne dohodke ljudi v obratu.
Poleti je delo v obratu napornejše zaradi vročine, število bolniških oskrbovancev pa poraste tudi zato, ker ljudje vroči pijejo vodo ali pa hladne osvežilne pijače. Poleti opravljamo v emajlirnici tudi remont peči,'prav te^ daj pa je vedno največ naročil za izvoz. Kot pa vemo, terja prav proizvodnja za izvoz več pozornosti, več dela in tudi večje napore.
V kratkem bo obrat prizadel odhod kar dveh izmenovodij in enega delovodje v pokdj. Potrebno bi bilo izbrati nove ljudi čim-prej, da bi se še pravočasno
vključili v delo. Verjetno pa bo zadevo težko rešiti hitro, saj je bilo razpisano delovno mesto iz-menovodje v emajlirnici kar 8 mesecev.
EMAJLIRANJE TERJA SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE
in precej prakse, da ‘bo nanosilec sposoben izdelati 'tudi zahtevne izdelke za izvoz. Zato precej pričakujejo od učne ¡delavnice, ki naj bi vključila ljudi, ko pridejo v tovarno za 3 do 6 mesecev. V tej učnii dejavnici v okviru centra za izobraževanje ¡bi se ljudje priučili posameznim zahtevnejšim delom v emajtorniici. V proizvodnjo se bodo priučeni ljudje lahko vključili takoj — enakovredno.
Nekoč smo imeli emajlirsko šolo, ki je trajala 3 leta. Šola ni mogla trajno delati, saj bi bilo kadra preveč. Želimo pa, da bi občasno talka oblika izobraževanja ¡le spet zaživela in bi prav pri nas lahko vzgojili vodilne kadre za proizvodnjo. V šolo bi vstopili lahko tudi vsi, ki bi opravili tečaj priueevanja v naši učni delavnici, za občasno izobraževanje emajlircev na višji stopnji pa je zainteresirano tudi Združenje emajlircev Jugoslavije, kjer menijo, da bi bilo najbolj primerno, da 'bi bil sedež takšne šole v Celju..
SMETENJE — »CUNDRANJE«
»Cundranje« ni v emajlirnici nič novega in ga odstraniti povsem tudi ni mogoče. To smetenje v konti pečeh z rešetk pa je prijias močnejše, ker nimamo le ravnih ploskev, kjer smet zdrsne, ampak posodo, kjer se delci ujamejo. Obnavljanje rešeto je prepočasno, saj se te hitro riroši-jo, vendar material uvažamo in pripravljalne službe ne morejo obnavljati toliko kot bi bilo potrebno. Večkrat smo zato prisiljeni obratovati s starimi iztrošenimi rešetkami, na rovaš kvalitete.
TRANSPORT JE LE DELNO MEHANIZIRAN
večidel pa sloni še na prevažanju z ročnimi vozički, pa tudi teh je premalo. Proizvodnja je namreč višja, rasle tudi delež posode za 'izvoz, ;ta naš vozni park, če ga smemo tako imenovati, pa je celo -okrnjen, saj se vozički iž-rabljajo in kvarijo, novih pa ni. V obratu pravijo, da bi za sedanji Hacin dela rabili še 50 vozičkov, nekaj manj pa, če hi bolj vskladili delo emajlirnice in zavij alnice.
(Nadaljevanje na 10. strani)
V emajlirnici že tedne polagajo na rešetke majhno posodo — kljub hitrim rokam cele skupine včasih uide tudi prazen prostor, tega pa bi brez dvoma ne bilo pri velikih komadih, pa čeprav bi delalo precej manj ljudi.
(Foto LT)
t
10
¿*nai/Ucec
I z d e I o v n i h enot
Se na napakah res učimo ?
Naj ob tem vprašanju ne o-menjam odločitev in pogojev, ki so privedli do ustanovitve obrata VI. EMO v Kraševcu, obravnavam naj le tisti del organizacijskih oblik, ki so pri tem našle svoj odmev v matičnem podjetju ob tako bistveni spremembi določene proizvodnje.
Začelo se je s sestankom v delavnici kopalnih kadi, ko je bilo delavcem pojasnjeno, da bomo zaradi nerentabilnosti proizvodnje kopalnih kadi to proizvodnjo opustili, prenesli v Kruševac in Zemun in bo naš dosedanji oddelek prevzel delo na novih proizvodih in etemi posodi, vse pa naj bi bilo pripravljeno do konca meseca junija. Vendar bi bila po teh predvidevanjih v sedanji izde-lovalnici kadi ena izmena odveč, ljudje naj bi se vključili v proizvodnjo v drugih oddelkih in za novo delo usposobili.
Ko so bile pogodbe sklenjene in smo pristopili k realizaciji teh pogodb, smo hkrati začeli tudi s premeščanjem delavcev v izdelovalnici kopalnih kadi. Bilo je težko, ker so se ljudje navadili tega dela, opravljali so ga več let, potem pa ga je bilo potrebno nenadoma opustiti in drugod začeti znova, v novem okolju in dragih pogojih. Težko je premagati tradicijo in spremeniti navade. Potrebno je veliko prepričevanja, tolmačenja, dobre volje in predvsem razumevanja. Končno pa smo to razumeli, saj nismo mogli mimo dejstev.
Od 1. maja dalje je v oddelku kopalnih kadi obratovala le ena izmena.
Proti koncu maja pa smo naenkrat ugotovili, da je bilo v začetku leta naročene toliko pločevine za izdelavo kopalnih kadi, ki bo preskrbljena in naročila ne moremo umakniti, da smo sprejeli naročilo 5 tisoč kopalnih kadi za tujino. Poleg tega moramo sedaj izdelati še 13.509 kopalnih kadi, poleg precej etema posode. Za to delo pa potrebujemo vsekakor dve izmeni v izdelovalnici kopalnih kadi, delo v tem obsegu pa mora steči takoj, drugače te predvidene proizvodnje ne bomo naredili.
Kaj sedaj? Spet je kot v začetku potrebno prepričati ljudi,’ da za 6 mesecev ponovno nastopijo delo v izdelovalnici kopalnih kadi, ker morajo o-praviti to proizvodno nalogo. Čez pol leta bomo morali zasta- ‘
viti pač spet tam, kjer smo nekoč že...
Ko razglabljamo o tem, pa se mi vsiljuje vprašanje, če pri nas res ne vemo koliko pločevine smo naročili za neko obdobje, ne poznamo položaja na tržišču, niti za tako kratko dobo in res ne moremo obvladati situacije perspektivno vsaj za 4 do 6 mesecev vnaprej, pri tem pa utemeljiti organizacijsko nekaj, kar se imenuje proizvodnja, ki mora teči po načrtu po utemeljeni pripravi in z zagoto-
vili, da to kar pričakujemo, tudi bo. Mislim, da nas naše lastne pomanjkljivosti vodijo iz ekstrema v ekstrem, pri tem pa sef5 odkloni tako veliki, da lahko trdim, da smo vzdržni če jih ocenimo le kot napake.
Delavcem v oddelku kopalnih kadi zdrsne včasih nasmeh preko ust, večkrat tudi kakšna krepka, ki se v odmevu ponavlja in izgubi v zvoku kladiva, pri čemer je nekoliko močnejši le udarec.
-ec-
Pravičnejšo delitev osebnih dohodkov v obratu toplotnih naprav
Obratni delavski svet toplotnih naprav je na zadnji seji po razpravi sprejel priporočilo DS izdelovalnice kotlov, da od L junija dalje pri obračunu osebnih dohodkov upoštevajo časovne norme namesto dosedanjih obračunov z dinarskimi akordi. Priporočilo so sprejeli z namenom, da bi bila delitev pravičnejša in bi se uveljavilo načelo delitve po vloženem delu, pa tudi časovna kontrola
opravljanja del in normiranja bi bila točnejša in s teito uspešnejša.
V obratu so kasneje v pomenku poudarili, da želijo o novem načinu obračunavanja še pojasnil, kajti namen sklepa je bil doseči kar najbolj realno delitev in vsak obračun, ki bo to zagotavljal, bodo sprejeli, če bodb rezultati analiz dokazali, da bo delitev pravična.
Skoraj prevelik zalogaj ...
(Nadaljevanje z 9. strani) OBREMENITEV
JE RES PRECEJŠNJA, VENDAR JE IZVOZ NUJEN IN NALOGE MORAMQ IZPOLNITI, meni tovariš Čelik Rafko iz oddelka za zunanjo trgovino. Plan izvoza smo okvirno izdelali že v
II.	polovici minulega leta, nato pa smo ga skušali vskladiti z našimi zmogljivostmi, pri tem pa smo želeli upoštevati predvidene potrebe tržišča in gibanje tržišča. Vsa leta smo v I. polletju vedno dosegali slabše rezultate, ko pa smo lani prodrli na zapadna tržišča, smo nujno morali upoštevati tudi dinamiko tamkajšnjega tržišča. Dejstvo je, da na zalogo ne moremo delati posode. Rezultat našega prodora so že večja naročila, da pa trg ohranimo, moramo te obveznosti izpolniti, poleg tega pa imamo obveznosti tudi do Jugobanke, kjer občutimo ostrejše kriterije za dobivanje deviz, s katerimi nabavljamo surovine, brez katerih bi v proizvodnji sploh ne mogl delati.
V sedanjemu položaju je nujno, da naše naloge izpolnimo. Če ne dosežemo plana, pomeni, da tudi
naših obveznosti za izvoz ne bomo izpolnili, to pa se bo vrnilo najprej nam samim, ko ne bomo mogli uvoziti vsega potrebnega materiala, potem pa še, ko bomo nujno izgubili trg in nova naročila.
VEČJI POMEN IZVOZU »To je parola v emajlirnici. v Olkuszu na Poljskem, kjer sem bil na praksi«, pravi vodja OTK ing. Karner ’Branko. »Lastnik te emajlirnice je bil pred vojno isti kot pri nas in ko sem odhajal tja, sem bil prepričan, da je pri nas delo bolje organizirano. Ugotovil pa sem, da je v tej poljski tovarni bolje organizirano delo, boljša delovna disciplina, v emajlirnici je več strokovnega kadra, ki je opravil vsaj nižjo, če ne srednjo tehniško emajlirsko šolo. V emajlirnici, ki je po proizvodnji enaka naši, je zaposlenih 5 izbočark, ki pa nimajo skoraj nobenega dela. Pri njih povsem drugače ravnajo s posodo, čeprav tudi tam transportirajo z vozički. Ugotovil sem, da tam bolj pazijo na golo posodo kot pri nas na emajlirano in — tako si pač predstavljam emajlirnico!«
Prosimo pojasnila
Kot vemo, je 'dodatek za močno delo 25 % na osnovno obračunsko postavko. Delovni pogoji za delo .ponoči pa iso precej slabši kot za delo podnevi, saj 'ljudje podnevi ne morejo dovolj in v miru spaiti, storilnost je nižja ■in ljudje res tudi manj naredijo din manj zaslužijo. Vse to je povod, da se člani kolektiva emaj-Jiirnice sprašujejo, zakaj Je pri obračunavanju nadur upoštevana povprečna obračunska postavka in zakaj ta kriterij me velja tudi za nočno delo. •
Prosimo torej sodelavce, ki spremljajo nagrajevanje, da pojasnijo ljudem v emajilimici, zakaj za opravljene nadure obračunajo 25 odstotkov na povprečno obračunsko postavko, za nočno delo pa 25 odstotkov na osnovno postavko. Za odgovor vnaprej najilepša hvala!
Za varnejše delo v obratu
kemičnih izdelkov
Po požaru v topilnici, ki je povzročil veliko dela in skrbi, je bil za izboljšanje varnostnih pogojev dela napravljen že prvi konkreten ukrep. Sodov z nafto pred topilnico skoraj ni več videti. Z nafto prepojeno zemljo odstranjujejo in jo bodo nadomestili s svežo. Pristojni pa zatrjujejo, da bo v kratkem napravljen naftovod, ki bo po cevi dovajal nafto od Petrola naravnost v rezervoar v topilnici. To bo velika pridobitev za ta obrat. S tem se bo zboljšala požarna varnost in bo odpadlo težko in nevarno delo pri ma-nipualciji z nafto. Upajmo, da bo ta zamisel čimprej uresničena.	S. P.
V naši zobni ambulanti še četrta ordinacija
Že mesec dni deluj e pri naši zobni ambulanti še četrta otrdima-Gija, kjer ordinira mladi stomatolog Jevnišek Pavel. Talko sta na volijo vzporedno stalno dve zobni ordinaciji, ipomagali pa vam bodo katerikoli delavnik med pol 7 in 18. uro, razen ob sobotah popoldne.
Možnost koriščenja zobozdravstvenih uslug se je tako za nas še povečala, zato ne zanemarjajmo več zobovja ¿n obiščimo zobozdravnika!
čtnaiticu
11
GLOBUS.

ZAKASNELA KRITIKA
Kovinsko predelovalna industrija v naši državi je največji potrošnik tanke in fine .pločevine. Po obstoječih podatkih bo njena potrošnja v letu 1966 znašala 104.300 ton tanke in fine pločevine ter 30.700 ton hladno valjanih trakov. Skupna poraba tanke in fine pločevine v vseh gospodarskih panogah je lani znašala 207.600 ton in se bo po realnih ocenah do leta 1970 povzpela nad 708.000 ton.
Udeležba kovinsko predelovalne industrije SFRJ v bruto produktu SFRJ se je *od 16,1 % leta 1952 povzpela na 18,1 % leta 1960. Spričo znanih težav v oskrbi z osnovnim repromate-rialom in znanim problemom zamrznjenih cen pa je nje udeležba v letu 1965 padla na 16,2%. Na drugi strani pa predstavlja kovinsko predelovalna industrija SFRJ industrijsko; panogo, ki je uspela v zadnjih 14 letih ogromno povečati izvoz. Medtem, ko je bila v letu 1952 udeležena šele z 0,5 %, je njen delež 1964 že 18%, leta 1965 pa
18,6	% celokupnega jugoslovanskega izvoza.
Kljub z ustanovno listino predvidenim ciljem Evropske gospodarske skupnosti (EGS), po katerem bi naj medsebojna menjava držav članic EGS hitreje rastla in bi naj uvoz in izvoz z ostalimi državami v svetu stagniral odn. celo lahko nazadoval — kažejo pravkar objavljeni statistični podatki, da se je zunanjetrgovinska menjava držav EGS z drugimi državami še hitreje razvijala. Medtem, ko so države — članice EGS leta 1958 uvozile kar 19 %. Delež drugih držav v celokupnem izvozu EGS področja se je v tem razdobju prav tako povzpel od
17,9	% na 18,2%. Ta razvoj dokazuje, da predstavlja gospodarsko področje EGS potencialne možnosti uvoza blaga tudi za države nečlanice. Vzrok tako uspešnemu povezovanju zunanje trgovinske menjave na tem področju leži prav gotovo v dejstvu, da kupna moč prebivalstva v EGS znatno hitreje raste kot v drugih državah sveta, zaradi česar 4 prihaja do večjega uvoza za kritje notranjih potrebi
Prejšnji predsednik Odbora za varnost pri delu ing. Ajdnik Rafko o prispevku »Pravilnik o varstvu pri delu in slovenščina ...«
V 6. številki našega časopisa Emajlirec ž dne 13. 4. 1966 je na 5. strani ing. Drago Dolžan pod naslovom »Pravilnik o varstvu pri delu in slovenščina« nanizal nekaj pripomb glede pred kratkim izišlega Pravilnika o varstvu pri delu (v nadaljnjem besedilu Pravilnik).
Brez dvoma je prav, da_ imamo o vsaki stvari.svoje mnenje in da to mnenje tudi javno izpovemo oziroma branimo. S te sirarn torej temu članku ni kaj očitati. Prav tako mu ne gre prigovarjati, kar zadeva ugotovitve zavoljo slovenščine, ki je na nekaterih mestih resnično hudo pohabljena. Pisec omenjenega članka je najbrž naštel še premalo členov s slovničnimi napakami, ki lahko posredno povzročijo seveda tudi vsebinske nejasnosti, nelogičnosti in zmotna tolmačenja.
Do sem se s tovarišem Dolžanom povsem strinjam. Ne bi pa bilo prav, če bi tudi ostale trditve kar brez premisleka sprejeli za dokončne in v naslednjih vrsticah nameravam razložiti, v čem po mojem mnenju tovariš Dolžan nima prav.
1.	Popolnoma gotovo je, da za slovnične napake v Pravilniku niso krivi kar vsi, ki so imeli z njim kaj opraviti, ampak le . tisti, ki je dolžan besedilo Pravilnika dokončno izoblikovati (in za njim mogoče še strojepiska). Da je iz Pravilnika nastal »zmazek« niso torej krivi kar vsi njegovi »ustvarjalci«, kot trdi tovariš Dolžan! To poudarjam zato, da ne bi mogoče kdo krivde za »spakedranščino« naprtil Odboru za varstvo pri delu pri CDS.
2-	V naslednjem odstavku je tovariš Dolžan mnenja ».-.. da je nujno, da se za takšne vrste publikacij (pravilniki ipd. — op. pisca), uvede korektorski odbor ali pa vsaj imenuje odgovorni korektor, ki bi preprečeval takšne grobe spodrsljaje«. Kolikor je meni znano, je že do sedaj vse pravilnike slovnično popravil posebej določeni korektor ali pa nekdo iz službe, v katere delokrog pravilnik spada. Ing. Dolžan predlaga torej nekaj, kar je že vpeljano. Tudi za Pravilnik o varstvu pri delu je bil dogovorjen korektor, vendar...
3.	Poglejmo sedaj še drugo »slabo stran« Pravilnika, ki jo obravnava omenjeni članek. Tovariš Dolžan namreč smatra za slabo to, da so v pravilniku navedene nekatere obveznosti našega podjetja do zaposlenih in sicer, kar zadeva ureditev gar-
derob, jedilnic, sanitarij ipd. Po njegovem mnenju (verjetno upravičenem), postavljene zahteve še dolgo ne bodo izpolnjene in v tem času bi se lahko zgodilo, da bi kdorkoli vprašal, zakaj določila iz Pravilnika niso izpolnjena in kdo je za to odgovoren.
Moj odgovor je takšen: Omenjenih členov si sestavljalci Pravilnika niso sami izmislili, ampak so povzeti iz zveznih in republiških predpisov. Lahko bi jih sicer iz Pravilnika izpustili, usluge pa ne bi s tem naredili nikomur, Šaj bi kljub temu veljalo tudi za nas. če bi jih izpustili, bi s tem ravno toliko pogrešili, kot če bi v Pravilniku o delovnih razmerjih izpustili npr. določilo, ki pravi, da ima vsak zaposleni pravico do najmanj 14 dni rednega dopusta letno. Čeprav stavka o pravici slehernega do minimalnega letnega dopusta ne bi bilo nikjer zapisanega v naših internih aktih, bi podjetje zvezni predpis kljub temu moralo izpolnjevati. Prav tako je tudi z našimi predpisi o garderobah, jedilnicah in najbrž še o marsičem. So ali pa ne pri nas še posebej zapisani, če so v veljavi, jih moramo izpolnjevati. Kako, je seveda drugo vprašanje.
Kar se pa odgovornosti glede izpolnjevanja obravnavanih določil tiče, je jasno, da bi se v primeru sporov oziroma neizpolnjevanja teh brez dvoma iskalo in tudi našlo krivca, bodisi fizično, bodisi pravno osebo.
Že na začetku tega sestavka smo -omenili koristnost dobronamerne polemične kritike — v
našem primeru članka ing. Dolžana — sedaj pa naj še dodamo, da bi Pravilniku koristile takšne in podobne pripombe še preden je izšel. S tem hočem reči, da je dobil Odbor za varstvo pri delu pri CDS, potem ko je bil Pravilnik dan v štirinajstdnevno javno razpravo (izobešen na oglasnih deskah, obravnavali pa so ga DS EE), prav malo pripomb, ki so zadevale besedni del Pravilnika. To bi pomenilo, da so se člani delavskih svetov in vsi zaposleni s Pravilnikom strinjali, ali pa ga niso niti prebrali.
Tudi ing. Dolžan ni izrazil v času, ki je bil namenjen pomislekom in popravkom, niti ustno niti pismeno, kakšnih pripomb glede Pravilnika. V pogovoru o njegovem članku pa mi je zagotovil, da je zvedel za Pravilnik šele po njegovem izidu. Iz tega je sklepati, da ni vedel za izobešene osnutke Pravilnika in ga tudi DS delavnice, kjer je vodja, ni pritegnil k sodelovanju ob predelavi osnutka, če so ga sploh obravnavali.
Naj navedem še to, da je v predelovalnici kovin (surovinski oddelek) okrog 640 zaposlenih, Odbor za varstvo-pri delu pa je dobil od dveh avtorjev iz te delavnice 3 (tri) pismene pripombe glede osnutka Pravilnika. Vse tri se nanašajo na razdeljevanje osebnih varovalnih sredstev, na stilni del Pravilnika pa nobene. Pri tem naj povem, da ima Pravilnik preko 300 členov na 59 straneh.
Ker razmere v večini drugih ekonomskih enotah niso nič boljše, se vsiljuje bojazen, da so tako posamezniki kot tudi delavski sveti ekonomskih enot in obratov izpustili obravnavo osnutka pravilnika o varstvu pri delu s seznama svojih dolžnosti.
Ni še prav dolgo, ko sta z zaprtnega prostora popoldne spet izginila v razmaku nekaj dni dva mopeda. Spretna zmikavta sta doslej še ušla rokam pravice, lastnika pa sta se v. stiski obrnila na upravni odbor s prošnjo, da jima vsaj do neke mere povrne škodo.
UO je prav težko odločal o tej zadevi. Kolesa v kolesarnici ima naša delovna organizacija zavarovana in je torej v primerih kraje postopek lažji. Žal, danes nihče več noče »suniti« kolesa, ampak ima raje vsaj moped.
Razumljivo je, da podjetje odškodnine ne more plačali, pa čeprav sta bila mopeda zaklenjena. Da pa se takšne neljube zadeve ne bi še ponavljale, je upravni odbor sklenil, naj se kraje preprečijo z uvedbo številk za moped, ki ga lastnik pripelje shraniti.
Vendar ob tej priložnosti ne
bo odveč omeniti, da je moped vredno zavarovati. Vozilo ni poceni, marsikdaj je bilo treba stisniti, da ste prišli dov njega. Zakaj štediti sedaj pri majhni vsoti?
DVIGALU JE POSTALO ' PREVROČE
Tedaj, ko je v topilnici ogenj risal vedno višje in bolj pošastne sence po zidovih proti stropu, se je dvigalo z bremenom, ki je bilo prav nad mestom požara, nenadoma samo premaknilo in odpeljalo »na hladno«. No, zadevo so kmalu pojasnili. Ko je začela goreti instalacija, je nekje nastal stik in vklopil dvigalo. To je bilo brez dvoma srečno naključje, saj so za tem kmalu počile tračnice, nastala bi lahko še precej večja škoda.
Pa še recimo, da nismo avtomatizirani, če je dvigalo občutljivo celo na vročino!
\
VP
Kaij menite o novi analitski oceni delovnih mest v naši delovni organizaciji in kaj o oceni za vaše delovno mesto?
ODGOVARJALI
SO...
Gregorc Rafko — zaposlen v pripravi čbrata II. — analitska ocena je 'bila nujno potrebna. Pojavila ¡pa so se nasprotja —o tem ni dvoma. Analitska ocena ni .ocenila delovnih mest, tako kot bi moralo 'biti, menim da bi morali vodje služb bolje proučiti delo podrejenih, saj se po. reševanju ¡pritožb in pripomb vsiljuje misel, da se te potem niso več reševale po zahtevnosti delovnega mesta, ampak se je upoštevalo ljudi na teh delovnih mestih. Pri tem pa so spet prizadeti ljudje z nižjimi osebnimi ‘ dohodki. Brej včasih je bil na' pripravljalnih službah precejšen poudarek, po novi analitski oceni pa ugotavljamo, da so le nekatere pravilno ocenjene in ker sem sam v eni teh služb, sem pač prizadet. Imam družimo, dva otroka, zaslužim pa sam. Mislim, da ni pravilno, da je ocenjeno delovno mesto, zasedba ¡je različna, kvalifikacija posameznikov pa ¡potem ni upoštevana.
Golež Franc — monter ED v sestavljalnici posode — analitsko oceno™n to nova smo potrebovali, rešiti ¡pa bi morali vprašanje višjih osehnih dohodkov nasploh. Obetal sem si več.
Kolarič Karel — mešalec emajlnih surovin v topilnici. Menim, da nove analitske ocene ¡niso popolnoma pravilne. Ne upoštevajo vseh faktorjev, saj so na primer delovna mesta, kjer niso slabi delovni ¡pogoji, tudi ne zahtevajo umskega dela, niti posebnega napora, pa so bolje ocenjena, kot npr. moje delovno mesto. Delo je zelo naporno, res je da nisem slab, pogoji pa so vseeno škodljivi za zdravje in za zaščito je premalo poskrbljeno. Dolgo že govorimo za ustrezne-maske, sedanje namreč ine ustrezajo in prehitro niso več uporabne.
Drago Cvek — oblikovalec za manj zahtevna dela v predelovalnici kovin. Nova analitska ocena ni prav ocenila strokovnosti, člat ni komisije niso mogli soditi a zahtevnosti vseh delovnih mest. Ocena za moje delovno mesto sploh ne ustreza, tiudi po popravku menimo vsi, da ni tudi popravljena ocena pravilna.
Čuden Štefka — dela pri preizkusu radiatorjev v radiator-skem oddelku. Nova analitska ocena nas je razočarala. Vem, da je 'bila potrebna, toda premalo so se osebni dohodki dejansko dvig-
-----------------------¿tuaj/Ucu
RAŠALI SMO... —
nili. Upoštevati ¡bi morali, da delamo na naših delovnih mestih z rokami v vodi in radiatorje same nalagamo. Poleg tega pa nimamo dela normiranega in smo plačane le od opravljene ure.
Ervin Oplotnik — upravljač hidravličnih naprav. Analitska ocena ni bila potrebna, osebne dohodke bi lahko popravili drugače, odpravili le največja nesorazmerja ¡in izgubili manj časa. Ocena za moje delovno mesto, ni bila pravilna, ocenjeno je namreč kot nekvalificirano, čeprav opravljamo stiskalnice in črpalke in smo v popoldanski in nočni izmeni samostojni, razen če so večje okvare] Vodja je^le dopold-
ne. Na oceno smo dali pripombo, odgovora še ne vemo.
Petrič Ivan — upravljač v oddelku odpreskov na 250-to,riški stiskalnici. Analitska ocena ni pravilna, mislim, da ni pravih sorazmerij in so preveliki razponi med oceno za vodilne ljudi in delavce. Za naše delo ne upošteva ocena ropota, prahu in plina na delovnem mestu. Tudi moje delovno mesto ni pravilno ocenjeno, delo je nevarno, naporno :in umazano, od vseh v skupini in se z oceno nihče ne strinja. Pritožili smo se, odgovora pa še nismo ¡dobili.
Kakšen zaključek lahko nare-
dimo po teh nekaj izmenjanih besedah?
Ali ije res z novo analitsko oceno splošno nezadovoljstvo?
Je res toliko nesorazmerij?
Menimo, da ne! *
Namen analitske ocene je bil vendar točno oceniti delovna mesta in odpraviti nesorazmerja, pri čemer je nova analitska ocena še bolj upoštevala vpliv delovnih ¡pogojev na delo na delovnem mestu.
Napak je bilo torej pričakovati, da bo ta ocena prinesla bistveno zvišanje osebnih dohodkov, analitska ocena je le osnova za pravilno vrednotenje posameznih delovnih mest.
Na beograjskem sejmu je bilo posvetovanje s projektanti in izvajalci centralnih kurjav
V	okviru Beograjskega sejma tehnike je naše podjetje v sodelovanj u-ZTZvozno-uvoznim podjetjem Tehnopromet iz Beograda in Institutom Emajl pripravilo- strokovni posvet s projektanti in izvajalci centralnih kurjav na področju Srbije. Trgovska hiša Tehnopromet opravlja prodajo naših toplotnih naprav v Srbiji. Institut Emajl pa je prispeval strokovnjaka za ogrevalne naprave, ki je vodil razgovor z udeleženci posveta, v
To posvetovanje je bilo že četrto v vrsti takih posvetovanj. Prvi dve posvetovanji sta bili v našem podjetju, tretje — za projektante in izvajalce v Beogradu — pa pri firmi Tehnopromet. Po oceni odgovornih v prodaji se vpliv teh posvetovanj že ugodno odraža v zanimanju za naše toplotne naprave, predvsem kotle. S tem pa je namen teh posvetovanj tudi že dosežen.
V	razgovoru s projektanti in izvajalci se je izkazalo, da mnogi niso poznali našega proizvodnega programa na področju toplotnih naprav, še manj pa tehničnih lastnosti naših izdelkov. Postalo je očitno, da tiskan propagandni material nikakor ne more tako približati nekega izdelka projektantu, in koristniku, kot lahko to stori neposreden kontakt v razgovoru. V razgovoru imata projektant in izvajalec možnost izvedeti o izdelku vse tisto, zaradi česar sta do njega morda še nezaupljiva ali pa negotova v izbiri, z ozirom na zahtevano zmogljivost ogrevalnega sistema. Za njiju je najvažnejše spoznanje, da bo kotel npr. izpolnil to, kar se od njega pričakuje kot od najvažnejšega člena v verigi sistema za. ogrevanje.
Posvetovanja, o katerem pišem, se je udeležilo 20 projektantov in izvajalcev sislemov za ogrevanje. Predstavili smo jim trika radiatorje in radiatorje nove oblike, usklajene z JUS standardom ter vse naše vrste kotlov. Največji je bil interes za naše kotle CC-12, kar je tudi razumljivo, saj je to naš najmlajši izdelek s tega področja in zato še najmanj znan. Dobili smo nekaj sugestij za razne iz-
boljšave. Te sugestije so nam bile dane že na prejšnjih posvetih, zato smo lahko udeležence posveta informirali, da smo k realizaciji izboljšav že pristopili. Po posvetu so si udeleženci ogledali eksponate toplotnih naprav. Vtisi, ki so ga naredile te razstavljene naprave, so bili ugodni in lahko pričakujemo tudi s tega posvetovanja in razstave zadovoljiv odmev.	-ik
Beogradu
jubilejnem Sejmu tehnike (Foto BS)
c ^uijphea-------------------—^—
.%• *
Kaj pripravimo otroku, ko odhaja na letovanje
Saj deklico verjetno malo bode v nožiče, vendar je to sila imenitno, saj mora doma vse 'leto paziti na bele nogavičke in lepe
čeveljčke
Zdrava obutev je nujna
Kanec šolskega leta je blizu, otroci vedno več govore o težko pričakovanih počitnicah. Organizatorji letovanj imajo polne roke dela ob pripravah, .starši pa >si belimo glave, kaj vse pripraviti otroku zaf letovanje.
Obvelja naj predvsem: ne preveč prtljage! Stvari, ki jih otroku položimo v kovček, naj bodo vse označene, naj ne bodo nove in sklenimo vnaprej: nič hudega ne Ibo, če bo po vrnitvi manjkal kakšen robček ali bo nogavička brez para. Otrok naj ima seboj oblačila, ki jih rad nosi in se v njih dobro počuti, za dečke in deklice so za letovanje priporočljive platnene hlače (če jih kupite pod nazivom kavbojke ali farmerke ali navadne dolge hlače je prav vseeno). Dobro (jih lahko operete, otroci jih vsi zelo radi nosijo.
Perila naj bo v kovčku dovolj.
Napak je predvidevati, da bo ves čas letovanja lepo vreme in bodo otroci na morju le v kopalkah.
Ne pozabite piidžamic!
Otroci naj imajo s seboj ene čevlje, ki bodo prenesli tudi malo mokrote in blata, opanke ali »¡japonke« lin ¡niuijno copatke. To pa je tudi dovolj — copat za v vodo ali sandal za na sprehod -ne rabijo.
Nujno je, da damo »popotniku« seboj pulover in še toplo jopico, poleg lahkih majic ali bluzic. S .tem se bo znal obvarovati tudi burje. Zelo praktična je trenerka,
ker lahko zavoljo nje pustimo doma precej drugega.
Otrok mora imeti seboj vse toaletne potrebščine od zobne ščetke in paste ter kozarčka, mila, glavnika in kakšne kreme. Na pat ne isme brez manjše zaloge robčkov, poleg brisač pa naj ima seboj še dve zarobljeni krpi za brisanje nog. -Vsekakor naj ima v kovčku tudi nekaj dopisnic z že napisanim naslovom staršev in pisalo.
Otrok bo napoti lačen. Pripravimo mu seboj manjše obložene kruhke, zavijmo vsakega zase in priložimoL_k vsakemu še papirnat prtič. Tako ne bo nepotrebnega drobljenja kruha in iskanja robčka, ki pa .ni namenjen brisanju mastnih rok. Vsekakor pa malica ne sme vzbujati žeje^ Pazite prh izbini!
Ne pozabite priložiti potrjene zdravstvene 'izkaznice!
Na priljubljene igrače Vin kopalke pa se bodo otroci spomnili sami.	-ao- •
DVA NOVA STOLPICA?
Centralni delavski svet je odobril gradnjo dveh stolpičev na Hudinji, ki naj bi jih zgradilo podjetje Obnova. Sredstva za ti dve stanovanjski stavbi bi prispevalo podjetje in enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami še v letošnjem in delno v prvi četrtini prihodnjega leta.
>
Tudi otroška obutev je imela pečat mode, poleg tega pa otroci nosijo skoraj skozi yse leto elastične nogavice, najprej žabice, potem dokolenke in kratke nogavičke. Matere se sicer -veselimo, ker teh nogavic ni potrebno toliko krpati, otroška noga pa nikakor ni primerno obuta.
Izkoristimo zatorej tople poletne dneve in pustimo otroke
bose. Nič slabega ni, če takle malček osmih let teka okoli bosnog in seveda strašno umazan, to sodi k poletju in njegovim letom. Tako si bo preko poletja odpočil noge, utrdil kožo, ki je razvajena in. občutljiva od sintetičnih nogavic, utrdil se bo tudi šam in če bo kdaj stopil tudi na črepinjo ali v koprive, ne bo nič hucTega.
Eva
Bonton zahteva, da se predstavimo. Posebno prvič, ko se spoznamo. Torej — opravimo to dolžnost, ki se sicer zahteva, vendar se vedno dosledno ne opravlja oziroma ne izvršuje. Lepo pa je, da vemo, s kom imamo opraviti, ne? Odkritost je lepa čednost! Torej, ime mi je Spila. Lahko bi bila Špela, je bolj običajno, pa zakaj ne bi bila Spila? To spominja na klobase, ne? Torej, da vam povem, kakšna sem. Rada govorim. To je moja, verjetno edina, dobra lastnost. Vsaj tukaj naj bi bila. Veste, na uho vam povem, da ni to lastnost le žensk, kot je splošno znano, kar pa razširjajo moški. Kar poslušajte enkrat može, pa tako, da ne bodo vedeli, da jih kdo posluša. Kako govoričenje je to! Toda, nočem jih obirati. Rade jih pa le imamo, ne?
Torej bi rada malo poklepetala Z vsemi, ki bodo hoteli brati moje vrstice. Ja, v našem Emajlircu je veliko strokovnih poročil, raznih obvestil s sestankov, sej ‘itd., itd. Toda za rekreacijo duha je dobro tudi kaj drugega brati. Ve-
ste, včasih moram prav dobro misliti, da kaj razumem iz tistega, kar piše. Zame je preveč komplicirano napisano. Sem pa najbrž preveč preprosta in nimam nobene diplome, razen iz govorenja. Le dodelil mi je ni nihče.
In kaj naj vam za prvič povem. Povedati bi bilo veliko, ampak tukaj oziroma ne samo tukaj, povsod pri nas, se ne sme nič kaj preveč govoriti, saj veste, včasih imajo celo gole stene ušesa; In morda bi se tudi v dandanašnjih časih zgodilo, kot se je pripetilo brivcu carja, ki jgrimel kozja ušesa. In koliko ljudi jih danes ima? Namreč kozja ušesa, cesarjev tako ni več, le o nekih faraonih se sliši.
Tako lepo vreme'je. Če greste morda preko dvorišča, ki veže upravno poslopje in obrat, boste lahko videli, kako tri mlade ženske razlagajo iz visokih tovornjakov, dopreske — mislim, da bi se tako reklo, pač reči, ki jih bomo pri nas ali emajlirali ali pocinkali. To ne vem. Vem pa to, da mi je kar. težko, ko gledam, kako
štirje moški, krepki možje srednjih let stoje in gledajo vsa tri mlada dekleta ob strani, kadijo in verjetno ugotavljajo, kako stoje obline pri tako težaškem delu. Hudo mi je, ker oni nimajo dela. In žene in dekleta? Delajo in jim je nerodno, da imajo tako natančne gledalce in-kritike. To ni lepo! Za ženske menda ne, za moške pa ...
Gotovo ste že šli skozi emajlir-nico? Sigurno. Ste že videli razna dekleta oziroma žene, ne vem kaj so, ker prstan se tako ali tako lahko kupi, in ste videli, kako bujne lase imajo nekatere. In kako košate, in »natompirane« so. In oči? Čudovito. Mislim, da bi bili baročni slikarji srečni, če bi bila možnost, da bi lahko kdaj prišli v naše obrate, posebno emajlirnico in naslikali bi naše čudovite slike. In kako jim gre kaj-pri delu, to mene zanima? Jaz ne morem delati, če imam lase čisto malo nad oči. Ja, ja, to je moda. In sploh, današnja moda, je pa res od groma. Ste videli, kakšna krila so moderna? Kratka, nad koleni. Pa ste opa-
zili, v da nosijo tiste ženske, ki imajo grda kolena •oziroma noge, krila po modi, tista pa, ki bi lahko take nosila, pa normalne, ni-ste?Kar glejte mplo okoli sebe, veliko zanimivega se vidi. In lase? Pa boste rekli, da preveč govorim o modi. Šem pač ženska! Toda, samo o Bitlcih še povem,. Ja, Bitlci, to so bili kampeljci, moderni in še kolajno so dobili od angleške kraljice za svoje brenkanje! in jeh, jeh ... kot da bi se krepko borili. Saj zato pa so na Angleškem vračal,i generali kolajne, ker niso kajpak se hoteli mešati v njihove vrste. Kakšna sramota? Toda, za koga? In poglejte pri nas? Same bitlce se vidi, čudno je le, da jih je veliko med ženskami. In čisto nič čudno se mi ne bi zdelo, ko bi tisti neprijavljeni »frizerji« posegli tudi med ženske vrste, ne glede na »nežni spol«.
Dosti za danes, saj veste, delati je tudi treba, ne le obirati, kritizirati itd., itd. Sejemo tako veliko, le zraste ...
Vas lepo pozdritvlja
Spila
Program za dvajsetletnico n Ljudske tehnike v Celju
---------------¿¡natficu
Nastop
KEGLJAČEV EMO
Občinski svet Ljudske 'tehnike v Celju je na zadnji razširjeni seji poleg -ostalega razpravljal tudi o proslavljanju dvajsetletnice Ljudske tehnike. Praznovanje je zamišljeno kat »teden prikaza« dejavnosti Ljudske tehnike v Celju. Za zaključek te manifestacije pa bodo Sklicali tudi redno občinsko 'konferenco Ljudske tehnike.
Osrednja prireditev naj.bi b.ila razstava, ki bi se delila ipo dejavnostih foto, tehnični'-izdelki — prototipi, m-oSe-larstvo, astronavtika -itd. K sodelovanju na razstavi bodo povabili tudi vse š-ole, ker želiig-o prikazati tudi napredek pri tehnični vzgoji v šol-i in izven nje.
Tri leta že aktivno deluje pri društvu LT »EMO« tudi krožek podvodnih dejavnosti. Kljub temu, da je ta dejavnost marsikateremu pri nas še nepoznana, smo pritegnili precej članov, ki z zanimanjem in entuziazmom po svojih močeh prispevajo k razvoju te, do nedavna tako nerazvite in nepoznane dejavnosti.
O začetnih težavah in o tem, koliko truda je bilo treba, da je krožek zaživel in uspel, ne bi
Pred uspešnim lovom
(Foto LT)
govoril. Rajši bom navedel in seznanil naše ljudi z lepotami in doživetji v podvodnem svetu.
V poletnem času nas privlačijo reke in morja, v katerih si nabiramo nove sile in osveže-nja za nadaljnje delo. Ne znamo pa izkoristiti vseh njihovih
Poleg razstave bo organiziranih tudi več predavanj in raznih tekmovanj. —
Za vse -predvidene akcije, kakor tudi za posamezne dele raz-stave, so dol-o-čili posamezne organizacije, iki bodo tako prispevale ik skupnemu programu. Vser stroške prireditve ob obletnici ¡krijejo osnovne organj-zaciije. Predvideni program proslavljanja dvajsetletnice Ljudske tehnike v celjski -oibči-ni -je zahteven in pester.
Redno delo naj ob tej pr-ilož-. no-sti dolbi tudi jubilej-no obeležje. Z- -delom LT naj se tako seznani tudi ši-rša javnost.
privlačnosti, ki so povprečnemu kopalcu skrite. Naš krožek omogoča, da spoznavamo življenje živali in rastlin pod vodo, ki v svojem bujnem okolju delujejo tako, da potapljača vedno znova privlačijo v ta svet. Vendar naš krožek ni samo rekreacijskega značaja, ampak ima v svojem programu tudi razna dela pod vodo. Na primer podvodna raziskovanja, podvodna snemanja, iskanje izgubljenih predmetov, reševanje, gradbena dela in podobno. Pripominjam, da je naš krožek edini v širšem celjskem okolišu te vrste, zato je njegov ob-- stoj razveseljiv in pomemben, saj lahko naši člani ob vsakem času opravijo razne naloge.
Do včeraj navadni plavalec, ki je videl v vodi skritega sovražnika, — danes člarf našega krožka s pomočjo izurjenih potapljačev — vidi vodo, vse njene privlačnosti in nevarnosti. Ne mislim trditi, da za člana našega krožka voda ni več nevarna, ampak se v naši sredini izuri v spoznavanju in obrambi.
Naš krožek se ukvarja tudi z akvaristiko, kar dokazujeta okrasna akvarija na stopnišču in v sprejemnici glavnega direktorja, da o zasebnih akvarijih članov našega krožka sploh ne govorimo. S svojimi izkušnjami smo v stanju izdelati kompletne akvarije z vso opremo po naročilu z vsemi navodili glede vzdrževanja in uporabe le-teh.
Naš krožek je organiziral že dve akciji potapljanja v morju, ki sta nam obogatili izkušnje in dopolnili naše razvojno znanje. Akcij se je udeležilo do sedaj 35 naših članov.
Kegljači so že dobili razpis tekmovanja, ki bo na keglijšču Ingrad, Celje in Partizan, Kovinar Štore v Štorah.
Na ke-lgijšču Ingrad bo vsaka ekipa nastopila dvakrat (nastopa sta vezana) in v Štorah enkrat. Vsako ekifto sestavlja šest tekmovalcev, ki bodo odigrali v enem nastopu po šest setov v vsakem -setu bo imel posamezen tekmovalec šest lučajev.
.Skupni seštevek podrtih kegljev v vseh treh nastopih odloča pri plasmaju. V primeru enakega števila podrtih kegljev je boljša tista ekipa, ki ima manj' praznih metov. Na kegljišču INGRAD vsa ekipa odigra na eni stezi po tri sete, a v Štorah po dva. Tekmovanje -se bo odvijalo po pravilniku Kegljaške zveze Jugoslavije.
Esipa EMO bo nastopila v nalednji postavi:
Prva akcija »Argonavt« je bila organizirana v Piranu in vzdolž obale Istre do Limskega zaliva. Prvič smo se spustili v večje globine s pomočjo doma izdelane zračne tlačilke. Dihanje z njo je marsikomu povzročalo večje težave, vendar so z vztrajnim potapljanjem udeleženci spoznali tehniko takega dihanja in izenačevanja pritiska. Tedanje piransko podvodno društvo nam je omogočilo potapljanje v večje globine, do 24 m s pomočjo akvalung, to je avtonomnih dihalnih aparatov.
Akcija »PUNAT« na otoku Krku je bila druga. Njen smisel je bil urjenje članov v podvodnem ribolovu in priučeva-nje novincev potapljanju s pomočjo zračne črpalke. Z ribiškimi čolni smo zjutraj odhajali na, morje, kjer smo se urili v zgoraj omenjenih disciplinah. Zvečer smo se vračali trudni, toda zadovoljni z dnevnim ulovom rib, med katerimi so bile tudi hobotnice.
Tretja akcija je v programu za letos. Namen te akcije je urjenje v novi disciplini podvodne dejavnosti, to je podvodnem snemanju. Člani našega krožka» izdelujejo med drugim ohišje za filmsko kamero, s katero nameravamo posneti letos nekaj filmov pod vodo, ki si jih bodo člani kolektiva lahko ogledali in se tako podrobneje seznanili z našo dejavnostjo. Ohišje kamere bo med drugim tudi na razstavi dejavnosti LT.
Upam, da sem s tem delno seznanil člane kolektiva z delom in življenjem krožka podvodnih dejavnosti.
• Anton Krebs
Vanovšek, Lešek, Čater, Cokan. Tkalčič, Cestnik.
Naši_ ekipi pa želimo mnogo športnega 'uspeha in seveda tudi srečne roke pri podiranju ¡kegljev.
Na občinskem sindikalnem tekmovanju v Kegljanju je premočno zmagala ekipa Železarne iz štor. Preseneča nas plasman (naše ekipe, katera je dosegla k enega nastopa 14. mesto, ker srno -n-a-vajeni, da naši kegljači dosegajo vidna in vodilna mesta.
REKREATIVNI
ROKOMET
V sklopu Jugoslovanskih športnih iger se bo v prihodnjih dneh pričelo -tekmovanje v .jnalem rokometu.
Za to tekmovanje, ki ga je razpisala Občinska šipo-rtna zve-za Celje so se prijavile skoraj v-se sindikalne ipo-družnice, tako, da bo tekmo-vanje v malem rokometu -res masovno.
Med pcijaviljenimi ekipami je tudi naša mila-diinsfca^ ek-i-pa, ki je me-d kvalitetnejšimi, saj je v čast praznika dela 1. maja dosegla v močni konkurenci i.n v organizaciji mladinskega aktiva Železarne v Štorah brez poraza 1. mesto; ‘kar je nedvomno -dokaz, da bodo -naši fantje igralrviiidno vlogo in marsikateremu zagrenili sanje o zmagi nad EMO.
Prav pa je, da našim mladim fantom zaže-l-imo v borbah polno uspeha ¡in seveda srečne roke pri obrambi svojih, -kak-or tudi pri polnjenju mreže nasprotnih v-rat.
STRELCI TEMPA NAJBOLJŠI V CELJU
Predzadnjo nedeljo v maju je bilo na strelišču Tempa medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tega tekmovanja se je udeležilo sedem najboljših ekip. Prvo mesto je dosegla naša ekipa s 648 krogi, drugo mesto ekipa LIP Konjice s 622 krogi, tretje mesto pa ekipa iz Rogaške Slatine s 616 krogi-
Med najboljšimi posamezniki so bili spet strelci Tempa. Prvi je bil Štrajher Jože s 168 krogi pred Vanošek Vikijem (Tempo) in Dečman Vilijem (Železarna Štore).
Dopisujte v svoj list
PELO KROŽKA PODVODNIH DEJAVNOSTI
Uspeh ni izostal
EMO : ŽELEZARNA (0:2) 2:2
V	V. kolu sta se srečali v derbi tekmi moštvi ŽELEZARNE in EMO. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
EMO: Gorjup, Kovačič I., Kovačič II., Lebič, Coklič, Korošak, Šrot, Florjane, Ekselenski,* Demirovič, Zec.
* ŽELEZARNA:	Belak, Grač-
ner, Baugantner, Golob, Gajšek, Kavka, Škoberne, Planinšek, Šlatao, Hiti.
Tekma se je pričela nervozno in z medsebojnim otipavanjem moči. Ekipa EMO je po nekaj minutah prevzela igro v svojo premoč ter prisilila nasprotnika v popolnoma fobrambno igro.
Celoten napad EMO na čelu z Florjancem je pričel pravo kanonado strelov na vrata Belaka, toda žoga ni in ni hotela zadeti v črno. V približno 15 min. stalnih napadov in strelov proti vratom ŽELEZARNE je nasprotnik počasi toda sigurno prihajal do proti napadov, kar jim je na račun nesigurne intervencije ožje obrambe EMO uspelo. Vodstvo z 1:0! Vodstvo ŽELEZARNE ni zmedlo ekipe EMO in je ista nadaljevala s svojimi napadi. Le neodločnosti napadalcev EMO in ostre ter na momente grobe igre obrambe ŽELEZARNE gre zahvala, da ni prišlo do spremembe rezultata. To, kar ni uspelo ekipi EMO je uspelo gostom, ki so spet zaradi nesigurne intervencije obrambe EMO dosegli še svoj drugi gol in s tem rezultat prvega polčasa.
V	drugem delu igre je tekma valovila iz polja v polje enega in drugega moštva. Ekipa EMO se je zavedala, da mora igrati na vse ali nič in tt> ji je prineslo zasluženo zmanjšanje rezultata. Na podajo Florjanca je levo krilo Zec z lepim strelom premagal vratarja gostov Belaka, ki tega strela ni mogel obraniti.
Zmanjšanje rezultata je bila prava, vzpodbuda za igralce EMO, da rezultat izenačijo. Ne dolgo za prvim golom je prišlo do večje gneče pred vrati ŽELEZARNE, kar je izkoristil najboljši igralec EMO Lebič in prisebno potisnil žogo pod nesi-gumim vratarjem Belakom v mrežo ter dosegel s tem končni rezultat tekme.	. \
Po tem golu je bil vtis, da sta se moštvi sprijaznili z rezultatom ter se v glavnem osredotočili na obrambo svojih golov. Rezultat ustreza poteku dogodkov na igrišču in je realen, če-
prav bi lahko ekipa EMO z nekaj sreče tudi zmagala.
Tekmo je dobro vodil republiški sodnik Bukovac.
Ostali rezultati:
Libela : Zlatarna 1:3, Klima : UNZ 3:1, Ključavničar : Cestno podjetje 0:2, Tkanina : Libela 4:1, LIK Savinja : Kovinotehna 1:2, EMO : Ključavničar 9:1, Cestno podjetje : Klima 0:7, Mera : Prosveta 1:1, Libela : IFA 2:5, Kovinotehna : UNZ 7:0, Železarna : LIK Savinja 7:1, Zlatarna : Tkanina 2:4.
VII. kolo:
Tkanina : Cestno -podjetje 6:1, LIK Savinja : Ključavničar 4:0, Klima : Merx 2:1, UNZ : Železarna 0:3, IFA : Zlatarna 0:2, Prosveta : Kovinotehna ??, EMO : Libela 6:0.
Iz gornjih rezultatov je očitno, da nekatere ekipe zelo izstopajo, saj dosegajo zelo visoke rezultate.
Dodajamo, da tekmovanje v redu poteka in iz tega sklepamo, da je sindikalno nogometno tekmovanje doseglo zaželen cilj, da se deloven človek izven podjetij rekreira in, da mu je do športa nasploh.
EMQ-NEODLOČENO 1:1
(#:«)
V VIII. kolu so bili doseženi tile rezultati:
Cestno podjetje : MERX 1:1
Kovinotehna : Klima	3:0
Železarna : Prosveta	6:0
Ključavničar : UNZ	3:1
Libela : LIK Savinja	1:1
Tkanina : IFA ,	4:2
protest IFE bo po vsej verjetnosti rešen v njihovo korist EMO : Zlatarna	1:1
Ekipa EMO je tokrat nastopila v okrnjeni-postavi, saj nista nastopila dva ključna igralca. Lebič je bil upravičeno odsoten a Demirovič je bil težje poško-,. dovan. Graje vredna pa je odsotnost Cokliča, kateri se enostavno kljub zagotovilu ni javil v slačilnici Olimpa.
Kljub vsem omenjenim vzrokom pa bi ekipa EMO morala premagati tehnično mnogo slabšega nasprotnika.
V	prvih minutah igre je kazalo, da bo nasprotnik precej visoko premagan, toda streli napadalcev EMO niso hoteli v črno, to je v gol. Mirno lahko trT dimo, da bijvsaj z malo sreče lahko ekipa EMO šla mirno na odmor, toda zgodilo se je tisto, kar ni nihče pričakoval po dogodkih na igrišču, da bo v polčasu rezultat neodločen 0:0.
V	drugem delu igre je ekipa EMO zopet jurišala na nasprotna vrata, toda žoga zopet ni in m hotela v mrežo. Bolj, ko se je- igra bližala koncu tekme se je moštvo Zlatarne le odločilo za bolj ofenzivno igro ter s tem zmedlo obrambo EMO ter doseglo iz nenavadne situacije in z igračkanjem med igralcema Gorjupom in - Kovačičem II vodstvo 1:0.
Do zaključka tekme je bilo le še pet minut torej zelo malo, da bi se doseglo kaj več kot izenačenje rezultata na 1:1. Edini gol je dosegel igralec na levem krilu Zec.
Po prikazani igri bi morala zmagati ekipa EMO, toda šport je mnogokrat muhast in tudi tokrat je bila žoga okrogla in ni ubogala napadalcev EMO.
Čestitati pa je potrebno ekipi Zlatarne, ki se je v 60 minutah srčno borila in jim lahko mirno čestitamo na uspehu. S tem neodločenim rezultatom po vsej verjetnosti ekipa EMO ne bo dosegla kaj več od dragega mesta, kar pa na koncu koncev tudi ni neuspeh.
Dodali bi še, da bi prišlo zaradi slabega sojenja do inču denta, toda le fair igri nekaterih igravcev Zlatarne in EMO gre zahvala, da se je tekma regularno končala.
OSTALE TEKME:
UNZ: Cestno podjetje 1:4 Ključavničar : Tkanina 0:3 Prosveta : Klima	4:3
V zelo dramatični igri in po vodstvu Klime 3:1 je uspelo igravcem Prosvete rezultat izenačiti na 3:3. Videz je bil, da
Pretekli teden,je bilo v Dobrni medobčinsko ekipno sindikalno - prvenstvo pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Celje. Sodelovalo je 8 sindikalnih ekip, med njimi tudi naša ekipa.
Po pričakovanju je prvo mesto zasedel celjski Ingrad pred
Na zadnjem republiškem prvenstvu sindikalnih moštev v šahu, ki je bilo v Rogaški Slatini, je sodelovala naša ekipa Pertinač Stane, Bogdanovič Zvone, Smola Feliks, Ivanič Tone, Skoberne Peter in Ahtik Jakob.
je izenačenje depremiralo igrav-ce Klime, ki jim je splahnela volja do igre, pričeli so igrati vsak zase ter z nepotrebnim preigravanjem, to pa je ustrezalo igravcem Prosvete, ki so Z ostro obrambno igro zaustavljali jalove poizkuse posameznikov Klime. Hitri proti-napadi Prosvete so bili velika nevarnost za gol nasprotnika, sttf je gol tako rekoč visel v zraku. Pravilna obrambna igra Prosvete
in hitri protinapadi				SO	prinesli	
»šolnikom«	zasluženo				zmago.	
LESTVICA: Železarna 8		7	1	0	36:6	15
EMO	8	5	3	0	31:8	13
Kovino- tehna	7	4	2	0	19:5	10
Zlatarna	7*	4	2	l	11:5	10
LIK Savinja	7	4	1.	2	15:11	9
Klima	8	4	0 .	4	17:11	8
Tkanina	8	3	2	3	16:16	8
Prosveta	7	3	1	3	19:21	7
Cestno podjetje	7	3	1	3	12:15	7
Libela	8	2	1	%	11:24	5
Merx	7	0	4	3	10:16	4
IFA	8	2	0	6	12:24	4
Ključav- ničar	8	2	0	6	6:26	4
UNZ	6	0	0	6	4:28	0
železarno iz Štor, sledijo občina. Žalec,„steklarna iz Rog. Slatine, EMO, Kotih s Konjice, UTOP Zreče ter občina Mozirje.
Letošnje tekmovanje je bilo eno najmočnejših v zadnjih letih. K temu so prispevali tudi igralci sami, saj so bile posamezne partije zelo lepe in zanimive. Presenečenje turnirja sta bili ekipi iz Konjic in Zreč, ki sta s svojo borbenostjo vzeli močnejšim ekipam kar lepo število točk in jih tako na trenutke spravili iz tira. Naša ekipa je igrala pod povprečjem Svojih moči, vendar tudi z boljšo igro ne bi mogla poseči po boljših mestih, ker-so ekipe, ki so bile pred nami še zaenkrat močnejše od nas, pa tudi čas, odmerjen za partijo, ni; povsem odgovarjal našim igralcem, predvsem Ivaniču ter Rojcu, ki so jim v dobljenih partijah padale zastavice, ker niso bili navajeni igrati na tako kratko odmerjen čas za eno partijo.
Naš nastop v Dobrni je bil hkrati tudi propagandnega značaja za vse tiste, ki so sodelovali na tem tekmovanju, saj večina prisotnih igralcev drugih ekip ter gledalcev, ki so si ogledali to zanimivo tekmovanje, ni poznala našega novega naziva podjetja, tako da smo tudi po tej plati verjetno dobro predstavili naše podjetje. Našo sindikalno podružniedso zastopali: Ivanič, Rojc, Ahtik, Škoberne, žgank in Pertinač.
ŠAH
INGRAD-ZM AGO V ALF C
s
Smajfihso
Program in termini filmov
KINO UNION:
Od 15. do 16. 6. — »ZAKONSKO ŽIVLJENJE FRANSOAZE« — francoski CS. Od 17. do 19. 6. — »SVETOVLJAN« —
jugoslovanski.
Od 20. do 23. 6. — »ATENTAT« — češki barvni CS.
Od 24. do 26. 6. — »LADJA NORCEV«
ameriški.
Od 27.	30. 6. — »DRAGI JOHN« —
švedski.
Od 1. 7. do 4. 7. — »SOVRAŽNIK DRŽAVE« — italijanski barvni CS.
Od 5. do 6. 7. »ODISEJA V TANKU« — sovjetski.
Od 7. do 11. 7. — »UMAKNI SE, DRAGA« — ameriški barvni CS.
Od 12. do 14. 7. »31 STOPINJ V SENCI« — angl.-češki CS.
Od 15. do 18. 7. — »NEVESTA V ČRNEM« — španski barvni.
KINO METROPOL:
Od 14. do 15. 6. — »DVAJSET UR«
—	madžarski.
16. 6. — »ŠTIRI KORAKE PO BREZKONČNOSTI« — romunski.
Od 17. do 20. 6. — »SKRIVNOSTNA SOSEDA« — ameriški.
Od 21. do 22. 6. — »BOLECNA IN UPANJE« - poljski.
23. 6. — »CHAPLINOV FESTIVAL«
—	ameriški — kinoteka.
Od 24. dO 26. 6. — »DEMONA« —
frOd°27kl'do 28. 6. — »SONCE V MRE-
ŽI« _ češki
29. 6. — »BAD BANON« — ameriški. 30> 6. — »KONJUH PLANINOM« —
jugoslovanski.
Od 1. 7. do 2. 7. — »DVOBOJ NA SONCU« — ameriški barvni CS.
3. 7. — »MILIJON IN POL« — mad-
yor'clci {"'Q
Od 4. do 5. 7. — »GOSPODIČNA DOKTOR« — francoski — kinoteka.
Od 6. do 7. 7. — »MORILEC NA DOPUSTU« — j ugosl.-nemški.
Od 8. do 13. 7. — »DŽINGIS KAN« — ameriški barvni CS.
Od 14. do 15. 7. »SUŽENJ Z ZLATIMI ROKAMI« — ameriški — kinoteka.
KINO LETNI:
Od 16. do 17. 6. — »NAJLEPŠA NA SVETU« — ameriški barvni CS.
Od 18. do 20. 6. — »RAZTRESENI PROFESOR« — ameriški.
Od 21. do 22. 6. — »UPOR NA LADJI BOUNTY« — ameriški barvni CS.
Od 23. do 24. 6. — »OSAMLJENI SO HRABRI« — ameriški CS.
Od 25. do 27. 6. — »GRENKA ŽETEV« — angleški barvni WW.
Od 28. do 30: 6. — »GROF MONTE CRISTO« I. del — francoski barvni CS.
Od 1. do 3. 7. — »GROF MONTE CRISTO« II. del — francoski barvni CS
Od 4. do 5. 7. — »POT OKROG SVETA« — jugoslovanski barvni.
Od 6. do 7. 7. — »OPERACIJA TEROR« — ameriški.
Od 8. do 9. 7. — »KRALJICA CHAN-TACLAIR« — španski barvni.
Od 15. do 11. 7. — »GOSPODAR HAVAJEV« — ameriški barvni CS.
Od 12. do 13. 7. — »LEV« — ameriški barvni CS.
Od 14. do 15. 7. — »PET OSTRI-ŽENK« — jugoslovanski WW.
V slučaju spremembe programa, ki bi nastala zaradi netočne dobave filmov od strani distribucij, se v naprej opravičujemo!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega očeta
ŠTEFANA GRAJŽLA
se zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem iz obrata V (orodjarna), ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in za izraze sožalja.
Anton Grajžl
ZAHVALA
Iskreno se zahvalim tovarišu direktorju ¿računovodskega sektorja, kakor tudi šefu obratnega knjigovodstva za poslovilne besede ob vstopu v pokoj.'Tovarišici Reziki pa najllepša hvala za njeno požrtvovalnost. Prav lepa hvala celotnemu sektorju računovodstva za poklonjeno mi darilo. Želim mnogo uspeha vsem mojim sodelavcem v' nadaljnem razvoju.
Vaša bivša sodelavka
Kunej Pepca
Mala
križanka
S	2	3	k	5	6		7
8						B	
a			■		B	10	
		■	a	B	13		
	■	to		(5			
16					□		
-Slavi-
VODORAVNO: L priimek direktorja sektorja prodaje in zunanje trgovine, 8. vrsta posode, ki jo izdeluje naše podjetje, 9. hrana, jestvina, 10. ploskovna mera, 11. avtomobilska oznaka za Čakovec, 13. popularni naziv za bivšega ameriškega predsednika Ajzenhauerja, 14. služi za vzor, 16. prva v vrsti, 17. radiotelevizija.
NAVPIČNO: 1. priimek sekretarja organov samoupravljanja,
2.	ljubkovno ime za očeta, 3. čebelji produkt, 4. kratica za Narodna Republika, 5. reka v Pakistanu, 6. začetnici priimka in imena dolgoletnega vodje mehanične delavnice, sedaj v pokoju, 7. priimek vodje konstrukcije za vzdrževanje, 12. kratica za združene narode, 13. kemični simbol za Iridij, 14. dva soglasnika, 15. dva samoglasnika.	-Slavi-
Pri delu so se
Škoflek Branko si je poškodoval palec desnice, Zgonc Ivan se je urezal v levo dlan, Stetole Edi se je urezal v palec desne roke, Prašnikar Ivan si je poškodoval levo nogo, Gorenjak Angelca pa je dobila poškodbo na glavi, Gaber Anton in Kukovec Fric sita si poškodovala nogi, Kramer Slavko se je urezal v desnico, Artič Miha pa se ije opekel po desnj nogi. Jurgec Slava, Korošec Jože in Piimiter Fanika so dobile težje stismine, Kobale Aha seje urezala, Šubarašev Milivoj pa si je poškodoval prst na desni roki, prav tako Kučera Zvone. Šket Ivan se je urezal, Rezar Otmar pa si je
Kadrovske
vesti
VSTOPILI SO:
Ing. Vršeč Ernest, Vrhovsek Marjan, Zupanc Stanko, Huskuka Muharem, Tratnik Franc, Suholežnik Marjan, Kovačič Anton, Kregar Anton, Osolnik Rafael, Pavlovič Mihajlo, Grom Konrad, Emurlaj Gafor, Mraz Rudi, Gaber Herman, Kolenc Peter, Stabej Jože, Joši-lov Jakob, Majer Jože, Golemac Sabin, / Kos Jože, Grošelj Julijana, Orač Eva, Štor Rozalija, Durič Marija, Pobirk Antonija, Dobnik Ana, Pohovski Julijana, Krempuš Karla, Rožencvet Berta, Zimšek Silva, Kugler Alojzija, Kovačič Anica, Meznarič Vida.
V našem kolektivu vam želimo obilo zadovoljstva in delovnih i^spehov.
IZSTOPILI SO:
Rakovnik Alojzija — sporazumno, Petek Alojzija — sporazumno, Vizjak Iva-
poškodovali:
poškodoval desno koleno. Med-labi Vinko se je opekel po levici, Tratnik Mariji je stisnilo konice prstov na levi raki, Novak Helena pa je dobila urez na levi strani Obraza, Ramšak Jožica se je urezala v ipalec leve roke, Veber Stanko se je vbodel .v koleno, Oštir Jože pa si je poškodoval prst na desnici.
NA POTI NA DELO sii je pri padcu s kolesa poškodovala koleno Ritonja Terezija.
NA POTI Z DELA DOMOV pa se je poškodoval pri padcu Belak Stanko.
na — inv. upokojena, Vabič Jožefa — upokojena, Kunej Jožefam— upokojena, Pečko Marija — sporazumno, Koželj Erika — sporazumno.
POROČILI SO SE:
Kores Jože, Godnov Sonja — Sekavčnik, Sivka Ivan, Stiplovšek Nada —■ Sivka, Ahtik Ana — Kmecl, Rečnik Marija — Rozman, Sivka Trauta — razvezana— Trafenik.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
Lešnik Izidor — sina Matjaža, Golob Anton — sina Matjaža, Klanfar Marko — hči Liljano, Bučar Milena — hči Karmen, Lah Dragica — sina Igorja, Sabadžija Duro — sina Jerneja, Pinter Marija — sina Aleksandra, Štante Matilda — hči Mojco, Dukušič Milan — sina Aleksandra, Slatinek Franc — sina Jožeta.
Vsem prisrčno čestitamo!
V MESECU JUNIJU BODO OBHAJALI 50-LETNICO:
Federnsberg Anton, ¡Hrastnik Valter, Polutnik Mirko.
Ob srečanju z Abrahamom vse najboljše!
OBVESTILO
V uredništvo »Emajlirca« prihajajo vsak dan ljudje s prošnjo, da prekličemo v ¡našem listu njihovo odločbo o dopustu, da bodo na, osnovi tega preklica lahko dobili izplačan znesek za nadomestilo za vožnje.
Prosimo, da se s temi' prošnjami obrneite k tovarišu Pavlovič Ljubomiiru na sabo št. 57 z dopustnim listkom. Preklic v »Emaj-lircu« namreč ni potreben.
OGLASI
Na željo mnogih naših bralcev borno v prihodnji številki našega lista odprli ¡posebno rubriko pod naslovom »Oglasi«. Minogi nSšd člani kolektiva prodajajo ali želijo kupiti razne predmete, zamenjati stanovanja to podobno. Sedaj so razni taki oglasi na oglasnih deskah po pbratih to drugod. Odslej tega ne bo več treba. Pošljite ali prinesite oglas na maše uredništvo to pomagali vam ib orna.
KOMU JE BIL NAKLONJEN ŽREB?
10	nagrad po 10 N- din so dobili Vedra Ružiča, Muhovec Slavko, Šalej Matilda, Jazbin-šek Drago, Kralj Mira, Iršič Danilo, Vrabič Franc, Hostnik Hedvika, Matko Anton in Kav-rič Jožica.
2	nagradi po 30 N-din je žreb naklonil Zupanc Eriki in Vovk Nadi.
Prvo nagrado 50 N-din pa bo dobila Rogelj Marija.
V uredništvo smo prejeli 122 rešitev od teh pa je bilo le 28 pravilnih. Nagrade lahko dvignete v blagajni z nalogom uredniškega odbora.
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3,700 izvodov in ga dobijo vsi ^Jani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski * tisk« Celje