276, številka Ljubljana, v petek 30. novembra 1900. kJULili. leto. ietiaja vsak dan zvečer, izimfei nedelje m praznike, ter volja po poitl prejeman za avsiro-ogrsk« dezeto aa vse leto 2B E, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta b & 60 a, za jeden metiuo 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežel« toliko ve«, kolikor znada pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petitr vrste po 12 h. Ce se oznanilo j od enkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska — Dopisi naj se izvolč trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga ftt. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice St. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. ..Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna** telefon št 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD tt velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ II*— I En mesec . . . „ 1'90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 K2~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. B3" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Državnozborske volitve. Novi volilni oklici. Tekom zadnjih dnij so izšli trije novi volilni oklici. „Anton Bonaventura, po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski" je izdal svoj volilni oklic v obliki pastirskega pisma, ki se je zadnjo nedeljo čital po vseh cerkvah, in ki so ga duhovniki potem opremili z osoljenim komentarjem ; volilni odbor ustavovernih veleposestnikov je izdal na svoje somišljenike naslovljen oklic, in končno je tudi vodstvo socialnodemokratične stranke izdalo poseben oklic. Ustavoverno veleposestvo se izreka v svojem oklicu zoper vsako državnopravno precsnovo države, za stalno ureditev razmerja mej Cislitvansko in Ogrsko in za uvedenje nemškega posredovalnega jezika v državnem zboru in v državni upravi, katero uvedenje pa naj se zgodi „unbe schadet der staatsgrundgesetzlich gewährleisteten Rechte aller Volksstämme hinsichtlich der einzelnen Landessprachen." Giede razmerja mej Slovenci in Nemci na Kranjskem, pravi oklic, da imajo veleposestniki „den Wunsch und das Bestreben, zwischen den beiden Volksstämmen des Landes zum Zwecke ihres einträchtigen Zusammenwirkens auf dem Boden der bestehenden Verfassung im Interesse des Staates und des Wohles und Fortschrittes seiner Bevölkerung dauernd friedliche und freundliche Beziehungen anzubahnen und zu erhalten." V tem, ko je oklic ustavovernih vele posestnikov pisan mirno in z nekim držav niškim vzletom, odlikuje se oklic socialno-demokratičnega vodstva po izredni obilici temperamenta in velikem pomanjkanju mislij. Oklic obsoja seveda klerikalce ravno tako kakor našo stranko. To je ob sebi umevno, zakaj če bi se vodstvo sccialno demokratične stranke strinjalo s klerikalnimi ali z našimi načeli, bi tega vodstva sploh ne bilo. Sicer pa ne obsega ta oklic prav nič tacega, na kar bi bilo treba reagirati. Kar je rečeno o naši stranki, to vse so nam že neštevilnokrat očitali tudi klerikalci, in na vse to smo tudi že tolikrat odgovarjali, da bi bila sedaj vsaka beseda odveč. Socialnodemokratično delavstvo ve, pri čem da je, in zato nas ne moti to, kar pišejo o nas gospodje, ki jih vodi volja dunajskega dra. Adlerja. Zanimivejši kakor social no demokratični oklic je pastirsko pismo našega škofa, s katerim hoče škof poučiti ljudstvo, kakšne poslance mora voliti, da bodo v čast božjo in v obrambo sv. vere, da bodo ljudstvo pripeljali nazaj h Kristusu. Pre-milostni gospod knezoškof si je delo znamenito olajšal. Njegovo pastirsko pismo se giblje v tistih nižavah jezuvitizma, katerih se omikani škGfje navadno ogibljejo. Njegovo pastirsko pismo naredi ntis, kakor da ga je spisal kak semeniščnik iz četrtega leta, ki meni, da je v .dosego dobrega namena" dovoljeno političnim nasprotnikom časih tudi kaj podtikati, samo da se jih očrni. Škof ljubljanski očita naši stranki v posebnem poglavju ,Proč od Kristusa kralja" vse mogoče in nemogoče grehe. T poglavje se čita kakor kakšen pamflet. Kar se v tem dol gern poglavju navaja kot greh naše stranke je res čudovito! Vse grehe mančestrstva je škof Bonaventura zvalil na našo stranko. Pozabil je pri tem, da naša stranka niti v državnem, niti v deželnem zboru teh mančestrskih načel nikdar zastopala ni, nasprotno, da se jim je vedno upirala. To je velika pomota, vendar hočemo misliti, da je škof ni nalašč storil, ampak le ker ni poučen, in ker nima časa, posvetiti delovanju naših legitimiranih zastopnikov potrebne pažnje. Vsekako bi pa bilo dobro, če bi škof v prihodnje pri tacih stvareh se držal resnice, saj bi tudi lahko v tem slučaju solil svoja pastirska pisma s tistimi frazami, s katerimi je klerikalizem sicer dolgo časa begal ljudi, ki pa bodo kmalu samo še smešne. Škof priporoča ljudstvu naj voli klerikalne kandidate. To je ob sebi umljivo, teško pa je umeti, kako se je mogel škof spozabiti tako daleč, da piše o ljudeh take kvalifikacije, kakor so Vencajz, Šostršič, Žitnik, Povše, Pfeifer, da si .prizadevajo utr diti zopet kraljestvo Jezusovo, postaviti zopet vse osebno in družabno delovanje v meje in na temelj Njegovih sv. zapovedi", da .se oklepajo sv. cerkve katoliške, snu jejo pobožna društva, Iščejo pri sv. maši, pri cerkvenih govorih, pri mizi Gospodovi razsvetljenja in pomoči v borbi zoper so vraž nike Božje in ljudske". Škof je na kratko določil razloček v programu napredne in klerikalne stranke. Pfeifer, Povše, Šusteršič, Vencajz in Žitnik bodo delali na Duuaju, da se naša država pripelje nazaj h Kristusu kralju, naši kan-didatje pa, če bodo voljeni, bodo delali na to, da bi državo še dalje zapeljali od Boga, še bolj odtrgali od Kristusa kralja. .Nazaj k Bogu, nazaj h Kristusu" je volilna parola, ki jo je izdal škof Bonaventura. Vencajz, Pfeifer, Šusteršič, Žitnik, Povše so možje, ki nas bodo peljali k Bogu in h Kristusu, oni imajo za to vse sposobnosti, njihove osebe jamčijo za uspeh! Marsikomu se bo zdelo, da smo ško- fovemu pastirskemu listu izkazali preveč časti. Kar smo navedli, ima namen, opozoriti vse neodvisne ljudi v deželi, naj premišljajo, če je škofa, ki taka pastirska pisma izdaja, še smatrati resnim, če ga je še smatrati škofom vseh katoličanov v ljubljanski škc fiji in ne samo škofom teh Vencajzov, Šusteršičev, Povšetov, Žitnikov in dalje, če ni že nujno potreben zakon zoper zlorabe cerkvene avtoritete pri poli-titičnem „Bauerfangu11 klerikalizma. Shoda. Kandidat napredne stranke za sodne okraje Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Vel. Lašče Ribnica g Josip Lenarčič se po želji pristašev narodne stranke predstavi volilcem dne 2. decembra v Šmartnem pri Litiji (ob 8. uri zjutraj) in isti dan v Vačah (ob 3. uri popoldne). * * ■ Po ribniškem shodu. Shod predsednika viškega tihotapskega društva Vencajza ni bil nikakor manifestacija kleiikalne misli, pač pa klerikalne usiljivosti. Kakor so duhovni bob-nali. rotili in prosili raz lečo, ni čude, da so spravili na noge vse kar leze in gre, volilce in nevolilce, samo, da so Ark' tovo dvorano napolnili, ter tam po izreku ribniškega kaplana častili Jezusa. Vas ni li strah takih izrekov, častita, ne še podivjana duhovščina? — Slobodno se bahajte po izidu volitve, da je narod govoril, in da je krščanska misel zmagala, ko bodeta Vaša od sv. duha navzeta poslanca zmagala. Taka zmaga ni zmaga, ampak moralen poraz, in sicer grozen poraz, kateri se bode in se mora maščevati. Kaplan se je na shodu vpričo 300 oseb izrazil, da bode hodil od vasi do vasi, ko dobe volilci glasovnice ter bode .ruštal" — .liberalci že vejo, kaj mislim". Popisoval bode glasovnice. No, lepa volja naroda, lepa volilna prostost, gospod Šasteršič, je ta tajna direktna volilna pravica po Vašem receptu? Vas ni li sram take nedostojne in nepo- LISTEK., Pismo iz Rusije. (Odgovor p. n. gospej urednici .Slovenke".) Kijev, 18. nov. 1900. »Niti mi ne umejemo tega", p. n. gospa urednica „Stovenke", tega namreč kako ste mogli obelodaniti poslani Vam »švindelj", tičoč se „nekaj krivih podatkov o uspehih nadarjene naše pisateljice" . . • Nu, nu, a to Vam je velevala sveta ^novinarska dolžnost" ! In ravno Vi, gospa urednica, ste bili angažovani za to, da ste ... zaklali „raco" o mojih uspehih, in ravno Vi ste se čutili poklicano, pljuvati v lastno skledo? Meni se pač tako vidi, da sem s svojimi uspehi v Rusiji dvignila ugled slovenskega ženstva sploh, ravno tako kakor bi i moj „švindelj" bil na sramoto Slovenk v obče. Ali ste pa Vi nemara kaj izgubili na svoji slavi vsled .uspehov nadarjene naše pisateljice" ?! Blagovolite upoštevati, gospa urednica, da so »ljubljanski listi" poročali izključno le to, da sem jaz položila izpit za nemški jezik, in da mi je na podlagi častno pri-borjenega diploma dovoljeno poučevati nemški jezik v vseh razredih ženskih gimnazij in v nižjih četirih razredih moških j? J gimnazij, ako ni moške učne moči (na poslednjih namreč). To se mi je tudi povedalo v „Upravlenii Popečiteljske kanceljarije" v Harkovu, in le na podlagi tega zagotov-ljenja sem se podvrgla eksamenu, kajti drugače — samo za nižje nemške gimnazije se — mi ni videlo vredno delati izpita. Gospa urednica, blagovolite se poslužiti više omenjenega vira, da Vam ne bo treba ,.posnemati po ljubljanskih listih krivih po datkov", kadar boste sestavljali popravek za „SIovenko", katerega zahtevam na podlagi § 19 tisk. zak., a v slučaju, da ne operete „uspehov nadarjene naše pisateljice" natvezenega jej .švindelja" do poslednjega madeža, bodite prepričani, da si po-iščem zadoščenja drugim potom. V nadaljnje oprovrženje „Slovenki-nega" „švindelja" navajam tukaj še nekaj podatkov, in ker še nisem uspela kupiti si šematizem za učiteljsko osobje moških srednjeučebnih zavedenij za Šolsko leto 1900—1901, naslanjam se na ta šematizem minolega šolskega leta 1898—1899 — izdanje Otto Kirhnera, Boljšaja Pnškarskaja 16 S. Peterburg. V tej knjižki je tiskano črno na belem na 136. str. pod zaglavjem „XI. Kavkazkij učebni okrug",*) — A) Gim- *) Blagovolite, gOBpa urednica, vpraSati Va-Sega dopisnika, ako je Kavkazski učebni okrug v Rusiji! naziji (moške gimnazije, prosim!) čislo 369 b. Batumskaja gimn. itd. ...nemški in francoski jezik Marija Georgi-j e vna Mihajlo va. Na 137 str. čislo 373. Kutajsskaja gimn. (moška — prosim!) itd. ... francoski jezik V. I. Bogoslavskij, Olga N. Jazikova. Na 141 str. čislo 384 a Ku-tajsskoe realjnoe učilišče (seveda moško) . . . francoski jezik Olga N. Jazikova, Olga N. Kostiljeva. Tako bi lehko nadaljevala še dolgo, a ni me volja tratiti ne prostora cenjenega lista, kateri je osmešen z menoj vred, ne svojega dragega časa. Jaz upam, da je „Slovenkin" — „Svindelj" oprovržen in rešena čast »ljubljanskih listov" in moja. Res je, da suščestvuje zakon, po katerem imajo pravico službovanja na višjih ženskih gimnazijah le učiteljice, dovršivše višje ženske kurze, a ta zakon se ne tiče novih jezikov. Takega zakona, ki bi ženske nčne moči v obče izključeval iz višjih ženskih gimnazij, pa sploh ni. Primer pod čislom 384 a je dokaz, da podučujeta celo na realki namesto dveh učiteljev dve učiteljici francoski jezik. Gospa urednica „Slovenke" pač ne ve, da se v Rusiji delokrog ženske v javnosti začenja z isto stopinjo, s katero se Avstriji končuje. Cvet ženske emancipacije je v nas doma vaška učiteljica (čast komur čast!), dočim je na pr. tukaj v Rusiji v samem Petrogradu septembra ali oktobra meseca 1900 (dnevopisa ne vem več natančno) neka gospica doktorica medicine (ženščina vrač) dosegla dostojnost in prava universitetskega profesorja. Tudi škric v k.kljah že v nas doma mnogo znači, a tukaj v Rusiji n pr. v mestu Harkovu v gu-bernatorski kancelariji (v rodu okrajnih glavarstev ali celo namestnij) najdeš skoro več uradnic ko uradnikov. Na podlagi omenjenega šematizma Vam še celo lahko več povem, da so namreč na ženskih učiteljiščih celo . . . direktorji — ženske, katerim so podrejeni moški prepodavatelji kakor prepodavateljnice. (Glej omenjeni šematizem na 70 str. čislo 113.) Vam pa, gospa urednica „Slo-venke", resno svetujem v Vašem interesu, postavite se bolj na lastne noge, in bodite v bodoče bolj previdni v . . . posnemanja kalnih virov, a osebno ogibajte se »ljubljanskih listov", da ne boste smešili „s krivimi podatki" sebe in Vam uverjenega lista, in da ne boste žalili, tudi iz nevednosti ne, časti svojih bližnjih. Marica II. Stene agitacije? Menim, da ne, saj sploh srama toliko poznate, kakor ribniSki kaplan, kateri se tako vede, kakor konjska muha, da se ga kmetje kar ogibljejo. Le tako naprej! S tako agitacijo in s tako skrajno nepoštenimi sredstvi bodete narprej kmeta oči odprli. Da se ne gre za vero, ampak le za VaS mošnjiček, ako se sme sploh Vaša nikdar polna bisaga tako imenovati. Kaka je ta bisaga, poročal bodem, ako sprejmete te vrstice v Vaš cenjeni list, gospod urednik, dotaknil se bodem tudi kozlove sodbe skrivnostno sladko ginjenih s shoda se vračajočih dolenjevaških božjih žlahtnikbv pod vodstvom tamošnjega kaplana. Povedal Vam bodem tudi, da se je pričelo daniti, in da se je dolenjevaški župan pričel odtegovati klerikalcem. Še na shod ga ni bilo, v odbor katoliškega političnega društva za kočevski kraj ga pa še niti volili niso. — Bog in narod! * * * Od sv. Duha nad Krškim, 28. nov. Veseliti mora vsacega, kateri je naše narodne stranke, da se je iz naših hribov jako veliko število kmetov udeležilo 22. t. m. volilnega shoda v Krškem. In vse kaže, da še veliko več bode nas prišlo, ob določenih dneh ko bodemo bodočemu našemu poslancu g. Globočniku oddali svoje glasove. Naše ljudstvo se je vendar enkrat začelo gibati in pomišljati, da na ta način, kakor nam je poslanec g. Pfeifer do sedaj godel, ne moremo in ne smemo več plesati. Tudi se je začel razširjati stari greh, ki ga je storil g. Pfeirer malone že pred 28 leti, kar je on namreč bil prvič izvoljen poslancem. Takrat je agitiral za njega uzgleden in pošten možak, Janez Kapler od sv. Duha. Mož je imel velik upliv na takratno dolenjsko ljudstvo. Vozil se je po Novem mestu, Črnomlju, Metliki itd. povsod je moža dosti denarja iz njegovega žepa stalo. Ostalo je pa pri krčmarjih in mesarju še plačati 70 fl. In isto svoto je pa gosp. Pfeifer dotičnim poplačal. — Na kak način je pa g. Pfeifer teh 70 fl. nazaj ulovil, videli bodemo h koncu tega dopisa. — Prigodilo se je, da je Janez Kapler kmalu po izvolitvi umrl. Šla je še sedaj živeča žena Ana Kapler do g. Pfeiferja. Le ta seveda se ni hotel z njo več pogovarjati, ampak naročil je po svojemu slugi Malen-Seku, da naj ji sporoči takole : .Takrat pri mojej agitaciji sem plačal za vino, meso, oves konjem 70 fl. Te jeranjki J anez K a p 1 er m oje m u gospodu Pfeiferju dolžan povrniti". Žena se je seveda močno začudila in se izgovarjala, to vendar ne gre, saj je moj mož agitiral za gosp. Pfeiferja ne pa za sebe. Toda pomagal ni nobeden izgovor. Z jokom je plačala ta vdova tiste goldinarje za takrat stotisoč premožnega Pfeiferja. — Ali ne presega to največjo krivico? Na tak način zatirati vdovo in ostale otroke, to je tako grdo, da bi vsak kmet zaslužil zaničevanja vseh poštenih mož, kdor bi glasoval za Pfeiferja. Prijatelj stare Kaplerice. * Z Vrha pri Vinici, 27. nov. V nedeljo, dne 25. t. m. je doletela Vrhovce izredna čast. Prišel je namreč g. Pfeifer ponujat se za državnega poslanca. Res preklicano trda mu mora iti za mandat, da se je potrudil prvič v svojem življenju k nam, vzlic temu, da je bil že toliko let zastopnik tudi naše občine v državnem zboru. V cerkvi se nam je ravno propovedo-valo o krivih prorokih, ko je v sakristijo vstopil g. Pfeifer v spremstvu svoje gospe. Da, da, za nas je Pfeifer krivi prerok, in da vsi tako mislimo, je uvidel on sam, kajti izrazil se je pri odhodu z Vrha, da mu je silno Žal, da je semkaj prišel. Značilno za klerikalno stranko je, kako so se ljudje zvabili v farovž k shodn. Župnik je namreč pred cerkvijo takoj po maši okli-cal, da je prišel c. kr. okrajni glavar, da naj tedaj vsi moški pridejo v farovž. Ni si tedaj upal volilcem naznaniti, da je Pfeifer tu, ker se je bal, da bi se nihče ne odzval vabilu. Ljudje so, misleč, da je res gospod okrajni glavar v farovžu, v obilnem Številu Sli tja. A takoj, ko so opazili prevaro, in videli, da imajo Pfeiferja pred saboj, se je že Culo mrmranje. Opisovati ni treba, kako ee je Pfeifer v svojem govoru sam hvalisal, kaj je vse že dobrega storil kot državni poslanec, samo to bodi omenjeno, da m a nihče veroval ni Zavrnil ga je s prav krepkimi besedami vrli posestnik P. S., kar je pa junaka Pfeiferja tako poparilo, da jo je takoj odkuril iz sobe, na kar so se tudi voliloi razšli, zbijajoč dobre in slabe dovtipe o tako .imenitnem1 poslanca Po shodu, ako se sploh to kak shod imenovati more, kajti volilo se ni niti pred-sedniStvo, je bilo čuti le jeden glas, da bi bil Pfeifer za svojo osebo dosti bolje storil, da tudi sedaj ni prišel semkaj, kajti s svojim klavrnim nastopom je odbil od sebe Se one redke pristaše, katere je do sedaj štel v naSi občini, ker ga niso poznali. Prepričal se je tudi Pfeifer sam, da se probnja tudi že ona Bela Krajina, katera je bila do sedaj tako verna klerikalnemu praporu. Zora puca, bit če dana! Tudi Bela Krajina se bode osvobodila jarma, v koji jo oklepa klerikalizem. Dne 12. in 18. decembra pa z gotovostjo upamo, da bode tukaj oddana ogromna veČina glasov za narodno-napredna kandidata Jelenca in Globočnika. Z Dovjega, 28. novembra. Dne 18 novembra je imelo katoliško politično društvo tovarniških delavcev na Savi svoj shod v Mojstrani. Rečeno je bilo da bo govor glede ustanovitve posojilnice, ter da bo prišel tudi bivši državni poslanec g. Pogačnik, menda poročat o svojem delovanji v državnem zboru, pa ta je ni zinil. O tem shodu poroča neki dopisnik, — smelo rečem , i zgledni" (?) duSni pastir g. župnik Šinkovec z Jesenic — v .resnicoljubnem" (?) .Slovencu" v Stev. 269 ter se prav po klerikalno-lažnjivem kopitu za letuje v me. Predbaciva mi vse mogoče, a vse ni nič res. čenča, da sem kar besnil ter klel da se je vse kadilo. Ko sem to zvedel — poslal mi je namreč neki prijatelj dotično številko .Slovenca", — vprašal sem tukajšnje ljudi, ki so bili ves čas shoda pričujoči, če kdo kaj ve o tem. Vsak mi je rekel, da ne ve druzega, kot to, kar sem Šinkovcu ugovarjal. Posebno dobro pa ve vsak moj ugovor, ko sem ga zavrnil na jadikovanje, da imamo pri nas brezveske šole, ter da se klerikalna stranka poteguje da dobimo verske Sole. Zavrnil* sem g. Šinkovca, da imamo pri nas samo verske šole, ter da se v njih poučuje verouk. Na to odgovori g. Šinkovec: „Ja samo dve uri na teden!" Jaz : .Vsaj vam še te dve uri presedata, ker jih ne porabljate! Imate z agitacijo, pojedinami i. dr. dovolj opraviti, zato naj pa pouk verouka izostane!" Te besede, kaj ne, g. Šinkovec, so Vas zbodle?! Pripravile so Vas do tega, da ste Vi besneti začeli. Zaprle so Vam sapo, da ste Solo precej popustili in jo krenili na drugo stran. Seveda : »Resnica oči kolje". Dalje čenčate, da so me ljudje pogovarjali. Kdo neki? Mar li kateri domačinov, ki me dobro poznajo in vedo, da nisem tak kakor ste me Vi očrnili? Niti jeden domačinov mi ni zinil bese le ! Na besede Vaših podrep-nikov in ml eče zobnih podrepčkov, katerih ste okrog 30 pripeljali s sabo, da so Vam ploskali, ker morajo, pa jaz Se — pljnnem ne. Zaradi izreje otrok Vam pa toliko rečem, da smem ponosen biti, ter da mi jih tukajSnji ljudje z vso zanesljivostjo izročajo, tako pred shodom, kakor tudi po shodu. Za otroke vaSih podrepnikov pa nič ne maram, ker imam domačih dovolj. Tiste le Vi učite, pa učite jih ljubezni do bližnjega, ter jim bodite pri tem v dober izgled, kar do zdaj žalibog ni bilo. Dobro je znano tudi po naSi fari, kakSen razpor in nemir ste napravili na Jesenicah. Le tam vse pred v red denite, dela boste imeli dovolj, potem Se le mislite kaj druzega. Ravnajte se po zgledu dobrega pastirja, ki svoje ovce skuša na vse načine pridobiti, pa bi bil en hlev in en pastir. A to Vam ne diSi. Kakor zanikerni pastir rad vidi, da se mu ovce zgube, da ima manj dela, tako delate tudi Vi. Lep dušni pastir ste res! Na Jesenicah ste v faro zasejati prepir, sedaj ga pa hočete Se v nafti fari. Pa upam, da se Vam to ne posreči V nafti fari smo do sedaj mirno živeli ter nismo poznali prepira glede politike med seboj, a Vi ga kot sovražnik, ki je vsejal ljuljko med dobro seme, hočete zasejati tudi med nas. Ce ste Kristusov služabnik, delajte tako, kakor je on zaukazal, ne pa ravno narobe. Postite nas Dovžane v mira, kakor pustimo mi Vas. Kar se pa tiče vedenja pri shodih, pa stopite na Dolenjsko in poučite Vašega tovariša, kako naj se obnaša, da ga Se kaka taka nesreča ne doleti kakor na v Krškem. Pometajte pred svojim pragom, ker imate tam dovolj smeti, potem Bele poglejte, kako delajo drugi. Z VaSim shodom v Mojstrani in z dopisom ste hoteli utrditi glasovanje za VaSe kandidate, a povem Vam odkritosrčno, da ste prišli z dežja pod kap, kajti ravno s tem ste nas odstranili Se dalje od vaše stranke, ter nas tako privedli v narodno napredni tabor! F. Jegljič. učitelj. V JLjubUatti. 30. novembra Novi parlament. .Neues Wiener Tagblatt" je prinesel članek iz peresa odličnega levičarja, ki dokazuje, da je zlasti Poljakom, kateri so prijatelji Čehov, največ ležeče na tem, da se v novem parlamentu zopet sestavi stara veČina desnice. .Narodni Listy" poročajo, da se bo kabinet Körberja deloma predrugačil, ter da se razpravlja v intimnih političnih krogih o tem, da bi vstopili v rekonstruirano ministrstvo nekateri členi desnice. To pa se bo zgodilo le tedaj, ako bo novi parlament delal. To pa je zopet odvisno od pogajanja Körberja z levico. .Politik" je začela prijavljati serijo člankov proti ob8trukciji. Regentstvo na Ruskem. Pariški listi poročajo, da se bavijo na petrogradskem dvoru z vprašanjem, ali bi ne kazalo vsled carjeve bolezni postaviti 681etnega velikega kneza Mihaela Nikolajevima za regenta. Koliko je resnice na tej vesti, ni možno reči. Ako postane Mihael Nikolajevič res regent, potem je car v istini nevarno bolan, ter je njegova bolezen dolgotrajna. Zdi se pa, da je to samo želja nekih dvornih krogov, ki s sedanjim sistemom niso zadovoljni. Na petrogradskem dvoru ima namreč nemški vpliv, ki se je po zaslugi carice Nemke še povečal, preveliko moč, kar carici-vdovi nikakor ni všeč. Mihael Nikolajevič je najzvestejši somišljenik carice-vdove, ki je baje v svojih nazorih diametralno nasprotna carju sinu. Ako car ni nevarno bolan — česar iz zdravniških obvestil ni možno trditi — se regentstvo vsekakor ne vpelje, ker bi ne bilo potrebno. Ako pa se resnica glede carjevega zdravja prikriva, potem je radi prevažnih političnih dogodkov na Kitajskem seveda nujno treba, da prevzame kdorkoli vsaj začasno carjeve posle. Carju je bilo v nedeljo jako slabo, naslednje dni pa se mu je stanje izboljšalo. V Livad iji imajo epidemijo — malarijo. Bati se je, da jo dobi Se car, ki bi se dvema boleznima spričo svojega slabotnega telesa težko ustavljal. Baje mislijo carja, čim preje možno, prepeljati iz Livadije bolj na sever. Anarhisti v belgijski armadi. Bruseljsko časopisje poroča, da se je razkrila v 9. in 12 belgijskem pešpolku anarhistovska zarota. Dvajset vojakov se je pismeno zavezalo pomoriti, zastrupiti ali postreliti svoje častnike, nekega podčastnika, nekega župnika in župana v Bouillonu. Lista k smrti obsojenih se je baje našla. Vse anarhiste v vojaških uniformah so zaprli. Zarota se je sklenila v juliju t. 1, ter so imeli zarotniki shode v zadnji sobi neke gostilne, kjer so se našli anarhistovski časopisi in različno orožje. Ker se je vojak, ki bi imel ustreliti župnika, v zadnjem hipu obotavljal, so ga hoteli tovariši usmrtiti. Vojak je zaroto na to razkril, na kar je bilo takoj osem glavnih zarotnikov zaprtih. Zarotniki so hoteli iz ječe uiti, kar se je ponesrečilo. Med zarotniki so tudi sinovi državnih uradnikov. Vojna v Južni Afriki. Kakor poročajo iz Londona, se je dogovorila angleška vlada s francosko, naj začne Francija na temelju Člena 3. konferenčnih sklepov v Haagu v transvaalskem vprašanja pogajanja. Iz drugega vira pa se poroča, da je hotela angleška vlada pred Krügerjevim prihodom v Evropo naznaniti evropskim velevlastim, da je burski republiki anektirala. To pa se ni zgodilo zategadelj, ker sta Angliji dve velevlasti izjavili, da dežele, katere ni niti zasedla, ne moro anektirati. V Berolinu ne vedo baje Se ničesar, da bi se hotela Anglija radi bur-skih republik pogajati. Ali je morda to že Krügerjev uspeh? — Iz Kaplandije, sosednje angleške dežele republike Oranje, prihajajo zadnji čas jako sumljive vesti. Med Kap-landci in Angleži je razdor vedno večji. Ho-Iandsko in Burom prijazno časopisje piše jako ostro proti Angležem in hujska doslej nevtralne Holandce proti angleški vladi. Iz Kapstadta poročajo, da se je v zadnjih nočeh vrnilo proti severju mnogo beguncev. Holandci se hočejo pridružiti Burom! General Dewet je zasedel Dewetsdoorp, ker baje namerava udreti v Kaplandijo ter tam pomnožiti svoje čete s Holandci.. Iz Lon dona poročajo, da so Angleži zasedli vse mostove in prehode črez reko Oranje, da bi onemogočili Dewetu iti na ono stran v Kaplandijo. „Brez pomnožitve konjeništva pa bo nemožno ujeti Deweta", pravi londonska brzojavka. Angleži toraj že naprej vedo, da ne opravijo proti Dewetu ničesar! In vendar imajo tako silno armado! „Daily Express" poroča, da hoče Roberts Še 20 do 50 000 mož kot nadomestilo onih, ki so se vrnili v domovino. Finančni minister pa se zahtevi Robertsa ustavlja, ker bi novo moštvo veljalo 300.003 funtov šterlingov. Nova vojna metoda lorda Kitchenerja je ta, da je razdelil svojo kavalerijo v mnogo majhnih oddelkov. Kitchener priznava, da bo novo vojevanje jako dolgotrajno, in da je možno, da se bo vlekla vojna še leta in leta. Dopisi. Iz Polzele, 28. novembra. Tukaj na Polzeli je še svet z deskami zabit. Tukajšnje ljudstvo gotovo misli, da ima dunajski parlament znotraj oltarje, spovednice, prižnice, krstne kamne, in da se tam na Dunaja v državnem zboru maše berejo, tercijalke izpovedujejo in otroci krstijo. Naše ljudstvo misli, državni zbor je cerkveni zbor, ker hočejo Videmškega dekana ŽiČkarja na Dunaj poslati. Tedaj dekan, kateri ima itak dosti jedil in pijače za jedini svoj trebuh, dekan Žičkar naj deset goldinarjev vsak dan v svoj nenasiten žep vtakne. Dekan, kateri nima skrbeti niti za ženo, niti za otroke, naj vsak dan 10 gld. pogoltne. Tukaj je tema. To je tista notranja tema, o kateri Kristus pravi, da bo jokanje in škripanje z zobmi. Sedaj še kmet z zobmi ne škriplje, pa ta Čas ni daleč. Ljudstvo duhovnov ne bode pred spoznalo, da mu bodo zadnji mozeg iz itak suhih kosti stisnili. Pregovor pa pravi: Po smrti je kes prepozen. Knez Windischgratz v Konjicah nakupuje vsa kmetijska posestva, na boben prodana. Tako n. pr. je po nizki ceni dobil Pungartnikovo krasno, s prelepim vrtom obdano vilo. Vinograd z elegantno zidanco (VVeingartshaus) umrlega konjiškega dr. Steinwenderja je v njegovi roki, in veliko drugih. Škof Napotnik, rojen v Tepini pri Konjicah že namerava vse hiše, katere bodo na dražbi prodane, pokupiti, ter samostan ustanoviti. Tako se sploh po trgu govori. Tako se prav počasi vračamo v srednji vek, kjer je bil v resnici jok in škripanje z zobmi. Že 10 000 kmetij je do sedaj prišlo na Štajerskem v roke duhovnov, grofov in knezov. Ako se to kmetu pove v obraz, se smeje in ne verjame. Sedaj mora pa tudi najneumnejšemu kmetu jasno biti, zakaj so klerikalci in fevdalci (grofi, knezi itd.) najhujši sovražniki novodobne šole. V novodobni šoli se otrok uči misliti, vsako stvar logično premodrovati, razsojevati in pravilno sklepati. In to je hud udarec klerikalcu in njegovemu žepu. Koliko kmetov je na Polzeli, kateri britko tožijo, da od same jeze z zobmi škripljejo, češ, da od tega časa, odkar so njih žene pri bratovščini III. reda, v njih hiši ni več mira, ne pokoja, ne sloge. Kmet toži: »Pred sem vendar vedno pri hiši imel kakšen krajcar, kakšno jajce, kakšno kuro ali pišče; odkar je pa moja žena v farških rokah, ni krajcarja, ni jajeo, ne kure, ne masla pri hiši. Vse izgine. Tako duhovniki nemir in prepir sejejo med zakonske ljudi, jim blagostanje izpodkopavajo, mir izpodrivajo in premično premoženje na nečuven način iz rok pipljejo. Prva najpo trebnejSa in za kmetsko ljudstvo najvaž nejša dolžnost bo, da se v parlamentu z vso silo in z vsemi močmi izaesavanju ubogega nezavednega kmeta uprejo, da duhovnike fanatike tja potisnejo, kamor spadajo, pred oltar. Druga, ne manj važna naloga bo pa, da se vsi avstrijski neodvisni, zavedni, napredni in za blagor kmeta vneti poslanci ozrejo na mrtvo roko ter nje strešno premoženje v znesku 509,416 968 gld. tako visoko obdačijo, da ta vsota ne bo Se višje naraSčala, kmetu pa, in ljudstvu v bedi njih breme neznosno odjenja. Kmet bo potem okreval, splošno stanje ubogega ljudstva se poboljSalo, in Avstrija bode zopet cvetela, ker bo od parasitov oproščena. K temu pomozi Žičkar, ako si kmetski prijatelj! , K proslavi Prešernove stoletnice. Obhod v soboto se prične točno ob osmih zvečer izpred .Mestnega doma" ter se bode pomikal čez Mestni in Stari trg, Št Jakobski trg, čez most in po Bregu, čez Turjaški trg, po Gosposkih, \Volfovih in Prešernovih ulicah ter po Franca Jože-fovi cesti do .Narodnega doma". Po bak-ljadi bo v Sokolovi dvorani in v paviljonu .Narodnega doma" komers, pri katerem bodo sodelovala pevska društva .Ljnbljana" in .Slavec" ter trgovsko pevsko društvo, in pa n eščanska godba, ki bode konoerto-vala v dveh oddelkih v dvorani in v paviljonu. Vojaška godba, ki je bila obljubljena, je svoje sodelovanje v zadnjem tre-notku odpovedala — je-li zaradi antago-nizma proti meščanski godbi ali zaradi drugih vzrokov, nam ni znano. Tolažimo se pa z dejstvom, da imamo vendar že enkrat meščansko godbo. Kakor se sam poroča, bodo gostilniški prostori v BNarodnem domu" povodom ko mersa zaprti. Garderoba bo nameščena na levo, v Sokolovi dvorani, na galeriji in v paviljonu pa je rezerviran prostor za goste. Vabila za komers se ne razpošiljajo; vstop je prost in narodnemu občinstvu sploh dovoljen. Odboru za Prešernov spomenik došlo je iz Sarajevo tole poročilo: Z velikim zanimanjem spremljajo tukajšnji Slovenci gibanje Slovencev v obče; a posebe še jih je zelo razveselila prijetna vest, da bodo ljubljanska narodna društva stoletnico rojstva našega Prešerna sijajno praznovala. Da bodemo pri tej proslavi v duhu z Vami ; umeje se samo ob sebi. A tudi mi bodemo imeli Prešernovo slavnost. ^Hrvatsko pjevačko društvo Trebevid", da izkaže Slovencem svoje iskrene simpatije in izrazi globoko spoštovanje, kje goji za neumrle poezije Prešernove, priredi namreč s sodelovanjem tukajšnjih Slovencev in dr. 8. decembra proslavo stoletnice njegovega rojstva. Čisti dohodek te slovesnosti namenjen je fondu za Prešernov spomenik. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. V Ljubljani.. 30. novembra. — Osebne vesti. Premeščena sta evidenčna eleva gg. Matevž čepernič iz Mokronoga v Logatec in A1 f o n z vit. G s p a n iz Postojine v Mokronog. — Pomožni učitelj na učiteljišču v Gorici g. Anton Gvaiz je imenovan glavnim učiteljem istotam — Kaplan v Škofji Loki g. Fran Finžgar je imenovan kuratom v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. — Shod v Kranju. V nedeljo, dne 2. t. m. ob Va3 uri popoludne napravijo mojstri v Kranju shod v hotelu .Pri stari pošti", na katerem se bo razpravljalo o volit vi poslanca v V. kuriji. Povabljeni so vsi mojstri in spJoh vsi volilci V. kurije iz mesta in okolice, kakor tudi oba gg. kandidata L. Jelene in dr. Šusteršič. — Klerikalna surovost. Necega večera je bila v neki gostilni na Vrhniki družba, ki je razpravljala v naprednih ide jah ter napivala poslancu g. Lenarčiču, Vrata se odpro in v sobo vstopi možic, ki meri tri čevlje palcev pet, ter zelo visoko nosi svojo drobno, domišljavo in prazno glavico. Fant se imenuje Tršarjev Francelj, in je namreč nadepolni sinček prvega vrhniškega farovškega sluge. — Ko ta junak zagleda v sobi napredno družbo, sklene, da pomeče vse naše na cesto. Loti se najmlajšega navzočnikov, 17Jetnega fanta. Držeč se .krščanskega" reka: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe*, založi mu prav gorko zaušnico. Ali jo je sknpil! Sedemnajstletni fant se zakadi v junaka, v trenutku ga ima pod seboj ter ga tako neusmiljeno mikasti, da je revnemu klerikalčku migljalo pred očmi tisoč in tisoč nebeSkih zvezdic! Vidiš, dragi Francelj, tvoja zagrizenost do na prednjakov in Se posebej do g. Lenarčiča je sad tvoje .katoliške vzgoje". Spametuj ae torej, da ne prideS več v tak položaj. — Iz Bukovce pri Selcih se nam piše: Dolgo se že bojujemo, da bi dobili šolo pri nas. V tem boju vstrajamo tako dolgo, da jo dobimo. Pri predstoječih volitvah nam bode voliti kandidata za V. skupino. Kot prijatelji Sole in učiteljstva, če nočemo biti možje, smo dolžni voliti učitelja, gospoda Luko Jelenca v Ljubljani. Nihče pa ne daš glasu dr. ŠusterSiču, ki je rekel v državnem zboru, da je nova Sola prokletstvo za ljudstvo. Kdor tega voli, pokaže, da je sam sovražnik Sole, ker voli sovražnika Sole. Učitelj L Jelene nam bode Sel kot poslanec gotovo na roko za Solo, Šusteršič pa — nikdar. Bukovčan. — Tihotapstvo v ..Katoliškem domu". .Slovenec* je zelo pobit, ker se je razkrilo, da se je vino vtihotapljalo v gostilno v .Katoliškem domu". Mi bomo to stvar jutri nekoliko obširnejše pojasnili, za danea omenimo samo, da je neka mlekarica iz Dravelj vtihotapljala vino v gostilno v .Katoliškem domu", in sicer v posodah za mleko. Go-stilničarka se izgovarja, da je to vino dobila .v dar", a pokazalo se bode, da je to neresnično, kakor se bo pokazalo Se marsikaj druzega, prav zanimivega. — Slovensko gledališče. Nocoj se poje drugikrat Smetanova opera .Prodana nevesta". — V nedeljo, dne 2. decembra bodeta v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva dve slavnostni predstavi v deželnem gledališču. Pri slavnostni ljudski predstavi, katera se prične točno ob l/,3 uri, govorila bo gdč. Ruckova Aškerčev „Prolog", na kar se pokaže živa slika, predstavljajoča apoteozo Prešerna, katero so s sodelovanjem mnozih čestitih dam in gospodov aranžirali nekateri členi slovenskega umetniškega društva. Po prologu in apoteozi igra se drugikrat v sez<"ni slovenska narodna igra s petjem .Rokovnjači". Ta predstava se vrSi izven abonnementa ob znižanih cenah in v slavnostno razsvetljenem gledališču. — Večerna slavnostna predstava se prične točno ob '/«8 uri z deklamacijo (g. Verovšek) in živo podobo Prešernove balade ,P o vo d n j i mož', na kar sledi Aškerčev slavnostni .Prolog" katerega govori zopet gdč. Riickova. Po apoteozi poje se tretji krat v sezO ni .Prodana nevesta". Ker bi zaradi postav -ljanjanja živih podob večerna predstava predolgo trajala, črtal se bo pri tej predstavi nastop komedijantov v 3. dejanju. — V torek, 4. decembra igra se dramska noviteta »Pri belem konjičku". — Prešernova slavnost po srednjih šolah. C kr. deželni Šolski svet je odredil, da bodi dne 3. decembra t. I. po vseh srednjih šolah ljubljanskih ponka prost dan, in da se napravi v spomin stoletnega rojstnega dne Prešernova na vsaki Soli primerna slavnost. — Členi kluba slovenskih bicik-listov ,,Ljubljana" se še tem potom opozarjajo, da za jutri zvečer nameravani bi-cikliški korzo na okrašenih kolesih, vsled deževnega vremena odpade; pač pa se klub udeleži sprevoda v civilni obleki. Vsi klubovi členi so naproSeni, da se temu sprevodu v kolikor mogoče obilnem Številu pridružijo. Členi se zbirajo ob 8/*7. m*o Pred „ Mestni m domom". — PreSernov album 1800—1900. Za 12 štev. »Ljubljanskega Zvona1', ki je posvečena izključno Prešernovemu jubileju, se kaže že danes veliko zanimanje. Naročniki za to številko, ki bo stala 2 K 40 v. (po poŠti 12 v. več), se že pridno oglaSajo. Prešerno v album", za katerega je napravil g. Bonač izvirne platnice a 1 K, bo jutri dopoldne tudi že vezan ter ga bo možno dobiti popoldne v „Nar. tiskarni" in v knji gotržnici g. L. Schwentnerja, ki prevzame tudi naročila. Vsebino priobčimo jutri. — ,,Društvo delovodij za Ljubljano in okolico" ima dne 1. decembra v Hafnerjevi pivarni ob 8. uri zvečer zborovanje in vabi odbor vse g. člene k polnoStevUni udeležbi — Volttev v tržtiko zavarovalnico zoper nezgode. Iz Kamnika se .nam pite: Naš okraj se je zjedinil, da kandidira v skupini, kjer volijo stroke: papir, usnje, les, kmetijstvo, mlinarstvo, gospoda Feliksa S t are t a, grajSčaka in tovarnarja na Ko lovcu, okraj Kamnik. Volitev je dne 18. decembra. — Umrla je včeraj po dolgi bolezni gospa Franja Poček roj. Pressinger, soproga kazenskega zagovornika gosp. dr. F. Počeka. Lahka jej žemljica! — Jugoslovanski klub »Slovanske Besede" na Dunaju (I Braunerstrasse ,7) priredi v soboto, dne 1. decembra zabavni večer. Na programu je med drugim igra .Nemški ne znajo". — Slovensko akademiono društvo ,,Slovenija" na Dunaju priredi v pondeljek, na dan stoletnice Prešernovega rojstva slavnostni sestanek društvenikov v ,,katoliški resurzi", kamor se vsi slovanski gostje najprijaznejše vabijo. — Pijan voznik. Včeraj popoldne je Ranzingerjev hlapec Franc Pavlic z vozom zapeljal med pogrebni sprevod. Bil je tako vinjen, da so ga morali od voza odstraniti. — Tatvina. Marovtovemu hlapcu Josipu Simone i ču na Radeckega cesti št. 14 je ukradel neznan tat iz spalne sobe čevlje. — Kavarnarju Marzolliniju na Mestnem trgu pa je nekdo vzel iz veže vedrico iz hrastovega lesa. * Čuden otrok. List .Bošnjak" poroča, da ima težak Okič z Otoka fantka treh let, kateremu so začele poganjati brke takoj po njegovem rojstvu. Danes ima že brke, katerih bi se ne sramoval noben mladenič. Fantek nstaja ponoči, nalaga drva na ogenj in sedi pri oknu do zore. Potem pa hodi spat. Deček je sicer docela normalen. * Ženske borilke, Na Dunaju se začno 1. decembra opolnoči v veliki dvorani Ballhausa boriti za darilo 500 kron dame. Tekmovale bodo za čast in denar. — Morda se najde kak kipar, ki napravi skupino — .Ženski borilki" a la Repič! * Otrok — samomorilec, lbletni pekovski vajenec Ivan K. na Dunaju je v ponedeljek pil Iugovo esenco, da bi umrl. Prepeljali so ga v bolniščnico, kjer je povedal, da se je hotel umoriti, ker se mu ne ljubi več živeti. * Strah. V Mfični pri Jelemnicah na Češkem — straši neka ženska, ki je nedavno umrla. Ukazala je, naj jo denejo v grob v črni svileni obleki. Ker se to ni zgodilo, hodi vsako noč po ulicah, gleda skozi okna in razburja ljudi. Orožniki pridno iščejo strahu, da ga ntaknejo v luknjo! * Na odru smeh — za kulisami jok. V peterburškem zabaviSču Alcazar se je pripetila te dni čudna nesreča. Na streliSčn, kjer streljajo na figure iz kovine, je pomeril trgovec Sentabrev molče na gdč. Ano Maurinovo, ustrelil in jo zadel v srce, da je bila takoj mrtva. Deklico so nesli za kulise, pred katerimi so peli komiki in subrete Šaljive kuplete. Trgovec je hotel pobegniti, a so ga prijeli. Neki komik se je začel na odru glasno jokati in tako Sele je izvedelo občinstvo vso nesrečo. Vzrok umora ni znan. * Italijanski — ..Rokovnjači". Kalabrijski bandit Mnsolino je že v italijanski literaturi. V Neapolju se prepeva pesem ,La canzone i Musolino", v kateri se proslavljajo dela tega 241etnega roparja in morilca, neki neapolitanski komponist pa je zložil celo opereto v treh dejanjih .11 brigante Musolino". Opereta se igra v Teatro Partenopeo. Občinstvo se za opereto silno zanima. Na glavo tega roparja je razpisanih 30000 frankov. Dobi jih kdor Musolina ujame ali pa ubije. Vlada je poslala v gore že 120 orožnikov, da bi Musolina ujeli. Toda Musolino je baje že na Grškem na varnem. V Genovi so te dni trije banditje napadli bankirja Pelora ter mu vzeli 27.000 lir o papirjih in par tisoč lir v zlata. Banditje so uSli. Književnost — »Planinski Vestnik" ima v 11. Ste v. tole vsebino: Potovanje na Severni rtič (kap). Spisal Ivan P 1 a n t a n. — Iz mojega nahrbtnika. Spisal J. M. — Društvene vesti. — Književnost »Plan. Vestnik" stane na leto 4 K, za dijake 2 K 40 h. — Seljaoke zadruge. Knjižara Dio-ničke tiskare u Zagrebu je izdala pod. tem naslovom brošuro s sledečo vsebino: Razprava o udruživanju po Rarffeisenovom načinu — Pravila hrvat. seljač&e zadruge, — Tumač uz pravila. — Prvi koraci k osnivanju zadruge. Brošura stane 20 krajcarjev. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 30. novembra. „Neues Wr. Tagblatt" prijavlja članek „Hinter den Coulissen", v katerem pripoveduje, da je ustanovitev nove parlamentarne koalicije s Čehi že zagotovljena, in da so tudi portfelji že razdeljeni. Tudi finančni portfelj se je lahko oddal, ker tisti, ki bi imel prvi nanj pravico (Bilinski?), se je odpovedal na korist mlajši sili (Kaizlu?) „Neues Wiener Tagblatt" pravi, da bi se nemška levica taki koaliciji z vso silo uprla, ker bi taka koalicija pomenila obnovitev železnega obroča. V poučenih levičarskih krogih se zatrjuje, da je to poročilo lista »N. Wiener Tagblatt" neosnovano. Trst 30. novembra. Občinski svet je sinoči dovolil, da se na mestnem trgu „Piazza Grande" postavi Danteju spomenik. Praga 30. novembra. Dr. Herold prijavlja v „Nar. Listih" odprto pismo na višjesodnega predsednika Wesselega. Spominjajoč na njegovo obljubo, da bo nepristransko in strogo po zakonu postopal, mu dokazuje dr. Herold, da ga ni nobenega zakona, po katerem bi morala biti nemščina notranji uradni, jezik na Češkem. Praga 30. novembra. Drž. pravd-ništvo je začelo proti „Politiki", „Na-rodni Politik" in „Kat. Listom" subjektivno postopati, in sicer radi njih kritike o imenovanju višjesodnega predsednika Wesselega, češ, da je to imenovanje akt cesarja, ki se ne sme kritikovati Berolin 30. novembra Evange-liška zveza v Weimaru je sklenila poslati na svoje stroške 40 protestantskih duhovnikov v Avstrijo, da razširjajo protestantsko vero. Berolin 30. novembra. Doslej se še ni gotovo, če pride Krüger res semkaj, ker se mu je dal migljaj, da ni prav nikačega upanja, da bi kaj opravil. Poslano.*) V Štev. 271. Vašega cenjenega lista priobčili ste tudi neko notico o župnikih Kozma in Damjan. Ker se mi je podtikalo, da sem jaz s to notico v zvezi, izjavljam, da je to hudobna izmišljotina, kajti jaz z dotičnima župnikoma, katera poznam kot poštenjaka, prijateljsko obCujem, ter upam, da se bode to razmerje med nami tudi v bodoče vzdržalo. Na Dobravi pri Kostanjevici, dne 28. novembra 1900. Ivan Oloboönik veleposestnik. Znan sem kot liberalec, in znan, da ne li-žem duhovnikom prstov. Vsem občanom je tudi dobro znano, da nisem z župnikom v nobeni prijateljski zvezi, ali napad, da malokriški župnik pobira kronce, in da je mešetar z vinom, je neopravičeno. Da župnik svojim prijateljem priporoča naše izvrstno, sloveče vino, to je naklonjenost našim vinorejcem, ne barantija, ne dobičkaželjnost do lepih „kröne". Dobro vem, da župnik še ene kronce za to naklonjenost ni dobil (ako jo pa je, naj se taisti oglasi, da župnika zavoljo obrta naznanimo glavarstvu) toliko manj pa kaj druzega zahteval in vzel. Slučajno sem slišal v gostilni Andreja Stritarja, ko je vinorejec, kateri je župnikovemu prijatelju prodal vino, vabil župnika, da naj pride na vinotočbo, da bode „purman", ali župnik je odvrnil: „Jaz ne zahtevam od vas ne od nobenega plačila; to storim jaz le iz prijaznosti.* Nisem tem besedam veroval. Informirat sem se pri več drugih, kateri 8ö župnikovim prijateljem vino prodali in glej istina je, župnik je odklonil vso postrežbo in mešetar-sko plačilo. Vidite toraj, da je župnik naklonjen naši občini in našim vinorejcem, in ne zanima se za „kronce". V imenu naših vinorejcev izrečem javno hvalo za naklonjenost svetokriškemu župniku. Brez dvoma bi samo nevoSčljivost rada videla, da bi bilo pri nas vino po 16 kr. mesto po 22 do 24 kr. rudeče, belo pa celo po 32 kr. liter, a ne boš po tej ceni kaše pihal. Sv. Križ poleg Kostanjevice, dne 28. novembra 1900. Ivan Rupa. V številki 271. Vašega cenjenega lista ste omenili med drugimi vestmi tudi dveh župnikov Kozma in Damjana, katera župnikujeta nekje na Dolenjskem. Ker vemo, da ni Vaš namen komu nezasluženo kratiti čast. moramo pripomniti resnici na čast, da Vas dotični dopisnik ni prav informiral. Kar je o teh dveh župnikih poročal, ni istinito, osobito pa ne ustreza resnici vest, da bi bila nenasitljiva. BaS nasprotno je istinito, da sta, kar je v obče znano, vedno pravilno postopala v svojih uradnih in duhovenskih poslih, in da se jim tudi v zasebnem življenju ničesar očitati ne more, zato se tudi ni nikoli take ali enake pritožbe culo o njih. V Kostanjevici, 27. novembra 1900. _ Noter Hudovernik. *) Z* vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Bratje Sokoli! Jutri, soboto 1. decembra 1900 prirede vsa narodna društva ljubljanska skupno slavnosten sprevod v proslavo lOOletnice rojstva Prešernovega, Sprevod bode Sel z meščansko godbo na čelu ob 8. uri iz ..Mestnega doma" po označenem redu do »Narodnega doma", kjer bode v Sokolovi" dvorani slavnostni komers. ,Sokoli" se zbirajo (v navadni zimski obleki s sokolsko čepico 8 peresom) do 1,8. ure v telovadnici v »Narodnem domu", odkoder odkorakajo ob 3',8 pred »Mestni dom". Da se v prav mnogem številu udeležite te manifestacije narodnih društev v proslavo pesnika velikana, dike slovenskega naroda, Vas vabi z bratskim: .Na z d ar!" Odboi*. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust Cena 1 steklenici z rabUnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina /aloga (10—48) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Etesljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Meteorologičao poročilo. fliu!« nad morjem S06-3m. .,;>!:' ' u-_ l.i tlak 736 0 mm. 30 j 7. zjutraj 2. popol. 722 8 7191 3*4 sr. zahod dež 5 4 si. svzhodl dež Srednja včerajšnja temperatura 24°, nor" male: 0 7'. dne 30 novembra 1000. Skopni državm dolg v noxah Skopni državni dolg v crcbra . Avstrijska zlata renta . . . ^Tstrijska bonska renta 4°/0 • Dgrska zlata renta 4° „. . . . Ogrska kronska renta 4", . . Avptro-ogrske bančne delnice ršreditne delnici . . London vista ... . . '^in5ki drž.bankovc ?a 100 mark 80 mark ......... 90 frankov....... '■ nvianski bankovci. . . {?. kr. cekini. . • rza 97 95 97 65 11620 98 30 115 15 9125 1696 -67350 240-45 11760 2353 19 17 9070 11-36 Tažnim srcem javljamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša ljubljena sestra, svakinja in tetica, gospica Josipina Kronabethvogl učiteljica danes po dolgi in mučni bolezni, previ-dena s svetctajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 1. decembra dopo-ludne ob 9. uri. Predrago ranjco priporočamo v blag spomin in molitev. Zagorje ob Savi, 29. listopada 1900 (2463) Žalujoči ostali. Zahvala. Globoko žalujoči podpisani izrekajo s tem svojo najtoplejšo zahvalo za lepe, poklonjene vence in za mnoge izjave sožalja povodom smrti iskreno ljubljenega Boproga, oziroma očeta, gospoda Jožefa Windisch-a podnačelnika južne železnice kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. (2464) V Ljubljani, 30. novembra 1900. JoHipina 1% iiMlineli soproga. J «»««*!* in Franc sinova. Kozu IVI n ti i mrli in I.uiik-haiiimer roj. %% IiicIImcIi hčeri. Izredna špecijaliteta! Ljutomerčaniz strmeca letnik 1886! Se dobi v butlljkah pri Bdmund Kavčič-u v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti. (2023-52) Ob tOOletnici Prešernovega rojstva T>r. Qcjmir KrcR (2433—4) pod o^nom «'S «¿9 Mi «.'» VS T T T T T ... .¿* ........................ /C >T?t *X? i-Ki >+1i&J i-t-t7t<'V*? .« «X« •)» ««» • . «..., ¿f9 vmt že vajen pisarniških del. želi vstopiti v kako notarsko ali odvetniško pisarno. Naslov: J. Bert, Wien, Universität. (2460—1) Dr. Friderika Lenglel - a BrezoT balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit uči-nek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (37—22) Dr. Friderika Lengiel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Išče se meblovana mesečna šota v bližini mestnega trga, s posebnim vhodom, za nekega gospoda. (9485_8) Naslov pove upravništvo „Slov Nar v Spreten knjigovodja in kspoafci v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče službe. (2436—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.-. Nikdar več v Življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K 60 h. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, i jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih rob cev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat purt-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebni! v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 14 HO Ji. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka 1^. Wi ncl issoli Za neugajajoce se vrne denar. »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špltalske š*. 2. IfcTa,3s:-a.p Im. prodaja vseh vrat rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, *rečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877—66; Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. SavaroTranje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje s3.eriatxiaJ.la. viog na vložne knjižice, na tekoči račun in na Girokonto s 4° 0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. 2sksrri.pt men-lc najknlantneje. Borzna ristrožilst. «*m ****j*.*++mM.4*pmMm# Dr. Fran PoČek javlja v svojem in v imenu hčerke Slavice ter sorodnikov potrtega srca, da je njegova blaga, iskreno ljubljena in nepozabna soproga Franjica Poeek roj. Pressinger v četrtek, dne 29. novembra t. 1., ob 2. uri popoludne, previdena s svetotajstvi, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage bode v soboto, dne 1. decembra, ob Vi4. uri popoludne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 8, na pokopališče pri sv. Krištofu. Svete maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Jakoba. Blag ji bodi spomin! V Ljubljani, dné 29. novembra 1900. Dr. Fran Poček. 'osebni parte se me razpošiljajo. (2465) Udaistelj in •dfcweni artdnik: Josip Nolli. fiBJitnina in tisk .Narodne Tiskarne".