BAK sEČNEGA MEHURJA Tanja Čuťer EPIDE!.fIOTOGTJA Rak seěnega nehurja predstavlja 2 % vseh malignomov. Incidenca Łega raka znaša v razvitih delíh sveta - v Evropi ĺn severni Amerikĺ 6 - 40 /100 000 preb1valcev letno. V Sloveniji se pojavlja prĺblížno ta- ko pogosto kot v drugĺh evropskih deželah. Za rakom seěnega mehurja pogosteje zboIevajo moški kot ženske, ĺn sj_cer v razmerju 3 : 1. Najveěja obolevnost je med 60. in 70. 1etom starosti. V zadnjih 1e- Łih opažamo porast obolevanja za t'em rakom prí mlajših moškÍh. vzRočM DĘ'Av!łuG Dokazan je w}Ív nekaterih dejavnikov okolja in načĺna življenja na pogostnost vznĺka raka seěnega mehurja. Dokazano je, da kadilci zboIĺjo za njĺm dvakrat pogosteje kot nekadtlci. Tudi pogosta vnet- ja ín kaĺmi seěnega mehurja zveěajo možnost za nastanek tega' raka. Aronat'ski aminí, kĺ so bĺ1ĺ vse do nedavnega sestavina raznih barvil za tekstÍl Ín usnje, poveěujejo možnost, obolevanja za rakom seěne- ga mehurja, prav tako pa tudÍ nekatera zdravíla (cĺtostatik ciklo- fosfamĺd, anaIgetik ťenacetin). Tudí predhodno obsevanje področja mehurja lahko deJ.uje kancerogeno. V daljnĺh deželah je paraziŁoza shistosomiaza lahko povezana s kasnejšim nastankom raka seěnega me- hurja. tílslolm:rJA TlloRJEĺ' SEČNEGA uEIIURJA Tumorje sečnega mehurja delimo na benigne in naligne. od benignih sreěamo v mehurju z1asti papĺIome, vendar pa so zelo redki. Veěína tumorjev seěnega mehurja je malígníh tumorjev - karcinomov. Karci- nom seěnega mehur.ja najpogosteje, v 90 %, vznikne ĺz orŁotopnega prehodnocelĺčnega epĺtela. Veliko__redkeje najdemo v mehurju porože- nevajoc alĺ pa żLezni karcinom. Včasĺh je karcinom' tako sIabo díťe- rencíran, da ga ne moremo opredelĺtĺ ĺn govorimo o nediferencj_ranem kaľcinomu. Sarkomĺ:in lj.mťomĺ sečnega mehurja so 1zredno redkĺ. Hi- stopatolog prĺ pregledu tkiva vedno ocenj.' tudĺ sŁopnjo malignosti _ gradus prehodnocelÍěnega karcinoma. Mag. dr. Tanja Čufer, onko1oški inštitut, Zaloška 2, 61000 Ljubljana ľĺČrľ nĺsrĺ KÄncnĺo{ov snlĺmĺ MEIłURJA Karcínoĺn seěnega mehurja lahko rasle kot pecljat - papilarn1 Łumor al1 pa.-kot diťuzna rašěa v stenĺ seěnega mehurja. V 90 ?6 je karcĺ- nom sečnega mehurja loka1izÍrana bolezén, vendár pa v 80 "ř recĺdĺ- vĺra, in üo ne 1e enkrat, ampak lahko tudi veěkrat v žÍvljenju. KLIľIČIII zNÄICr 1IJI.oRJEV sEČ!ĺrcA MExil'nJA PREISKAVE zA PoľnDIlEtI DIAGt{ozE IN zA DoIJčI1EV nAzŠrnJE{osľr OBOLENJA KlÍni.čna znaka, ki najpogosteje sprenljata karcinom sečnega mehurja, sta krvav uľÍn - heĺnat'urija ín pogoste pekoěe mĺkc1je - potakizuri-' ja. Krvav urin srečamo pri.okoli 75 % bo1nikov, pľĺ veě Ĺot, polovi- ci botnikov je t'o edina težava- Neboleěa hematurija je znak, pri ka= terem moramo pomisliti predvsem in najprej na tumor v sečítíh. Prva ĺn najpomembneJša preískava je kliníěni pregled bolníka. Nato opravĺmo laboratorijske preiskave' k1 morajo vedno vsebovati natĺv- ni pregled urína in doloěitev dušĺěnih retentov v krvi. Najpomemb- neJša pľeiskava, s katero potrdĺmo diagnozo Ín doloěiĺp stääĺ3 mr- cínoma seěnega mehurja, je palpacĺja měhurja v anesteziji, s óĺsto- skopĺjo ín multiplimi biopsijani. PrÍ dokazanem karcinomu'seěnega mehurja moľamo zaradĺ do1oěitve razšÍrjenostĺ bolezní obvezno opra- vĺti še intravenozno pie1ografijo.,- CT abdomna in rentgenog"a'n pi3uč. Na podlagi vseh teh preÍskav določiĺro razširjenost, bolezni ati táko ímenovanĺ stadij boleznĺ. Pri tem se poslužujemo T N M klasifj.kacĺ- je. Po njej opredelĺmo tumor glede na njegovo velÍkost, gIobino ín- vazĺje v sŁeno seěnega mehurja (T), morebiŁno prizadetosř bezgavk !ľ) ĺn oddaljene metastaze (M) (tabela 1. ). Na- podlagí T N M klaśi- fíkacije razdelÍmo karcínome sečnega mehurja v štirĺ stadÍje. Prĺ vsakodnevnem de1u se bo1j koŁ delitev v stadÍJe uve1javlja prak- tiěna delibev kaľcinomov seěnega mehurja v površiňskÍ kařcinom, mÍ'- šično invazivní karcÍnom, 1oká1no napředoväli kaľcinoil in met'astaŁ- ski karcÍnom. PBoGlrąsTTmľI FÁlcľoRJr RAKA sElĺreA HEIII'RJA DejavnĺĘ, kĺ bĺstveno vplivata na poŁek ĺn zdravljenje raka sečne- ga.-mehurja, st'a: velÍkost tumorja in globĺna vraščanja karcinoma v mišično sŁeno. 5-letno prežívetje bolňiłov s površinškim karcinomom sečnega mehurja je okolĺ 80 o/o, z míšiěno ĺnvazívnim karcinomom okoli \0 $, prĹ loka1no napredovalem tumorju seěnega mehurja in pri meta- stalskem karcínomu pa je nĺžje od 5 %. Prognostiěen pomen imaŁa Łu- di hisŁološkĺ t'ip ĺn gradus tumorja. Prehodnoceliční karcinom je prognostĺčno ugodnejší od poroženevajoěega ali žleznega karcinoma. V okvíru prehodnoce1íěnega karcj_noma pa je prognoza r.én boIjša, čiĺn n1žja Je stopnJa malĺgnostĺ tumorja. papirarnĺi pecljati turnorj1 so progrrostično u8odnejšÍ od nepecljátih dĺťuznĺľr. öo všen zgoraj na- šteŁih dejavnĺkov pa ni odvísna le prognoza bolezní, "mp.ř tudi na- čín zdravljenja. V zadnjĺh 1etĺh v svetu ĺn prí nas vedno bo1j prodíra spoznanje, da je rak sístemska bolezen, zato se vedno bolj uveljavlja kombÍnÍrano zdravljenje malignonov ĺn sĺcer kombinacíja loka]-ne terapíje (kirur- škega in/ali obsevalnega' zdrav1Jenja) s sistemsko. KombinÍřano zdrav- 1jenje dobiva pomembno mesto tudĺ v zdravljenju karcÍnomov seěnega mehurja. sIsTEtĺsKo zDnÁvIJENJE KAncllrcnov sEcNmA MEIIIIRJA S-ĺst'emsko zdravljenje malignonov nasp1oh obsega hormonsko teľapĺjo, zdravljenje s citostatĺki a1i kemoterapijo in ĺmunoterapíjo. Od žgo- raj našteŁih vrst sisŁemskega zdravljenjä se pri zaravrjáňju karci- noma_sečnega mehur ja danes úveljavl jäta -kemotärapi ja in-ímůnoterap1- ja. Sistemska zdravíla 1ahko aplicÍramo lokalno (v-mebur) ali pa śĺ- stemsko, in sicer z intraarterĺelno a1i z Íntravenozno aplíkacíjo cítostatíkov. INTRAvEzIIGInro ZDRAVLIENJE KÁncINcI.{A sEČNrea MExttJRJA Tntravezikalno terapĺJo _uporabljamo prĺ zdravljenju površinskega karcinoma seěnega mehurja. Uporabljańo kemoteräpeřbíi