12. številka. 92. letni* izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v M ar: boni s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje .Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejem« naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se piačnje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, t kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in zabavo. Položaj, Čudeži se dogajajo. Nemška javnost se jo začela živo zanimati za „dgoslovansko vprašanje. Listi pišejo o njem, zborovanja se prirejajo zaradi njega, agitacija se organizira proti njemu. Prej so naše v-prašanje prezirali, sedaj ga uvažujejo. Prej so nas k večjemu mimogrede zasmehovali, sedaj nas če tudi besno, vendar z vso resnostjo napadajo. Vse nemšt-vo je zaradi jugoslovanske ™ vprašanja po Koncu. Kako je prišlo do tega? Ti čudeži se dogajajo, ker naši poslanci niti za las nočejo popustiti od svojega stališča, ki so ga zavzeli z deklaracijo dne 30. maja l.-l. in ker ljudstvo neomajano in zvesto stoji za njimi. Vsak trenotek so pričakovali Nemci, da se bodo naši poslanci udali. To se ni zgodilo. Vse so storili nasprotniki, da bi odtrgali ljudstvo od svojih poslancev. Lagali so, da hočejo državo raztrgati, da nočejo več biti pod Habsburžani, da hočejo izven države. Naše ljudstvo je vedelo, da je vse to le samo laž nasprotnikov in zato je trdno vztrajalo za svojimi poslanci. In tako je prišlo do tega, da jim je postalo jugoslovanska vprašanje nevarno vprašanje. V čem je jugoslovansko vprašanje nevarno Nemcem? Nemcem so bile dosedaj jugoslovan ske dežele kakor naselbina, katero so. izrabljali v svoje nar mene. Po našem morju so se vozile nemške ladje. Po naši zemlji tečejo nemške železnice. Rudokopi so v nemški posesti. Veletrgovina z našimi kmetskimi pridelki in lesom je v nemških rokah. Mesta in trgi, torej naravna gospodarska >središ0a, so bila nemška. Vse boljše službe v uradih in izven uradov so zasedal' nemški sinovi. Slovonoi smo jim bili delavci, deli e in hlapci in sicer vse po najnižji ceni. Vse to Di se mahoma izpreinenilo, ako dobimo Jugoslovani lastno državo. Potem smo mi gospodarji in ne več — Nemoi. Zato pihajo Nemci od jeze nad našo idejo jugoslovanske države. Nemcem, od katerih izhaja klic „Zivio Hohencolercil", ni briga za našo vladarsko hišo, njim tudi ni briga za državo, kajti mi srno sami slišali njihovo vpitje „Proč od Avstrije!'1, njim ie le za gospodstvo nad nami. Nemci izgubijo z nami bogato in mastno naselbino, katere ne bi mogli več izrabljati. Naš program samostojne jugoslovanske države pod habsburško krono je, kakor iz vsega razvidimo, zdrav, ker hoče dobro nam samim, ta program je tudi izvedljiv, dokler bodo ; oslanei in narod stali trdno skupaj kakor en mož. Politike pa, ki bi skrbela za nemške koristi, mi ne smemo delati. Najnovejši shodi, osobito velikanski tabor v Žalou, so pokazali, da naš, narod dobro razume svoj sedanji, zanj ugodni položaj. Slovensko ljudstvo zahteva svojo svobodo in sam o sto j no st. Na treh veličastnih shodih je slovensko ljudstvo dne 17. in 19. marca zahtevalo svoje p avice, svojo svobodo in narodno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom. To niso bili več navadni shodi, kakor so se vršili pred vojno, to so bili tabori narodne zavesti in navdušenosti prekipevajočih množic složnega slovenskega ljudstva. Navdušenje, ki je vladalo v Žalcu, v Št. llju pod Turjakom in v Konjicah in ogromna udeležba, je dokaz, da veliko jugoslovansko gibanje ni umetno ali prisiljeno, kakor pravijo naši nasprotniki, temveč je res izraz nepremagljive ljudske volje. Povsod se je slišal en skupen klic: Mi hočemo proč od tujcev, mi hočemo biti svobodni v veliki habsburški Jugoslaviji! Narodni tabor v Žalca. Slovenski štajer že od časa, ko so se vršili veliki narodni tabori, ni videl tako veličastnega in ogromnega ljudskega sheda, kakor je bil tabor v Žalcu v nedeljo, dne 17. marca. Navzočih je bilo gotovo nad 7000 ljudi. Velike množice so prihajale z vlaki, peš, z vozovi. Največ je bilo zborovalcev iz Savinjske doline. A celo, doli izpod visoke Ojstrice so prihiteli stari možje, vrle kmetice in kmetske mladenke, pripeljali s o se gostja iz Posavia, videli smo Bizeljčane, Brežičane in Trbovljčane. Dravska dolina in Slovenske gorice so poslale svoje zastopnike in iz dants še tužnega, a kmalu osvobojenega Korotaua je prihitela v sredo svojih bratov četa vrlih mož. V opoldanskih urah je vladalo v Žalca, ki je bil ves okinčan v slovenskih trobojnicah, živahno življenje in vrvenje. Po veliki cesti so prihajali vozovi, okraSeni s prvim pomladanskim zelenjem in cvetjem ter s trobojnicami našega ttojedinega naroda in narodna pesem se je oglašala na vseh koncih. Opoldanska vlaka sta pripeljala iz Celja in okolice ter iz Gornje Savinjske doline nove trnme. Ogromna dvorana žalske hmeljarne, v katero gre 3000 ljndi, je bila že davno pred napovedano uro nabito polna. Zunaj pa so oblegali poslopje vedno novi tisoči Pokazalo se je, da se bo shod moral vršiti le pod milim nebom. Shodu sta predsedovala tržki župan g. Roblek in župnik č. g. Vetemik. Ljudske množice so burno pozdravljale poslanca dr. Korošca in dr. Ravnihaija. Navzoča sta bila tudi zastopnika hrvatskega in srbskfga naroda dr. Peršič in dr. Budisavljevič iz Zagreba. Nepopisen je bil utis, ki so ga napravila izvajanja govornikov. Dr. Korošec je slikal trpljenje sloven skega in sploh jugoslovanskega naroda v vojski. Ko je navajal vse krivice, ki so se nam godi'e od strani vlade, in vse krutosti, s katerimi so nastopali proti nam naši narodni nasprotniki, je ljudska množica zatrepetala groze in klici ogorčenja nad našimi tlačitelji so bili tako burni, da je govornik moral opetovano prekiniti svoja izvajanja. Navdušenja pa so plamtele oči vsem navzočim, ko je dr. Korošec razvijal veliki načrt naše lepše jugoslovanske bodočnosti. Ljubljanski poslanec dr. Ravnih ar je navduševal narod k slogi v boju za narodno svobodo. Zelo navdušen > sta govorila i Hrvat dr. Peršič in Srb dr. Budi savljtvič. Sprejele so se resolucije ki so jih predlagali gospodje Šasterič, A. Turnšek in F. Širca: za ujedinjenje troimenega jugoslovanskega naroda, za splošen mir, za samoodločbo narodov, izrekla se je zaupnica Jugoslov. klubu, zbor za- LISTEK. (j&noš Goleč). (Koneo.) To pesovje je bila naša Častna straža v obed-nici, sprejemajoč s cvilom in bevkom milodlare, katere so jim poklanjale na račun človeških želodcev ii-smiljeno radodarne roke. Dozdevalo se mi je, da sem zašel iz poštene, človeške družbe v — menažerijo! Preobilno žensko ter pasje spremstvo ni presedalo samo meni, ampak vsem resnomislečim in zdravja iskajočim tovarišem. Hvaležno smo se oddahnili vsi, teo je priromala v Slatino rezervna bolnica in njej na čelu strog štabni zdravnik. Koj prvi dan po njegovem prihodu so se izgubila iz obednice vsa šumeča ženska krila s kužki vred. Odslej niš' videl na Slatini nobenega zaročenca, ne ženina, Še presnete malo poročenih mož. Nežnokrilate otice selivke so nas ostavilo čez noč, ostali smo samoi v obednici in na šetališčih. . Na Slatini sera samotaril nekaj časa zaprt v svojo sobo. Se rajska samota je presedala očetu Adamu, kdo bi zameril, da je meni slatinska. H/ala Bo- gu, pri pobegu iz samotarstva sem imel srečo; odprlo se mi je pri Sv. Križu dvoje znano gostoljubnih hiš: župnišče ter Ogrizkova hiša. Zdravniki ortope-dičnega zavoda so mi zaupali, da mi bo ostala levica kljub zdravljenju pohabljena in nerabna do groba. Zavest, da je človek brez lastne krivde pohabljenec, mi je bila od začetka nekaj moreče neznosnega. Domišljal sem si, da se me boji in izogne vsak, da mu ne bi bil kot invalid v nadlego. Ne vem, kako bi bil premostil prepad med zdravo človeško družbo in med menoj siromakom, kateri se je bal prosjačanja: imejte z menoj potrpljenje, ne gonite me na razpotje med kruljave in hromce. Da sem se iznebil ter zatrl zavest beraštva, — mi je pripomogel največ nezabni, preblago raiilosrčni gospod nadžupnik Korošec. Vabil me je s sobr, t ko ljubeznijo k sebi in mi zasul z besedo ter deja' jem brezna domišljave črnoglednosti, odpirajoč n.io.ldne do dne vrtove lepega slovenskega veselja in družabnosti. Tri mesece sem bival na Slatini u lahko zar upam, dia je ta doba ena najsrečnejših mojega življenja. V tem času sem se šele prepričal in spoznal, kako radostno gostoljubno je slovensko srce. Tukaj se me je vabilo prvič za mizo, hoteČ mi razjasniti po usodi omračeno dušo. Kot remšniški kaplan sem pil iz mletne čaše samote, ne zavedajoč se, da zamore oslad;ti grenkost življenja večkrat edino la poštena družba. Meni gor- skemu kaplanu je bilo tuje, da bi me bil kdo povabil za mizo na razgovor ter zabavo. Na Slatini pa me je popeljal v kratki dobi gospod nadžupnik na sladko mirno valujoče morje prijateljstva pod kritjem in zan vetjem slovenskega krova. Polomljen na telesu, a do dobra zatrpan na o* sameli duši, sem nerad zamenjal na višji poziv Slatino z Gradcem. Vtaknili so me v pisarno, kjer M naj zapisoval po zgledu mrtvega stroja imena za do* movino padlih v matrike III. kora. i a služba, v; kateri sem bil prisiljen v mehanično brezmiselnost* mi je presedala do onemoglosti. Noč in dan čepeti v; strelskem jarku, nudi vojaku več spremembe in za-bave nego pisarniško, enakomerno čorganjo po par pirju. Na bojnem polju podžiga Človeka vsaj občuteB strahu, če Že nič drugega ne; v pisarni sem pa žh votaril brezčutno kot kamen v nedostopneai gorovju* ob katerega še se ni spodtaknilo nobeno živo bitje* Da sem izpustil ročaj pisarniškega stroja, da tega koraka mi je pripomogla bolezen. Pri pljučih je mi še tičal precej izdaten koseo granate. Za pisalna mizo sem preveč kužal ter čepel, pa mo je začel kot nož ostri izstrelek zbadati v prsa do krvi. Moral sera pod nož v bolnico usmiljenih bratov* Bole o me je« ker so me dvakrat mučno mesarili, pa hvaležen o-< stanem za dober nauk, ki mi ga je dal pe prestani operaciji rajni dr. Lukš, češ: da sem velijo budalo« če počepljera pri tej pohabljenosti v kaki 7aduhli p>i sarni." , I f geta v lj a načelnika dr. Korošca, da ima v borbi Mislijski dolini. Ljudstvo se je le počasi razšlo za Jugoslavijo za seboj ves jngoslovanski narod. : veselih obrazov in polno navdušenja! — Ob koncu so celjski Slovenci prinesli mogoCen I lavorov venec s trakovi v barvah našega troime nega jugoslovanskega naroda ter so ga med burnimi vskliki veselja izročili dr. Korošca, kateri ga je izročil županu Robleku s prošnjo, da ga shrani kot načelnik narodnega Žalca. Ko je predsednik zaključil veličastni tabor, je iz tisoč in tisoč grl zaorila pese n^ »Lepa naša domovina!« in »Hej Slovani!« MBl. -- ■* s Shod v gornji Mislinjski?delini. Zadnjo nedeljo je bil v Št. Ilju pod Turjakom narodni praznik. Od vseh strani so se zbrali mnogoštevilni ljudje ; prišli so iz domačih občin Št. Dja in Mislinje, zapustili so svoje hribe možje in žene celo iz dobrnske župnije, vrlo zastopana sta bila št. Vid in Št. Miklavž, pozdravili so nas Golovobučani in zlasti lepoštevilno Šmarčani. št. I!j še ni videl toliko gostov. Vsled prevelike udeležbe smo morali ostati na prostem. G. velepo sestnik Iršič je pozdravil navzoče in predlagal zs predsednika č. g. župnika Roškar ja, za podpredsednika pa domačega župana g. Pušnika. G. pred sednik govori v navdušenih besedah o cesarju Karlu I. in sv. Očetu, ki se 'najbolj trudita zg dosego miru. Nato se prikaže pri oknu prvega nadstropja, cd koder so govorili govorniki do zbrane množice, državni poslanec dr. Verstovšek. burno pozdravljen. Govornik je v obširnem govoru pojasnil politični položaj, razpravljal o gospodar stvu, v katero smo zabredli vsled krvave vojske bičal krivice, katere se godijo slovenskemu narodu in razložil pomen gibanja, ki se vrši na podlag majniške deklaracije. Na svoji zemlji hočemo po stati svoji gospodarji. G. veleposestnik Iršič raz pravlja o besedah demokracija in deklaracija ter poudarja, da so vse stranke ujedinjene za skupne cilje. Nato je izročil g. kaplan Toplak podpise za deklaracijo (1219) iz dveh župnij Št. Ilja in Št Vida ter poudarjal, da so mladenke nabrale v fari 1608 K za Tiskovni dom, kar gotovo doka zuje, da prebivalstvo gornje Mislinjske doline po staja vedno bolj zavedno. Priporoča posebno či tanje »Slovenskega Gospodarja«. G Rožmac pred* ! laga resolucije, v katerih se izreka pepolno zaupanje poslancev Jugoslovanskega kluba. Zboro-valci se na predlog g. Rozmana soglasno izrečejo za majniško deklaracijo. Govorili so še g. Krušič: g. nadučitelj Šalamon, č. g. nadžupnik Lenart in še več kmetov. Poslanec dr. Verstovšek se zahvah za zaupanje ter poudarja, da bodo poslanci te») lažje odločno nastopali za pravice jugoslovanskega naroda, če vidijo, da je vse ljudstvo za njimi. Č g. župnik Roškar zaključi lepo zborovanje z za dovoljstvom, da se je tako redno vršilo. Pevci zapeli še »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani«; 'netje -?e je r^Wa'n^pn Jeni Shod v Konjicah. Na Jožefovo popoldne se je vršil na vrtu Narodnega doma politično-gospodarski shod, katerega je sklical poslanec Pišek. Navzočih je bilo nad 500 mož in žen. Predsedovala sta posestnik g. Napotnik in trgovec g Ogoreuc. Poslanec Pišek je v poljudni besedi opisal delovanje slovenskih poslancev za kmeta. Za svoja izvajanja je že! živahno pohvalo. Nato je govoril urednik Zebot o postanku in ciljih jugoslovanske deklaracije in sploh o naših narodnih, gospodarskih in političnih zahtevah. Med velikim navdušenjem so se sprejele resolucije, v katerih se zborovalci izražajo za jugoslovansko deklaracijo, izrekajo svojim poslancem popolno zaupanje, zahtevajo omejitev rekvi-zicije živine in sena, zahtevajo, naj se za kmetsko prebivalstvo zviša določena količina moke in žita ter se naj na kmetijah nujno potrebne črno-vojnike vsaj za poletno dobo oprosti vojaške službe Predsednik g. Napotnik je zaključil zborovanje s klicem: Živela Jugoslavija! Živel cesar Kari! Zbo rovalci pa so zapeli cesarsko pesem. V31 so PO „•'■i. l: Po tem nasvetu ojunačen, sem skleni;, tla se poslovim od cesarske službo in zlezem za zapeček v SlSi ode tov i. Da zapustim do smrti vojaštvo, sem se pedal na res k riževo pot superarbitracije. Romal še sem poln nevolje od zdravnika do djoktorj«', ki so mi irebrskali. vsako žilico in vsak živec. Je/iJo me je, tr «¡cm moral vsikdar čakati po oele ur» sklonjen v prai vojaške ponižnosti, predno s« je poljubilo katerima gospodu, da me je zvezdavo pregled*!. Oe bi «se priklenili še enkrat aa galejo superarbitra«. je, ne vem, 6e bi vstrajal še enkrat tako ponižno u-'a-r.t. Dober teden sera trgal dr ar« poclplate po oraš-kem tlaku, trkajoč na vrat» vseh vojaškik obla^ni-kev. Slednjič so mi vendarle verjeli, da ;em po telesu beroč, ki spada v kot rojstne obSine. ne pa na «Se« praškega mesta. Kratko povedane, vtaknili so i»e ▼ koš ponzronistov! Zamenjal sem mestni tlak z domačimi kulctoz-ini stezami. Cepeč pod očetovo streho, znam sedaj eenifi mir Sotlske doline, ki se sioer razteza Bogu »ekako za hrbtom, pa ie vsaj ne izsesava p'' vsakem koraku vojaška mora. No, kako je paS sedaj 7 me-eo.i, ko počivam v rojstnem gnezdu, ia takrega som *?r8al v svet pred 19 leti? Zadovoljen sem in bi da-■oval Se marsikaj, da le uživam nemoteno jaž^n.eni mir. Po letu in v jeseni sem pohajal za pi^lo očetovo roke. j Glede oprostitve vojaške službe opozarjamo na ; zadnjo odredbo eesarjevo glede Smovojnikov 1. 1867, ! 1868 in 1869. Zagotovilo se je tudi, da se bodo do 1. ! 1875 rojeni kmetovalci oproščali za nedoločen čas, e- \ »ako tudi za službo v fronti nesposobni vojaki let:n- ! kor 1876—1879 (z izvidom B in C). Ako se prosi dopusta za vojaštvo, ki je na fronti, naj se vloži proš-»ja pri okrajnem glavarstvu, ki jo odpošlje narav-vc t na dotični oddelek na fronti; tu dobi vojak lahko dopust do šest tednov. Povprečno 10 odstotkov moštva kmetekega .stanu na fronti naj bi bPo stalno ea dopustu. Glede pritožile, da kmetsko prebivalstvo ne dobi mesa niti za bolnike, je izjavil zastopnic centrale za promet z živino, da ne obstoji v tem oziru nikaka odredba, ministrstva in da bo dal stvar natančni preiskati. Predpisano alif pridelano (Nekaj besed k „Novemu načinu rekviriranja žita.") Smarjeta o. P., 11. marca. Kakor zna,no, bo se po novem, v Gradcu sklenjenem in iznajdenem načinu žitnega rekviriranja morala vsaka občina zavezati, oddati gotovo, določeno množino žita in drugih pridelkov v enkratni oddaji. To zavezo bo morala vsaka občina podpisati že precej časa pred žetvijo, menda Že m »sena močnika. Ko sera Šital ta „izborni" mrv način rekvrra»-ja, se» se »ekoi» spoomfl »a prerroror: N» prodajaj ! medvedove kože, dokler še medved tiči v brlogu! D» j bi bilo tako rekviriranje gotovo dobro, ako bi se žitne oddaje pravično predpisale, smo Čitali že pred te-m v „Slov. Gospodarju." Ne vem pa, kako si ljudje v Gradcu domnevajo taki način rekviriranja brez pravih podlag izvesti pravično? Prerokov, ki bi žo pred žetvijo znali ceniti množino pridelkov, žalibog nimamo ne zgoraj in ne pri nas. Popolnoma napačno pa je, vzeti za podlago rekviriranja lanske popise obdelanih zemljišč; saj so vendar isti v pretežni večini napačni, kajti: 1. Popisovanje se ni pravočasno začelo. 2. Raz-" lični pripomočki kakor: parcelni zapisniki, mape .. t. d., ki so jih politične oblasti dale na razpolago, v mnogih slučajih niso odgovarjali resnici, ker so bili ali zastareli ali nepopravljeni itd. Že ti dve napaki sami, ne da bi jih naštevali še več, sta že ob pričetim vsega dela dali sklepati na neuspeh lanskega zemljiškega popisovanja, kar se je tudi v resnici pozneje pokazalo. Zato se pri bodočih rekvizicjjah ni mogoče poslužiti podatkov lanskega popisovanja. Se bolj napačno bi pa bilo, iskati in meriti njive le po mapi, kjer so pač risane, v resnici jih pa menda ni. Vse to govori, da je nameravani način žitnega rekviriranja le lepa, ne preveč dela zahtevajoča misel, a nje izoeljava pa docela napačna in nemogoča. Zato tembolj upamo in želimo, da se ta graška iznajdba še pravočasno ovrže. rf t Ce pa hočemo, oziroma hočejo oblasti, res bit» natančne, se mora graditi vse predpisovanje žitnih dajatev na resnični in pravični podlagi. To pa je e-dino mogoče po onem koraku, ki se ga je naredilo sicer že lani, vendar v naglici in brezumnosti. Ta korak je: 1. Dobro pripravljeno, pravočasno začeto in razumno izneljano popisovanje obdelanih zemljišč, 2. Cenitev žetve po uspehu setve. 3. Izračunani« povprečne množine dobljenin (izmlačenih) pridelkov. K prvemu delu spadajo: od oblasti pravilno izvršeni pomožni spisi, vešč in natančen puolsovalec,-ter posebno še — pri popisova ¡ju vsakega pednja svoje zemlje navzoči kmet. K cenitvi žetve je potrebno: vsakočasno opazovanje uspevanja in razvijanja setve (z deželani in ne z meščani!), nadalje strokov-njaška razdelitev poljan v razlöno roritovitne okoliše. Povprečno množino dobljenih pridlelkov bi izračunih: z upoštevanjem različno plodonosnih in razre-dovanih okolišev ter poskušne mlatitve ali kopatve (krompir!) in sicer: v nizkih, višjih in najvišjih, in nato v pri- in odsolnčnih, potem v ilovnatih, peščenih itd. legan ene občine. Navzoč naj i o spet zastopnik oblasti (žetveni komisar) in kmet sam. Niti misliti ni, da po tej poti moramo ravno brezpogrešno najti številčno do pičice prave podatke; kaj takega sploh ni mogoče in to že ve kmet sam. Vseeno smo ^a našemu cilju najbližje, goiovo pa bli-žje kot no vsakem drugem načinu rekviriranja, kar nam naj bo vedno pred očmi. Res. da je tako -popisovanje izredno jširso in drago, a to le prvič, in ne več tako prihodnja leta. In še ne bodo hitro izgubila madeža = rekvirrcanje, vendar bomo že imeli takrat pravo osnovo aa odmerjen, :e žitnih dajatev. Ce pa se te osnove ne lotimo, bodo nam vsako leto hoteli iznajti nove rekvizieijsko načine; snj živimo v času, ko prenapeti duhovi ro-vajo vedno ie po prenovitvah ter vse staro, aboprav boljše, odstranjujejo, dokler po dolgem času ne pridejo spet nazaj na staro. Tudi tu se godi lukor pri — modi. Potemtakem bomo spet čez pol leta lahko držali vojaškim komisijam vsaka vrata odprta in se u-klanjali dlobri ali slabi volji ter osebn m nazorom re-Kviziforjev. S pomočjo tako pravičnega in razumnega popisovanja obdelovanih in dobljenih pridelkov bo se lažje ugodilo oblastvenim zahtevam, ki se boda morale ravnati po izidu tega popisovanja. UgocfiJo bo «e pa tudi, Se že ne vsem, gotovo pa večini kmetovalcev. — Najvišji namen vsega tega pa naj bo, vzbuditi v kmetu spet — tokom vojne tolikokrat fejljeno veselje do gospodar siva in dela. M« V« Nevtralne države in naši Med evropskimi državami so samo ša: «a, Norveška, Danska, Nizozemska, Španija im Švica, ki se ne udeležujejo vojne in so torej nevtralne (nepristranske). V resnici nevtralna pa ni nobena država, ker so vse države s svojimi čustvi aa eni ah drugi se vojujoči strani. In tu treba priznati, da so simpatije takorekož vseh nevtralcev na strani naših sovražnikov. To pa vse radi Nemčije, ki j» tudi r nevtralnih državah splošno obsovražena. VeČina ne pristranskih držav pa je tudi prisiljena, d« «bran? prijateljske stike z entento, t. j. zvezo nam sovražnih držav, ker jim te sicer lahko ustavijo dovoz živil pe morju. Pa tudi sicer so delali nevtralci izvrstna kupčije z entento, ker so njih ladije zaslužile ogromne svote s prevažanjem vojnega materijala in živil za An £ i jo, Francijo in Italijo. Sedaj pa ententa (getve-rosporazum) kamaenkrat zahteva od vseh nevtralnih držav, 3a ji morajo izročiti vso svoje trgovska ladje Za to bodo dobivale potrebna živila, posebno tfTto. A posebno hud je pritisk na Nizozemsko, kateri so stavili osemdnevni rok za izročitev vseh «svojih ta->ev»-tih i» vojnih ladij. Te ladijt bo porabil» efftenta pred vsem za prevažanj« živTl i» »BrwrTbam*kfl> rom-kov v Evropo. i Četverosporazum proti miru na Tzhodu. Angleški urad za zunanje zadeve je dne 19. marca priobčil sledečo izjavo: V Londonu zbrani ministrski predsedniki in ministri za zunanje zadeve četverosporara-movih držav vzamejo na znanje politični zločin, katerega je Nemčija pod imenom „nemški mir" zagrešila proti ruskemu ljudstvu Rusija je bila takrat, ko je morala podpisati mirovno pogodbo, brez orožja, ker je svojo armado razorožila Ruska vlada je pozabiJa, da se je Nemčija bojevala štiri leta zoper neodvisnost narodov in zoper pravice človečanstva. Ni še poteklo z Rusijo sklenjeno premirje, že je Nemčija začela pošiljati svoje čete z ruske froate na zapadno fronto, čeprav se je zavezala, da tega ne bo storila, toda Rusija je bila tako slaba da proti temu ni mogla ugovarjati. Ko se je potem udejstvil „nemški mir", je Nemčija vpadla v ruske pokrajine ter uničila ali odvzela Rusiji vsa brambna sredstva. Zastopniki Rusije so morali podpisati mir, ne da bi vedeli, ali bo pogodba v resnici pomenjala mir ali vojno, in ne da bi bili zvedeli, v kakšni meri bo uničeno narodno življenje Rusije. Četverosporazum ni dvomil, kakšno sodbo bodo izrekli o tem miru vsi svobodni narodi na svetu. Mirovne pogodbe, katero je Nemčija sklenila z Rusijo in jo bo še sklenila z Rumunijo, četverosporazum ne more priznati in je tudi ne bo priznal Boje vali se bomo še nadalje, da napravimo enkrat za vselej konec nemški politiki plenjenja in ; ropanja. Ako naj zmagata pravičnost in svo s boda, naj narodi, za kojih usodo gre, zaupajo j armadam, ki so se izkazale, da so kos svoji j veliki nalogi in sicer še celo v veliko težav- j nejšem položaju, kakor je sedanji. . i RasBBi® politične vesti V Grade« se je na Jožefovo vršilo nemško j zborovanje proti jugoslovanskim zahtevam. Glav j na govornika sta kila advokat dr. Mravljak iz Ma \ ribora in dr. Ambrožič iz Celja, sinova slovenskega | naroda. Nemei, ki nimajo nič govoriti o naših ju- 4 goslovanskih zahtevah, so sklenili resolucije, da se mora ustanovitev jugoslovanske države na vsak način preprečiti. Nemci hočejo imeti prosto pot iz Berolina preko jugoslovanskih pokrajin do Adrije. Nemci zahtevajo zedinjenje Avstrije z Nemčijo. — Hvala Bogu, da Nemci pri ustanovitvi Jugoslavije ne bodo imeli odločilne besede. Odločevali bomo o tem Jugoslovani sami. V državni zbornici se je vrš 'a v sredo, dne 13. marca, razprava o zakonski predlogi za \ zvišanje plač samostojnim in pomožnim dušnim pa- \ stirjem. Zbornica je z veliko večino glasov sprejela \ zakonsko predlogo. Proti so glasovati samo sovraž-Hiki katoliške duhovščine in katolišk» »erkve kakor: nemški socialni demokrati in iramazoni. V četrtkovi seji je pa zbornica razpravljala o zakonski .predlogi glede zvišanja pristojbin za moštvo. O predmetu je med drugimi govoril tudi poslanec Pogašnik, ki je naglašal, da je krivično, ker dobiva moštvo, ki se nahaja v zaleaju, kljub vedno večji draginji is e pristojbine, kakor jih je dobivalo pred vojro. Zbornica iS sprejela zakonsko predlogo, nakar se je vršila razprava o zakonskih predlogan glede rentne^a davka, vojnih doklad na neposredne davke in o razš:rjenju vojnega davka aa višje zneske in dohodke za leto 1918-19. K predmetu j» med drugimi govor»! tudi fi-nančni minister, ki je obenem napovedal, da bo meseca maja razpisano novo rojno posojilo. Zbornica je sprejela zakonske predloge. — T petkovi seji je drž. zbornica razpravljala, o predlogi glede ustanovitve ministrstva za ljudsko zdravje in razprava o precTo-tri gledte 'draginjskih 'doklad za IJudskošoisko in meščansko učiteljstvo. Zbornica je sklenila, da prispeva država k draginjskim dokladam 70%, 30% bi pa naj prispevale deže,e. S petkovo sejo je bilo predve!iko-nočno zasedanje državne zbornice zaključeno. Pr ho-dnja »oja se bo vršila dne 15. aprila. ' n i i r p e 1 ao i j e in predlogi. Jugoslovanski klub je stavil vrč interpelacij radi postopanja mariborskega drSavreg« nravdništvff, no-Po zasledovati in kaznovati ovaduhov, ki so zlasti r začetku vojne pe krivem orajaTf Slovence, ki so Hili i vsled tega po nedolžnem [ reganjani, zasramovani in tirani v zapore; nadalje interpelacijo zaradi grdega ravnanja z vojaki v Lilienfeldu, radi postopanja z nevojaškim prebivalstvom v zasedeni Italiji in še več drugih. Za odpust staprih črniovojnikov. Ciani Jugoslovanskega kluba so predlagali, da se črnovojniki, ki so stari več kakor 42 let, odpustijo iz črnovojniške službe. Tozadevno so se vršile v četrtek in petek razprave v brambnem odseku. Tedenske novice. Citateljem in naročnikom! Današnja številka „Slov. Gospodarja" je izšla radi praznika v toreii le samo na štirih straneh. Primanjkuje nam v tiskarni delavskih moči. Radi tega smo morali močno skrajšati tudi dopise in druga poročila. Izpustiti smo morali tudi inserate. Uj>amo, da bomo lahko izdali prihodnji teden „Slov. Gospodlarja" zopet na osmih straneh. Za tokrat pa prosimo cenj. naročnike, naj nam oprostijo. — Prihodnja pondeljkova „Straža" izidie raidi praznika šele v torek, dne 26. marca. Cesarica Žita in novorojeni princ se počutita, Lakor pravijo zdravniški izvidi, stalno dobro. 601etnica. Vič. g. Jo^ip Zidanšek, duhovni sve tovalec, ravnatelj kn.-šk. deškega semenišča, profesor bogoslovja in imejitelj c. in kr. vojne-jubilejne spo-minsKe kolajne, je slavil dne 4. marca svoj 60 rojstni dau t'-r nastopil tedui «0. tečaj kot profesor Še na mnoga leta ! 50 let doktor. V Novicerkvi pry Celju je dne 12. marca slavil tamošn„?i dekan, kanonik, bivši drž. poslanec in nekdanji urednik „Slov. Gospodarja" dr. I.avoslav Gregorec SOletnico doktorstva. Dr. Grego-rec je bil dne 12. marca 1868 promoviran v Gr de za doktorja oogoslovja. Jubilant je čil in zdrav l.a duhu in telesu. Čestitamo! Osebne vesti. VadmSki učitelj g. Stanko Marin je dobil naslov c. kr. profesorja. — Sapient ria tuisajšaji. drž.ivni gimnaz ji, g. dr. P. vel StrniSek je napravil na graški univer/.i profesorski izpit. Duhovščina dekanije Videm ob Savi in kraj-ni šolski svet Z a k o t pri Brežicah se pridružujeta deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917 pod habsburškim žezlom. Zopet dve občini blizu Ptuja za deklaracijo: V občini Bišečki Vrh se je podpisalo 102, v občini Biš pa 123 občanov za Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. Na cedilu so jih pustili. Te dni bodo beje šli župani slovenskoštajerskih mest in nemškutarskih tr- ijov na Dunaj, kier bodo šli k m'mstrskemu predsedniku in bare celo k cesarju. Kje pa so ostali nemš-kutarski župani in odposlanci iz kmetskih občin, katerim se je že cela dva meseca obljubovalo, da se bodo zastonj vozili na Dunaj, da bodo dobili fine cigar re, da bodo tam dobro jedli in pili ter še bodo povrh dobili mastno odškodnino? Neka eri so se že vadili prepevati, ko so se gledali v ogledalu: „Sem zauber fant, imam čist nov gvant." A vse veselje, vse lišpa-nie, likanje, mazanje in pripravljanje je bilo eaman. Nemški in nemškutarski glavači so pustili kmetgke nemškutarje popolnoma na cedilu in jih niso vzeli s seboi na Dunaj. i Vil se boste kedaj spametovali? Nemška gospoda v Mariboru, Ptuju, Celju, Slov. Bistrici, Slov Gradcu, Brežicah, Vojniku itd. gre torej sama na Dunaj. Kmetskih nemškutarjev ne mara. Revčeki so že pili tedne in tedne na račun dunajskega romanja, hvalili so se okoli, kako bodo govorili s samim eesa r-em, a sedaj to presenečenje! Ali se bodo ti ljudje kedaj spametovali? Ali bodo sprevideli, da jih nem-škt in nemškutarski kolovodje volijo samo za ros:'! Norca se brijejo iz njih! Ti ljudje nimajo toliko odporne sile, nimajo toliko samostojno sti, da bi drli siovo nemškutarstvu in bi šli z ogromno večino slovenskega kmetskega ljudstva. Zaslepljeni so in v r svoji zaslepljenosti so tako zastrupljeni z nem knt.T skim, z odpadniškim duhom, da za veČino njih ni več zdravila. Smilijo se nam te izgubljene reve Tujci nas imenujejo tujce. „Marburgerca", glasilo verskih ia narodnih odpadnikov, se silno jezi, ker je tudi r Spielfeldu in na levem bregu Mure v Strasu, Cmureku, Radponi itd. podpisalo mnoge naših ljudi ugoslovansko deklaracijo. Seveda skuša ▼sv? .»tvar olepšat' ;n to .••sramoto" /« nemški značal onih krajev opravičiti s tem, da so neke priproste ženske osebe podpisale nekaj, da še same niso vedele kaj. Posebno jo jezi, ker je „Jugoslovan" pis< i. da rabijo Nemci ob levem Murskem bregu mnogo slovenskih besed v domači govorici. Resnica pač kolje t oči. „Marburgerca" se je povspela do trditve, da na Spodnjem Štajerskem sploh Slovenci niso domač ni, ampak so le preostanki Nemcev, zaostali Turi S itd. Tako nesramno žali lutrovski nemški list ne še slovensko prebivalstvo, ki že stoletja prebiva na svoji zemlji. Vprašamo: ali so mogoče lutrovski Svabi. ki. .so prišli s culico v roki iz Prusije, tukajšnji do mačini? Ali so mogoče ponemčeni Lahi, ki igrajo v nekaterib krajih mariborske okoMre nemškutarske kolovodje, rojaki Sp. Stajerja? Ali imajo cigani, žiti je in ljudje enake baSe, K seda} gulijo slovenskega kmeta in mu odvzemajo kruh in najpotrebnejše, več pravic do »aš« tžfe tfomorine ftit slovenski r©«(. Vi je obdelal našo zemljo, sezidal mesta, trge in vasi?rl Pritepenci, ki si lastite našo grudo, idile tje, odkoü ste prišli! Petrolej za preklic jugoslovanske izjave. h Polenšaka nam pišejo: Pretekli mesec je prišel v G. hišo v občini Hlaponci pri Ptuju fantič, star 18 let, in pravi: „Ali ste že podpisali jugoslovansko aekla-racijo? Ce ste jo že podnisali, le hitro prekličite! A znate, kako je bilo na shodu v Ptuju? Brenčič je moral bežati. Kako je Linhart priden, veren in pobožen kristjan; Ce bote preklicali deklaracijo, vam prinesem petroleja." — Pri drugih hišah je ponujal sveč«, samo ne podpisati izjave za Jugoslavijo. Rekel je, da je na njegovo prigovarjanje že 37 oseb preklicalo svoje podpise. Povsod je grozil s kaznijo. Neka žena ga je vprašala: „Kaj pa, ali ste Vi Slovenec ali Nemec? Kaj ne, kadlar ste lačni, tedaj ste Slovenec, da dobite slovenskega kruha, kadar pa ste siti, ste pa Nemec." Pobič pravi, da je iz Maribora. Pa mislim, da je iz Ptuja in sicer „Stajerčev" agent. Slovenski vojaki imenujejo „Štajerca" lažnjiv ca. Slovenski saperji 60. bajtaljona (prejšnji pionir siti baon št. 3) nam pišejo: Veseli smo novic, ki na» jih prinašata „Slov. Gospodar" in „Straža" iz domovine. Veselimo se Jugoslavije, veselimo se dela naših vrlih mladenk pri podpisovanju izjav. Da, samosvoji gospodarji hočemo biti na naših domaČih tleh pod že zlom našega presvitlega vladarja Karla L — ..Sta jerc", katerega mi tukaj na fronti nazivamo „lažnjiv-ea", se nam tudi večkrat vsili. Kakor so nekdaj i-meli nemški grašČaki za slovenskega kmeta bit i: palico, tako sedaj grozi „očka" onim v domovini, lrt nočejo plesati tako kakor godejo nemškutarji in Nem ci. vedno z žandarji, s sodnijo in z iečo. Seveda t.e_ . Stajerčevih" groženj dandanes nihče ne boji. Skoro v nobenem „Štajercu" ne manjka stare lažnjive pesmi, da je „Slov. Gospodar" imenoval vojake 87. oeš-polka šnopsarje. Mi natanko prečitamo vsako številko „Slov. Gospodarja", vendar tega nismo našli nikjer. Gotovo je, da si jo je kar na debelo izmislil Nekateri hudomušni tovariši celo trdijo, da „Staier čev" urednik škili, vsaj na eno oko. Pravijo, da je v izložbi trafike na Glavnem trgu v Ptuju čital ..Slov. Gospodarja", pa je videl svoj list v oknu mestnega gledališča in tako ni vedel, da je bral to v „Štajercu." Na svetu je vse mogoče. — Veselo Veliko noč vsem Jugoslovankam in Jugoslovanom! .Toško Slavi-nee, Ljutomer; Frane Rupar iz Skoejana; Andrej Kajtna iz Loke; Franc Vakaj in Franc Ferlinc od Sv. .Ana v Slov. gor. ter več drugih. Mnenje slovenskega vojaka o „Štajercu." Vojaki naskakovalne stotnije 18. bataljona, vojna pošta 613, nam pišejo med drugim: Poslušal sem grometi topove, gledal gem razmesarjene tovariše, glecbl ko-•e in množice mrliča v nepokopanih no več tednu v. Pa vsa ta vojna arozota se mi ni tako studila, kakor nemčurski „Stajerc"! V krogu bojnih tovarišev se pogovarjamo in s studom razmišljujemo, kako izdajalsko, lažnjivo in nesramno piše ta slovensko pobarvan nemški list. Čeravno smo Jugoslovani, pa vendar smo vedno zvesti Bogu, cesarju in avstrijski zastavi. Zaradi tega si ne damo učiti od te propalice. „Stajerc" se hvali, da je zvest Avstriji, celo katoličan hoče biti. sicer pa vodi „Sta.ierČeva" not k hitriš veri in — v Berolin k Prusom. Slovenski vojaki pa pravimo: Sami si hočemo urediti svoj dom, sami hočemo preurediti našo domovino, imeti hočemo našo Jugoslavijo pod habsburškim žezlom. — Sledi 41 podpisov. Slovenski fantje oj> Plavi pozdravljajo 'ugo-slavijo. Od Piave na Laškem smo dobili od velikega števila slovenskih in hrvaških vojakov naveluSene izjave za jugoslovansko deklaracijo. V neki izjavi, podpisani od več kot. 200 vojakov, se glasi: „Povemo odločno na ves glas. da se bo slišalo do Dunaja, dt> Budimpešte in do Berolina, da mi slovenski vojaki nismo prelivali kri ne za nemštvo in madžarsko predrznost in pohlepnost, temveč edino in samo za cesarla Karla in njegovo presvetlo habsburško hiš-o in za našo narodno svobodo, za Jugoslavijo. SlavTjena in proslavljena, srečna in blagoslovljena bodi naša mati, ti zaželjena naša mila Jugoslavija! Prošnja jugoslovanskih vojakov. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki skupno vršijo vojniško službo v poljski bolnici št. 1503, vojna pošta 375, prosijo za tri famburice, da se morejo v prostem času malo pozr. bavati. Tamburice se naj pošljejo na naslov: Ivo RepolusK, snn. desetnik, c. in kr. poljska boln*ea št. 1503, vojna pošta 375. Hbvala slovenskemu zaledju. S fronte naru j i-5e slovenski Črnovojnik, ki se že nad tri leta bori ca vseh mogočih frontah za našo domovino. Nas slovenske vojake skrbi usoda našega naroda. Občudovati moramo krepke nastope naših poslancev v državnem zboru, kjer se odločno bi jejo za naš biti ali ne biti. Vso hvalo zaslužijo naše požrtvovalne mladenke in Žene, ki Še vedno vstrajno zbirajo podpise za majri-ško deklaracijo — kamne za naš bodoči jugoslovanski dom. Slovenci! Slovenke! Vojaki Časti tamo Vaši vsfrajnosti, nastopom, občudojoč trdno voljo, s katere, premagujete mnoge težke napore in ovire, ki se Vam stavijo na pot od naših nasprotnikov! Radi na-«e odsotnosti delate s podvojeno močjo. Nikdar Ta» ne pozabimo tega! Le vrlo naprej, Širite jugosVrran* sko zavest med omahljivci-nevedneži, zlasti pa neč^ prosen boj ptujski zakotni gn^usobi „Sta'(rrw", (in hr bolj javkal kot doserlaj. Vam. rojafi-torariS, l»a priporoma» »ajbo^Soga prlJafeTJt), Si Vam rnij v ? ^4-sn 3, SLOVENSKI GOSPODA«. 21. v&rsa 1914. teh veleresnih časih prinaša vesti iz vzbujajoče s# domovine in ta je splošno pBiljubljeni naš „Slovenski Gospodar." Širite ga med seboj, pridobivajte mn novih naročnikov! Z niim si boste brezdvomno lajšali težke ure. Zdravi! Živela samostojna Jugoslavija pod mogočnim žezlom habsburškim! — Mat. Hriberšek, ornovojnik, vojna pošta 499. Delovanje usmiljenih bratov v Žalcu. K-0 se je lota 1911 sprožila misel, da bi usmiljeni bratje kidali bolnišnico ua Slov. Štajerskem, se je poskusilo sa več krajih Savinjske doline dobiti za ta namen najpripravnejši prostor. Spomladli leta 1912( se je ko-■ ečno določilo, da se zida bolnišnica blizu trga Žalec. Vodstvo usmiljenih bratov je-' takoj razposlalo jj nabiralne pole po celem Slov. Štajerskem, da razvidi, na kakšno pomoč sme račuuiti pri tem delu človekoljubnega zavoda od strani slovenskoštajerskega prebivalstva. Ko so bile nabiralne pole koncem leta 1913 zbrane, je znašala obljubljena svota okroglo K 160.000. Nameravana stavba bi bila stala 400.000 K. Vodstvo usmiljenih bratov v Gradcu je bilo v l.ajve-čj zadregi, kaj naj stori. Opustiti blagi namen, ni kazalo; saj so vendar povsod z veseljem pozdravljali milsel o novi bolnišnici, Četudi obljubljena svota ne bi mogla pokriti teh velikih stroškov. Leta 1914 je pa izbruhnila vojna. V svetovnem viharju so mnogi pozabili na bolnišnico, a pozabilo ni na njo vodsho usmiljenih bratov katero je še sedaj bolj nego prej hotelo uresničiti lepo misel, zakaj dolgotrajna vojna je pokazala krvavo potrebo nove samairitanske bolnišnice, katera bi naj za prvi Čas bila namenjena v vojni pohabljenim vojakom-invalidom. Da je pa bilo mogoče resno misliti na uspeh, pripomogla sta biaga zakonska Franc in Terezija Nidorfer, veleposestnika v Vrbjih pri Žalcu. Ta dva dolgoletna in velika dobrotnika usmiljenih bratov prepustila sta svoje posestvo vodstvevke za nameravano stavbo na: VorI(stvo usmil-ienih bratov za stavbo bolnišnice, Žalec. Za vsak po- j slani dar, domu na altar, se bo vodstvo pismeno za- J hvalilo, kar bo služilo tudi kot potrdilo. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: \ Mohorjani v Rajhenburgu 200 K; Žmavc Jožef, kaplan v Rajhenburgu, 200 K; Dekliška Zveza Sv. Križ pri Ljutomeru 50 K; Bralno društvo Šoštanj 200 K; Nabralo se je v: Petrovčah 402 K; Sv. Lov-jronc v Slov. gor. III. obrok 160 K; Teharje 1100 K; Dekliška Zveza v Marenbergu 43 K; Anica Vriakova v GloboČah pri Novicerkvi 35.20 K; Zreče pri Konjicah 101.60 K; Spodnja Novavas pri Slov. Bistr i nabrala I. Zafošnik 86 K; Sv. Jurij ob Ščavnici K P7.52; Žalec 1416 K; Ribnica na Pohorju 530 K; Št. Martin pri Slovenjgradcu'616 K; Velikanedelja 1036 K; Slivnica pri Mariboru 147 K (že drugokrat); natančni imenik darovalcev kakor na stotine še drugih dobrotnikov objavimo v eni prihodnjih številk, kakor hitro bo prostor dopuščal. Za danes pa prisrčna hvala visem dobrotnikom! — Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Cesar odredil odpust najstarejših Črnovojni-kov. Naš cesar je izdal dne 13. marca t. 1. ukaz. po katerem se odnustijo najstarejši letniki. Crnovojni-kom letnikov 1867, 1868 in 1869, ki so pritegnieni čr-nevojniški službi, se mora dati dopust po naslednjem redu: 1. Crnovoinikora, ki so rojeni leta 1867, v dobi od 15. marca do konca maja 1918. 2. Črno. ojnikom, ki so rojeni leta 1868, od 1. junija do 15. septembra 1918. 3. Crnovojnikom, ki so rojeni leta 1869, od 16, septembra do 31. decembra 1918* Gosn^do^Ve Čevlji na razpolago. Ker primanjkuje kme takemu in delavskemu prebivalstvu obuvala, je voj o ministrstvo pripravljeno, razdeliti med prebivalstvo stare vojaške čevlje in sicer popravljene in nepopra vljene. Občine se naj takoj potom okrajnega glavarstva obrnejo na vojno ministrstvo, posamezniki pa naj naglasijo svoje potrebe pri občini. — Ob tej pri- l'ki ponavljamo, da sme dlati vsak kmet v stroj eno petino vseh kož, ki jih ima od svojih sinj na razpolago; ta petina pa ne sme presegati Števila 5 kož. Radi deželne vinske naklade. Ker se množijo pritožbe radi plačilnih nalogov glsde deželne vinske doklade, priporočamo naj se vsak, ki ga deželni urad po nepotrebnem nadleguje s takimi plačili, obrat do deželnega odbornika dr. Verstovšeka v Mariboru. Opiše mu naj natanko, na kak način mu delajo graški nemški uradniki krivico. Oddaja živine. Neprestanemu prizadevanju na ših poslancev se je posrečilo, da bo treba dati na Štajerskem za mesec marec približno 3000 glav živine manj, kakor je bilo poprej določeno, loraj samo 9700 glav. To število bo veljalo tudi za mesec aprtl in maj Tako je obvestilo poljedelsko mi nistrstvo poslanca Pišeka in Verstovštka. Jnžooštajersko hmeljarsko društvo v Za cu vabi k XXXVIII glavni skupščini, ki se bo vršila ne deljo, dne 24. marca ob 3. uri popoldne v občin ski pisarni v Žalcu po sledečem redu: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo pregiedovalcev letnega računa. 3 Razgovor o položaju hmeljarstva v obče. 4. Slu čajnosti. BIH Hffi Društveno vodslvo. . . —'¡.t j-. ■ ___________Dopisi. __ _ »; Maribor. Na tukajšnji deželni'"sadjarski in vinarski šoli se bo dne 15. in 16. aprila t. 1. vršil tečaj, na ksterem se bo poučevalo o pridelovanju zelenjave. Tečaj je menda namenjen samo za Nemce, kajti pouk se bo vršil v nemškem jeziku. Priglase na ravnateljstvo imenovanega učnega zavoda do 8. aprila. Plač pri bvečini. Dosedanji občinski gerent Alojzij Menhart je radi bolezni odstopil. Na njegovo mesto je imenovan veleposestnik-domačin Janez Kren. Paskolo se je trudil za priseljenca lutrovca Amona, a vendar enkrat glavarstvo ni casedlo nje govim zahrbtnostim.ll iSlfPI IS Hajdin. Naznanim, da je bil tisti Zoreč iz Sel prej pri nas učitelj. Radi ga nismo imeli in veseli smo, ko ga ni več tukaj, ker potem bi bilo še hujše. Pri nas vedno leta tudi od hiše do hiše stari nadučitelj Bezjak in je nam veliko jeze na pravil in še nas prisilil, da smo zavoljo njegove neirškutarije šajbe od komatov dol porezali. Kdo jim le£ podplate kupuje za tako po sili nemško \etwem~mmsm m. Št. Janž na Dravskem polja. SI. Km. Zveza priredi v nedeljo dne 27. t m. ob 3 uri popoldan pri nas političen shod. Govori poslanec Brenčič o delovanju v državnem zboru. Slovenski rod z Drav skega polja, pridi v Št. Janž. Poleg poslanca h > nastopilo še več govornikov Na cvetno nedeljo v Št Janž' Brezno ob Dravi. Nov križev pot, v trajen spomin sedanjega trpljenja, oskrbljen od brezniških fa-ranov in dobrotnikov iz sosednjih far, zlasti iz Ribnice 7. ondotnim preč. g. župnikom na čelu, bo bla^ aoslovil na cvetno nedeljo vlč. g. o. Filip iz Maribora. Na god Marijinega Oznanenja bo isti gospod slovesno kronal kip lurške Gospe v spomin 601etnice Lurda. Vsem cerkvenim dobrotnikom prisrčen „Bog plati po Mariji brezniški!" Velenje. Dne 24. t. m. popoldan se pri nas vrši v Društvenem domu shod, katerega priredi poslanec dr. Verstovšek. Cela gornja Šaleška dolina mora fe udeležiti shoda v tem velezanimivem, toliko ž'io?t-nem času. Spodnja Mislinjska dolina. Pozor Korošci! Dne 7. aprila —f m beio nedeljo — popoldan se vrši v Št Janžu pri Sp. Dravogradu v gostilni g Časa shod, na katerem bodo Rovorili dr Verstovšek in drugi. Mogoče bo čas dopuščal načelniku Jogo slovanskega kluba dr. Korošču, da se tudi udeleži shoda. Trpini Koroške, pridite na ta shod' Rečica. Dna 11. marca smo pokop a P vzorno Marijino družbenico Frančiško Venek. Vzeia {o je neizprosna jetika v 31. letu njenega življenja. Lila je vsem v lep zgled, zlasti Še v trpljenju, ki ga je prenašala z občudovanja vredno potrpežljivostjo Gos-ped kaplan Fran Hohnjeo ji ie na grobu ^noril v slovo. Rajlienburg. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na velikonočni pondeljek popoldne ob 8. uri v dvorani kaplanije i pri: „Ljubezen Marijine-* ga otroka" in „Jeza nad petelinom in kes." Kaj je novega? Nizozemska se je udala zahtevi naših sovražnikov in bo izročila četveros porazu mu zahtevane ladje. Za protiuslugo pa dobi Nizozemska veMke množine pšenice. Švedska pa je te dni skoro prostovoljno dala četv^rosporazumu na razpolago velik del svojega ladjevja, da s tem pokaže svoje »a-sprotstvo napram Nemčiji. Nemška poročila naglašajo, da se je baje predsednik Zedinjenih držav, Wilson, izjavil proti vkorakanju Japoncev v Sibirijo. Nemčija je organiz rala oboroženje nemških vjetnikov v Sibiriji proti Japoncem. Poslala je nemškega generala v Sibirijo, ki bo vodil armado nemških vjetniko/. Mirovna pogajanja z Rum unijo se še niso končala. Večina Rumunov, med njimi tudi kralj, je proti takemu miru, ki bi ga narekovala Nemčija in po katerem bi postala Rumunija popolna odvisna od Nemčije in Avstrije. V sredi med pogajanji je prešnje Ava-reskovo ministrstvo odstopalo. Na njegovo* me3'o je prišlo ministrstvo Marghiloman, ki je sestavljeno iz samih pristašev nam prijazne Na b o j i š č i h se ni zgodilo nič kaj posebno važnega, i a Naše nemške čete so zasedle južnorusko mesto Odeso in prodirajo še dalje proti vzhodu. Na italijanskem bojišču se vrši,o priprave za ofenzivo. Na zahodni fronti pa so se že pričeli srditi boji, ki so morda predznaki že dolgo naprvedovane nemške ofenzive proti Angležem in Francozom. SI,o venski vojaki na Dunaju: Opišite ves dogodek ter ga naznanite Jugoslovanskem® klubu na Dunaju, Parlament. — Slovenskim vojakom na fron tli in v zaledju: Prisrčh na hvala za številne velikonočne pozdrave! Vračam® iste z željo, da se skoro vidimo vsi skupaj v naš! Jugoslaviji. Živeli slovenski junaki! — F. F. vojna pošta 340: Prošnjo naj napravijo domači na bataljon. Potrdi jo naj občinski urad in žetveni ko-» misar. — Rešek Jera, Zagorje: Obrnite s® na Vašega poslanca dr. Jankoviča. — Vale n ti* nič Matjaž, Razkrižje: Pesmi ne sprejo mamo, ker nimamo prostora. — Žene iz SI o-v* goric: Zakaj se ne podpišete? Dopisi brez podpU sa so brez izjeme obsojeni v globok uredniški ko3j odkoder ne zagledajo več belega dne. — Dekle ia Starega trg'a: Hvala! Lepe misli. Bi radi pri* občili, a nam primanjkuje nrostora za tako obširne spise. Pozdrave! — Selnica ob Dravi: Vaš» pritožbo smo izročili na pristojno mesto. — F r. P.t p e Š p ol k 8 7: Hvala za Vaše priznanje! „Stajoro* ¡ ai laže, kakor noče, to ne bo spravilo nobenega Slo« venca iz m ravnotežja. Iskrene pozdrave Vam in vsem vojakom 87. polka!—St 11 j pod Turjakom : Vaše pisrr o siro dobili še le ob sklepu uredništva Pride v »Stražo.« Pozdravljeni! — Pesniška dolina in Eisenerc: Hvala! Prepozno dobili. — Sv. Marjeta niže P tej a: Pesmi ne priob-čujemo. — »J. G. 81. 17 «: Dopise, pisane s svinčnikom ne moremo rabiti. Prosimo, pišite s črnilom. Loka pri Z. Mostu: Seveda se sme, če je le dovolj težka. Loterijske številke. Gradec, dne 13. marea 1918 41 45 65 22 43 Line, dne 16. marca 1818 9 69 5 11 31 A SM.O na redni občni zbo Hranilnice in posojilnice na Vidmn reg. z. z neom. zav.t ki b« vrši t nedeljo dne 7. aprila 1918 ob 8. nri dopoldn« v posojilnidnih prostorih. Dnevni red: 1. Porodilo načel-Btra in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1917. 3. Slnčajnoiti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, ie vrši pol »re pozneje na istem mesta in po istem dnevnem reda, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov. Načelstvo. 361 7ampni°m 1 plLr ■oiSnik moikik ievljeT im äe nekaj dingih £.