Leto LXIX
Stev. 181 a
H LJubljani, v nedeljo, 3. avgusta 1941-XIX *>««<«» p«*«<"»•»ootovtm Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno .^^HHH^^.	A gg^Mg^ .^^flHHM^. Abbonamentl: Mete
12 z« inozem- ^^T^b	^KET ^	^^ 12 Ur.i Estero. me-
stati ^^ m m	■■ /%/ ■
inozemstvo 50 Lir. ^ Hf H	JHf IH ^^ M | ^Hf «	C C. Pj Lubiana
rač. Ljubljana ^	M _ B t^B	^	J) >0.650 per gli abbo-
10.650 z. naročnino ^^^^ flHfai^P ^^^^	^f	»»"enti:	pet
in 10.349 za inierat«.	1* Inserzionl.
Podružnica:	Izhaja vsak dan ljatra| razan ponedeljka la dneva po prazniku. Filiala! i,.
Novo me*t0-	o Uredništvo I. .prava. Kopitarjeva 6, L|ubl|ana. g N°V°
Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega ln tujega	= Redazione, Ammlnlstrazlonci Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 Concesslonarla esclnsfva per la pubblielti di provenienza italiana
izvora: Unione Pnbbliciti Italiana S. A- Milano.	I Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
stvo 20 Lir — ne«
•• 20 Lir«, Edkiona
Velika bilka južno od Kijeva
Obsežni nemški letalski napadi ob gornji Volgi in v južni Ukrajini
Berlin, 2. avgusta, lp. Nemške čete so dne 31. julija uničile sovjetske obkoljene oddelke in sicer na ozemlju, ki leži južno od Smolen-ska. Tako so se končali dolgi krvavi boji. V teh dneh se je obkoljevanje sovjetskih oddelkov na vseh odsekih nadaljevalo. Ruska vojska si je povsod iskala možnosti prodora, toda povsod so bili sovražni poskusi hitro zatrti. Neštevilni
pos
topovi nemških baterij nadaljujejo neprestano
?pre-
bombe največjih vrst na sovjetske kolone, ki
. .	srij i ...
s svojim streljanjem. Nemška letala pa nepretrgano nadaljujejo s svojimi poleti in mečejo
se umikajo. Nemški prednji oddelki si z drznimi napadi odpirajo pot, ali pa pripravljajo prodore za nemškp pehoto.
Bojišče je polno mrličev, na vse s>trani leže razbiti tanki, po cestah pa se valijo ogromne kolone topov. Poleg desettisočev svojih vojakov so sovjetske čete izgubile še 265 topov vseh vrst. Na Estonskem so sovjetske kolone bile
vržene še bolj proti severu. Vsi poskusi, da bi se nemško prodiranje zavrlo, so bili zaman. Sovjeti so vrgli v boj svoje letalstvo, da bi 'nirelo napade pehote, .toda tudi to ni bilo stno.
Nemško letalstvo je dne 21. julija uničilo 40 velikih tankov, 274 motornih vozil, dva oklepna vlaka, dva vlaka s strelivom, tovorni vlak, tri lokomotive, tri protiletalske baterije in tri protiletalske topove. Prav tako so letala poškodovala in razdejala mnogo vojaških naprav.
Velika zmeda v Sibiriji
Tokio, 2. avgusta, mg. Uradnik japonskega veleposlaništva v Moskvi se je vrnil v domovino in je izjavil časnikarjem, da vlada v vsej Sibiriji silna zmeda in popolen nered zaradi tega, ker je bilo na tisoče beguncev in ogromno število sovjetskih vladnih uradov prisiljenih zbežeti v Sibirijo. En del teh beguncev in uradov mora pribežati do Vladivostoka. Zmeda na železnici čez Sibirijo pa je izredna in vlaki ne vozijo več po nobenem voznem redu. Prav mnogo pa je med temi vlaki tudi vojaških transportov, kajti Sovjeti vozijo svojo vojsko na jug in na vzhod.
Sicer pa se sovjetske oblasti trudijo, da bi prebivalstvo pridobile za četniško vojskovanje. Sovjetska vlada pa se kar naprej seli iz Moskve. Sicer pa sovjetska vlada strogo ukazuje, da morajo Rusi vse uničiti, preden se umaknejo, da ne bi sovražnik dobil ničesar v svoje roke. Beguncev z zahodnega bojišča pa ne odvažajo skozi Moskvo, da ne bi povečevali nereda v mestu. Sovjetsko vojno poslaništvo ima sedaj v Moskvi samo še 25 uradnikov.
Nemške čete prodrle 1000 km globoko
Berlin, 2. avguste, lp. Nemške čete so prodrle na ruskem ozemlju nad 1000 km globoko. Ko omenjajo to številko pišejo berlinski listi, da se je to prodiran je doseglo ob stalnem bojevanju. Nemške in zavezniške čete so zasedle ozemlje, ki je tako veliko, kakor Nemčija. Če bi se zgodilo nasprotno, piše »Volkischer Beo-bachter<, bi Rusi danes bili v Kasselu in onstran Ilannovra. Imena zasedenih krajev v Rusiji so bolj neznana, vendar pa je uspeh bojev na vzhodu izredno pomemben in je prav tolikšen, kakor je bil lansko leto na zahodnem bojišču in letos na Balkanu.
podpi koristno.
Prodiranje madžarskih čet v Ukrajino
Madžarski glavni stan, 2. avgusta, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da madžarske čete prodirajo naprej v Ukrajino. Ker je maršal Budjenij izčrpal svoje rezerve, je moral dati ukaz za umik, divizijam po, ki krijejo umik, je ukazal, da naj se bojujejo do zadnjega moža.
Sovražnik je skušal na drugo stran Dnjepra rešiti svoje težko topništvo, toda to se mu ni posrečilo. Madžari so zaplenili mnogo
| težkega topništva. Velike sovjetske sile so bile . obkoljene v pokrajini med Vinico in Circasa-join. Bilka za Ukrajino je stopila v svojo odločilno dobo.
flemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 2. avgusta, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V Ukrajini so hitre nemške kolone prodrle globoko v umikalne premike sovražnika. 250 km južno od Kijeva je v teku druga velika uničevalna bitka.
Vzhodno od Smolenska obkrožene sovjetske divizije so bile še bol) stisnjene.
Bojna letala so ponoči z dobrim uspehom bombardirala oskrbovalne naprave in vojaške naprave v Moskvi in prav tako važna železniška križišča ob gornji Volgi in v južni Ukrajini.
V boju proti Angliji je letalstvo ponoči pred škotsko vzhodno obalo potopilo dve trgovski ladji, med njimi cistemsko petrolejsko ladjo, s skupno 16.000 tonami in je poškodovalo tovorno ladjo in stražarsko ladjo, Ostali uspešni letalski napadi so veljali pristaniškim napravam ob škotski vzhodni obali in na jugovzhodu Anglije, kakor tudi nekemu letališču.
Letala, ki so čez dan opravljala Izvidniške po« lete, so vzhodno od Faroerskih otokov opazila večjo trgovska ladjo, jo zadela in z bombami v polno zadela barake in taborišča pri Hol<y Islandu. Stra« žarska ladja je sestrelila angleško bojno letalo.
Sovražnik ni niti podnevi, niti nonoči oriletel nad nemško državno ozemlje.
Tentativi nemici nell'Africa Orientale respinti
BoIIettino N. 424
II Quartier Generale delle forze armate-comunica:
Nell'A frica Settentrionale sul fronte di Sollum e di Tobruk nessun avveni-mento di rilievo. Aerei tedeschi hanno bom-bardato il porto di Tobruk e concentramenti di automezzi a sud di Sidi Barrani. La notte scorsa velivoli britannici hanno effettuato un incursione su Bengasi senza causare vittime.
Nell'A frica Orientale in regione Gondar nuclei avversari sono stati dispersi e
volti in fuga con perdite. La nostra diifesa con-traerea ha intcrcettato e respinto un apparec-chio nemico che tentava una azione sulla piaz-za di Gondar.
Aerei nemici hanno gettato alcune bombe nella notte sul primo agosto su una localit& della costa occidentale della Sardegna, nel po-meriggio di ieri, sull'isola di Lampedusa. Ne vittime ne danni. Uno degli apparecchi e stato abbattuto.
II sottomarino inglese affondato dt cui al bollettino di ieri d stato attaccato e colpito per primo dal tencnte pilota De Nunzio.
Vojno poročilo štev. 424
Odbiti sovražni poskusi v Vzhodni Afriki
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika: Na bojišču pri Sol-lumu in pri Tobruku nobenih pomembnih dogodkov. Nemška letala so bombardirala pristanišče v Tobruku in zbiranja avtomobilskih vozil južno od Sidi Baranija. Ponoči so angleška letala izvedla polet nad Bengazi, žrtev pa ni bilo.
Vzhodna Afrika; V pokrajini Gondar so bili sovražni oddelki razpršeni in pognani v beg z izgubami. Naša protiletalska obramba je prestregla in odbila sovražno letalo, ki je hotelo izvesti napad na trdnjavo Gondar.
Sovražna letala so vrgla v noči na 1. avgust na kraj ob zahodni obali Sardinije in včeraj popoldne na otok Lampedusa. Žrtev ni bilo, pa tudi škode nobene. Eno letalo je bilo sestreljeno.
Angleška podmornica, ki jo omenja vče-
Skrb Rsma za naše obrtništvo
Narodni svetnik Pietro Gazzotti v Ljubljani
Ljubljana, 2. avgusta.
V soboto dopoldne je prispel v Ljubljano narodni svetnik g. Pietro Gazzotti, predsednik Fašistične obrtniške zveze v Rimu. Narodni svetnik g. Pietro Gazzotti je obiskal dopoldne Eksc. Visokega Komisarja ter mu sporočil, da prihaja iz Rima zato, da spozna stanje nnšega obrtništva in da zbere vse potrebne podatke, potrebne za čim bolj uspešno napredovanje te tako pomembne panoge narodnega gospodarstva. Ob navzočnosti Eksc. Visokega Komisarja je predsednik Fašistične obrtniške zveze sprejel v prostorih Visokega Komisariata ob tričetrt na eno tudi predstavništvo Obrtniške zbornice in zastopnike raznih obrtniških slojev Ljubljanske pokrajine. V razgovoru z njimi jim je sporočil, da mu je Eksc. Visoki Komisar že orisal stanje obrtništva v Ljubljanski pokra-
t'ini in da ve ceniti sposobnost naših obrtnikov, i uživajo dober sloves. Hkrati jim je zagotovil, da bo s pomočjo Eksc. Visokega Komisarja podvzel v Rimu vse korake, da bodo mogli obrtniki dobivati potrebne surovine in tako nemoteno nadaljevati s svojimi obratk V predstavništvu Obrtniške zbornice so bili sprejeti predsednik Obrtniške zbornice g. Kavka Karel in člana zbornice g. Iglič ter g. Rebek, kakor tudi tajnik obrtnišKe zbornice dr. Pretnar in tajnik zbornice TG1 dr. Ples. Meti zastopniki posameznih stanov pa so bili sprejeti g. Gjud,
I vanje v beli Ljubljani, hkrati' izrekamo prisrčno hvaležnost za vso skrb, ki io kaže Rim za napredek našega obrtništva.
predsednik zadruge brivcev in kozmetikov, g. Praznik, predsednik mizarske zadruge, inž. Puc, predsednik zadruge tapetnikov. V popoldanskih urah si je narodni svetnik g. Pietro Gazzotti ogledal zbornico za TOI ter obiskal tehnično srednjo šolo, čipkarski zavod in nekaj priznanih obrtniških delavnic. Ko želimo predsedniku fašistične obrtniške zveze v Rimu prijetno bi-
rajšnje vojno poročilo, je bila napadena ln s prvim strelom zadeta in potopljena od letalskega poročnika De Nunzia.
Angleške izgube
pri spopadu v S elškem
prelivu
Rim, 2. avgusta, lp. Po poročilih, ki jih je objavila angleška admiraliteta in po ugotovitvah iz italijanskih in tujih virov so ugotovlje-
ne angleške izgube v pomorski in letalski bitki dne 23., 24. in 25. julija naslednje:
Šest parnikov od 10.000 do 15.000 ton, med temi petrolejska ladja, rušilec »Fearless« ie bil tudi potopljen. Poškodovane pa so bile: bojna ladja »Nelson« (35.000 ton). Zadeta je bila na zadnji stolp. Letalonosilka »Ark Royal« (22.000 ton) je bila zadeta na gornji krov in je bilo uničenih osem letal. Torpedo je zadaj zadelo križarko »Manchester« (9.000 ton). Poškodovana je bila križarka vrste »Birminghamt (9.000 ton), prav tako pa je bil poškodovan rušilec »69«. Med boji je bilo sestreljenih 19 angleških letal, osem pa je bilo uničenih na letalonosilki.
številke o angleških izgubah
Rim, 2. avgusta, lp. Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da je angleško letalstvo v juliju izgubilo 579 letal, od tega pa 73 v Afriki in na Sredozemskem morju. V istem mesecu je angleška mornarica imela naslednje izgube:
Potopljene ladje: 1 križarka, 6 rušilcev, tri podmornice, 4 pomožne ladje. Torpedirane ladje: 5 križark. Lndje zadete od bomb: leta« lonosilka, 2 bojni ladji, 2 križarki. 5 rušilcev.
Izgube trgovske mornarice znašajo 455.9 ton. 35.000 ton trgovskega ladjevja je bilo po škodovanega. V prvih sedmih mesecih tega leta znašajo izgube angleške trgovske mornarice 5,223.215 ton.
Minister dr. Goebbels obišče Romunijo
Bukarešta, 2. avgusta, lp. Minister za propagando dr. Gbbbels je sprejel vabilo romunske vlade, da bi uradno obiskal Romunijo. Dr. Gbbbels bo obiskal Romunijo takoi po zmagovitem zaključku vojne na vzhodu.	,
Razkol v poljski begunski vladi
Iz vlade so izstopili zunanji minister Zaleski in še dva ministra
Stockholm, 2. avg. mg. Poljska begunska vlada je pod pritiskom in pokroviteljstvom angleške vlade morala skleniti pogodbo s sovjetsko vlado. Pogodbo sta v Londonu podpisala predsednik poljske begunske vlade general Sikorski in sovjetski veleposlanik Majski, navzoč pa je bil pri podpisu še sam predsednik angleške vlade Churchill. Proti tej pogodbi pa je zunanji minister poljske begunske vlade grof Zaleski protestiral na ta način, da je izstopil, obenem z njim pa sta izstopila še dva ministra. Tako je v poljski begunski vladi nastal razkol, kajti eno krilo vlade je za sodelovanje z boljševiki, drugo krilo pa je odločno proti temu.
Pred londonskim sodiščem pa je bila te dni zanimiva razprava proti angleškemu bivšemu po-
* - ~ * * v-; k . _ £2
»iiIlffliilraM^
.. ....», I.
!! Dace visita il Campo uei Canetii deiia OIL a .Macchia Madania. — Duce na obisku v kadetsko« taborišču Italijanske Mladine v .Macchia Madama.
slancu kapitanu Ramseyu, ki je javno govoril, da so to vojno sprožili in povzročili židje. Sodišče je kapitana Ramseya oprostilo očitka, češ da sodeluje s sovražnikom. Vojni minister Margesson pa je sporočil parlamentu, da je prejel od kralja ukaz, da naj sporoči parlamentu, da je bil aretiran in zaprt angleški poslanec sir Herbert Paul Latham ter predan vojnemu sodišču, ker je kršil vojne zakone. To poročilo je izzvalo med poslanci izredno pozornost in »Times* piše. da se je po 1 1815 prvič zgodilo, da je bil aretiran in zaprt poslanec, ki je bil v vojni službi.
Kaj vse si izmišlja angleška propaganda
Berlin, 2. avg. lp. Angleška propaganda in ameriški listi pišejo ta čas mnogo o mogočni sovjetski protiofenzivi, ki jo bo »Stalin započel, ko bo Nemčija izčrpala svoje zadnje rezervec. London je že celo določil dan te sovjetske protiofenzive, ki se bo začela čez približno 14 dni in za to ofenzivo imajo boljševiki pripravljenih tri miljione mož. Ker pa je do sovjetske protiofenzive še dolgo, to se pravi dva tedna, je treba ljudem nuditi nekaj drugega, zato se sedaj po angleški propagandi širijo govorice o nekih generalih, ki so izvršili samomor, ali pa so bili odstavljeni ali pa zaprti.
Pri vsem tem ima Anglija na razpolago veliko izbiro. Angleška propaganda si je izmislila laži in sicer v zadnjem času zlasti o usodi generala Udeta. Udet je odpovedal poslušnost in maršal GiJring (čudno, da je maršal Goring Še na svojem mestu) ga je dal zapreti. Seveda pa je general Udet nato izvršil samomor.
Ta novica se je širila po vsem svetu skoraj teden dni, nakar je general Udet povabil k sebi ameriškega časnikarja in mu dovolil razgovor. Časnikar je brzojavii svojemu listu cele kolone o tem razgovoru, toda angleški propagandni minister še ni dovolil objaviti novice, v kateri bi zanikal samomor generala Udeta. Ta dogodek z generalom Udetom pa ni edini, ki postavlja na laž angleško propaganda
Organizacije Fašistične stranke ¥ Ljubljanski pokrajini
Duce je začasno imenoval za Zveznega poveljnika fašista Emilija Graziolija
Rim, 2. avgusta, lp. Strankin »Glasnik na- |
redb« ob.juvl.ia:
1.	Na podlagi Ducejevih določil je Tajnik Stranke določil, da naj se v Ljtibljaaski pokrajini ustanove naslednjo organiiutije:
a)	pokrajinska zveza središč pomoči v Ljubljani in slifna središča v občinah in okrajih;
b)	pokrajinska sekcija poljedelcev in občinsko sekcije;
c)	pokrajinska sekcija poljedelskih delavk in delavcev na domu in občinske sekcije;
d)	zvezuo poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani in odnosna občinska in okrajna poveljstva;
e)	vseučiliška organizacija v Ljubljani;
t) pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in od-nosni Ropolavori r ohčinah in okrajih;
g) pokrajinski Odbor C. O. N. I.
Vso organizacije imajo popolnoma prostovoljski značaj. V zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani se bodo lahko vpisali mladina italijanskega državljanstva in inladi Slovenci. V vseučiliško organizacijo so bo lahko vpisala mladina z vseučilišča v Ljubljani.
Poleg lega p« so bodo ustanovili:
a)	bojevniški Fascio ra vpisane v PNF. ki bivajo v Ljubljani ali pa v Pokrajini pred priključitvijo, v smislu No. 1 »Strankinega glasnika naredbe štev. 1-15 z dno 3(1. junija XIX;
b)	ženski Fascio v Ljubljani za fašistične žene, ki bivajo tam in za žene italijanskega državljanstva, ki so bivale v pokrajini pred priključitvijo;
2.	voditeljski okvir bo tako sestavljen: zvezni poveljnik zveznih središč aa pomoč v Ljubljani, ki ga imenuje Duco na predlog Tajnika Stranko, ki bo tudi izvajal dolžnost zveznega poveljniku mladinskih organizacij;
dva zvezna podp^veljnika (eden za zvezno
središče za pomoč, drugi pa za mladinske organizacije).
Zaupnim za ženski Fascio, ki ji bosta pomagali dve podzaupnicl: Pokrajinska tajnica In sodelavka za sekcije poljedelskih delavk in delavk na domu; znupnlk za vseučiliško organizacijo; predsednik pokrnjinskegn Dopolavora; predsednik , pokrajinskega odboru C. O. N. I.; za Fuscio v Ljubljani bodo voditelji isti, katere predvideva
pravilnik P. N. F. Za okrajna središča In občinska središča za pomoč bodo imenovani poveljniki središč.
3. Duce Je aa predlog Tajnika Stranke lačas-no zaupal nalogo Zveznega poveljnika zveznih središč za pomoč in mladinskih organisacij Visokemu komisarju v Ljubljani, fašistu Emiliu Graziolija.
•
Tajnik stranke jo določil, da naj se pri vsakem Fusciu bojevnikov ustanovi občinski odbor za nadiorstvo cen. V odboru bodo zastopniki župana in strokovnih organizacij za poljedelstvo, industrijo, trgovino ln zadružnih zvez, predsedoval pa mu ho predsednik Faseia.
Fašist Maurlzlo Malavlglla Je bil poklican za člana posvetovalne komisije, ustanovljene pri Zakonodajnem uradu Nacionalnega ravnateljstva P. N. F.
Le organizzazioni del Partito nella provincia di Lubiana
II Duce ha temporaneamente affidato 1'incarico di Comandante federale
al fascista Emilio Grazioli
II Foglio di Disposizioni del Scgrctario del Partito reca: ,
1) Presi gli accordi dal Duce, il Segretario del Partito ha disposto che nella provincia di Lubiana siano costitnite Ic scguenti organizzazioni: a) una Fcderazione provinciale dei centri dl assi-stenzu di Lubiana c relativi centri comunali e rio-nali; b) la Sczione provinriale delle massaio Hirali c le Sezionf comunali; c) la Seztone provin-riale delle operaie e lavoranti a domicilio e le ,Sczioni comunali; d) il Coinando federale delle organizzazioni giovanili di Lubiana e relativi Co-rnandi comunali e rionali; e) 1'organizzazione uui-versitaria di Lubiana; f) it Dopolavoro provincia-
tkmm Hopkinsovega potovanja v ioskvo
Stalin ie odklonil dovoljenje ameriškim vojaškim opazovalcem za prihod
na vzhodno bojišče
Berlin, 2. avgusta, mg. Angleška in ameriška propaganda s silnim povdarkom razširjata novice, da je imel Hopkins v Moskvi še več pogovorov s Stalinom in Molotovom. Med temi pogovori so obravnavali vsa vprašanja, ki jih je v svoji poslanici Stalinu načel Roosevelt, zlasti pa so govorili o dovažanju ameriškega vojnega gradiva v Rusijo.
Po poročilih, ki jih imajo v Berlinu, je bil končno baje dosežen sporazum o načinu, kako se naj do-važajo ameriške potrebščine v Rusijo. Amerika bi se naj bila baje obvezala, da bo čez Vladivostok poslala v Rusijo približno 500 bombnikov in prav toliko najmodernejših lovcev. Istočasno bi s temi letali poslali v Rusijo tudi ameriške letalce, ki so zahtevali in prejeli dovoljenje, da se vojskujejo na sovjetskem bojišču. Hopkins je tudi sporočil Stalinu, da se je približno 1000 Amerikancv, ki žive v Rusiji, odločilo sestaviti lastno legijo in se vojskovati na strani sovjetskih čet. V to legijo pa se mislijo prijaviti predvsem tisti Amerikanci, ki so se kot prostovoljci vojskovali v Španiji.
Hopkins gre iz Moskve v čunking
Prav mnogo pa so v Moskvi govorili tudi o kitajskem vprašanju. Sovjetska Rusija sedaj namreč ne more več pošiljati pomoči maršalu Čankajšeku. Položaj na Kitajskem pa je vedno bolj kritičen, zlasti zaradi tega, ker so se Japonci izkrcali v Indokini. Pomoč maršalu Čankajšku pa se ne sme ustaviti, ampak se mora povečati. To lahko stori samo Amerika. Tudi v tem vprašanju je bil dosežen sporazum. V Moskvi so tudi govorili o letalskem in pomorskem sodelovanju na Daljnem Vzhodu in zopet se jc načelo vprašanje, kako izročiti Ameriki v 'najem ruska oporišča, in sicer za dobo 90 let. Vsekakor pa je najbolj zanimiva še ta govorica, da misli Hopkins iz Moskve odpotovati v Čungking in od tam ne bi odpotoval čez Filipine in fiavaj v Ameriko, ampak bi poletel v Capetown v Južni Afriki, kjer bi se sešel z generalom Smutsom, nato pa še v Bathurst na severnem Irskem, kamor že prihajajo ameriški tehnični strokovnjaki.«
V Berlinu z vsem tem v zvezi poudarjajo, da mora biti Hopkinsovo poslanstvo zelo obsežno, glavni cilj tega potovanja pa je samo ta, kako utreti nova pota za razmah ameriškega imperializma. 15. poldnevnik je sicer že precej ugodna meja za zahodno poluto, toda to je samo demakarcijska črta, kajti senator Peeper je zahteval, da naj Amerika zasede Kanarske otoke in Dakar, dočim so drugi zahtevali, da naj gre ameriška meja v Evropi od Kiela v Nemčiji in nato v ravni črti naprej do Capetowna v Južni Afriki. Tako piše ameriški zgodovinar B. C. Walker, da je prišel čas, da se uresniči velikanski načrt, to je da bi se Ameriki zagotovile glavne postojanke na vsem svetu. Amerika ne sme zamuditi te najugodnejše prilike. Danes je še čas, jutri pa bi vse to stalo Ameriko ogromno krvi in denarja. Sedaj je položaj tak, da mora Amerika z vsem temperamentom izpolniti svoje namene v Evropi in v Aziji.
Za izvajanje tega načrta pa si Amerika določa poseben način in postopek, kajti na severnem Irskem je že nad 400 ameriških »tehnikov«. Kmalu nato bo sledila zasedba Škotske, v Bathurstu pa Amerikanci že grade oporišče, odkoder bi se naj izvedel napad na Dakar, na Azore in na Cap Verd-ske otoke.
Na drugi strani pa se Amerika izredno zanima za Kamčatko. Na severu Pacifika bi Ame*ika dobila oporišče na Kamčatki, v sredini ob Azijski obali ima Filipine in na jugu si misli Amerika prisvojiti oporišča na Nizozemski Indiji. Vse te zasedbe napoveduje prosluli Teodor Kaufimann v svoji knjigi .Kako je treba Nemčijo uničiti.« To bi se pa zgodilo tedaj, ko bi se Amerika polastila najvažnejšega oporišča v osrčju Evrope, to je — Kiela.
Fantastični ameriški načrti
Vsi ti načrti so precej fantastični, vendar pa niso brez podlage. Vedno bolj jasno se vidi, da skuša Roosevelt Ameriki priboriti svetovno nad-oblast. Seveda pa tudi Stalin zase sanja o oblasti nad vsem svetom. Torej je Evropa v enaki nevarnosti od zahoda in vzhoda. Na vzhodu je Japonska tista, ki bo tudi znala preprečiti ameriške načrte.
Stalin sestavlja svoje načrte tako, kakor mu to najbolj kaže. Sedaj ve, da mora dopustiti vdor ameriškega vpliva, računa pa, da bo pozneje Ameri-kance in Angleže že odpodil povsod tam, kjer bo to potrebno. Zanimivo pa je že sedaj, da je ameriški list o Hopkinsovem bivanju v Moskvi objavil
novico, da je Stalin odklonil dovoljenje, da bi ameriški vojaški opazovalci smeti priti v Rusijo ali pa na vzhodno bojišče. To stališče Stalina in njegovih pomagačev je zelo značilno. Stalin niti ni dovolil, da bi sineli oditi na bojišče Hopkinsovi vojaški strokovnjaki, ki so prišli obenem z njim z istim le- -talom v Moskvo. Stalin pa pri tem seveda najbrž ni zagrešil kakšne politične »nevljudnosti«, ampak je najbrže Hopkinsa prepričal, da bi bilo potovanje na bojišče preveč »nevarno«.
Ob svojem času je prišel v Belgrad sam Roose-veltov sin, da bi v imenu svojega očeta obljubil vso ameriško pomoč. Toda na pol poti je Rooseveltov sin izvedel, da je Belgrad že padel, in da se tam nahajajo nemške čete. V Moskvo je Hopkins šp prišel pravočasno, toda kmalu se bo videlo, da so vse Hopkinsovei besede ? pomo$,, samo besedo, kajti . ameriško vojno gradiyo paš nikdar ne b9 prišlo.
Vse te ameriške, domneve Jn^ govoričenja pa so našla svoj odmev tudi v Angliji. Angleški list »National Review«je objavil članek, v katerem komentira zadnji Edenov govor in piše, da te vojne Anglija ne bo mogla dobiti, preden ne bo iz boja izločenih 3 milijone narodnih socialističnih voja-; kov in ko bo Anglija v stanju, da bo Nemčijo lahko razdelila na 31 majhnih neodvisnih držav. Tako pisanje je na mestu samo v toliko, v kolikor lahkej obvesti nemški narod, kaj nameravajo z njim storiti njegovi sovražniki, če bi zmagali.
Vse to dovolj jasno dokazuje, da so Hopkinso-načrti fantastični in da bo ameriška vlada razširila še mnogo takih fantazij, ki jih kakor vse drugo razbila zmaga osi.
Ivi i
širi
le di Lubiana e relativi Dopolavoro comunali e aziondali; g) il Comitato provinciale del C. 0. N. I.
Tutte le Associazioni hanno carattere assolu-tamente volontaristico. Al Comando federale delle orgunizzailoni giovanili di Lubiana potranno iseriversi i giovani di cittadinunzu italiana ivi re-sidenti o i giovani sloveni. AU'organizzazione uni-versitaria potranno iseriversi i giovani deH'Uni-versitii di Lubiana.
Saranno inoltre costituiti: a) il Fascio di Com-hattimcnto di Lubiana per gli iscritti al P. N. F. ivi residentl e per i cittadini italiani gia residenti nella provincia prima dell'annessione, ai sensi del comnia n. 1 del« Foglio di Disposizioni» n. 145 del 30 giugno XIX; b) il Fascio Feniminile di Lubiana por le donne fasciste ivi residenti e per le doune di cittadinanza italiana gi& residenti nella provincia anteriormente alFannessione.
2)	I qua<lri gerarchici saranno cosl composti: nn comandante federale dei centri federali di as-sistenza di Lubiana, nominato dal Duce su pro-postn del Segretario del Partito, che rivestira anehe 1'incarico di Comandante federale delle organizzazioni giovanili; due Vicecomandanti federali (uno per i centrali federali di assistonza, 1'altro por le organizzazioni giovanili); una fidu-ciaria per il Fascio Femminile, eoadiuvata da due vicefiduciarie; una segretaria provinciale e nna collaboratrice per la Sezione massaie rurali; una segretaria provinciale e una collaboratrice per la Sezione aperaie e lavoranti a domicilio; un fidu-ciario per l'organizzazione universltaria; un presi-dente del Dopolavoro provinriale; un presidente del Comitato provinciale del C. 0. N. I. Per il Fascio di Lubiana i gcrarchi saranno quclli previsti dal Rcgolamento del P. N. F. Per i centri rionali e comunali dl assistcnza verrano nominati dei comandanti di centro.
3)	II Duce, su proposta del Segretario del Partito, ha affidato temporaneamente 1'incarico di Comandante federale dei Centri federali di assistcnza e delle organizzazioni giovanili ali'Alto Commissario di Lubiana, lascista Emilio Grazioli.
II Segretario del Partito ha disposto che pres-so ogni Fascio di Combattimcnto sia istitnito un Comitato romunale per il controllo dei prezzi. II Comitato, del quale faranno parte i rappresentanti del Podcstk e delle organizzazioni sindacali del-Pagricoltura, delFindustria, del commereio e del-TEnte nazionale della cooperazione, sara presie-
duto dal segretario del Fascio.
*
II fascista Manrizio Maraviglia č stato chia-mato a far parte della Commissione consultiva costituita presso 1'Uffir.io studi e legislazione del Direttorio nazionale del P. N. F.
Sporazum med Španijo in Cerkvijo
Konec španskega patronata nad Cerkvijo
Vatikan, 28. julija. ;
Sporočeno ]e bilo že zadnjič, da je bil med Vatikanom in Španijo dosežen nov dogovor, ki se. je pred vsem tikal imenovanja novih škofov. Ta. dogovor je prav za pTav zgodovinske važnosti, ker je docela prelomil tradicijo, ki je glede tega! vprašanja bila na Španskem merodajna dolga stoi letja. Vprašanje španskega patronata nad kato-i liško Cerkvijo je stoletja staro. Zdaj pa je bilo docela prelomljeno. Zato tudi nobeno čudo ni, če so se ta pogajanja med špansko državo tako dolgo vlekla ter jo bil dogovor podpisan šelo 7, junija v Madridu. Podpisala sta ga tamkajšnji pa-; pežev nuncij Cigognani in španski zunanji mini-i ster Suner. Glavna vsebina dogovora ie pač v imenovanju novih španskih Škotov. In ravno glo" de tega vprašanja se je Vatikan postavil na stališče, da ne bo več pritrdil in sprejel zgodovinskih navad in konkordatov ter privilegijev, marveč hoče, da bodi v prihodnje katoliška Cerkev na Španskem zare9 svobodna. Poprej namreč je .španska vlada že od 15. stoletja imela velike predpravice, ki jih zdaj Cerkev nobeni državi ni več voljna priznavati.
Ko je španska katoliška kraljevska rodovina v hudih bojih mohamedanskim Mavrom iztrgala Granado, ji je tedanji papež za nekako priznanje priznal predpravico, da sme kralj sam imenovati škofe in druge duhovnike v Granadi. Ko je bil Krištof Kolumb odkril Ameriko, je španska kraljevska rodovina prosila, da bi se ta privilegij razširil tudi na dele novega čezmorskega španskega imperija. Človeku se čudno zdi, da je v tistih časih Sveta Stolica bila tako radodarna s takimi privilegiji. Toda pomisliti moramo, da je ta predpravica bila dana izrazito katoliškemu vladarju, ki,je po svojem srcu in po vseh svojih delih bil ves vdan sin katoliške Cerkve. Ta kato,-liški vladar je gojil to gorečo željo, da bi pomagal pokristjaniti ves svet. In res, razen španskega in portugalskega kralja takrat v Evropi ni bilo nobeno države, ki bi bila mogla in hotela v čemerkoli podpirati katoliške misijone med pogani. Tako se je zgodilo, da je papež leta 1753. isto predpravico, ki je doslej veljala le za Granado in za Ameriko, raztegnil tudi nad druge dele Španije.
Ta patronat je bil res nekaj nenavadnega, da se mora človek vedno znova čuditi veliki tozadevni darežljivosti Svete Slolice. Toda bili so pač časi vladarskega absolutizma, ko takrat celo taki papeži, kakršen je bil Klemen XIII. niso mogli
nič zoper njega storiti, dasi so ga odklanjali. Tega patronata španskega kraljestva nad katoliško Cerkvijo celo francoska revolucija v ničemer ni mogla omiliti. Tako je bil pod kraljico Izabelo II. ta patronat v novem konkordatu leta 1852. celo obnovljen, dasi nekoliko omiljen. Tako je ostalo do leta 1931, ko je stara španska monarhija bila vržena, nakar je nova republikanska vlada ta ' konkordat kot zakonita španska oblast odpovedala. Kmalu nato pa je nastala španska državljanska vojna, iz katere je general Franco izšel kot zmagovalec. Medtem pa je do danes bilo na Španskem izpraznjenih nad 30 škofij. Španski nacionalisti so pričakovali, da bo Franco docela obnqvil nekdanji španski patronat v smislu stare, klasične Španije.
Tega pa Sveta Stolica nikakor ni več hotela priznati, ker so časi zdaj taki, da za patronate nad Cerkvijo ni nobenih pogojev več. Se dobro, da je republikanska vlada leta 1931 stari konkordat odpovedala, da je zdaj katoliška Cerkev imela vsaj svobodne roke za naprej. Cerkev namreč se hoče docela osvoboditi vplivov posvetnih oblasti v svojih notranjih cerkvenih zadevah, ki so ponekod nastajali v srednjem veku. Ti časi so ^minili, Cerkev se bori za svojo svobodo, zlasti za svojo duhovno svobodo. Tako zdaj Cerkev tudi v Španiji ni hotela nič slišati, da bi se stari patronat obnovil, medtem ko je Francova Španija zahtevala njegovo obnovitev. Tako so razmere med obema nekaj časa bile celo precej napete, dasi se zunaj to nikoli ni jasno kazalo. Medtem ko je Francova Španija zahtevala nujno ureditev v smislu starih privilegijev, je Sveta Stolica to zahtevo odklanjala ter rajši zavlačevala ureditev, kakor da bi bila na špansko zahtevo pristala. Španske potrebe same so tudi zahtevale nujno ureditev tega vprašanja, kdo bo poslej škofe imenoval, ker je bilo, kakor povedano, prostih že 30 španskih škofij. Toda Sveta Stolica je i*jši pustila škofije nezasedene, kakor pa bi bila pustila, da bi bili nanje prišli kaki politični škofje, ki bi bili morda Francu všeč, pa ne bi znali ume-vati novih potreb katoliške Cerkve v smislu duhovne obnove in svobode. In Vatikan je trdovratno čakal ter ni popustil. Končno je po dolgih pogajanjih bila najdena rešitev, ki Špansko tradicijo sicer nekaj upošteva, na drugi strani pa Cerkvi pušča svobodo.
Zdaj je to vprašanje tako-le urejeno': Ko se je španska vlada glede kake nove škofije, ki jc
prazna, posvetovala z nuncijem, predloži temu Se-storico kandidatov za škofa. Teh šest imen nuncij pošlje papežu, nakar iz te Šestorice papež izbere trojico ter jo pošlje po svojem nunciju Španski vladj. Iz te trojice pa potem španska vlada določi tisto Ime, ki ga pošlje papežu v imenovanje. To je navadni postopek. Lahko pa bi se zgodilo, da bi španska vlada poslala papežu Sesto-rico imen, izmed katerih bi papež ne mogel in no hotel izbrati niti enega. Zato jo v dogovoru sklenjeno, da papež lahko vsa šestorioo Črta ter pošlje španski vladi trojico docela novih in svojih kandidatov. Če bi španska vlada v 30 dneh ugovarjala zoper katerega izmed te trojice, se to ime lahko spremeni, če pa bi; vlada 3Q dni ne odgovorila na ta papežev predlog, potem ima papež proste roke, da mienuje kogar koli izmed te svoje trojice.
Iz tega je jasno razvidno, kako trdovratno je vsaka stran branija svoje ' stališče:. Španija svoje tradicije, Cerkev pa žvojo svobodo.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstava v slaiaja lepega vremena ab 16.. 18. In 20. url, v slučaju dežja predstava tudi ob 14. uril
Dramatična ljnfezeusku zeodba v srcu mogočnih Dolomitov
Trpeia srca
Sllvia Munto, (Jamllo Piloto. Drla Paola Kino M a ♦ < c a. telefon 2 2-41
Zgubljena žena
Zabavna lilrnska opereta. Ljubezen Rlrsba, doživ-Ijaii, »en, vsake"« mladca čloeeka, El 1 i Parvo, liut-ella Bejrhl, UcoLandi. Carlo Catnpan nt, Os-valdo Ocnazzani. Mu/.ika: Giuseppe Petri
Kino Sloga. ♦ e .» a ♦ o n 27-30 ŠTUDENT NA KRIVIH POTIH
LA GEELA Dt PAPA MARTIN - Pretrcslliva novest o žrtvnh ilonrpira očeta, spreohrn.trnje sina edinca. itobertn Vlila, Luisella Beubl, Rug-poro HutiKri, Hermana Paolieri itd.- Film ie v celoti oorcnircn s tesočinii slovenskimi napisi I Kino O n • o n. • cJat o n 22 21
Danes ob pol 3„ 5. in pol 8. uri Pretresljiva zgodbn o veliki liubezni in trpljenju
DONSK1 KOZAKI
Vera Korene, Charlie Vanel, R. Duchesne
Krasno potje dorskih kozakov
PESEM MORNARJEV
Film iz življenja mornarjev Kino Kodellevo, lelelon 41-04
Gospodarstvo
Italijansko-hrvaška trgovska družba. Na sedežu »Cisela«, velike italijanske trgovske družbe, ki deluje po direktivah trgovinskega ministra in Glavnega ravnateljstva za prehrano je bila prva skupščina ltalijansko-hrvaške trgovske družbe. Na skupščini je biJo sklenjeno, da naj se določi osnovni kapital družbe na 1 milijon lir, ki se lahko zviša na 10 milijonov. Družba bo trgovala s Hrvaško, ji preskrbljala predmete, katere potrebuje, od nje pa kupovala zlasti kmetijske pridelke.
»Cirio« Soc. Generale delle Conserve Alimentari, Rim je največja italijanska tovarna za sadne in povrtninske konserve. V poslovnem letu 1940 je imela 6,98 milijonov lir čistega dobička in bo izplačala 7 odstotno dividen-do. V zadnjem poslovnem letu se je po navedbah poslovnega poročila proizvodnja nekoliko zmanjšala, to pa zaradi pomanjkanja kave in mesnih ekstraktov ter manjšega izvoza"— vse to pa so posledice vojne. Nekateri obrati, ki pripadajo tej družbi, niso mogli doseči starega obsega svojih poslov, tako n. pr. Soc. Agricola Volturno, ki proizvaja sladkor.
Dražba konj. Iz pisarne Kmetijske zbornice smo sprejeli: V sredo, dne 6. avgusta bo
v topničarski vojašnici dražba 20 konj iz vojaškega plena bivše jugoslovanske vojske. Vabimo kmete, ki so oddali svojo živino bivši jugo-
slovanski vojski, pa je niso dobili nazaj, od-nosno nobene zamene zanjo, da se dražbe udeleže.
Osične sile kontrolirajo 64% svetovne produkcije olivnega olja. Agencija I. E. I. poroča, da je pred vojno Evropa uvažala iz Azije in Afrike okoli 7 milijonov ton oljnih semen za predelavo v jedilno olje. V zadnji kampanji leta 1940-41 je tudi proizvodnja olivnega olja v Evropi povoljna. Po zanesljivih podatkih bo dosegla letošnja evropska proizvodnja olivnega olja okoli 3,952.000 kvintalov, ki so takole porazdeljeni po različnih državah (v tisočih kvintalov): Italija 1.700; Grčija 800; Tunis 300; Portugalska 450;-Turčija 200; Francija 120; Sirija in Libanon 60; Francoski Maroko 80; Palestina 30: bivša Jugoslavija 31; Albanija 21; razne druge države 70. Iz teh podatkov (manjka še Španija) je razvidno, da osiščne sile nadzirajo 64% svetovne proizvodnje olivnega olja. Izven Evrope namreč razen Kalifornije ne proizvaja nobena država olivnega olja. •
Moratorij na Hrvaškem. 16. maja je bil v Zagrebu proglašen splošen moratorij za tri mesece. Ker se bliža 17. avgust, torej dan, ko bo zopet vzpostavljeno staro stanje, se gospodarski krogi živo zanimajo za vprašanje, kaj naj se ukrene po tem datumu. Zastopniki dolžnikov iz srednjih stanov zahtevajo moratorij za nadaljnjih šest mesecev, češ da je bivša Jugoslavija ščitila le banke in kmete, oni pa so bili oškodovani. Gospodarski list »Hrvatsko gospodarstvo« pa je proti temu predlogu in pravi, da bi taki ukrepi popolnoma onemogočili normalno gospodarsko delavnost. Neugodne posledice da bi se takoj pokazale na notranjem in zunanjem trgu. Pri zamenjavi 1000 dinarskih bankovcev se je pokazalo, da je dovolj denarja v prometu, saj ga je okoli 4 milijarde dinarjev, torej dokaz, da je dovolj denarja v obtoku. Arizacija židovskih podjetij bo odprla nove denarne vire in še večje kredite, jasno pa je, da moratorij ne bi ustvaril nikakega razpoloženja za kredit niti doma, niti v tujini. Ce bi bil moratorij podaljšan, pravi omenjeni list, tudi prijazen inozemski kapital niti za najkrajšo dobo ne bi bil voljan kreditirati hrvaškega gospodarstva.
f Akademik Stanko Kores
Ljubljana, 2. avgusta. • Danes dopoldne je umrl v ljubljanski bolnišnic! akademik Stanko Kores, stud. phil. iz Maribora. Pokojni Stanko ie bil iz dobre, številne krščanske družine. Bil je blag, miren značaj. Pogreb bo v ponedeljek, 4. avgusta 1941, z Zal, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna Iu6'
njimi izkazati, je bilo zabranjeno nadaljnje izvrševanje zdravniške prakse ter dovoljeno edino puščanje krvi, stavljenje rožičev itd., a še to pod zdravniškim navodilom. Prihodnje leto je dobilo v Ljubljani osem kirurgov dovoljenje za izvrševanje rednega zdravništva, dva od njih tudi za porodništvo. Odslej naprej ni dobil noben kirurg več pravice meščanstva, če se ni mogel izkazati z diplomo kakega vseučilišča. Diplomirani zdravniki so bili v službi deželnih stanov, od teh plačani in zaradi raznih prestopkov, kakor je bilo to pri omenjenem dr. Rebeku, od njih tudi odpuščeni. Bolnike so morali obiskovati v mestu, pa tudi zunaj na kmetih. Njihovi dohodki nikakor niso bili sijajni. Leta 1739. so dobivali zdravniki v službi deželnih stanov nastopne prejemke: dr. Kestner, najstarejši zdravnik na Kranjskem, je prejemal 300 gold., dr. Sanetti 400 gold., dr. Weber 300 gold., dr. Vidmar 250 gold., dr. Baronio 250 gold. in dr. Paulici 200 goldinarjev na leto.
Leta 1759. je ustanovil naš rojak Filip Jakob Brecelj (Prezl, Brezi), chirurgiae magister, v Ljubljani v Florijanski ulici zasebno anatomsko zbirko, »anatomsko gledališče« (Anatomisches Theater) imenovano. Ta zbirka je morala biti pač neka posebna redkost, saj so jo obiskali razni cesarji in nadvojvode, med njimi leta 1784. avstrijski cesar Jožef II., pa tudi papež Pij VI. in ruski car Pavel I. Leta 1774. so pogorele ob velikem požaru te zbirke s knjižnico in vso korespondenco najznamenitejših evropskih znanstvenikov. Zdravnik Brecelj je prišel leta 1787. na univerzo v Lvov, 1805
Nel nome del Duce si eompie la trebbiatnra del grano per il popolo combattente. — V imenu Duceja mlatijo žito za vojskujoče se ljudstvo.
Zdravstvo v stari Ljubljani
Kuga, lakota, vojske - Najstarejši ljubljanski zdravniki
Zdravstvene razmere v Ljubljani so bile v starih časih, kakor drugod v Evropi, skrajno slabe. Poleg ostalih dežel so zadele tudi naše kraje razne nesreče: vojne, potresi, vremenske nezgode, beda, lakota, kuga, upori in razne bolezni. Vse te nesreče so zelo slabo vplivale na javno zdravstvo. Tako poroča Valvasor, da je kuga že leta 1006. pomorila v Ljubljani in bližnji okolici okrog 17.000 ljudi. Nadalje navajajo stari zgodovinski viri, da so se že v letih 1228. in 1232. nahajale v Ljubljani romarske bolnišnice v dobi križarskih vojn in bolnišnica za vojake ranjence, leta 1280. bolnišnica za gobavce in 1453 na Rožniku izolir-nica za lepro. Natančnejša poročila o strašnem divjanju kuge imamo iz 1. 1563,—64., ko se je le majhen del prebivalstva rešil pred grozno morilko iz Ljubljane v bližnje in oddaljene hribe ter iz 1. 1579. in 1599., ko so se deželni stanovi in ostale javne oblasti preselile prvič v Kranj, kjer so zborovali, drugič v Kamnik. Nato je kuga, vsaj v večjem obsegu, v naših krajih prenehala.
V	srednjem veku so bili samostani skoraj edini, ki so gojili znanstveno medicino in jo uporabljali za dom, pa tudi za bolnike izven njega, tako n. pr. kostanjeviški samostan, ki se je pečal zlasti s kirurgijo. Po samostanskih šolah so prevzele univerze skrb za vzgojo zdravniškega naraščaja. Leta 1514. so namestili kranjski deželni stanovi dr. med Jakoba pl. Feltersa z letno plačo 100 zlatih ogrskih goldinarjev. Bil je prvi diplomirani zdravnik internist na Kranjskem, ki je moral zdraviti bolnike poleg Ljubljane tudi izven mesta. Leta 1530. so sprejeli v deželno službo že dva zdravnika, ki naj bi nadzorovala tudi lekarne.
V	dobi protireformacije sta bila pregnana iz Ljubljane dva zdravnika: David Verbez (Ver-bič) in Tomaž Taufferer, toda deželni stanovi so skrbeli za naraščaj ter so na koncu 16. in v začetku 17. stoletja izdatno podpirali nadarjene dijake s štipendijami na vseučiliščih, zlasti na italijanskem v Padovi, kjer je dobival medicinec Schait v dobi študij 600 gold., za tisto dobo zelo visoko vsoto. Tudi ljubljanski lekarnarji so bili v službi deželnih stanov in so dobili leta 1592. provizijo 52 gold. (Dimitz, Gesch. Krainr II.).
V	17. stoletju so imeli deželni stanovi kranjski večkrat opravka z zdravniki zaradi njihove nesložnosti in nerednosti. Tako so grajali deželni stanovi v svojem zborovanju leta 1651. deželne zdravnike, češ da so med seboj nesložni, da rabijo prevelike množine zdravil in da premalo pazijo pri zdravljenju bolnikov. Leta 1654. so deželni stanovi očitali dr. Lovrencu Rebeku, da se prepira s svojim tovarišem Morelom, da se je pre-drznil vzeti recepte tega tovariša iz lekarne in da se je proti drugim ljudem zaničljivo izražal o njegovem načinu zapisovanja zdravil. Leta 1660. je zaprosil isti dr. Rebek stanovsko vlado za milostno podporo. Odgovorili so mu, da njegovo delo ne zasluži nobene milosti ali zvišanja plače, temveč da je graje vredno. Ta graja se mu pri tej priliki izreče, da si bo prizadeval izpopolniti svoje znanje. V nasprotnem primeru bi mu morali odtegniti dovoljenje za zdravniško prakso in mu vzeti nezasluženo letno plačo. (Dimitz, Gesch. Kr. III. in IV.).
Na seji zborovanja deželnih stanov 1. 1678. se je neki član ostro pritoževal, češ da zdravniki vedno ne izvršujejo vestno svojega poklica. O zdravniku dr. Pieglu se je izrazil, da se glede njega ne more pritoževati noben pacient, ker nobenega nima. O že omenjenem dr. Rebeku pa je izjavil, da se tudi glede njega ne pritožuje noben pacient, pač pa vdove, ker je »njihovim možem usta zamašil s prstjo« (»deren Mftnnern er die Mjuler mit Erde verstopft hat«). Še leta 1683. so grajali deželni stanovi nekatere mlajše, nove zdravnike in jim prepovedali, da naj v prihodnje ne poskušajo več potom žensk ali drugih posredovalcev si pridobiti bolnikov, ki so jih drugi, starejši zaslužni zdravniki že na pol ozdravili. (Iv, Vrhovec, Haupt-stadt Laibach).
Pod cesarico Marijo Terezijo je prešlo poleg ostalih upravnih zadev javno zdravstvo od stanovske javne uprave na deželno glavarstvo in podrejene okrožne urade (Kreisamt): v Ljubljani, Novem mestu in Postojni, kjer so bili nameščeni zdravniki, okrožni fiziki; ti so nadzorovali tudi lekarne. Ranocelništvo in padarstvo pa je cvetelo še naprej. Skozi več stoletij, do leta 1784., so spadali kirurgi in padarji k rokodelcem. Imeli so svojo zadrugo, enako kakor čevljarji, krojači in ostali obrtniki. Z dvornim dekretom 22. januarja 1784 pa je proglasil cesar Jožef I. kirurgijo za »prosto umetnost« in naj se ne smatra več kot obrt. Vsak kirurg, ki se je mogel izkazati s spričevali kake univerze o znanju anatomije, kirurgije, porodništva, živinozdravništva, praktične medicine in bolnišnične prakse, je lahko izvrševal svojo »prosto umetnost« v glavnih mestih: Gradcu, Celovcu in Ljubljani. Odslej mu ni bilo več potrebno, da bi se moral priglasiti h kaki obrti ali vzdrževati brivnico (Barbierladen). Kirurgi so morali v teku meseca predložiti svoja spričevala okrožne-jnu uradu (Kreisami). Tistim, ki se niso mogli z
v Krakow, nato pa je živel v pokoju na Dunaju, ' kjer je umrl. Bil je tudi sloveč turist, ki je kot 2. stopil na vrh Triglava leta 1799. in še enkrat leta 1782. Brecelj je imel na omenjenem anatomskem zavodu predavanja iz kirurgije. Obrnil se je na mestni magistrat, da naj mu preskrbi primeren prostor za predavanja, bodisi v meščanskem špitalu (v današnji kresijl) ali kjer koli pač, doma pa ne more predavati, če si noče pregnati pacientov. Anatomski zavod je bil takrat v redut-nem poslopju pri sv. Jakobu. Kirurgiška predavanja so morali obiskovati padarji in babice. Prvi so morali prihajati k predavanjem po trikrat na teden in pošiljati tja tudi svoje pomočnike in vajence. Babice so se morale udeleževati predavanj po dvakrat na teden. Skromno znanje, ki so ga imele o porodništvu, so si bile poprej pridobile edino le s prakso. Tečaj je trajal 7 mesecev. Za izostajanje od predavanj so bile denarne globe od 1—2 gold. (Iv. Verhovec: Hauptstadt Laibach). Brecljev naslednik na anatomskem zavodu je bil Baltazar IIacquet, znamenit kirurg in naravoslovec. Bil je profesor anatomije, filozofije, kirurgije in porodništva na ljubljanskem liceju do leta 1787., ko je odšel na znanstveno potovanje.
Takrat je bila kirurgična šola v Ljubljani v zvezi z licejem, ki se je nahajal v bivšem frančiškanskem samostanu, na današnjem Vodnikovem trgu. Do začetka 19. stoletja ni zaznamenovati posebnih uspehov, pozneje se je pa ta šola odlično razvila, bolj kakor katera koli druga. V tisti dobi so se nahajali v Ljubljani: 1. zdravniki (phy-sici, medici, doetores) in 2. ranocelniki ali rana rji (cirologi, chirurgi). Prvi so se izobraževali na medicinskih fakultetah na visokih šolah, na Dunaju ali na kaki italijanski univerzi (v Padovi, Bologni itd.). Drugi pa so se učili nekaj let pri kakem ranocelniku ali brivcu kakor kakšne obrti, celjenja ran, puščanja krvi, stavljenja rožičev, zdravljenja kamenov in poznanja raznih domačih zdravil. Po taki preprosti predizobrazbi so šli po svetu kot navadni obrtniki, in ko so se popolnoma izvežbali, so se naselili v kakem mestu, kjer so začeli izvrševati svojo prakso. Tako so nastali padarji (Bader, balneator). Njihovo delo se je smatralo kot opravilo nižje vrste, vzdrževalo pa se je tja do konca 18. stoletja, do Jožefa II. in še pozneje ni popolnoma prenehalo.
Poleg že omenjenih, Breclja in Hacqueta, je delovalo v Ljubljani še več drugih znamenitih zdravnikov. — Najslavnejši med njimi so bili: dr. Marko Grbec (1658—1718), ustanovitelj ljubljanske »Academiae operosorum«, leta 1712. njen predsednik. Rodil se je kot kmetski sin v Št. Vidu pri Stični, umrl je v Ljubljani. Obiskoval je univerze na Dunaju, v Padovi in Bologni, kjer je postal doktor vsega zdravilstva, nato pa se je naselil v Ljubljani in tu deloval do svoje smrti. Slovel je zlasti kot odličen diagnostik. Bil je tudi hišni zdravnik samostanov v Stični in Bistri. Mnogo je deloval kot plodovit medicinski pisatelj. O njem je šel glas, da »Carnioli ingenio pollent« (»Kranjci so bistroumni«), — Dr. Vincenc Kern (1760—1829). Bil je potomec ljubljanske rodbine, ki se je preselila v Gradec. Najprej je bil kirurški pomočnik, nato je postal leta 1784. magister kirurgije in 1789 doktor kirurgije. Dve leti je služboval na dunajski gluhonemnici, kjer je imel odlične uspehe. Leta 1797. je prišel kot profesor kirurgije in porodništva na ljubljanski licej, kjer je deloval 8 let. V naših krajih je uvedel cepljenje koz, ki so se razpasle kot vojna epidimija. S tem je naletel sicer na hud odpor prebivalstva, nato pa se je razburjenje duhov poleglo. Leta 1798. je izšel v »Ljubljanskih Novicah« v prevodu Val. Vodnika njegov »Poziv prebivalcem Kranjske glede cepljenje koz«. Leta 1805. je postal profesor na dunajski univerzi in osebni zdravnik avstrijskega cesarja Franca. Tudi ta zdravnik je mnogo deloval
Ko se kažejo živalski nagoni
Vojska navadno pripelje s seboj že druge ši-be-spremljcvalke. Ena teh je pomanjkanje, za njo lahko pride lakota. I'a četudi morda lačni nn splošno ne bomo, vsekako bo za žlvei trda. Vsem, kaj šele revežem!
Ce so ti že prej težko živeli, kako bodo izhajali zdaj? Napoveduje ne jim velika stiska. Poleti se morda še kako pretolčejo — a kaj bo pozimi?
Ali naj mi, ki imamo vsaj še za silo potrebnega, pustimo siromake stradati, prezebati, od hudega poginjati? Ali naj vsak misli edino nase; gleda, da se le sam z vsem potrebnim založi, če drugi imajo kaj ali nič?
Da, tako delajo ljudje navadno! To se jc na kričeč način pokazalo letošnji veliki teden in po veliki noči. Ko so bila vojaška skladišča odprta in blago ljudem na razpolago. In je ležalo razno blago na železnici, ki ni moglo več naprej. Aji je živina in drugo, kar je bilo namenjeno za vojsko, naenkrat bilo brez gospodarja.
V takem primeru res velja pravilo: Stvar, ki nima gospodarja, je last prvega, ki jo v roke dobi. Seveda, če res nima gospodarja! A ne, če gospodarja še ima, a ga slučajno ni ravno zraven, da hi svoje imetje hranil. — Toda ljudje pri tem ne delajo razlike. Ali nima gospodarja ali ga ima, samo da je blago odprto, da ga nihče ne ščiti — kako planejo po njem! Drug čez drugega; vsak hoče hiti prvi, vsak odnesti ali naložiti kar največ njegove roke morejo zajeti ali njegovo vase sprejeti, njegov voz držati. Tudi mnogi taki. ki jim ni sile, ki imajo vsega dosti. Pa zakaj hi ne imeli še več — si mislijo — če sc da dobiti! Vsak naj gleda zašel.
Ob taki priliki se sebičnost in lakomnost po-kažeta v posebno grdi luči. Saj so celo ljudje, ki hočejo veljati za poštenjake, živino, ki je bila namenjena za vojsko — ki pa jo imela svoje gospodarje, le da so bili daleč proč —. pa so jo kratko-malo pridržavali, kradli, prodajali ali klali in pojedli, da so zbrisali vsako sled za njo.
Edino pravilno hi bilo, da bi v takem primeru razpoložljivo blago prevzela občina in ga potem pravično razdelila med one, ki so ga res potrebni. Toda ne! Lakomnost ne pusti ljudem čakati. Le hitro, le hitro, da dobimo kar največ! Kaj nas brigajo drugi! — Znano nam je. da je v nekem kraju hotelo blago prevzeti županstvo, pa so ljudje župana odgnali. A takih krajev je bilo gotovo več.
Isto je z nakupovanjem in kopičenjem blaga, predvsem živil. Kake kupe raznega blaga si na-vlečejo nekateri skupaj, da jim leži in morda trohni po shrambah, ko jih drugi za najnujnejšo potrebo nimajo!
Dokler bodo pri ljudeh neomejeno vladali taki živalski nagoni, ne more biti življenje med njimi bolje.
kot medicinski pisatelj. — Dr. Fr. Viljem Li-pič (1799—1845) se je rodil v Iglavi na Slovaškem, umrl je na Dunaju. Komaj 24 letnik je postal mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje okrajni zdravnik, pomočnik ravnatelja bolnišnice in policijski zdravnik. Vodil je veliko borbo proti ho-meopatom, ki so ga zelo sovražili. Zagrenjen je odšel leta 1834. kot profesor na univerzo v Pa-dovo, leta 1841. pa na dunajsko vseučilišče. Mnogo se je boril proti alkoholizmu in je znanstveno deloval kot medicinski pisatelj. (Dr. Pintar: BL, Zdr. V.)
Labacensis.
Ob otvoritvi razstave
M. Gaspari, S. Dremelf, F. Smerdu
V teh nemirnih časih, ko se zdi, da so vsa stremljenja vprežerra v voz človeškega pohlepa po gmotnih dobrinah, je dokaz idealizma kakor nam ga nudi naša razstava, še prav posebno dobrodošel. Jasno je, da človek, ki v resnici čuti v sebi umetniški poklic, ne klone razmeram in okolici, pa najsi je še tako težko vzdržati v svojem poklicu. Gotovo pa je, da nosi potem vse umetniško izražanje pečat svojega časa in kakor je bil že ta težak ali veder, taka je osnovna nota likovne umetnosti.
Pogled na našo razstavo nam pove, da se razstavljalci z vso resnostjo zavedajo svojega poslanstva, da pa motrijo svet in njegovo dogajanje v optimistični luči. Nič ni tu široke kričave geste, ki jo tako zelo ljubi naš čas, nič obupa, v kakršnega ljudje v negotovosti dobe tako radi zapadejo in prav tako ne najdemo hlastanja za modnimi novostmi, pa najsi bodo pripeljane od katere koli strani.
Poet našega kmečkega življenja je M. Gaspari. Leta in leta opazuje bitje in nehanje preprostih ljudi in si vse, kar je vrednega likovne obdelave vestno zapisuje. Nič ne ostane skritega njegovemu očesu in občutljivi umetniški duši. Tu se izkristalizira v likovni organizem ljubka, starinska legenda, tam zopet se z etnografsko točnostjo razvija poročni običaj. Svetniška legenda je humo-ristično prenesena v slovensko okolje (Skušnjave sv. Antona), ali pa srečujemo v neštetih prizorih življenje kmečkih ljudi. Tudi kot dobrega portre-tista spoznamo Gasparija, kar je bilo do sedaj marsikateremu ljubitelju njegove umetnosti nepoznano. Sicer pa ni potrebno veliko opozarjati na Gasparijevo umetnost, kajti mojster ima lep krog znancev in prijateljev, ki njegovo umetniško stremljenje dolga leta poznajo in podpirajo.
Drcmclj St., kipar in medaljer, se na tej razstavi prvič kolektivno predstavlja občinstvu. Je to umetnik, ki si je nadel nalogo, da ustvari v naši umetnostni kulturi doslej skoraj nepoznano panogo medaljerslva, ki bo gotovo s strani občinstva z zanimanjem in priznanjem sprejeta. Gotovo medalja, ki spada v male intimne družinske prostore, tistemu, ki hoče in priznava le umetnost, ki pokriva kvadratne metre, ne utegne veliko povedati. Toda umetnostnemu ljubitelju in naposled vsakemu,
kdor ima zdrav okus, bo prijetno estetsko do . .u itL III U« |ilMlt'lll, H živetje. Med razstavljenimi deli, ki obsegajo sko- I umetniški prireditvi ni.
M. Gaspari: Slovenska Marija.
raj vse možnosti oblike plakete in medalje, omenjam lepe portrete kiparjeve hčerke, dalje karakteristično in izrazito glavo igralca g. Skrbinška, pisatelja g. Fr. Kš. Finžgarja, vemo in smotrno oblikovano obličje Primoža Trubarja ter vrsto ljubkih otroških upodobitev, v katerih je Dremelj res pravi mojster. Kakor rečeno, pa je to prvi večji Dremljev nastop in ima umetnik vse možnosti razvoja še pred seboj.
Smerdu Fr. je razstavljal že večkrat in je že znana umetniška osebnost. Seveda prav »veliket slave ne uživa menda zaradi tega, ker njegova plastika ni »velika«. Toda za poznavalca umetnosti to spoznanje ni nikakršna ovira, ker je kvaliteta pač tako muhasta stvar, da si ne pusti nič kaj predpisovati formatov. Ko bi Smerdu ne bil kipar, bi bil najbrž poet, kajti njegovi mali duhovni otroci so bitja čudovite nežnosti in zasanja-nosti. Posebno žensko telo, ki naj izraža lirično, poetično razpoloženje, obvlada kakor malokdo. Na tej razstavi pa spoznamo umetnika tudi kot dobrega portretista. Mali doprsni portret deklice je pretehtana umetnina v vseh ozirih, še boljša pa je dekliška glava iz žgane gline. Tudi tu, dasi je podobnost z modelom evidentna, prevladuje v delu kiparjeva osebna nota, ki daje obličju upodob-Ijenke mehak, pristno ženski značaj.
Razstava, ki bo odprta dalj časa, jc vredna ogleda in zanimanja širšega kroga občinstva. Kajti eno je gotovo: slike ali kipa, o katerem si obiskovalec ni n« jasnem, kaj naj predstavlja, na tej
—ei.
Spori
V	nedeljo se pomerita Ilirija in Primorje
V	nedeljo se bo odločilo, kdo je boljši: Ilirija ali Primorje. Dolga leta je bilo to vedno odprto vprašanje, po osmih letih pa hočejo eni in drugi le vedeti, kdo ima premoč. Belo zeleni si primat kar nekam prilaščajo, ker mislijo da so že prvaki v Ljubljani zato, ker imajo mestne barve na sebi. Črno beli pa so drugačnega mišljenja in bodo to tudi jutri pokazali. Že od nekdaj niso bili »od muh«, ti črno beli, in zmaga je bila vedno negotova, kakor je tudi nejasen izid nedeljske tekme. V včerajšnji številki smo obljubili, da bomo dali nekaj podatkov tudi o belo zelenih, pa nam morate opravičiti, ker z njimi nikakor ne moremo postreči. Ilirijanov nikjer ni mogoče dobiti, nekake skrivne sestanke imajo med seboj in delajo načrte, ki pa morajo ostati tajni, za jutrišnji obračun s črno belimi. Sicer smo srečali nekatere ln smo jih vprašali, kako je kaj z njihovo težo, kajti ljudje so zelo radovedni, koliko jih je žive teže, pa so odgovorili, da se teža pri njih tako spreminja, kakor zadnje dni vreme pri nas. Eno je gotovo, so dejali, da se je precej »špehka« to dni scedilo od njih, ko so se pripravljali na vo-liki boj. Pa tudi preveč ne smejo hoditi po cestatv, ker bi bili za jutri preveč utrujeni, kar na le »s gre, kajti jutri bodo morali izdržati tempo taUw ali tako. Navijači bodo to od njih zahtevali, a če se zameriš navijačem, je tako, kakor bi se obsodil na smrt. Tudi navijaške starine so se pripravile za jutrišnji dan. Te dni govore kaj malo zato, da bodo jutri lahko na vse pretege in kolikor mogoče učinkovito vrteli svoje klepetce. Sicer pa, čemu toliko razpravljanja o teh in onih. V nedeljo pridite pogledat veliko bitko in ne bo vam žal. Začetek glavne tekme je ob 18, pred-tekma rezervnih moštev pa bo ob 16.30 na igrišču Ljubljane.
Krožna kolesarska dirka skozi Ljubljano
15. avgusta bo velika krožna kolesarska dirka s štartom v Gorici, skozi Ljubljano. Trst in 6 ciljem zopet v Gorici. Te dirke se bo udeležilo veliko število tekmovalcev. Pobudo za to je dal zvezni tajnik v Gorici narodnik svetnik Luigi Molino, ki je poveril organizacijo odboru vrh >v-ne italijanske športne organizacije CONI. To bo prva dirka, v kateri bodo sodelovali tudi športniki novih priključenih pokrajin, in ki se bo vršila vsako leto. ter je vključena v narodni športni koledar. Podpredsednik italijanske kolesarske zveze, Adriano Rodoni, ki se po veliki dirki v Napoliju nahaja v Rimu, je že proučil program in progo za to dirko. Proga nai bi bila dolga 250 kilometrov. V par dneh bodo določene vse potankosti te velike organizacije, na kateri se dela v Rimu, Gorici in Ljubljani in katero spremlja pokroviteljstvo vrhovne športno organizacije C. O. N. I.
Nare&e ..SlevsnJss koledar"!
i
©AoiUte novice
Koledar
Nedelja, 3. avgusta: 9. pobinkoštna; Lidija,
vdova; Najdba sv. Štefana.
Ponedeljek, 4. avgusta: Dominik, spozna-valec in ustunovitelj reda; Ija. mučenica: Per-petua. sveta žena; Aristorh, spoznavaloc
Torek, 5. avgusta: Marija Snežna; Ož.balt, kralj in mučenec; Lmigdij, škof in mučenec.
Novi grobovi
+ V Borovnici je v visoki starosti 86 let mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Ramovš. Pokopali jo bodo v nedeljo. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Bivši banov, živinozdravnik
vel. S1LVAN VODOPIVfC
je »atel privatno prakso ▼ Ljubljani, Kršičova ulica 6, poleg bežigrajske pošte
—	Lep uspeh sanitarne avtokolone v Dobr-ničah. Dne 28 julija t. 1. je ordinlrala v Dobr-ničah sanitarna avtokolona. Samo v enem dnevu je bilo pregledanih t.583 oseb, kar je gotovo rekordno delo sanitarne kolone. Pri zdravniškem pregledu so bile ugotovljene pri prebivalstvu različne bolezni. Dosti oseb se je predstavilo zdravnikom iz razloga, da zvedo le o morebitne bolezni, ki je k sreči še niso čutili. Zato so imeli zelo veliko dela zdravniki, ki so ugotavljali notranje !>olezni. Pa tudi zobozdravnik je imel dosti dela. Prebivalstvo je bilo z zdravniškim pregledom jako zadovoljno in želi, da bi se sanitarna avtokolona kaj kmalu vrnila v ta kraj Prvi poljski pridelek je pospravljen. Srednje je l>ogat, ljudje so zelo zadovoljni. Tudi ostali pridelki,, ki so še na polju, lepo kažejo V letu 1040 so tukajšnji kmetovalci imeli v tem času žito pokošeno in ne požeto, to pa radi tega, ker je bilo žito popolnoma zbito od toče. Dnsiravno smo na robu Suhe krajine, nas ne preganja suša, ker je dežja dovolj.
—	Sanitetna avtokolona v Ajdovcu. V torek, dne 29. julija, je doživel naš, od prometa oddaljeni kraj, nenavaden dogodek. Zdravstvena avtokolona, ki v zadnjem času potuje po Dolenjski, je prišla tudi k nam. Ker nu£ kraj nima dovolj zdrave pitne vode in revni ljudje ne denarja, da bi mogli v zadostni meri poskrbeti za svoje zdravje, nas večkrat obiskujejo razne bolezni. Zato je razumljivo, da so ljudje porabili to priliko in se dopoldne in popoldne v velikem številu zbirali pred dvema velikima, z modernimi zdravstvenimi napravami opremljenima avtobusoma, ki sta stala pred »Gnidovčevim domom« in iskali pri dobrih in prijaznih zdravnikih zdravniških nasvetov. — Zdravniki, ki so pregledovali ljudi v obeh avtobusih in v »Gnidovčevem domu«, so imeli dopoldne in popoldne dovolj dela. Pregledali so 958 ljudi, kar je za naš majhen kraj izredno veliko število. 7.a plemenito skrb in delo, ki ga je izvršila zdravstvena avtokolona v našem kraju, se zahvaljujemo Duce ju Mussollniju, gen. ravnatelju narodnega zdravja Eksc. Petrn-gnaniju, Visokemu komisarju Eksc. Grazioliju in skrbnemu g. ravnatelju Cav, dr. Duceju in vsemu zdravniškemu zboru, ki je z ljubeznijo vršil delo za izboljšanje zdravstvenega stanja našega ljudstva.
SLIKE Nj. V. Kralja in Duceja ima na zalogi v dveh velikostih in izvedbah (50x^5 cm po Lir 6.50 in 40 x 30 cm po Lir 9.20) Ljudska knji-karna v Ljubljani, Pred Škofijo.
—	Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duh. vaj v Ljubljani bosta v avgustu dva tečaja in sicer od 4. do 8. in 18. do 22, Vsak tečaj se začne v ponedeljek zvečer ob 7. ter konča v petek zjutraj. Oskrbnina se lahko nadomesti .t intenciiami. ki lxxlo no razpolago v Domu. Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9.
—	»Čas« revija Leonove družbe, št. 5/6 bo izšla prihodnji teden. Vse naročnike, ki so spremenili svoj naslov, prosimo, da spremembo naznanijo upravi na Miklošičevi cesti 7 (Prosvetna zveza). Revija stane letno 25 lir, za dijake 20.
Hfl Bg* za vlaganje sočivja
ES® g^^ znamke „VLACET". priznano JH^ImF dober prodaja drogerija
KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1
obiskal prekmurske župnije. V slovenskih župnijah so ga pozdravili v latinskem in slovenskem jeziku. — Župnik Jožef Klekl je še vedno gost škofa v Sombathelu. — Vojaški poveljnik za Medjimprje je v javnem razglasu označil to pokrajino kot pri klopi jeno ogrski državi.
—	Strojepisni tečaji — novi — prično 4. avgusta. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 13.
—	Na novo markirana pota. Slov. planinsko društvo skrbi za izpopolnitev markiranih potov v Ljubljanski pokrajini Treba je v raznih predelih na novo urediti markacije in orientacijske tablice. Začasno si pomaga društvo s tem, da na skalah in drevesih napiše, kam vodi pot. V najkrajšem času pa bodo vsaj na najvažnejših križiščih nameščene tudi že orientacijske tablice. Na novo je markirana pot s Kureščka čez Purkarče na Krvavo peč, od koder vodi pot v Vrbico in ob Iški do zavetišča SPD na levem bregu potoka. Od zavetišča SPD v Iški je na novo markirana pot na Zgor. Ig, odkoder vodi že znana pot na vrh Krima. Z zgor. Iga je na novo markirana greben-ska pot na Ustje, odkoder vodijo obnovljene markacije po zanimivi poti v ključih strmo v Vrbico. Iz Štrahomerja so na novo markirana pota na Krim in sicer vodi ena mimo studenca Zvencelj, druga pa mimo Mrakovega studenca, obe poti predstavljata najkrajši vzpon na vrh Krima. Obnovljena je markacija na poti laka vas—Kurešček. Od zavetišča SPD v Iški je obnovljena markacija poti ob desnem bregu Iške do Vrbice. Izletniki naj pazijo, da prekoračijo potok Iško ali takoj pri zavetišču SPD ali pa nekoliko višje pri >Grab-ljicahc, ker vodi pot v Vrbico na desnem bregu Iške in ne na levem bregu, kjer prične skalnati svet. Z markiranjem potov SPD nadaljuje ter bo javnost obveščalo o nadaljnjih izvršenih markacijah. Kdor ima umestne predloge za pota, ki bi jiii bilo na novo markirati, ali pri katerih bi bilo treba obnoviti markacije, naj jih sporoči društveni pisarni SPD.
Ljubljana
1 Popoldanski izlet v Borovnico priredi v nedeljo, 3. avgusta križanska moška kongrega-ciia. Odhod i/. Ljubljane ob 12.15 opoldne. — Izlet se vrši samo ob ugodnem vremenu. Vabljeni člani z družinami in njih prijatelji.
1 Vse peke in trgovce na drobno spet opozarja mestni preskrbovalni urad, naj se ravnajo po razporedu, da dodeljuje moko, riž in testenine v II. padstropju Mestnega doma od 7.30 do 11 vsak teden trgovcem v ponedeljek od črke A — J, v sredo od črke K —M, v četrtek od N — R in v soboto od črke S — Ž, vsem pekom pa samo ob torkih in petkih od 7.30 do 11. Obenem mestni preskrbovalni urad prosi peke in trgovce na drobno, naj se v lastnem interesu ravnajo po tem razporedu, da ne bo gneče in nepotrebnih pritožb zaradi izgube časa.
J Za mestne reveže je podaril 1.000 lir g. dr. Franc Poček, odvetnik v Kolodvorski ulici
6., prav tako pa je nakazal 1.000 lir tudi j*, inž.
" ......ica U
3, je
Namesto venca na krsto g. dr. Roberta Tomšiča
Evgen Stern, ' Gledališka ulica 14., a g. Janko Predovič s Poljanske ceste 73, ie poslal 100 lir.
—	Vodstvo salezijanskega zavoda na Rakovniku sporoča: Vsi oni, ki so doslej študirali na salezijanskem zavodu v Veržeju, naj se čimprej obrnejo na tukajšnje vodstvo, da bodo lahko na P,akovniku nadaljevali svoje študije. Prav tako naj se priglase čimprej tudi oni mladeniči, ki se žele posvetiti duhovskemu ali redovnemu stanu, pa bi, ker so že starejši, ne mogli študirati na javnih gimnazijah. Natančne informacije in pogoje za sprejem dobite pri vodstvu salezijanskega zavoda na Rakovniku, Ljubljana.
—	V Brezovici pri Ljubjlanl se je nastanil
zdravnik dr. Jože de Gleria, ki ordinira za splošno prakso in plombiranje zob v hiši gosp. Tomšiča pri kolodvoru.
—	Vigred, žensk} list (8 zvezek je izšel). Uprava je v Slomškovi ulici 1.
Naročajte »Slov. koledar«
Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovencev koledar« !
— Iz Prekmurja ln Medjimurja. Vojaška oblast za južne ogrske kraje, ki jih je zasedla ogrska vojska in so spadali prej k Jugoslaviji, bo uvedla s septembrom reden šolski pouk na vseh šolah. Sedaj zbira s sodelovanjem naučne-ga ministrstva učiteljske moči. Potrebuje jih okoli 2500. To ufiteljstvo bo moralo pred nastopom službe položiti posebno prisego. Za Prekmurje se bo fzvršlla taka slovesna prisega v Soboti, za Meajimurje pa v čekoven. — Prejšnji meseec je sombatlielski škof že drugič
je za mestne reveže podaril 50 lir g. dr. Ernest
Mayer, Poljanska cesta 15, v počaščenje spomina ge. Marije Žitko je pa g. Janko Stupica poslal 50 lir. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrima delil
I Tečaj za električno in aviogensko varjenje (večerni od 17 do 20) se bo pričel v ponedeljek, dne 11. avgusta t. 1. v šolski variilnici tehnične srednje šole v Ljubljani in bo trajal 8 dni. Prijave sprejema do 8. avgusta t.. 1. vsako dopoldne od 9 do 10 šolska uprava.
1 Otroški zdravnik dr. Dragag sprejema 11-12 in pol 3—4, Gajeva 6.
1 Dom onemoglih na Bokalcalh. Vest v včerajšnjih dnevnikih, da bo mestna občina v najkrajšem času pričela zidaiti nov velik zavod za svoje onemogle meščane, ki jim zla usoda ni dodelila brezskrbne starosti, je zbudila med vsem prebivalstvom poleg presenečenja tudi veliko zadovoljnost. Zlato ljubljansko srce je pri tej novici pričelo utripati krepkeje in hitreje ter nas opominja na naše dolžnosti napram množicam podpore potrebnih, ki se njih število veča od one do dne. Vse dobrosrčno prebivalstvo se je sedaj strnilo okrog Rdečega križa, ki z brezmejno požrtvovalnostjo rešuje vsak dan naraščajoče in vsak dan težje naloge. Mestna občina ljubljanska podpira prizadevanja javne dobrodelnosti na vseh straneh navzlic znatno zmanjšanim dohodkom in prav z razpisom del za novi Dom onemoglih na Bo-kalcah je spet dokazala, da je mestni upravi prva in glavna smernica —- ljubezen do bližnjega. Ljudje, ki poznajo dandanašnje razmere, kako težko je z nabavo raznovrstnega gradiva, se upravičeno čudijo pogumu mestne uprave, da se je v takih razmeran lotila tako velikega dela. Toda potolaženi naj bodo vsi dobrosrčni Ljubljančani in nikar naj se ne boje, da bi meštua občina ne mogla izpolniti svojega sklepa v korist revnim in osamelim. Zidanje prvih poslopij Doma onemoglih na Bo-kalcali je mestna uprava popolnoma zagotovila, ker je že o pravem času mislila na reveže in računala s pomnožitvijo njih števila. Zato je tudi ustvarila jamstvo, da bo tudi povečano število zavetja potrebnih lahko spravila pod streho in jim dala vso preskrbo. Tisti dobri ljudje, ki njih srca drhte v skrbeh za ostarele in betežne občane, naj se potolažijo saj je mestna občina o pravem času nakupila za zidanje Doma onemoglih na Bokalcah vse najpotrebnejše gradivo ter Ima za zidanje pripravljeno že vso opeko, cement in železo, da bo torej delo naglo napredovalo in bodo poslopja, potrebna za 250 varovancev, gotovo že letos pod streho, če ne bo kakih nepričakovanih ovir.
I Očesnf specialist dr. R. Bassin ne ordinira do 29. avgusta.
1 Na novem mosta čez Gruberjev prekop je asfaltni tlak že gotov in sedaj prav pridno postavljajo ograjo, ki smo tako dolgo morali čakati nanjo. Tudi prehod z mosta na Hradeckega cesto že nasipajo, toda čakati bomo morali še na električno signalno napravo ob železniškem tiru, vendar pa upamo, da bo tudi to signalno napravo mogoče napraviti v 10 dneh. Vse prebivalstvo ve, kako je dandanašnji težko z nabavo najraznovrstnejšega blaga in gradiva, zato pa tudi z razumevanjem upošteva težave z nabavo signalne naprave, ki jo je predpisala
železniška direkcija na komisiji dne 18. VII. 1.1. Signalna naprava mora biti električna z lučjo in zvoncem ter je za to potreben poseben pre-kinjevalni aparat. Prepričani smo, da se bo naišim iznajdljivim elektrotehnikom posrečilo v kratkem sestaviti to napravo, saj prebivalstvo obeh strani Gruberjevega prekopa že skrajno nestrpno čaka na otvoritev te prepotrebne zveze Hradeckega vasi s središčem, središča pa t zelenim Golovcem. Prihodnji teden bo tudi preizkušnja mostu, ki pa del ne bo zavlekla, da se bo torej prav kmalu razvil res živahen promet po lepem novem mostiču.
1 Sardine, dalmatinske, prvovrstne kvalitete dospele! Fr. Kham, Kongresni 8. Delikatese — špecerija.
1 Popravni izpiti 1 V učni tečaj, ki se prične 1. avgusta za zamudnike, vpisuje g. Bombač na Poljanski gimnaziji.
Lekarne
Notno službo imajo: v nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47; v ponedeljek: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Še-lenburgova ulica 7.
Rdeči križ poroča
Gospa Kunstelj Jožica z Vrhnike je poklonila Rdečemu križu L 100. za kar se ji Rdeči križ najlepše zahvaljuje.
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj poročil o pogrešanih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b: Hvala Marjan, Angela. Komelj Alojz, MokroviS inž. Josip, Nemec Janez, Skalar Nuša, Relič Nada, Šegula Alojzij, Trampuž Aleksander.
Pošto naj dvignejo: Babšek Frančiška, Mestni magistrat, Cvenkl Nada, Cigaletova 11, Ilribernik Marta. Resljeva c., Jerin Franc, Krašovec Ivana, Zg. Šiška, Magušar Marija, Dolenjska c., Nikolajev inž. Mihajlo, Gradišče 8 a, Pistornik L., Borštnikov trg 4, Pokom Ivan, Gregorčičeva 17 b. Roječ Milena, Bičevje 19, Sedej Lovro, vizitator. Sluga Hilda, Svetogorska ulica. Smrtnik, Vodnikova 172, Stojkovič Franjo Černetova ulica, Šiška, Svet dr. Jakob, sodnik, Sušnik Franja, kavarna »Emona«, Škerjane Ivan, Na Taboru, Volenček p. Marjan, Frančiškanski samostan. Zidar Alojzii. kovač.
Gospod Sterniša Anton iz Ljubljane je daroval Rdečemu križu L 100. Iskrena hvala!
Novo mesto
Novomeščanom! Glasbena Matica ljubljanska je pripravljena aranžirati v prihodnji koncertni sezoni v Novem mestu vrsto glasbenih prireditev v sporazumu z lokalnimi faktorji. Kdor se izmed p. n. občinstva zanima za te koncertc, prosimo, da stopi v stik z Glasbeno Matico, ker bo za uspešen aranžma koncertov potrebna lokalna pomoč. Pisma je nasloviti na Glasbeno Matico v Ljubljani.
Nova duhovnika v Smihelu. Dosedanji kaplan v šmihelu g. Alojzij Sterle je bil premeščen k Sv. Križu pri Kostanjevici. Na njegovo mesto sta bila sedaj imenovana dva novomašnika in sicer gg. Alojzij Šparovec in Karel Volbank.
Dobro založen petkov zelenjadni trg. Zadnji petek je bil trg z raznovrstno zelenjavo dobro založen, da so jo gospodinje imele dovolj na izbiro. Zlasti so gospodinje bile vesele endivije, ki so jo toliko težje pričakovale, ker glavnate solate ni bilo več lahko dobiti. Trg je bil dobro založen tudi b stročjim fižolom, grahom, zeleno papriko, zeljem, ohrovtom, jedilnimi bučami in z lisičkami. Tudi sadja je bilo kar doeti. Zadnje deževje je pospešilo tudi rast po vrtovih in tako bo sedaj na trgu zelenjave vedno dovolj.
Zopet plat zvona. Po nainovejši odredbi pristojnih oblasti se odslej znak za požar ne bo daial več s sireno, marveč se bo znak za požarno nesrečo dajal zopet z zvonom v kapi-tolskem zvoniku. Z velikim zvonom bodo naznanjali plat zvona za požarne nesreče v mestu, z malim zvonom pa za one v okolici. Ta odločba velia za ves okoliš novomeške gasilske čete.
Sestanka KA za može in žene v avgustu ne bo.
Dar dijaSki kuhinji. Župnik v Višnji gori (t. Franc Vidmar, ki je kot dijak novomeške gimnazije užival podporo novomeške Dijaške kuhinje, ie daroval zanjo 100 lir. Odbor se mu za lep dar prisrčno zahvaljuje in ob tef priliki vabi vse nekdanje podpirance, naj se po možnosti spomnijo te kuhinje, ki brez večjih podpor v jeseni, ob začetku novega šolskega leta, ne bi mogla pričeti z obratovanjem, s čimer bi bili zelo udarjeni revni kmečki dijaki.
Dobrodelni koncert Rdečega križa. O delu novomeškega Rdečega križa ie naš list že obširno poročal. Rdeči križ se sedaj zlasti trudi, da bi omilil bedo številnih priseljencev, ki so se med nami znašli brez sredstev. Tem ljudem je bilo mogoče pomagati le z nabiralno akcijo, ki jo ie odbor s pomočjo novomeških gospa in gospodičen ln ie dala blizu 40.000 lir. Ta vsota pa seveda ne bo zadostovala za vse velike potrebe. Zaradi tega bo Rdeči križ v torek, dne 12. avgusta v dvorani Prosvetnega doma priredil koncert, katerega čisti dobiček je namenjen za dobrodelne namene. Novomeško prebivalstvo pa vabimo, da se tega koncerta v velikem številu udeležil
Naročnikom Mohorjeve družbe! S posebnim odlokom škofa dr. Rožmana je bila za Ljubljansko pokrajino ustanovljena Družba sv. Mohorja v Ljubljani. Naročniki, ki so plačali naročnino za letošnje knjige, bodo torei knjige prejeli. Zal pa ne bodo mogli dobiti nobene brezplačne knjige in tudi ne knjige o dr. Korošcu. Plačana doplačila bodo naročnikom vrnjena ali pa se jim bodo štela v dobro za prihodnje leto. Naročniki bodo letos dobili Koledar in Finžgarjevo povest »Hudournik«. Te dve knjigi se tiskata v Ljubiiani.
Iz Ribnice
Praznik sv. Štefana, patrona župne cerkve, so Ribničani letos še posebno dostojno proslavili. V soboto ie bilo celodnevno češčenje svete-gn Rešnjega Telesa. Od 6 zjutraj pa do večera so prihajali otroci, fantje in dekleta ter žene in možje pred Najsvetejše, molili in peli. Razveseljivo je tudi, da se je na ta dan zateklo k mizi božll toliko Ribničanov, zlasti mladine, kateri posvečajo v Ribnici posebno pozornost. Mladina ima tudi v počitnicah šolske maše, pri katerih prav lepo poje. Ob torkih imajo šolsko sv. mašo deklice, ob petkih dečki. Pri tei priliki Imajo otroci tudi verski nauk. Vsako ne-delio imajo šolarji ob pol 9 skupno sv. mašo. — Čč. šolske sestre vzgajajo malčke v otroškem vrteti. Obisk |e povoljen. Kakor smo slišali, bodo tudi ti malčki kmalu peli pri šolski maši.
Opozarjamo na sanitarno avtokolono, ki ho prišla na Velike Poljane dne 22. avgusta In bo na razpolago vsemu prebivalstvu brezplačen zdravniški pregled. Posiovaia bo od pol 4 poti. do 7 zvečer. Z avtokolono, ki jo je dala na
razpolago fašistična vlada Ljubljanski pokrajini,
so mnogi specialisti, zato naj pride k pregledu čimveč ljudi, zlasti mladine.
Komisar za klavno živino g. Rožman ie prispel v Ribnico.
Naročite »Slov. koledar i! Te dni bo obiskal naš zastopnik vse naročnike »Slovenca«, in »Slov. doma«, da bodo lahko naročili »Slov. koledar«, ki stane za naročnike le 9 lir. Letošnji koledar bo še bogatejše ilustriran, zato nfi ne bo nikogar, ki bi bil brez njega.
Iz Trsta
Sprejemi pri Pr efektu. Ekscelenca Tambu-rinl, Prefekt tržaške pokdajine, sprejema stranke vsako soboto dopoldne ter ima občinstvo tedaj priliko, da g. Prefektu osebno izrazi svoje želje.	.
Slovesnost p ti k^rmeličanih. Karmelltski patri imalo v Trstu svoj samostan na Greti. Preteklo nedeljo so slavili praznik Gospe Kar-melske z velikimi cerkvenimi prireditvami in procesijo, katere se je udeležilo veliko število vernikov.
TržaSki faiio pozdravlja bojevnike proti Rusiji. Predstavniki fašizma tržaške province s Tajnikom dr. Pivo na čelu so priredili prisrčen pozdrav oddelkom ženijskih čet, ki so bile poslan? na bojišče v Rusiji, Pri pozdravu so sodelovale tudi ženske fašistične skupine, ki so pripravile za vojake veliko zalogo raznih dobrot ter jih nato razdelile.
Miramarska riviera — kopaliile. Od Bar-kovelj do Miramara segajoča miramarska riviera je bila kopalcem dosedaj prepovedana ter je bilo dovoljeno samo kopanje v kopališčih. Ker pa vsi ne zmorejo drago vstopnino v kopališču in ker ie vročina velika, ie-tržaški mestni župan prepoved kopan ia na omenjenem obrežju ukinil. Kopalci se ne smejo oblačiti na cesti, ne smejo prihajati na cesto v kopalnih .oblekah in se morajo dostojno obnašati. V to,-, v pravem pomenu besede ljudsko kopališče, ie sedaj velik naval. Posebno ob nedcliab se koplje tu na tisoče in tisoče ljudi.
Iz Goriške pokrajino
Duhovniške vesti, G. župnik Ivan Kovač iz Št. Vida pri Vipavi je lansko leto okrog praznika sv. Ane zapustil svojo faro in odšel na jug. V četrtek, 31. julija, se je zopet vrnil v domačo škofijo in
freko Gorice šel v Št Vid Dobrodošel! — G. Jože orž, do zdaj kaplan v Komnu, je bil v soboto, 26. julija, slovesno vmeščen za župnika v Mirniku v Zagradnih Brdih Inštaliral ga je krminski go-pod dekan. Bog blagoslovi delo novega mirnižkega župnikal
Delavci v Nemčijo. V četrtek, 31, julija, je odpotovalo 50 gradbenih delavcev iz naše pokrajine v Nemčijo. Fašistovska zveza industrijskih delavcev pomaga pri oskrbi potrebnih listin vsem njenim članom, ki žele na delo v Nemčijo.
Mužina, prvak Italije v najtežji kategoriji. Naš goriški rojak boksar Mužina, ki je po ro-du iz Šte-verjana v Brdih, je zadnjo soboto, 26. julija, zmagal v Turinu nad svojim tekmecem Merlom po kratki borbi v sijajnem nastopu in postal s tem boksarski prvak Italije v najtežji vrsti.
Preselitev znane trgovine. Manufakturna trgovina Teodor Hribar, ki je vso povojno dobo imela svoje prostore v hiši bivše Centralne posojilnice na Verdijevem korzu št. 32, se je te dni preselila v lastno hišo na Verdijevem korzu št. 29 nasproti Ljudskemu vrtu.
Sejmi za klavno živino. Za mesec avgust so določeni naslednji sejmi, na katerih se bo oddajala klavna živina: 1. avgusta v Vipavi, 4. avgusta v Št. Vidu pri Vipavi, 5. avgusta v Jenkovem v Brdi'a, 6. avgusta v Plavah, 8. avgusta v Gradiški, 9. avgusta v Čepovanu, 11. avgusta v Komnu, 13. avgusta v Štanjelu na Krasu, 16. avgusta v Šempasu, 18. avgusta v Črničah, 19. avgusta na Colu, 20. avgusta v Breginju, 22. avgusta v Gorici, 23. avgusta pri Sv. Luciji, 25. avgusta v Kobaridu, 27. avgusta v Tolminu. Kdor je dobil po pošti priporočeno dopisnico z naročilom, koliko živine mora prignati, pa bi tega ne storil, bo javljen pristojni oblasti.
Iz Spodnje štajerska
Osebne vesti. Za upravitelja župnijskih in nadarbinskih posestev pri sv. Lenartu v Slov. Goricah je bil imenovan nekdanji načelnik okrajnega cestnega odbora v Mariboru in gostilničar g. A. Lipovšek. Svojo pisarno ima v župnišču. Ortsgruppenleiter Heimatbunda za občino Sv. Mar jeta ob Pesnici je Baumgartner, za Sv. Peter pri Mariboru bivši košaški župan Kirar, za Sv. Martin pri Vurbergu bivši predsednik Združenja trgovcev za Mariborsko okolico, trgovec Kostanjsek.
V	službo pri mariborski občini sta bila med drugimi sprejeta tudi bivši mariborski odvetnik dr. j. Rapoc in sodnik Ardtmann.
Ljudski koncert v Mariboru. Pod okriljem urada za ljudsko izobrazbo Staj. dom. zveze je priredilo glasbeno društvo dne 30. julija svoj prvi ljudski koncert, na katerem je nastopil tudi mariborski moški pevski zbor.
Kaplanijo v Mozirju zadnje čase temeljito popravljajo in jo preurejajo za potrebe občinskih uradov.
V	Mislinju sta se pri delu težje ponesrečila delavca Janez Jurgovič in Konrad Jamnikar, ki so ju prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
Iz Beigrada
Saboterji zopet na delu. DNB poroča iz Bel-grada (27. julija): V noči med 24. in 25. t. 111, (julija) so komunistični elementi zažgali v okolici Velikega Bečkereka žito, ki je bilo namenjeno za prehrano. Zaradi tega saboiažnega dejanja ie bilo ustreljenih gotovo število komunistov.« Po drugih poročilih je bilo zaradi tega zločina ustreljenih v Bečkereku 9Q komunistov.
Dvoboj dr. Euwe—Bogoljubov
Začetek tega tedna sta dr. Euwe in Bogoljubov odigrala vsega skupaj že sodem partij. Peto partijo je Bogoljubov izgubil, tako da je bilo stanje točk 3 in pol za dr. Euweja in 1 in pol za Bogoljubova. Že s tem rezultatom je bilo skoraj popolnoma jasno, da bo Bogoljubov le težko dohitel Euvveja. Šesta igra je to potrdila. Dr. Euwe je začel damski gambit in razvila se je varijanta ortodoksne Obrambe. Bogoljubov Je poskušal nova pota in zavrnil vso nasprotnikove napade. Dr. Euweju se je posrečilo zapreti pozicijo, nakar bi Bogoljubov napravil najboljše, če bi igral na remis. Poskusil pa je tvegane proboje in pri tem prezrl kombinacijo, pri kateri je izgubil stolp. Po 42. potezi je bila partija prekinjena v brezupnem položaju za Bogoljubova. Nadaljevanje partije Je imelo'le še 18 potez. Dr. Euwe je izkoristil prednosti položaja in zmagal v 65. pole. zali. Sedma igra Je bila Italijanska partija, v kateri je Bogoljubov v 14. potezi zopet presenetil z novostjo, ki mu Je obljubljala uspešnejšo končnico. Dr. Euwe pa se je tako dobro branil, da je nastala končnica stolpov, ki je prešla po 4S. potezi v temin Sianje jkj seumi igri je torej: dr. Euwe 5, Bogoljubov 2,

inmi
Mimai, kikumai, hanasumai
V starih časih, tako pripoveduje davna japonska pravljica, so živele tri majhne opice, ki so bile izbrane, da čuvajo neki tempelj. Neke lepe, mesečne noči, krog polnoči, ko je ura duhov, so te tri opice sedele skupaj in so se zabavale s pogovori o pravljični, tihi pokrajini v mesečini. Mahoma se je ena od njih ozrla kvišku k luni in je začela občudovati njeno lepoto. Druga si je že zaželela, da bi šla iskat to lepo čudo božje, da bi si mogla luno bliže ogledati; tretja pa, ki je medtem zagledala luno v ribniku in ki se ji je zdelo do neba previsoko, je nasvetovala prijateljicama, da bi si šli vsaj to luno iz ribnika ogledat. Rečeno, storjeno: splezale so na borovec in se usedle na vejo, kj je štrlela ven nad ribnik.
Opicam se je zdelo jako mično, ko so lovile luno v vodi. Zakaj komaj so jo hotele prijeti, pa se je že razpočila na tisoč kosov, ki so potem v vodi poplesavali sem in tja, dokler se niso čez čas spet strnili v prejšnjo prekrasno celoto. Toda ta vesela zabava ni mogla trajati
dolgo. Zakaj, veja ni bila zadosti močna, da bi mogla držati vse tri živahne in ko živo srebro gibčne živalce. Zlomila se je in vse tri uboge opice so obležale v ribniku. Neznansko vreščeč so se skobacale na breg in so prišle mokre do kože iz vode.
Vse skesane so se vrnile na svoj prostor pred templjem tn so druga drngi prisegle, da se ne bodo nikdar več premaknile s svojega mesta. Da jih pa spet ne bi kaka skušnjava premagala, so sklenile, da si bodo sume onemogočile vsakršno zabavo. Zato si je prva opica zatisnila oči, druga ušesa, tretja pa usta. Toda jeza z neba jih je zadela še hujše: v tem stanju so okamenele in jih je še dandanes vi-deti pred templjem. Vsem ljudem so za svarilo, da človek ne sme hudega ne videti ne slišati ne govoriti. Marsiknko gorje na svetu bi bilo preprečeno, če bi se ravnali po besedah: »MS-mai — ne vidim nič: kiknmai — ne slišim nič; hanasumai — ne rečem nič.«
Vprašanja in odgovori o konzerviranju fižola
s u \\\ u kV
Križasto, pičkasto, pisano in enobarvne, ... vse to nam je letos všeč. Če vzamemo zraven še vse mavrične barve in barve rož in modrino neba in zelenkasto sinjino mor.jž potem se ne moremo pritoževati o preprostosti v barvah in oblikah. Zlasti za vsakdanje obleke so v ospredju pisane barve in veseli vzorci.
Na pričujoči risbi je izbor praktičnih vzorcev, ki so zlasti primerni pisanemu blagu.
Križasta obleka — na skrajni levici — je preprosto, pa značilno okrašena. Našitki iz poševno položenega blaga tvorijo ozki naplečnik, obrobljajo rokavce in sprednji poli in se nadaljujejo po robu krila dalje. To je videti novo in jako lično. Druga obleka iz pikčastega blaga je lahko dvodelna in moreš zgornji del lahko nositi tudi kot bluzo. Jako zanimiva je tretja obleka iz rižastega platna ali umetne svile za kravate. Črte so tako postavljene, da se na sprednjem delu četverokotno stekajo in je zato
obloka popolnoma svojska za pug-ioa. v sredini sprednjega dela, v najmanjšem kvadratu, je uvezen monogram.
Iz enobarvnega blaga sta prav lepi kostumski obleki. Jopico utegneš imeti tudi pri drugih oblekah, ki so pisane. "Naš vzorec prikazuje skupine gub, ki so spredaj na jopici in na krilu.
Iz blaga s cvetličnimi vzorci so jako ljubke in nežne obleke, ki poudarjajo ženskost. Naša poslednja obleka, ima na ramah in na bokih zgubančeno blago.
Paradižnik; s soljo. Paradižnike operi, osuši, razrezi na tanke rezine ter jih pusti nekaj minut. Nato jih duši brez vode do gostote pravilno kuhane marmelade. Vanje zamešaj sol (na t kg dobljene mezge 1 gram soli) deni v kozarec, zalij z oljem in shrani.na hladnem.
Čitatelj lista takole izprašuje o sušenju stročiega fižola:
Zdaj smo že v tistem letnem času, ko začno ljudje sušiti fižol in si ga pripravljati za čez zimo. Kakor vsa posušena zelenjava, bo tudi to zimo velikega pomena posušeni fižol, saj se tudi letos ne smemo zanašati na kak večji uvoz. Zatorej je važno, da se konzerviranje vrši kar najbolj smotrno, da dobimo polnovredno, trpežno živilo, Preden fižol sušijo na zraku, v električnih aparatih ali v pečeh, gu večkrat poparijo z vrelo vodo. Vendar je zdaj v navadi tudi tako konzerviranje, zlasti oe ga sušimo v pečeh in pečicah, da ga prej nič ne poparimo. ampak damo sušit kar svež, zelen fižol. Pravijo, da se fižol v obeh primerih prav dobro ohrani. Vprašan je pa je, kateri način je boljši in ali je fižol slabši ali boljši, če ga prej popa rimo?
Nič kaj na trdnem nismo tudi glede tega, kako bi posušeni fižol, ki ga vzamemo iz pečice, najbolje spravili. Fižol, ki ga vzameš iz pečice, ali iz aparata <ili iz peči, ima zmeraj še nekaj vlage v sebi. Zatorej se vprašamo, ali ne bo tak fižol splesnil, če ga damo kar v škatle ali posode? Ali je bol je, če bi gn dali v bomba-žnste ali platnene vreče in bi vreče kam obesili, torej da bi bil fižol na zraku?
Na ta vprašanja odgovarjamo, da je bolje, če fižol preti sušenjem z vrelo vodo poparimo. 1 Če prerežeino fižol po dolgem na več kosov, potem ga lahko sušimo, ne da bj ga poparili. Trpežnost je pri obeh načinih skoraj ista. Kakršne vrste je pač fižol, si bomo izbrali ta ali oni način sušenja. Glede na okus se, kakor je znano, ne da pričkati. Vsaka družina mora sama preskusiti, kateri način ji bolje prija. Če fižol poparimo, potem je bolj mehak, kakor če ga kar sušimo. Razrezan fižol je lažje i!i hitreje posušen in ima finejši okus kot cel. Pri obeh načinih sušenja se izgubi le malo hranilnih snovi, a pri sterilizaciji ostanejo vse snovi ohranjene. Vendar se pri sterilizaciji zaradi 'dolge kuhe uničijo vitamini. Drug način konzerviranja je pa, da fižol nasolimo. Najboljše je. če bi fižol konzervirali na vse štiri načine, saj bi s tem imeli tudi sprcmemlK) v jedilniku. Narobe pa je. če posušeni fižol spravimo v pločevinaste škatle! Dati jih moramo v vrečice iz blaga in jih obesiti na zračen prostor. Dobro je, če posušen fižol, ki ga vzamemo iz pečice ali peči, najprej razprostremo na čist prt, da se ohladi, in ga šele nato damo v vrečice,
Tako kuhaimol
Omleta fz krompirja
Skuhan, ohlajen krompir razrežeš na rezine. Ponev namažeš z mastjo in- jo obložiš s krompirjevimi rezinami, ki jih spodaj opražiš. Medtem razžvrkljaš v četrt 1 mleka jajce in 12 tlkg moke (lahko tudi ječmenove). Testo malo1 okoliš1 irt ga polijtiS po krompirju. Ko je površina strjema, pa omleto previdno obrneš i:n' jo še po drugi strani lepo opečeš. Zraven sphdd"zelena šfolhta.	'" " • '
Nadevani paradižniki in riž
Sesekljaš in dušiš četrt kg gob, ki jih pri mešaš k 60 gramom sesekljanega mesa in raz mehčanemu kruhu. Dodaš sesekljano zelenjavo, 2 žlici mleka, soli in paprike in napolniš s tem nadevom 12 izdolbenih paradižnikov, ki jih dušiš v juhi iz kock in daš na mizo z dušenim rižem. Kar izdolbeš iz paradižnikov, ne vrzi proč, ampak napravi drug dan iz tega j uho.

Dnevnik psička Mikija
Cirkus.
Blizu kolodvora so se nekega dne pojavile dolge hiše na kolesih, kakor da bi bili vagoni. Bili so rdeči, z zelenimi strehami, na strehah pa dimniki, ki se je iz njih sukljal dim. Na stopnicah neke take hiše je sedel moziček in je puhal iz pipe. Na dvorišču je bilo mnogo majhnih hišic z rešetkami, iz njih pa je smrdelo kakor v živalskem vrtu.
Na lepakih — kakšne čudovite stvari! Trije levi napadajo krotilca in se potem igrajo z njim kakor mačka z miško. Tjulenji se igrajo z biljard-nimi kroglami in z gorečo svetilko. Pa so tjulenji tako nerodni! Kdo bi si mislil, da morejo biti tako gibčni! Čudovita psica Pika rešuje razne matematične naloge. To je jako važno, a jaz znam še bolje! Miss Karavela izvaja na dirjajočem konju indijanski ples. Kakopak! Nato zamorec Bulj-
Bulj... Pa stoj, Miki! Ni treba, da tako hitiš. •
Zinkin očka je najel za naju ložo, to se pravi, zame in za Zinko. Loža, to je nekakšna kletka, ali brez strehe. Znotraj je obložena z rdečim žametom. Orkester je strašen. Jaz sploh ne maram godbe, najmanj pa gramofon. Toda, če kak godbenik piska na flavto ali če kdo drug trobenta iu tolče po bobnu, tretji spet drgne z neko palico po strunah, četrti udarja z rokami s pokrovkami, o, hvala lepa I Bog se usmili! Čudno, da mi ušes ne potrga.
Klovni, to so oblečeni norci! Pa jaz mislim, da so tudi resnični norci, saj je nemogoče, da^ bi kak pameten človek dovolil, da ga bijojo, mečejo po tleh in se norčujejo iz njega. Tu ni ničesar smešnega. Samo neki klovn mi je bil všeč, ker je imel zadaj naslikano sonce, a lasje na glavi so se mu dvigali in spuščali. To je bila zares zanimiva točka na sporedu.
Videl sem tudi navadnega konja brez sedla. Pa to zame ničesar ne pomeni. Iu da na njem kdo pleše, kaj naj bi to pomenilo? Konj je leno poskakoval, kakor kakšna krava. Miss Karavela je plesala in se vrtela na njem, kakor da bi bila kakšna izurjena jahalka. Nato so razprostrli vse naokrog žičnato mrežo, jo privlekli do vrat in izpustili leve, Prišli so in so začeli na stežaj zde-hati. To so čudovite zveri. Zinka se je malce prestrašila (deklica 1), toda jaz sem sedel poleg nje in počemu rtaj bi se bila bala? Precej časa levi niso hoteli preskočiti krotiteljice. Kar preveč dolgo jih Je prosila in nekaj šepetala na uho, jih božala po vratu in jih z bičem dregala v trebuh. No, konec koncev so le pristali na to in so preskočili to ubogo žensko. Nato jo ona z belim rob-seia zavezala levom oči, vzela v roke zvonec iu
Ise je začela z njimi igrati skrivalnice. Prvi lev je napravil tri korake, nato se je pa ulegel. Drugi jo je povohal in je lepo hodil za njo. O sleparija, videl sem na lastne oči, da je imela v roki kos mesa!
Nato se je pojavila na odru holandska družina. Oče se je vozil sam zase s kolesom, mati se je tudi vozila s kolesom, sin je skakal kakor nor, hčerka se je vrtela v velikem obroču in to je bilo zares prekrasno. Ljudje so bili tako navdušeni, da so metali v areno nože, dežnike, in jaz sem lajal od veselja. Na koncu vseh teh umetelnosti je ta družina napravila piramido. Spodaj sla bila očka in mama, na ramenih sta držala dve hčerki, na rami hčerke Je stal sinček, na njegovi rami pa pes, na psu pa mačka, a na mački je čivkal vrabec, llov, hov! Bravo, hovl
A v odmoru Je bilo še bolj zanimivo. Odmor, to jo takrat, ko se ena stvar konča, pa se druga še ne začne. Odrasli in otroci so šli okrog na sprehod, da si ogledajo konje in druga kljusota,
a majhni otroci so se odraslim izmuznili iz vseh lož in sedežev, in so napravili svoj lastni cirkus.
Nenadoma se je pojavil neki pritlikavec v kostumu rdeče barve in je pozvonil z zvoncem: ci|i cin. Predstava se je nadaljevala. Eden od »levov«, še prav majhno dete, na noben način ni hotel ubogati, pa je prišla njegova mama in je vzela tega »leva« v naročje in ga odnesla na svoje mesto! Na, zdaj pa imaš leva!
Tjulenj je pa že nekaj. Ko se bom vrnil domov, bom poskusil proizvajati igre s svetilko kot oij, le to je, da jaz nimam ploščatega smrčka. No, prava reč, bom pa vzel prav majhno svetilko. Odšel sem iz šotora. Tjulenj ima lepo kad, a po predstavi mu dajo živo ribo, namazan kruhek, pa še šilce žganja. Tako pa že gre!
Še nekaj sem opazil. Izpod plahte cirkuške strehe so se izmuznili pobalini in so brezplačno gledali predstavo. Tisti ubogi pritlikavec je neprestano podil te otroke in jih je tepel po petah, kogar je le mogel doseči.
Videti je, kot tla bi bil zamorec Bulj-Bulj nor. Igral je na metli mornariško pesem, sebe je tolkel po trebuhu, z nogami pa je tako divjal, kakor bi imel štiri pare šap. Dišal je pa po tobaku in cimetu. Fej, te bodi!
Nato je nastopil fakir. Fakir, to je Človek, ki sam sebe seka, pa mu je to jako prijetno in mu kri nič ne teče. Brez dvoma sam sebe jako sovraži. Jezik si je prebadal z iglami, a pod pazduho si je zabijal žeblje. Obrnil sem se stran; moji živci kaj takega ne prenesejo. Najhujše je bilo pa tole. Od nekega debelega vojaka iz občinstva je vzel nikljasto uro, pa jo je požrl. Le konček verižice mu je gledal iz ust. Potem je prosil slavno občinstvo, naj posluša, kako mu ura v prsih dela lika-taka. Grozno, dlaka se mi je kar naježila.
Mislim, da je bilo to vse. Toda, krona vsega je bilo pa to, ko je pridivjal v areno konjiček, z zvončkom na glavi. Nisem vedel, da so konji tako podobni majhnim psičkom. Tako lepo jo skakal skozi obroč, stal na dveh stranskih nogah, se postavljal na zadnji dve nogi, tako da je bila Zinka kar vzhičena. In jaz tudi. Čudim se, kako da ji Zinkin oče ne kupi takega konjička. Vpregli bi ga v majhno kočijo, pa bi se vozarili in skakali po obrežju. Vsi bi nas hvalili in jaz bi dobival od vseh aladkorčke. Ljudje pa bi govorili:
»Kdo pa je to?«
»Miki in Zinka.«
»Čigav pa je ta konjiček?«
»Mikijev pa Zinkin.«
»O, prekrasnol«
Utrujen sem, ne morem več naprej. Zdaj se samo šo lahko podpišem, potem bom pa odhitel na obrežje na pesek in se bom igral cirkus. Bum, Bum.
Slavni krotilec dog in buldngov in jahač Foks Miki.
POSTNI Pl LOT
»Le počakajte, da pride to na uho vladi! Potem boste pu že videli!« je rekel Mišek ogorčeno.
»Ti fante, poslušaj!« ga je nahrulil eden teh možakarjev in lopnil po njem z bajonetom. »Tu na uebu smo mi gospodarji! Dobro si zapomni!«
Miška je porinil v dolg in prostoren hodnik. Na koncu je odprl vrata jeklenega prostora.
Brcnil ga je v zadnjo plat, tako da jc Mišek kar sfrčal skozi vrata.
»Zdaj pa ostani tam! Če boš pa še kakšno zinil, ti bom pa take pokazal, da me ne boš nikoli pozabil!«
Mišek se je le s težavo dvignil.
»Mišek!« je zaslišal šepetajoči gla. »AH so tudi tebe zajeli?«
Mišek se je začudeno ozrl kvišku.
»Vraga!« je vzkliknil. »Kapitan Zamašeklc Resnično — to je bil kapitan Zamašek — in sicer vklenjen in na nogi mu je bingljala železna krogla. V tej ječi so bili še ostali, izginuli poštni piloti.
Sodobni nasveti
Znak časa, pomanjkanja in stiske, je, da se pojavljajo v vseh dnevnikih nasveti o uporabljanju stvari, ki so se doslej zanemarjale ali sploh prezirale. Z večjo ali manjšo vnemo in prepričevulnostjo priporočajo pisci dotičnih novic koristnost ali rcdilnost te ali one rastline, ki more služiti kot nadomestilo za doslej običajno živilo, ki je postalo redko ali zaradi svoje cene nedosežno.
Poleg surogatov za kavo, ki je vedno redkejša, se priporočajo razna nadomestila za čaj, ki se je na ceniku dvignil v nebotične višine. Med drugim se priporoča lipovo cvetje, ki daje posušeno okusen in zdravilen čaj. Nadalje razne domače in zdravilne rože in rastline: trpotec, pelin, lapuh, meta, omelica ter nešteto trav in zelišč, ki so dragocena zdravila; priporočajo tudi peclje češenj, robidovo in jagodno listje, od borovnic pa tako listje, ker je posušeno prav dober čaj, pozneje pa tudi posušeno olupke jabolk. Nekomu pa se je zdelo potrebno pripomniti, da mestna občina ljubljanska ne vztfržiije parkov in nasadov ter drevoredov za tako udejstvovanje prebivalstva, to je za nabiranje čajev in drugih zelišč.
Da so gobe izborno in izdatno redilno sredstvo, ki nadomeščajo lahko tudi mc-so, je znana stvar, zato se ni čuditi če ti svetovalci priporočajo tudi nabiranje gob, ki je hkratu tudi zelo dobičkanosno.
Praktični svetovalci se zlasti izživljajo v hvali tistih predmetov, ki jih še lahko dobivamo na trgu v večji meri in glede katerih še ne čutimo toliko pomanjkanja. loko nam vedo povedati, da je 100 gramov fižola enako 300 gramov mesa; vedo nam povedati, o čudovitih snoveh, ki jih obsega krompir, zlasti pa prihajajo do veljave rejci malin živali, ki so v resnici sedaj na mestu, in priporočajo to stroko vsem svojim prijateljem in znancem. V prvi vrsti pridejo v poštev kunci, kokoši, pa tudi ovce in zlasti koze. Kaj poreko k temu naši gozdarji, ki so pravi sovražniki koz, nam ni znano, mislimo pa. da s preveliko propagando za gojitev koz ne bodo imeli veselja, zlasti ker je znano, da koze v resnici ne koristijo gozdarstvu, temveč delajo v gozdih škodo in zato veliko skrbi gozdarjem. Kljub temu je upravičeno ime, na so koze kravice naših revnih družin.
Važno je tudi, do ob pomanjkanju živil pazimo, da se živila ne pokvarijo in da uživamo sniuo zdrava in snažna živila. Tuka praktična navodilu in nasveti so v resnici potrebni in tako čila in o tudi navodilo, kako je treba piti mleko, češ piti mleko, za to pač ni treba posebnega znanja. In vendar koliko je ljudi, ki nimajo pojmu, kako je treba piti in zauživati mleko.
Zato priporočamo tudi mi svojim bralcem, da čitajo taka navodila v dnevnikih in se ravnajo po njih v sedanjih česih, da si vsaj nc-liko olajšajo skrbi in težave in izboljšajo po možnosti svoje življenje, (»Upokojenec«.)
Alaska
Njen pomen v pacitičnem prostoru ======
V aprilskem zvezku znane in ugledne nemške revije »Zeitschrift fur Geopolitik«, ki izhaja v Leipzigu, je objavil pod gornjim naslovom Herbert Tichv zanimiv članek, iz katerega posnemamo glavne podatke.
Na Alasko, ki jo Amerika danes smatra za svoje važno oporišče in obrambno točko, je ista država dolgo vrsto let gledala z nekakim zaničevanjem in je z njo tudi prav po mačehovsko postopala. Ko jo je leta 1867. kupil od Rusije državni tajnik Seward za 7.2 milijonov dolarjev, se je moral zelo prizadevali, da ie lahko zlomil odpor javnosti. Od vseh strani so leteli nani očitki in vprašanja, kaj bo Amerika sploh počela s lo »ledeno omaro« in čemu bo Ameriki sploh ta »Mroževina«. Ko je Seward svojo kupčijo le spravil preko potrebnih instanc, so Amerikanci Alasko dolgo časa imenovali samo kot »Sevvardovo neumnost«. Poznejši časi so pokazali, da se je ta neumnost Aineri-kancem zelo izplačala in da je bila ena najboljših trgovskih poslov svetovne politike. Kakor smo že omenili, je znašala kupna cena za Alasko 7.2 mili. dolarjev. Vrednost vseh rud, ki jih je od leta 1867 dalje izvozila iz Alaske Amerika, nadalje dobiček od ribolova in ostalih proizvodov te dežele, je pa dosegla vrednost dveh milijard in 37 milijonov dolarjev. Razen tega so pa sedanji moderni stralegi Združenih ameriških držav naravnost presrečni, da je 1867 Seward napravil tako »neumnost«.
Rusi so bili prvi na Alaski
Prvi so prišli na Alasko Rusi. Na to deželo jih ie prignal lov in iskanje dragocene kožuhovine. potem ko so že prebrodili Sibirijo in dosegli obalo pacifiškega Oceana. Pozneje so se spustili še na nekatere berinške otoke, dokler sc končno niso ustavili na Alaski. Leta 1799. je car Pavel podelil novo ustanovljeni »Rusko-ameriški trgovski družbi« za 20 let monopol nad trgovino in vrhovno gospodstvo nad Alasko, ki so jo tedaj imenovali tudi »Rusko Ameriko«.
Trdni je Alaska doživela svojo prvo pijanost in opojnost ter sloves. Slavna je postala po svoji dragoceni kožuhovini. Zaradi divjega izkoriščanja omenjene rusko-ameriške trgovske družbe, ki je hotela sanio služiti in si nabrati čimveč bogastva, je dragocena divjačina vedno bolj izumirala. S tem je pa padlo tudi zanimanje ljudi za ta del sveta. Končno so bili Rusi celo srečni, da so za Alasko našli kupca v ameriškem državnem tajniku Sevvardu. In čeprav je nad tem delom svela nato zaplapolala zvezdnata ameriška zastava, ie Alaska še vedno spala trdno spanje Trnjulčice. In tedaj se je v zgodovini te dežele zgodilo zopet nekaj važnega, kar je znova opozorilo svet na njeno bogastvo. Poleti leta 1896. je preglednik Georg Cormac naletel v reki Klondvke, v prostranskem pritoku Vukona. na tako velike količine zlata, da so ljudje bili celo prepričani, da bo zlato prišlo sploh ob svojo vrednost.
Ta pričenja zlata pijanost in opojnost Alaske
ki jo je proslavila po vsem svetu in ki nam je dobro znana iz knjig Jacka Londona. Pa tudi ta pijanost je trajala razmeroma malo časa. Ko so kopalci in pralci zlata uvideli, da tudi na Alaski ne more človek postati kar čez noč bogataš in milijonar, so začeli v deset in desettisočih zapuščali deželo in odhajati drugam. Mesta, ki so bila prej svetovno znana zaradi zlala in ki so bila polna bučnega in lahkega življenja, so kmalu utihnila in se po-greznila v molk. Alaska je postala romantična, toda brez ljudi.
Izgleda, da za Alasko pričenja seda i novo svojevrstno razdobje, ki sa n. pr. še leta 1938. ni bilo opaziti, ko so se pa vendarle že pričele kazati napovedi prihajajočega razvoja. Najvažnejši je bil Matanuska in pomen ja prav za prav
i tretjo opojnost in razmah Alaske
1 Matanuska, v indijanščini to pomeni blatno vodo, kalužo, je dolina na jugozahodni Alaski blizu Anhorage. V tej dolini je ameriška država z izdatno državno podporo naselila 200 svojih družin ter je s tem napravila prvi poskus, da bi Alasko preizkusila za farmo. In so se pokazali nadvse ugodni rezultati. Kmalu nato je poslanec te dežeie John Diamond že lahko izjavil v ameriškem kongresu, da lahko vse rastline, ki rastejo v severnih delih Amerike, tudi dobro uspevajo na Alaski. In tako danes sejejo na Alaski oves. ječmen, rž, pšenico in koruzo. Povrtnina pa doseže izredno bujno rast in ima boljši okus, kot pa povprečna povrtnina v sami Ameriki.
Kakor je na Alaski zelo ostra zima, ie na drugi strani tudi vroče poletje in 30" v Fair-
hanksu v poletnih mesecih ni prav nobena redkost. Padavine so v poletnih mesecih nezadostne, da bi mogle dajali vse pogoje za dobro uspevanie poljedelstva. Zato je pa zopet poskrbela narava sama, ki sama omogoča zadostno mokroto in vlago. Zemlja pozimi namreč zelo globoko zmrzne, pripeka joče sonce pa v poletnih mesecih led in zgornjo zemeljsko plast hitro odtaja. Voda zaradi spodnjih zmrznjenih plasti ne more odteči ter zaradi kapilacije prihaja zopet na površje, kjer jo vsrkavajo korenine različnih rastlin.
Strokovnjaki so sporočili, da je danes na Alaski že 168.000 kvadratnih kilometrov obdelane zemlje, razen tega pa še lahko uporabijo 90.000 kvadratnih kilometrov za pašnike. Ce primerjamo Alasko s Skandinavijo, ki ima približno iste klimatske pogoje, je razvidno, da
Alaska lahko redi 10 do 18 milijonov ljudi
Danes pa šteje še komaj 60.000 prebivalcev.
Alaska je za eno četrtino večja kot pa Skandinavija in redi, čeprav ima iste življenjske možnosti, samo eno dvestotino skandinavskega prebivalstva. Naslednji podatki to še jasneje pokažejo:
Dežela Velik, v kma Štev. preb.
Finska 388.451	3,785.000	9.7
Švedska 488.961	6,249.000	14
Norveška 322.422	2,885.000	9
Skandinavija 1,159.534	12,919.000	10.9
Alaska 1,518.000	60.000	0.04
Ti podatki ne potrebujejo nobenih pojasnil, ker dovolj zgovorno prikazujejo vse razvojne mož. nosti Alaske v bodočnosti. Herbert Tichy, ki je Alasko sam prepotoval, pripov.eduje, da človek te velike razvojne možnosti lahko uvidi šele potem, če je sam videl valujoča žitna polja v Južni Alaski, velikanske paradižnike in jagode, ki zore v dolinah, zavarovanih pred vetrovi, prekipevajoče razkošje cvetlic po vrtovih Fairbanksa in da te možnosti, ki so jih strokovnjaki že tudi številčno izračunali, počivajo na dejstvih in bodo kmalu postale tudi stvarnost.
Kljub vsemu temu se pa Amerika vse do zadnjega časa ni dosti brigala za to lepo in bogato deželo. Še leta 1938. je neki ameriški študent izjavil Tichyju, ko mu je pripovedoval, da prihaja iz Alaske, da je gotovo že nekje slišal to ime in da je to gotovo danska kolonija pri Gronlandiji. Neka gospa iz Bostona je pa dotičnemu gospodu pisala na Alasko, da ji je zelo žal, da si je namesto lepih ameriških držav in inest šel ogledovat pusto in samotno ter ledeno Alasko. Še dalje je pa šel v svojem zapostavljanju Alaske župan New Jerseya, ki je komaj pred dvema letoma predlagal, da bi na Alasko pošiljali zločince in kaznjence, kjer bi bili daleč stran od Amerike. Predlog tega župana je neizmerno razburil prebivalstvo na Alaski, kjer živi danes že tudi okoli 30.000 belokožcev, ostali del prebivalstva so pa Indijanci in Eskimovci. Približno enako mnenje je imel istega leta tudi japonski poslanik v Ameriki, ko je na vprašanje časnikarjev, če ima Ja-
Rainey Hotel v prej zapuščeni Alaski. V njem je stal čaj s tremi kosi kruha do tri dolarje, prenočišče pa osem dolarjev, medtem ko si v meščanskem hotelu v New Yorku lahko spal za dva dolarja.
ponska kakšne aspiracije na Alasko, smeje odgovoril: »Kaj bomo pa delali s tem ledenim kosom
zemlje ?<
Danes je seveda precej drugače. Roosevelt je s svojim »kramljanjem« ob kaminu ameriško javnost tako zbegal, da misli, da je že v neposredni vojni nevarnosti in so zato proglasili Alasko
za »branik proti Japonski«
Tako danes vsi poveličujejo Sewardovo »neumnost«. Razen tega je pa na Alaski še vse polno neizkoriščenega naravnega bogastva. Tako na primer bogati gozdovi Južne Alaske dajejo lahko za daljšo dobo dovolj surovin za ameriško papirno
industrijo. Tudi losos in druge vrste rib lahk« odigrajo veliko vlogo v ameriški prehrani. Tudi zlata je Se vedno nekaj v tej deželi. V sedanjem času so pa važnejše še druge rude, ki jih rabi oboroževalna industrija. Ameriško vojno ministrstvo n. pr. razlikuje »strategične« in »kritične« surovine. Prva skupina obsega 21 različnih surovin, ki jih Amerika nima v zadostnih množinah doma ter jih mora zato uvažati. Med temi je na primer kositer. In glavne količine dobiva iz Alaske v bližini rudarskega mesta Tin City. Poleg tega je pa na Alaski še več drugih najdišč kositra. Alaska je potem bogata na bakru, antimonu, platini in na celi vrsti drugih kovin. Mnogo važnejša kot vse naštete kovine so pa
petrolejska polja pri Point Barowu
ki jih je ameriška vlada proglasila za »naval re-serve« (rezerva za mornarico). Prava vrednost Alaske za Ameriko pa ni v njenih rudah in kovinah, temveč v strategičnem položaju te dežele, Tega se dobro zavedajo letalci ter bo nekdaj fantastična ideja, ki jo je imelo Človeštvo, da bo šel zračni promet preko polov, v prihodnjih letih uresničena. Alaska lahko postane ravno zaradi svojega položaja središče zračnega prometa, ker razdalja od Fairbanksa do New Yorka znaša samo 5216 km, Los Angelosa 3936, Tokia 5610, Manile 8560, Londona 6752, Honoluluja 4864 in Leningrada 6112. Prav ta centralni položaj in bližina Sibirije, ki jo je ob jasnem dnevu na najožjem mestu Be-rinškega morja mogoče videti, in Japonske, potiskajo sedaj Alasko v ospredje vseh vojaških ameriških načrtov. Danes je Alaska z Ameriko zvezana z več letalskimi zvezami. Vedno bolj pa stopa v ospredje tudi že stari načrt, da bi ta del sveta zvezali z ameriško celino z moderno avtomobilsko cesto, ki bi šla od Buenos Airesa pa vse do Fairbanksa in še dalje na sever. Načrti za cesto so že gotovi in se bo zanjo gotovo našel tudi potreben denar.
Tiskarne pred 3500 leti
Vsak narod se rad postavlja s svojimi iznajdbami. Pa ne samo s tistimi, s katerimi je novejša doba presenetila svet, temveč tudi s tistimi, ki so veljale za novost že v davnih časih. Pred več slo in tisoč leti. Vsak narod tudi stika za tem, da bi v svoji pretekli zgodovini odkril znamenja, ki bi pričala o njegovi visoki kulturni stopnji. Dostikrat mu taka znamenja odkrijejo hote ali nehote tudi drugi narodi, ki imajo polno znanstvenikov in raziskovalcev. Mirno lahko trdimo, da danes še ne bi imeli tako popolne slike o življenju in navadah v stari Grčiji, če bi na to čakali sedanje Grke. Številni tuji učenjaki so se leta in 'leta mudili v tej deželi ter so z najrazličnejšimi izkopaninami pokazali v pravi luči življenje, navade in kulturno stopnjo nekdanjih grških učenjakov in modrecev. Na grških tleh so učenjaki izkopali že marsikatero starinsko dragocenost, med njimi tudi takšne, ki so prinesle pravo presenečenje v današnji svet. Najdba, o kateri je pred kratkim pisal »Corriere della Sera«, je povrh tega še napravila konec prepiru, kdo je imel v Evropi prve tiskarne.
Po novi »listini«, ki so jo izkopali na Kreti, smo vsekakor lahko prepričani, da so jo prvi imeli
Eskimska mati z otroki pri kosilu.
stari Grki. »Corriere della Sera« v svojem članku pravi, da lahko smatramo za najstarejšo tiskano reč na svetu glinasto ploščo, ki so jo našli na Kreti in ki je bila verjetno narejena že v XVI. ali XVII. stoletju pred Kr. rojstvom. Plošča ima okroglo obliko in meri v premeru 16 cm, besedilo je pa na njej natiskano v obliki spirale. Učenjaki tiskanega besedila še niso mogli prečitati in še ne vedo, kaj je na plošči napisano. Vsi znaki pa kažejo, da je to pisava in ne okrasek. Ugotovili so tudi postopek pri tedanjem »tiskanju«. Brez dvoma, da je bil zelo enostaven. Iz mehke gline so najprej naredili okroglo ploščo, potem so pa nanjo s pomočjo kovinastih, kamenitih, lesenih ali pa koščenih predmetov vtisnili gotova znamenja, svoje pismenke. Ko je bila plošča »natiskana«, so jo žgali približno tako, kakor delajo danes lončarji. Verjetno so te prve tiskane plošče tudi razmnožili, da jih je moglo brati več ljudi, ali so pa naredili vsak nekaj izvodov za slučaj, če bi se prve zgubile. Ni pa še ugotovljeno, če so bile takšne listine namenjene javnosti ali pa samo za posamezne osebe. To bodo ugotovili znanstveniki šele potem, ko bodo znali prečitati besedilo samo. Izdelavo teh glinastih plošč lahko smatramo za prve »tiskarne« na svetu.
Največji lenuhi na svetu
Domorodci pokrajine Okavango v Južni Afriki so naravnost poklicni lenuhi. Njihova delomržnost je tudi v ozki zvezi s čudnimi navadami, ki n. pr. uče, da se je treba v življenju čimmanj mučiti. Vsi prebivalci omenjene pokrajine se je tudi stopro-centno drže ter med drugi m zastrupijo vodo samo zato, da potem lahko brez večjih težav in naporov polove ribe. Njihova lagodnost in lenoba gre celo tako daleč, da se niti ne potrudijo, da bi pobrali zrelo sadie, temveč rajši drevo enostavno zažgo in potem iščejo opečena jabolka na tleh. Dostikrat zažgo tudi kako grmičevje, da bi na ta način lažje prišli do divjačine. Z lenobo tega ljudstva se je med drugim že večkrat bavila tudi bivša Zveza narodov, ki je na podlagi poročil svojih strokovnjakov ponovno ugotovila, da prebivalstvo omenjene pokrajine zelo dobro razume kmetijstvo, in da bi za svojo prehrano lahko pridelalo dovolj živil na domačih tleh, samo če bi ne bilo tako strašno leno in se ne predajalo brezskrbnemu ciganskemu življenju.
Smrti zaradi starostne oslabelosti skoraj ni
Dr. Karsner je v Filadelfiji po temeljitih raziskavah ugotovil, da je smrt zaradi starostne oslabelosti izredno redek primer. Po njegovih ugotovitvah se telesni stroj tudi v primerih, ko gre navidez za telesno oslabelost, dokončno ne ustavi zaradi tega, ker bi se bil obrabil, temveč v večini primerov zaradi posledic prejšnjih bolezni.
ČETRTI GOST
36
Roman.
»Potem je Hey vendarle nekaj povedal o tem, kar ga je težilo? Torej se ni samo šalil?«
»Da, nekaj je že rekel takega,« je odvrnil Bly-stone.
»Pa kaj?«
»Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, ker Hey ni uporabljal preprostih besed. Saj ni bil nikoli zadovoljen, če niso imele besede dvojnega pomena. Poleg tega je pa začel strup hitro delovati. Čeprav 6e mi je ze vrtilo v glavi, sem pazil le na tisto, kar se je tikalo mene in komaj da sem kaj razumel od vsega njegovega besedičenja. Vendar ...«
»Vendar?«
»Ali meniš ti, Stanley, da Fergusson pove resnico?«
»Mislim, da jo pove.«
»Potem pa — za božjo voljo — kdo pa je vendar zastrupil pijačo?« Videti je bilo, da je Biv-stonea ves ča6 le to zanimalo. »Vse sem premislil in 6em prepričan, da tega ni storil nihče od nas. Stvar je povsem nerazumljiva, vsa zagonetna!«
Sir Stanley pa je mirno čital dalje:
»Čakal sem še, da bi ta stari osel povedal še kaj pomembnega. Pa je še dalje govoril zmešano, skrivnostno, nerazumljivo. Zazdelo se mi je najbolje, da izginem. Odšel sem dol v šuma novo pisarno in sem v telefonskem imeniku poiskal naslov tvrdke Drake, Rogers in Drake. To je trajalo precej časa, saj je v imeniku več 6trani s samimi imen: Drake. Medtem se je bilo zgoraj vse jmirilo. Po tistem precejšnjem hrupu se mi je zazdelo to jako sumljivo. Vprav tedaj, ko sem bil našel naslov in wm menil oditi, 6em zaslišal, kako se nekdo od <mnj n»v;ijn| plazi po stopnicah, K Sreči tfrti hjl
ugasnil luč že prej. Nekdo je bil šel mimo šuma-nove pisarne in dalje po stopnicah.
Pridružil sem se še jaz. Na stopnišču je bilo temno. Tista oseba je prišla v pritličje in je ondi odpirala zadejšnja vrata, ki so bila zaklenjena in še zaprta z verigo. Takrat je ta oseba stopila na cesto. Ko je stopila iz mračne ulice na razsvetljeno cesto, sem spoznal to osebo.
Začudili se boste, ko vam povem, kdo je to bil! Pa je še čas za to. Ta človek je šel jako tiho. Ni bilo treba dolgo čakati, pa sem sj>oznal, da njegov cilj ni bil dosti oddaljen od mojega. In zares je šel ta človek proti hiši advokatov Drake. Obšel je hišo, šel na malo dvorišče in odondot po lestvi navzgor. (Jaz pravim ,oseba' ali .človek', pa boste kmalu zvedeli še za ime. Za zdaj pa uživam, ko vas duši radovednost.)
To je bilo petnajst minut čez polnoči. Ko je priplezal do drugega nadstropja, se je moj tekmec ustavil pri oknu, ga odprl in se fiovzpel skozenj. Cez dve minuti se je prav tako vrnil po isti poti nazai.
Malokdaj se mi pa primeri, da bi ne vedel, kaj mi je storiti. A to pot zares nisem vedel, kaj in kako bi. Dogovoril sem 6e, da opravim neko delo. Zdaj pa je bilo videti, da je nekdo drugi izvršil ta fiosel namesto mene. Nisem 6e dosti brigal, saj sem vedel, kdo da je to bil in zavedal sem se, da morem sleherni hip dobiti svoj plen. Zato sem sklenil, da ne pojdem za njim, nego se najprej prepričam, ali je on zares iskal in dobil tislo, kar bi moral poiskati jaz.
Zlezel sem jx> lestvi navzgor in skozi okno v sobo. Na tleh je ležala velika škatla, ki je bilo na njej Heyevo ime. Škatla je bila odprta in ključavnica razbita. Iz veže sem šel skozi vse pisarniške prostore, pa nisem našel ničesar, kar bi bilo zanimivo. Zatorej mi ni kazalo drugega, ko da se vrnem v Heyevo hišo.
Ura je bila pol ene ponoči, ko sem stopil iz Odvetnikove hiše na cesto. Videl sem stražnika.
in sem se mu moral skriti, kar me je precej zamudilo. V Heyevo hišo sem prišel točno deset minut pred eno. Zadejšnja vrata, ki sem bil šel prej za mojim tekmecem na cesto, so bila zdaj zaprta. Seveda na to nisem bil mislil in tudi nisem mogel vedeti, kako da se je to zgodilo. Seveda me pa to ni oviralo, da bi ne bil mogel priti v hišo. Splezal sem po zidu in prišel skozi okno v Šumanovo pisarno. Pri tem 6em se jako umazal in opraskal, tako da sem si moral umiti roke in se skrtačHi. Le to me je skrbelo, kaj da je zdaj zgoraj v He-yevem stanovanju, kjer ie bilo vse tino ko v grobu.
Vprav takrat, ko sem si brisat roke, sem zaslišal, kako gre nekdo po stopnicah. Mislil sem si, da se je bilo zgoraj kaj pripetilo in radoveden sem bil in bi bil o tem rad kaj zvedel. Zato sem skle-' nil, da bom nastopil kot Šumanov uradnik. Stopil sem ven in zagledal mlado gospiodično in mladega doktorja.«
»To bi bilo nekako vse,« je dejal sir Stanley. »Vse drugo so stvari, ki jih v6i poznamo. Zdaj tudi vemo, počemu se je Fergusson skrival in zakaj ni hotel piovedati svojega pravega imena. Takrat, ko je videl zgoraj te omamljene osebe, je s|x>znal, da je bolje zanj, če izgine. Prepričan < em, da Fergusson ni prav nič vedel, kaj da se je
ta zadeva tako razburila, da je začel o njej govoriti. Pozneje se je bržkone kesal zaradi lega. Sploh pa mislim, da se je ta človek v svojem življenju večkrat kesal zaradi svojih dejanj. Dozdeva se tudi, da v 6voji zločinski korieri ni mogel imeti mnogo uspehov.«
»To je že vse lepo in dobro,« je dejal Blystone, »vendar le še ni6tno zvedeli imena morilca. Ko si začel tislo brati, Stanley, sem že mislil, da se bo skrivnost razodela. Toda Fergusson, nikjer ne pove, kdo da bi bil morilec in kako da je prišel strup v pijače"
»O, vse, vse nam je popisal Fergusson,« je dejal Merrywall, a videč začudene obraze krog sebe, je dodal: »Ne, nič se ne norčujem, treba je le, da človek pravilno razume te zapiske. Resnica se kaže med vrsticami... No, če je niste sami dognali, pa pustimo za zdaj to stvar. Zdaj je glede na to zadevo in na osebe Heyevih znancev vse znano, samo ene osebe še ne jx>znamo, in to je Judita Adams, ki jo bo, kot vse kaže, presneto težko najti.«
»To ni točno,« je dejal Blystone.
»Kako prosim?«
»Dejal sem: To ni točno,« je ponovil Blystone. »Saj sem že skušal obrniti pogovor nanjo, a ti, Stanley, si me zmeraj prekinil. Tu ni nobenih skrivnosti. Jaz vem, kdo je Judita Adams.«
Šestnajsto poglavje »Tebe iščem, Judita!«
Nadzornik Masters se je vrnil krog enajstih od doktorja Sandersa in je prišel v Scotland Vard. Koj je naročil Peelardu, da naj stori vše potrebno, da bi zvedel, kdo je še tista oseba, ki je bila v zvezi s Heyevo afero in kaj da je delala do enajstih ponoči.
Peelard je najprej obiskal gospo Bonito Sincla-irovo, ki ga je sprejela vsa objokana, vendar oblečena v jako elegantno domačo obleko. Prijazno mu je povedala vse, kar je bilo potrebno.
Nato je prišla vrsta na sira Dennisa Blystonea. Njega ni bilo takrat doma, toda s jDomočjo njegove žene, njegove tajnice in njegovega sluge, 6e je dalo dognati, kje ga je bil Blystone tisti dan do enajstih ponoči. Ob tej priliki je Peelard spoznal, da Blystoneova gospa ni napravila dobrega vtisa nanj. To je bila žena visoke postave, trdih ]x>tez in trmoglave narave in prav za prav je izeraševala ona njega, ne pa on nje.
V malib oglasih vel|a pri lsbao|o službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanlskib oglasih |e besed« po malib oglaslb pa |e beseda po l 0.60. Davek se računa poiebel. — Male oglasa le treba plačati
L t—, pri fieb ostalih takol pri naročilu.
B Službe m j Kupimo fl fl SPllB j
Dobe:
Šivilje in učenko
ea moško perilo takoj sprejmem. Anton Mlakar, Tyrševa cesta 13. b
Hlapca in deklo
ea vsa kmečka dela sprejmem. Plača po dogovoru. - Sitar Stanko, Stožlce 7, p. Ježlca. b
Perico
po motnosti starejšo, zanesljivo, ki dobro pere ln lika, takoj sprejmemo. Ponudbe pod : »Kočevje« na oglas. odd. Slovenca St. 10.025.	b
Služkinja
pridna, za domača In poljska dela, dobi takoj službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10.094. b
Hišnika
oženjenega, sprejmem. -Ponudbe na upravo Slov. pot šifro »Zanesljiv« št. 10.119.	b
Fotograf, pomočnika-ico
camo dobrega retušerja, sprejmem s 15. avg. Foto Justl, LJubljana, Tyrše-va c. 6.	(b
Knjigovodjo
Ba gozdarsko stroko — iščemo za takoj. Prednost Jmajo podaniki Ljubljanske pokrajine zmožni poleg slovenščine tudi Italijanščine ter z znanjem državnega računovodstva. Ponudbe do 6. t. m. na upr. »Slov.« pod »Knjigovodja« 10063.	(b
Hlapca
ea poljska dela, 18 do CO let, takoj sprejme Go-ljar, Linhartova 30, Ljubljana.	(b
B SUižte |
JStsio:
1000 lir nagrade
dobi, kdor ml preskrbi stalno delo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 9984.	a
Služkinja
30 let, zelo sposobna, ki Je ob službo zaradi odhoda družine v Srbijo, išče službo pri dobri kršč. družini. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Pridna* št. 9975.
Otroška vrtnarica
Skromna, želi priti v boljšo hišo na deželi. - Ponudbo pod: »Nemščina -francoščina« štev. 10.111 upravi »Slovenca«. a
1Q|| I I
Avto
tovorni amerikanee, štlrl-tonski, s prav dobrimi gumami In s štirimi rezervami — prodam. Pogon na oglje ali bencin. Avto se lahko ogleda v obratu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10062.
Vsako količino medu
kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Med« št.
9329.	(k
Steklenice
Fr. Jožefove grenčičo — kupimo. Drogerlja Kane, LJubljana, židovska ul. 1.
Kupujem
krojaške, pletilske volnene odrezke, staro žem-per volno, kontenlno, razno podlogo itd. Ko-vačiti, Tyrševa c. 35. k
Vse vrste odpadkov
krojaške, šiviljske ln ju-tlne, kupujem. Grebene, Vošnjakova ul. 4.	k
Kupujemo
volnene Jopice in volnene krojaške odpadke (nič celične volne) po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Vozarskl pot 1 — LJubljana.	(k
Suhe gobe
kupujemo po najvišjih eenah. K. Višnjevec, Flo-rijanska 37, Ljubljana.
(k
EEEEa
Lokal
se odda v sredini mesta. Poizve se v upravi Slovenca pod št. 9997. n
Lokal
lščeir za mirno obrt. 1 Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna obrt« 10.120.
2 veliki skladišči
takoj oddam — opremljeno Sobo za dve osebi s 15. avgustom. Anton Pe-čar, Moste. Krekova 17.
(n
IHH1
Vajenca
za brivsko obrt sprejme Salon »Strgar«, Miklošičeva cesta 40.	v
16 let star fant
b S razredi mešč. šole bi se rad Izučil v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Pošten« 6t. 10.054.	v
Vajenca
za sobosllkarsko in pleskarsko obrt, sprejmem. Ernest Remžgar, Kolodvorska ul. 18.	v
Brivskega vajenca
sprejme Ivan BajželJ, Tyrševa cesta štev. 175, Stožice.	v
Vajenca
za krojaško obrt sprejme Salon Kocjan, Dolenjska cesta 23.	v
Vajenca
za kleparsko in vodovodno obrt sprejmem. Kezele Stanko, Bohoričeva št. 3.
(v
Oddalo:
Sobo
z eno ali dvema posteljama, takoj oddam. Bre-ma, Medvedova ul. S 8-11.
Tri velike sobe
zračne, v oentru, I. nadstropje, se oddajo za pisarno, ordinacijo ali kaj sllčnega. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10.035. s
Sobo
z balkonom, sončno, me-blirano aH prazno, s prostim vdohom, oddam gospodični na Dolenjski cesti, Rudnik 81, II. nadstr.
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Jegllfieva St. 9.	(s
Opremljeno sobo
preprosto, v Stožioah pri Ljubljani, oddam gospodu. Naslov v upr. »Slov.«
pod št. 10087.	(s
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice oddam. idunova ulica št. 5, Kodeljevo.	(s
JUelo:
Prazno sobo
s štedilnikom ali pa enosobno stanovanje s kuhinjo, Iščem. - Ponudbe pod: Mirna stranka brez otrok štev. 10028 upravi.
Opremljeno sobo
poseben vhod, souporaba kopalnice ln kompletno hrano išče za takoj ravnatelj veletrgovine. »Re-allteta«, Prešernova 54, fcolefe trafike.
Vsakovrstno zlato
briljante In' srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
staro zlato, zlato zobovte
In srebrne krone
kupujem po najvišjih senik
A. KAJFE2
trgovina s arami in zlatnini
precizna delavnica sa popravila vsakovrstnih nr
Ljubljana. HikloSiieVa 14
Vsakovrstno
zlato kupule
po najviSjih cenah CEBNB, jnvelir, Ljubljana Voltova ulica St I

Levoročni stroj
malo rabljen, in flahšte-perca, naprodaj. — Ivan Jax in sin, Tyrševa c. 36.
Šivalne stroje in kolesa
prodaja po ugodni ceni Triglav, Reuljeva 16.

Zahvala
Ob' tragični smrti našega ljubljenega sina in brata, gospoda
Sandija Majcna ml.
k a n d. vet.
smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da so ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Prosimo zato vse, ki so z nami čutili in nas pismeno in ustno tolažili, da sprejmejo našo iskreno zahvalo. - Prav posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja, pevcem za ganljive petje žalostink, njegovim tovarišem, vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 8. avgusta ob pol 8 zjutraj v Ljubljani v frančiškanski cerkvi pri oltarju Marije Pomagaj.
Mokronog, dne 2. avgusta 194t
Žalujoča družina Majcnova.
Oddalo:
Najhitreje oddaste
sobo ali stanovanje zanesljivim strankam, dobrim plačnikom, potom pisarne »REALITETA«, Prešernova 54, poleg trafike. Za najemodavce posredovanje brezplačno, I
Dvosobno stanovanje
I. nadstr., Dev. Mar. v Polju, 10 mnut od postaje, oddam za 110 lir. Balkon, vrt In klet. Ve« v Elnsplelerjevl ulici 23, Bežigrad.	c
Enosobno stanovanje
oddam. Stožlce 176 - pri Novak (za pekarljo Jer-ko).	C
Trisobno stanovanje
v novi stavbi na Prulah takoj oddam. - »Tehna«, Mestni trg 25,	i
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, takoj oddamo. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.102. C
lueio:
Stanovanje
dvo ail trisobno, s kopalnico ln vsemi pritlklina-mi, po možnosti tudi malo vrta, ISčem v mestu ali
bližnji okolici. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Trisobno stanovanje« št. 10022.	c
Stanovanje
tri- ali štlrlsobno, v sredini mesta, z vsemi pri-tlkllnaml, iščem. Ponudbe na oglas. odd. Slov. pod št. 10.040.	c

Hiša
z gospodarskim poslopjem in eno njivo, pripravna za obrtnika, naprodaj v trgu na Dolenjskem. Naslov v upr. »Slov.« št. 10.037. p
Lično hišico
in njivo, poleg farne cerkve, 20 minut od kolodvora, v lepem kraju na Dolenjskem, prodam. Poizve se: Knafljeva ul. 6 (prej Dvorakova) ali Bič št. 12, železniška postaja Radohova vas.	p
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin, kupi takoj po najvišjih dosegljivih cenah vsako nepremičnino v LJubljani ln na deželi. -Prešernova 54-1., poleg trafike — tel. 44-20. p
Naprodaj imam
2 manjši trgovsko-stano-vanjskl hiši v centru, več hiš z dobroidočlmi gostilnami in krasnim vrtom; manjše hiše na periferiji; vile ln parcele. - Pojasnila: Jančar, Sv. Petra cesta 27.	p
Parcela
ob Tržaški cesti ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slovenca št. 10.114. p
Poslopje
z novim stanovanjem, v bližini Ljubljane, prodam. Poizve se v Zeleni Jami št. 1, dvorišče.	(p
Hišo ali stavbno parcefo
kupim. Posredovalci Izključeni. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Plačam« št. 10086. (p
Upraviteljstvo hiš
se prevzame pod ugodnimi pogoji. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 85-64.	(p
Prodam
dvo ln trlnadstropno hišo, enonidstropno z gostilno In visokopritllCno, ter stavbne parcele v uradnih delih mosta, gozdove In cr.Sotar.ovanj6ko vilo za Bežigradom.
Kupim
vsakovrstno nepremičnino v mostu alt na deželi. Zajec Andrej, real. pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 10, tel. 35-64. (p
Travnik
ob cesti, v Ljubljani, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 10065. (p

Otroški voziček
športni, poceni prodam. -Zadružna ulica 7, Kodeljevo.	i
Prodam
šestdelno novo kletko za zajce, točilno mizo in dvojna vrata. Karunova ulica 10.	1
Zapravljivec
šo skoraj nov, naprodaj. Huč, Vegova ul. 10. 1
Nov posnemalnik
400 litrov, prodam. Na slov v upravi Slovenca pod štev. 10.108.	1
Zdravniške instrumente
veliko železno omaro z brušenimi šipami, aparat za pneumotorax, tehtnico, umivalnik z elektrlč. bojlerjem, Rčntgen, toni zator in visokofrekvenčni aparat - prodam. Naslov v upravi lista št. 10.106
Napisno tablo
dvostransko, železno, ve> llkost 125x 60 cm, prodam. Ernest Remžgar, Kolodvorska ul. 18.	1
Kočijo in landaver
v dobrem stanju, poceni prodam. - Iskra Franc, Vič.	J
Rentgenski aparat
starejše tipe — toda za zdravniške, kakor tudi tehnične namene zelo dobro poraben — prodam. Vprašati: šišenska št. 14, »Vila Raja«.	(1
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Vodmatskl trg 7.
d
Box-plašč
usnjen, temnorjav, velik, dolg, dobro ohranjen, In ndVe moške gumijaste škornje prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10088. (1
Vse železje
ln šamot za kmečko peč, dvoje oken 196X90 cm, kompl. s steklom ln ža-luzljami, vodovodni lijak — prodam. Inž. Prezelj, Wolfova 3-1.	(1
Poceni prodam
več raznih znamk, fotografski aparat 9X12 ln povečevalnik. Naslov v upravi »Slov.« 10069. (r
švicarsko kozo
lepo. brez rog, prodam.
- Gmelner, Mava vas 78, Južiua.
50 do 60 pujskov
mešanega spola, od 6—8 tednov starih, domače vzreje, nemške pasmo »Ilesch«, krmljene Izrecno s surovo hrano, odda Rudolf Krašovec, 8t. Vid pri Stični (na postaji).
Kozo
dobro mlekarlco, z mladičem, prodam. Mlklav-člč Janez, Knezov stra-don št. 19.	i
Zajce orjake
In hlevčko prodam. Kavčič, Poljanska 58. (J
Kravo
majhno, plemensko, molzno, kupim. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10091.
(J

Harmonij
najboljše svetovne tvrd-ke »Packard« USA, prodam. Naslov: Pred škofijo 7, pritličje, levo. (1
Pohištvo
Modrece
patentne posteljne mreže, otoinane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Razno staro pohištvo
prodam. - Tyrševa cesta 33, dvorišče. Kovačič. š
Spalne otomane
več vrst, ugodno prodam. Gosposka 11 — tapetnik.
Pohištvo
spalnice, Jedilnice, saloni, samske In kmetske sobe, trgovske, kuhinjske opreme Itd. Po lastnih ali danih načrtih; za specialno Izdelavo Jamči ln se priporoča mizarstvo Artnak - Mayers Jenkova ulica št. 7. *	š
omarico
(»Frlgldalre«), praktična za malo gospodinjstvo, proda Ivo Stembalj, Vegova 8, priti.	(1

Nekaj koles
moških ln ženskih, poceni prodam. - Fantlnl, Celovška cesta 42, dvor.
Najboljša kolesa
»Dlamai>t« dobite pri znani tvrdkl Ivan Jax ln
sin Tyrševa e. 36.
Moško kolo
novo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upra. »Slov.« pod št. 10.093.
Moško in žensko kolo
rabljeno, ln pisal, stroj, ugodno prodam. Naslov v upravi lista štev. 10.115,
B PMniie B
Razglas
Davčna uprava LJubljana mesto razglaša, da se b vršila 6. avgusta t. 1. ob 9 dop. Javna dražba
znrubljenlh predmetov v skladišču uprave na Poljanskem nasipu 40-1. — Naprodaj bo razno pohl-št-- moško kolo, pisal, stroj, radio aparat, harmonika, klavir, žonskl klobuki ln slamniki, zlatnina, čevlji Ud.	r
Vaš konj
žig 641. 87. 24. 23, 4171, 31, 480, 221, 189, 253, 6, 79, 2375. 88, 96, 154 In šo več brez žigov. Pošljite točen opis konja z znamko na upravo »Slov.« pod »MoJ« St. 10071. (1
»GLOBUS"
nakup in prodaja nepremičnin
sporoča preselitev svole pisarne no
Via Petrarca
Romanskega ulica 26
Zahvaljuje se dosedanji naklonjenosti ter se toplo priporoča v nadalje.
Telefon 31-03
iDciiarj
25.000 lir posojila
Iščem proti vknjižbi na prvo mesto večkratne vrednosti. Dopise upravi Slovenca pod: »Posojilo« št. 10.097.	d
Denar naložite
najbolje, ako kupite travnik ali njivo na promet kraju, lepa lega. Poizve se pri Fr. Berllč, posest., LJubljana, Dravlje, Ko roška cesta.	d

ROCTP
Poverljlve zastopnike
v vseh večjih krajih Ljubljanske province,* sprejmeta zavarovalnici »Asslcurazlonl Generali« ln »Sava«, Ljubljana, Sv. Vetra cesta 1.	b
Hišna goba
sodobno, strokovno sestavljeno obrambno sredstvo Je lni. Prezljev MERULIN - unlverzal. Inž. ProzelJ, Wolfova ulj št. 8-1. — tel. 84—73. r
Dobre Iju
prosim, ako ml kdo poceni proda žimnlco. -Ponudbe pod šifro »Bolan begunec« 10.100 na upravo »Slovenca«. r
Kličite tel. 28-83
ako želite prevoz vsakovrstnega blaga, pohištva hitro, točno In zanesljivo. Solidne cene. Prevozništvo Belčlč, Vldovdanska cesta 4.	<r
Lutzova peč
velika, skoraj nova, so takoj proda. Poizve so v slaščičarni Pellconj Wol-fova ulica.	1
Kupimo tako]
stoječ ali ležeč
parni kotel
ali
lokomobilo
pro 12 m3 ogrevne površine in do 8 atmosfer
pritiska: Ponudbe poslati na: Gospodarski zveza, LJubljana
4 cevni radio
prodam. Dimnik. Frano,
Sneberje 70, p. Dev. Mar. v Polju.	I
Kupujte pri
naših
inserentlh
CARTA PER POSTA AEREA„
■MUČIM*1 pisemski papir IFIrEKU za zra(no poŠto
CARTELLE da 50/50 fogli e boste BTJSTONI da 10/10 formato QUARTINA BUSTONI da 10/10 formato OLAND1NA BICIIIEDETELA OVUNQUE
MAPE s 50/50 pismi in ovitki ZAVITKI 10/10 formula QUABTINA ZAVITKI 10/10 formata OLAND1NA ZAHTEVAJTE GA POVSOD ,.LA NUOVISSIMA" - VIA PORTANEDINA, 44 - KAPOLI
*
Po kratki bolezni nas je dne 1. avgusta zapustila naša predobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Ramovš
Dobrot, ki nam jih je dajala do svojih visokih 86 let, se bomo vedno hvaležno spominjali.
Pokopali jo bomo v nedeljo v Borovnici.
Borovnica. Beograd. Bled, Taten,
Liubljana, dne 2. avgusta 194f.
žalujoči ostali
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki so našo preljubo mamo
Marijo Žit ko
v njeni teiki bolezni obiskali, zanjo molili, jo pokropili, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Bog povrni vsem, ki so z nami v težkih urah sočustvovali. Maša zadušnica za sedmi dan bo v ponedeljek, 4. avgusta, ob sedmih zjutraj o iupni cerkvi so. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 2. avgusta 1941.
Žalujoči
Banca cooperativa economica S. A. a Lubiana | Zadružna gospadarska banka D. D. v Ljubljani
esejuisce tutte le operazioni di banca alle piu lavorevoli condizioni	"	izvršuje vse banCne posle po najugodnejših pogo,ih
Telefon 2057, 2979
ITALVISCOSA
Corso Vifttorio Emanuele No. 37-39
MILANO
Societk per la ven (lita esclusiva delle fibre tessili artificiali viscosa prodotte da:
Družba za izključni prodajo viskoznih umelnih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo:
Snia viscosa
SOCIETA'NAZIONALE 1NDUSTKIA APPLICAZTONI VISCOSA
Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe ln ravnateljstvo: MILANO, Via Cernaia No. 8
t
Stabilimentl - Podjetja; Altessano, Casale Monferrato, Ceri ano Laghetto, Česano Mademo, Cisnion del Grappa, Cocquio Ferrara, lteggio Emilia, Apuania. Magenta, Pavia, Torino La-vorati, Torino Meccanico, Torino Stura, Torviscosa, Varedo Venaria Reale, Venaria Solfuro, Vittorio Veneto. Voghera, Bar-cellona (Spagna), Cittš del Messico (Messico), Oporto (Portogallo).
Cisa viscosa
COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA' ANONIMA VISCOSA
Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe in ravnateljstvo: ROMA, Via dei Sabini No. 4
Stabilimenti - Podjetja: Concorezzo, Cusano Milanino, Este. Gragnano, Napoli, Padova, Pedrengo, Kanzanico, Rieti, Roma. Terni, Collestatte, Torino.
Socieftd anonima italiana per le fibre tessili artificiali gid chatilEon
Sede Sociale e Direzione - Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO, Via Conservatorio No. 13
Stabilimenti - Podjetja: Castiglion Dora, Ivrea. Vercelli, Rho, Pogliano. Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania. Novara.
IZDELOVANJE
HARMONIK
Ravnokar zopet dospela
nova italijanska kolesa
6i
t*
WOLSIT
najnovejši modeli 1941 • Lahka dirkalna kolesa • Športna s tremi prestavami • Pnevmatika P1RELL1
Viktor BOHIHEC, Ljubljana
TYRŠEVA CESTA 12 (dvorišče)
£|uilska
posojUniia v £$ublf asti
zadruga z neomejenim jamstvom _^_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6
nasproti hotela Union
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vkn.ižbo in proti poroštvu.
Kupujemo
star papir
v večjih količinah
Zdruiene papirnice Vevče pri Ljubljani
Telefon 20-92, 20- 93
i S.A. Disfilleria f i
iojucre 31 fega
La fuu antica t nota hunca Ualiana eU ti<WMi.
Hafaiauita t* naittovtieica UatiiaMka viattJca Ukuyj/.
DJT T A A L B E RT I -r BE NE V ENTO
»SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta šl. 5
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtaln;ci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi: tako izvrši tudi Vsa druga knjigoveška dela posebno razne ve zave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za izdelovanie damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v I e p i h, modernih fazonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SE!
•	n		
m	■	i	
9 1		m m	
Ramo
Posojilnica je bila ustanovljena 1.1895
j Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Hikeš
Ljubljana. FranfiJkanska ulic«
nasproti hotela Union
MEHANIČNA PREDILNICA
FUŽINE
ZIME
NAJUGODNEJŠI NAKUP !|EUAilnicb
SV. PETRA UUBLJRNfl

Marmctte - Mattonelle in cemento - Piastrelle cera-miche da rivestimento di pareti - Lavori in pietre ar-tifi dali - Lavori in cemento - Cemento bianco - Gesso
Terrazzo plošče - Cementne plošče - Keramične plošče za stensko oblogo -Izdelki iz umetnega kamna - Cementni izdelki - Beli cement - Mavec
- ALPEKO-
Societd Industriale-CostruzionI a g. 1., Lubiana Gradbeno-industrijska družba z o. as., Ljubljana
Matija Malešič
35
II zelenem polju rožo
Izvirna povest
In mati jo je po tem razgovoru znova začela siliti k zdravniku, oče je pa postajal vse prijaznejši s Francetom. Kaj snujeta, o čem se dogovarjata, nato Metka ni smela niti misliti. Saj bi ji ne bilo težko prisluškovati, pa ni hotela. France pa po vsakem razgovoru prijaznejši z njo, bolj mehak in bolj vdan, pripravljen, da bi za njo šel po oglje v pekel. O, France, zakaj nisi rajši rogo-vilast in motovilast, ko si bil prej! Lažje bi te Metka odbila. Tako pa ... tako pa ... Nekaj se mora zgoditi, nekaj posebnega, velikegal In kmalu, kmalu I Sicer Metka znori. Prenašati tega bremena ne more več ...
Pa saj ni bile niti treba, da bi Metka Sula, o čem možujeta oče in France. Francetov oče je imel najlepše posestvo v vasi, France je bil najstarejši sin. To je bila kaj ponosna in veljavna družina. Zavedali so se, da bi bila vsaka hiša v lari vesela, če hi pri njih potrkal France in profil za hčerkino roko. France pa nikamor, zanj je bilo na svetu le eno dekle: Metka!
Anka ni mirovala, Metki pač ni mogla pozabiti orožnika. Ali ni nor France, da pobira ostanke? Kalumet, Vekoslav, orožnik, vsi so pustili Metko, ko so jo do dobra spoznali. Tudi Lokačev študent se je je naveličal. Vsa fara je videla o Veliki noči, koliko mu je do Metke. NadučiteljeVa Vida je Metko za vselej spodrinila. In za to Metko, ki je ne mara nihče, o kateri vedo ljudje toliko povedati, ki je imela že toliko ženinov kot nobena v vasi. za to Metko laziš sedaj ti, France, naslednik najlepšega posestva v vasi, če ne v vsej fari...?
Sedaj je imela Metka sama s seboj dovolj opravka, niso je več zadela obrekovanja kot nekdaj. Bilo bi ji skoraj ljubo, če hi se opravljanje oprijelo Franceta in bi odnehal od svojih namenov. Ali France kot da ga vsa čmjenja Metke le še bolj podžigajo I
In oče je že napeljeval pogovor na to, kaj 60
letos Francetovi sejali na tej, kaj na oni njivi, ocenil je njihov vinograd, primerjal hraste iz svojega gozda s hrasti Francetovega očeta. Franceta je včasih potrepljal po rami, česar ni nikdar napravil pri nobenem svojem sinu Na materino tarnanje o Metkini bolezni se je smehljal, da že vq za zdravilo, je trdil.
Če bi kar čez noč pobegnila in zginila, je poudarjala Metka. Zvečer bi se ogrnila z ruto, kot da gre na vrt h svojim rožam. Sestro bi ponoči zaskrbelo, kje je. Zopet bi jo iskali z lučjo, prebrskali bi kozolc, skedeni, senico, kaščo, hleve, podstrešje, Metke nikjer. Metka bi tedaj že tavala po prašni cesti, ne, tam bi jo zasledili, videl bi jo kdo, pa bi povedal, v katero smer je krenila. Po poljskih potih, kar po čez po polju bi tekla Metka, samo da bi čim prej prišla med tuje ljudi, kjer bi jo nihče ne poznal. Pravi Ali za polji so gozdovi, v katerih so ponoči strahovi... za tiste kro-nice, ki jih je prigoljufala z zdravili in zdravnikom, kaj bi mogla kupiti za tiste kronice? Koliko časa bi mogla živeti z njimi? Kdo jo vzame v 6lužbo, če opazi, da je bolna? Če bi vsaj tistih slal>osti pri belem dnevu ne bilo, šlo bi. Ali slabo pride Metki, ko bi najmanj rada ...
Morda pa se je teta že potolažila. Ni skrivala, kako ji ni po volji, da je bila Metka taka s Kalu-mptoin. Tudi očetu je to povedala. O, če bi ji Metka potožila, kako hudo, hudo ji je. Ali bi se mogla ustavljati svoji nečakinji, ki jo je včasih imela od vseh najrajši?
Prej ko se je Metka odločila, so odločili drugi. Oa bo France tako nestrpen, ni mislila. Ko ga je videla prihajati z očetom, jo je stisnilo pri srcu, nabijati so ji začele žile na sencih. Sedaj pride tisto veliko, kar mora priti, da se vse to nekako spreobrne, ko ne more iti več tako ko do sedaj...
Francetov oče ni bil nič kaj rožnate volje, niti ni kazal posebnega navdušenja za sinove načrte. Vsaj delal se je ošahnegn in ko da izkazuje Metkinemu očetu posebno milost
Vse je bilo dogovorjeno med njenim očetom in Francetom. Ooma so ju lepo pričakali in pogostili.
»Čisto po pravici povem: Meni vse to ne gre prav v glavo in račune. Pri teh letih naj grem v kot? Saj je ne daš, če mu ne izročim posestva?«
»Prigrizni, vzemi, založi, sosed, pij,« je mencal oče. Ko testo in maslo mehak je bil.
»Kam se ti mudi? mu prigovarjam, vse zaman. Zaprt je bil zaradi nje .. .<
»Zaradi nje?« se čudi in brani oče.
»Ne delaj se nevednega!" Kako razprtijo bi naj imel z orožnikom, če ne zaradi dekleta? Naša hiša je poštena .. .<
»Čast, čast!«
»Nikdar še ni bil nihče zaprt od nas...«
»Čast. čast!«
»Pa saj ni to vse! Koliko drugih neumnosti je napravil! Bojim se, da jih ni konec, če se ne vdam njegovim prošnjam.«
»Ni jih,« pove mirno in s poudarkom France.
»Sedaj čuješ sam, sosed!«
»Če se imata rada ...«
»Hm, rada... sosed, ne zameri, ali... ali... za dekleta ni prav in iepo, če ga ljudje preveč vlečejo skozi zobe. Nekaj je najbrž res, kar govorijo. Metki jeziki ne prizanašajo...«
»In ti jim verjameš, sosed, mož!«
»Verjamem?! Saj pravim, čisto iz trte zvito ni, kar pripovedujejo. Vsaj povod imajo ...«
»Imaš prav! Povod pa imajo, povod! Tega pa menda ne misliš, da smo mi prosili tifetega starca iz Amerike, naj nam jo prežene z doma v Ljubljano. Za Vekoslavom in orožnikom Metka tudi ni tekala ...«
»Lohačev študent si je izbral drugo, pravijo...«
Melka si ni zamašila ušes v veži. Morala je vse čuti, da odgovori, kakor treba, ko jo pokličejo.
»Res pravijo? Tega pa menda še nisi slišal, kako je frčal iz naše hiše prej ko je odšel k vojakom. Ko da mu je gorelo pod nogami.«
»Tega res nisem slišal.«
»Zlobni jeziki tega nočejo priznati, ker bi drugače ne mogli tako blatiti in žaliti moje hčerke.«
»Že mogočel Omenil sem vse to le, da vidiš, kako mi je nerodno, ker sili moj sin prav za tisto, o kateri ljudje največ vedo. Naša hiša je trdna in poštena ...«
»Vaši hiši čast in poštenje, moji Metki pa istotako čast in poštenje. Da je taka, kakor pripo-
vedujejo o njej ljudje, bi ne imela do sedaj toliko prosilcev. Kakih snubačev! Da verjameš obrekovanju, bi najbrž sploh ne prišel sem?«
»France ni dal miru!«
»Ker jo pozna bolj ko vsi drugi I Ako le trohico dvomiš v poštenje moje hčerke ...«
»Jezi se, jezi in razburjaj za prazen nič!« skuša miriti mati.
Francetov oče molči.
»Ne jezim se, niti se ne razburjam. Ali čez Metko ne dam reči nikomur niti besede I Klicali in prosili nismo nikogar, naj pride vprašat za njo...«
Metka čuje vse skozi vrata, da nekdo bobna s prsti po mizi. Ugane, da ne more biti to noben drugi ko Francetov oče.
Tišina v sobi.
»Si čul, France?«
»Cul, oče!«
» In ti ni žal, da spravljaš očeta v tako nepri-liko?«
»Sami se spravljate v neprijetnosti«
»Le še ti začenjaj. Še eno, pa vstanem, vzamem klobuk, ne rečem niti ,Zbogom' ter grem.«
Ošabnost zaradi lepega posestva pa taka, da se Bog usmilil
In zopet tišina v sobi, dolga tišina.
»Tako pa gotovo še niso nikdar nikjer nobene prosili: Z molkom!« ne more držati v kuhinji sestra jezika za zobmi.
Metki bi bilo najljubše, da tako nadaljujejo ali pa, da se pošteno sprejo. Le naj gre Francetov oče! Boljša taka zamera ko drugačna I
»Ne more živeti brez nje It bruhne jezno in porogljivo iz Francetovega očeta.
»Isto je trdil Kalumet, ki ni mogel prešteti svojih dolarjev. Prav zaradi tega se je vozil k nam Vekoslav, katerega žena bo nosila klobuk. Orožnik je bil fant, da ga je bilo lepo pogledati...« Oče je govoril s poudarkom, ko da je hotel ostra-šiti Francetovega očeta.
»Škoda res, da je ni premotil orožnik! Ali Vekoslav. ali Kalumet. meni čisto vseeno I Danes ne bi sedel tu ko na trnju ...«
»Mene pa bi ne bilo več doma!« poudari France.
»Ali ga čuješ, sosed?«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili