LETO XLII. ŠT. 27
Ptuj, 20. julija 1989
CENA 4000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Odmev na naše pisanje iz DE Teksti/na konfekcija (str. 21
Temeljna listina Slovenije 1989 (str. 3)
Opustošena Peklacka graba (str. 4)
Priporočila za vrnitev škode po neurjih (str. 5)
Pločniki v Gorišnici burijo duhove (str. 7)
Priznanje
šoli v
Cirkulanah
Ob 4. juliju — dnevu borcev
zvezni odbor ZZB NOV Jugosla-
vije vsako leto podeljuje plaketo
za poseben prispevek pri delu in
razvoju organizacije ZZB NOV
in za uresničevanje njenih ciljev.
Letos so to plaketo prejele 4 os-
novne šole z območja SR Slove-
nije. Med njimi je tudi OŠ Mak-
sa Bračiča iz Cirkulan, ki si je to
visoko zvezno priznanje zasluži-
la z redno udeležbo učencev na
spominskih pohodih in z vzorno
skrbjo pri ohranjanju in vzdrže-
vanju spominskih obeležij NOE
na območju šole. Plaketa je bila
podeljena na slovesnosti, ki je bi-
la 3. julija v Ljubljani. Pionirji v
Cirkulanah so si priznanje resni-
čno zaslužili. FF
S skupne seje vseh treh zborov
skupščine občine Slovenska Bistrica
Informacija o neurju na območju ob-
čine Slovenska Bistrica • Podelitev
plakete občine Občinski gasilski zvezi,
družini Brglez iz Črešnjevca pa poseb-
no priznanje • Težave s pitno vodo.
Na skupni seji vseh treh zborov
skupščine občine Slovenska Bistrica,
ki je bila minuli četrtek, je bila beseda
o neurju, ki je divjalo na območju ob-
čine v noči med 3. in 4. julijem. Vseh
podatkov o nastali škodi še ni zbra-
nih, že sedaj pa znaša okoli 30 odsto-
tkov letošnjega družbenega proizvoda
občine Slovenska Bistrica.
Slavko Kleindinst, predsednik
skupščine občine, je povedal, daje bi-
lo mesto Slovenska Bistrica 4. julija
ob 12. uri očiščeno. V veliko pomoč
so bili vojaki bistriške garnizije in ga-
silska društva občine Slovenska Bi-
strica. Brez njihove pomoči si reševal-
nih akcij ob tej ujmi preprosto ne
znajo predstavljati. So pa precej razo-
čarani nad predstavnikom republiške-
ga štaba civilne zaščite, ki je za ogled
vsega, kar je bilo v Bistrici videti, na-
šel borih pet minut.
Pri odpravi naravne nesreče so se
vključevali še Rdeči križ, center za so-
cialno delo, SIS materialne proizvod-
nje, na pomoč je prišla celo enota
Cestnega podjetja Maribor. Še pose-
bej so veseli humane geste Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, ki je med prebi-
valstvom Slovenske Bistrice razdelilo
večjo količino mineralne vode. Klica-
li so tudi predsedniki pobratenih ob-
čin iz SR Srbije in vprašali, ali lahko
na kakšen način pomagajo. Tako je
predsednik skupščine občine Svetoza-
revo predlagal, da bi, če bo potrebno,
organizirali celo brigado.
Za vsa dela, ki so jih opravili gasil-
ci občine Slovenska Bistrica in ga še
opravljajo (razdeljevanje pitne vode^
prebivalcem območij, kjer je voda
oporečna), jim je skupščina občine
Slovenska Bistrica podelila PLAKE-
TO občine kot najvišje priznanje. Po-
sebno priznanje skupščine občine sta
prejela tudi Anton in Jurij Brglez, ki
sta s hitrim ukrepanjem preprečila že-
lezniško nesrečo v Crešnjevcu. Brgle-
Hedvika Korošak —
prva na Balkanu
Na balkanskem pnenstvu v bolgar-
skem mestu Zagora je ptujska atleti-
nja Medvika Korošak osvojila zlato
[nedaljo v mnogoboju. S 4960 točkami
k i/polnila tudi normo /a evropsko
"iladinsko prvenstvo, ki bo avgusta v
^ara/dinu. Čestitamo!
zove so minuli četrtek obiskali pred-
stavniki občine in jim v znak zahvale
podelili zbornik občine Slovenska Bi-
strica.
Vsa delegatska vprašanja, ki so jih
postavljale delegacije, so se vrtela v
glavnem okoli pitne vode, ki je v Slo-
venski Bistrici že lep čas oporečna.
Nekaj delegatskih vprašanj je bilo na-
slovljenih izvršnemu svetu: kaj je na-
redil, da bi se stanje na tem področju
uredilo, in zakaj niso ukrepali takoj
po 19. juniju, ko je bila narejena prva
analiza, zakaj so čakali do konca me-
seca, do 30. junija. Postavljena so bila
tudi vprašanja, kdo je onesnaževalec
pitne vode.
Na sami skupščini je bilo podanih
nekaj rešitev te pereče problematike v
samem mestu ter tudi okoliških kra-
jih, ki se napajajo iz črpališča Šikole,
kjer ne gre za onesnaževanje samo
enega od vodnjakov, ampak za širše
območje. Viri onesnaževanja so razli-
čni, vendar je velika verjetnost, da gre
za točkasti vir — pomembnejši je vir
iz Kozoderčeve jame, kjer je Pinus v
preteklosti zakopaval in sežigal em-
balažo pesticidov.
V sami občini imajo dovolj izda-
tnih zdravih virov pitne vode, s kate-
rimi lahko v bodoče oskrbujejo obči-
no, kljub temu da nekatere vode,
predvsem s predela Boča, odhajajo v
drugo občino. Na daljši rok pa bi ta
problem poskušali rešiti tako, da se
povežejo vodovodni sistemi Maribora
in Ptuja z regijskim vodovodom, nanj
pa se naveže tudi vodovod Slovenska
Bistrica.
Več o vodi v občini Slovenska Bi-
strica pa v prihodnji številki TEDNI-
KA. Vida Topolovec
Živahno
pred dnevom
vstaje
Ali si želimo zabave? Jutri, 21.
julija boste imeli na Ptuju ves
dan obilo priložnosti.
Vsako uro se obeta nekaj no-
vega. Med deveto zjutraj in deve-
to zvečer bodo namesto v malem
tržničnem glasbenem študiju vr-
teli prijetno glasbo na vsem
Titovem trgu in pred Blagovnico,
degustirali boste lahko pijače iz
Radencev, mesne izdelke iz Mi-
povih prodajaln, si ogledali
modno revijo -in še veliko skriv-
nostnih presenečenj obljubljajo
organizatorji.
Mikrofon bo dvanajst ur na
voljo vsem, ki želijo karkoli po-
vedati.
McZ
PREBIVALCI DRAVSKEGA POUA SO ZGROŽENI
Pomagaj si sam in. . .
Te dni, ko so oči in ušesa javnosti najbolj prisotna v Ha-
lozah oziroma pri odpravljanju posledic naravne katastrofe,
pa je kar nekoliko v senci druga katastrofa, ki je morda
daljnosežnejša in veliko bolj zapletena. Že dalj časa so po-
samezniki opozarjali na nevarnost onesnaženja podtalnice
na Dravskem polju.. Nekateri lanski pojavi so kar ostali ta-
bu teme, letošnjega onesnaženja pa se ne da več skriti za iz-
govor, češ to se dogaja, potrebno je pač narediti vodovod, ki
bo posledice omilil. Podatek, ki smo ga slišali na ustanov-
nem zboru odbora za Dravsko polje v ponedeljek zvečer v
Kidričevem pove vse: v Sloveniji, ki šteje med srednje razvi-
te, imamo 93 % vodnih virov onesnaženih, medtem ko imajo
v Angliji, ki velja za visoko razvito industrijsko deželo, »le«
60 % onesnaženih voda.
Največji čudež sedanjega onesnaženja podtalni-
ce Dravskega polja je seveda ignoriranje tega pro-
blema — predvsem s strani odgovornih za reševa-
nje ekoloških zagat. Kako si potem razlagati, da
po treh tednih »cistern v naseljih Dravskega po-
lja« še ni nobene javne pojasnitve, kdo je kriv, ugi-
bajo novinarji po svoje, in spet krajani po svoje.
Jasne, natančne in zanesljive informacije pa vsaj do
začetka tega tedna še ni bilo.
Ko sem poslušala predstavnika naselij Dravske-
ga polja, se mi je vse bolj dozdevalo, da o zares
prepuščeni na milost in nemilost inšpektorjem, iz-
vršnim svetom in različnim laičnim razlagam. In ni-
kakor se jim ne čudim, če so po dveh tednih brez
informacij storili to, kar pač edino lahko še stori-
jo: da se samoorganizirajo in začnejo zahtevati: ja-
sne odgovore, kdo je krivec, kako dolgo lahko
ostanejo brez vode iz vodovoda in seveda vodnja-
kov in predvsem kaj bodo naredili inšpektorji,
strokovnjaki in izvršni sveti vseh treh občin, ki se
stikajo na Dravskem polju. Krajani so občinske
meje, združeni v ogroženosti, že podrli in so spo-
sobni Dravsko polje obravnavati kot enoten pro-
stor, svoj življenjski prostor, na katerem imajo pra-
vico do zdravega življenja. Doumeli so, da zgolj
graditev regionalnega vodovoda ne prinese reši-
tve, kajti onesnaženost se bo brez kaznovanja
onesnaževalcev seveda širila in nekoč bomo prišli
tako daleč, da neoporečne vode ne bo kje vzeti.
Povrh vsega pa naj bi bilo Dravsko polje zaščiten
rezervat podtalnice, ki naj bi jo v prihodnosti upo-
rabljali za celotno Slovenijo.
Odbor za zaščito Dravskega polja je tu, ima svoj
izvršni odbor, svoj štab v krajevni skupnosti Kidri-
čevo in svoje predstavnike v Brunšviku, pri Marje-
ti, na Polskavi, v Šikolah, Cirkovcah, na Prager-
skem, v Lovrencu, Vidmu, na Hajdini, v Zlatoličju
ter Miklavžu. Odbor bo že na današnjem sestanku
predstavnikov izvršnih svetov mariborske, ptujske in
bistriške občine zahteval ustanovitev štaba za sana-
cijo razmer in oskrbo s pitno vodo na Dravskem po-
lju, ki naj postane center informacij in tudi operati-
vni organ, ki bo prevzel odgovornost za sanacijo,
ki bo sprožil postopek proti onesnaževalcu. Kajti
13 tisoč ton škodljivih snovi v »neki jami na Drav-
skem polju« ni mačji kašelj, še posebej ne, če zara-
di tega okoli 100 tisoč prebivalcev živi v strahu
pred dolgim vročim poletjem s prašnimi cestami
in cisternami sredi vasi, pa najbrž tudi, če se bo
onesnaženost pomaknila proti Dravi, s cisternami
sredi mesta. Krajani Dravskega polja so sprejeli
grenko izkušnjo, da si v nesreči pač sam in si mo-
raš pomagati, kakor veš in znaš. Videti je, da si
znajo odlično pomagati.
Darja Lukman
UVODNIK
Poletje z napako
Tudi poletje ni več to, kar je bilo: skopari s soncem in v večini
ponuja dež. Tisti, ki so odvisni od lepega vremena, že jadikujejo in
napovedujejo izgubo. Podobno nam jo je narava zagodla pozimi,
ko ni bilo snega. Dobro so se imeli le tisti, ki imajo naprave za
umetni sneg. Kaj naj si omislijo poletni turistično delavci, da ne bo
izgub ? Ljudje si tako in tako že zaradi slabega zaslužka manjšajo
»zunanji« družinski proračun. Ostajajo v zavetju .svojih domov in
dvorišč ter si namakajo noge v lavorju. Turistični delavci navijajo
cene. .saj drugače se jim račun ne izide; tako pa delajo tudi drugi.
Krog je na videz sklenjen in izhoda ni videti.
Med eno in drugo turistično sezono, četudi delitve naj ne bi bi-
lo, saj bi morali biti na prihod turistov vselej pripravljeni, se ni zgo-
dilo nič pretresljivega in česar ne bi že poznali. Pride, kdor pride, in
če ne pride, tudi dobro. Statistika je povedala, da smo imeli v prvih
petih mesecih 10664 gostov, kar je nekoliko manj kot v enakem ob-
dobju prejšnjega leta. V Ptuju in okolici so bivali dalj časa.
Drugi o nas lepo govorijo in se čudijo, kako da ne znamo izko-
ristiti vseh prednosti. Do pet avtobusov gostov naj bi dnevno odšlo
nezadovoljnih iz Ptuja, ker niso dobili prenočišča. Za drugi ptujski
hotel bijemo pravo bitko že več kot leto dni, da izgubljenih let, ko so
se navidezni turistični delavci kregali za oslovo senco, niti ne ome-
njamo. Četudi bo hotel do prihodnje pomladi stal. ostaja grenak
priukus. Pa tudi v bodoče ne bo lahko, saj turizem in gostinstvo ni-
mata denarja. Ptujsko združeno delo pa je, kar zadeva akumulaci-
jo, prav tako slabotno: letno je ne ustvari niti za en hotel.
Spogledovanje s tujim kapitalom se je že pričelo. Tega ne bo
nihče prinesel na krožniku, če se zanj ne bomo potrudili in tudi sa-
mi nekaj naredili. Nihče drug ne bo gradil infrastrukture, izobraže-
val ljudi in pomagal v turističnem razvoju, če si ne bomo sami po-
magali. Za začetek bomo pričeli drugače delati, saj recepti, tudi
strokovni, niso kaj prida pomagali.
»Vsi mislimo, vsi delamo« — to bo naš skupni moto. Vsak bo
na svojem področju naredil tisto, kar lahko, nekaj nalog pa bo
skupnih. Če bo tako, in nekaj spodbud v teh smeri so že dali ptujski
gospodarstveniki, bo že v prihodnjem letu drugače. Zajemali naj bi
po žličkah in ne z zajemalko. V preteklosti smo dobili bitko za veli-
ko manj kot je žlička, zato naj bo prihodnost tista, ki ho povlekla
naš turistični razvoj za korak naprej, da ne bomo znova govorili o
poletju z napako in da ne bo vreme tisto, na katerega bomo valili
vso krivdo, če rezultatov ne bo. V turizmu je največ odvisno od ljudi
in turizem smo ljudje.
Majda Goznik
^DPREDSEDNIK iS SLOVENUE^EZ BOHORIČ:
»Plazovi ne bodo ostali
le haloški«
v sredo, 12. julija, dober teden po strahotni ujmi, sta prizadete
Haloze obiskala podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janez Bo-
horič in poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Boga-
taj. Ogledala sta si del poškodovanega območja, fotografije, ki jih je
posnel novinar Tednika dan po katastrofi, po razgovoru v Majšperku
pa sta obiskala družini Vek in Adam v Planjskem.
Podpredsednik IS je, potem ko je slišal poročila predstavnikov
vseh tistih, ki so v prvih dneh pomagali in še pomagajo, pohvalil delo
občinskih struktur in organizacij ter povedal, da IS Slovenije že od
začetka spremlja njihovo delo in da je sprejel nujne ukrepe za pomoč
ogroženemu haloškemu območju.
Prisotni so opozorili, da pomenijo najdolgoročnejšo nevarnost
plazovi, ki so v Halozah že napravili nepopravljivo škodo. »Da ne bo-
do ostali le naši,« so opozorili tovariša Bohoriča, on pa je obljubil, da
bodo geologi preučili pojav — ta je zelo nenavaden in redek V Slove-
niji. Kakšno ukrepanje bi bilo najboljše, v tem trenutku še ni mogoče
reči.
Gosta iz republike so prisotni seznanili tudi z zastrupitvijo pitne
vode na širšem območju desnega brega Drave.
McZ
Podpredsednik IS Slovenije v Majšperku
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. julij 1989 -
TEDNIK
TEMEUNA ORGANiZACUA SADJARSTVO OSOJNIK
Letos manjši pridelek visenj
v dobrih dveh tednih je bil spravljen letošnji pridelek. Pri obiranju so po-
dobno kot prejšnja leta pomagah tudi sezonci. Letos so se slabo odzvali. Po be-
sedah delovodje Milana Brega tudi zato, ker plačilo glede na znane razmere ni
najboljše: za kilogram nabranih visenj so prejeli tisoč dinarjev. Dober obiralec
jih je nabral okrog sto kilogramov v enem dnevu. Bili pa so tudi takšni, ki so jih
nabrali dvesto kilogramov.
V tozd Sadjarstvo Osojnik imajo višnje na 15 hektarih. Načrtovali so, da
jih bodo natrgali po vagon na hektar, vreme pa je naredilo svoje, tako daje pri-
delka za tretjino manj kot sicer. V glavnem bodo višnje izvozili.
Foto: M. Ozmec
Spoštovani urednik!
Delavke MlP-ovega TOZD Za-
ščita ~ obrat JU 2 — nismo za-
dovoljne s poročanjem vašega no-
vinarja o dogajanjih v Zaščiti. V
pogovorih smo ugotovile, da je po-
ročal zelo enostransko in podce-
njujoče do delavk, poleg tega pa je
navajal vrsto podatkov, ki ne
ustrezajo resnici.
Prosimo vas. da objavite tudi
našo plat, novinarja pa opozorite,
da naj se za informacije obrne tu-
di na nas, saj smo izvolile štiri le-
galne predstavnice. Menimo, da bi
se moral obrniti tudi na njih, še
posebej ker je uradni predsednik
OO ZSS odstopil in se sindikat ni
postavil za nas oziroma je do na-
ših zahtev ignorantski.
Rade bi pojasnile:
I) V Tedniku 22. junija vaš no-
vinar piše, da bi bilo za nas naj-
boljše, če bi vse delavke imele
enak OD, ne glede na delo in kva-
lifikacije. Menimo, da vaš novinar
ni razumel, kaj smo delavke zah-
tevale. To smo jasno, pisno in
ustno, povedale: Zahtevamo po-
šteno plačilo za 100 % opravljeno
normo in da tiste, ki niso normira-
ni, ocenjujemo po tem. kar so na-
redili za firmo. Če je celotna firma
neuspešna in so OD nizki, potem
naj to z nami delijo tudi delavci
na vodstvenih delovnih mestih. Če
smo omejeni pri OD, naj omejitev
velja za vse. Delavke pa nismo ta-
ko neumne, da ne bi vedele, da to.
kar piše novinar, ni stimulativno
in da razlike morajo biti.
2) V istem članku novinar ugo-
tavlja, da so naše zahteve rezultat
neinformiranosti in nezanimanja.
Tudi to je zelo površna ocena, saj
če bi nas zadeve ne zanimale,
sploh ne hi izvolile stavkovnega
odbora, ne organizirale protesta in
ne formulirale zahtev. Verjetno pa
bi se dalo analizirati, kako nas v
JU-2 obveščajo tisti, ki bi nas mo-
rali po svoji službeni dolžnosti. To
bi bil zanimiv problem za novinar-
sko obdelavo.
2) Prav tako v tem članku (22.
junija) vaš novinar ugotavlja, da
se delavke ne zavedamo težav (ni
dela, ni materiala . . .). To ni res,
res pa je. da se delavke za to ne
čutimo krive, saj so za to plačani v
vodstvu TOZD in DO. Potem pa
naj se tudi njih manj nagradi, če
svojega dela niso ustrezno opravi-
li, ne pa teh težav valiti na naš hr-
bet.
4) Novinar dalje ugotavlja, da
sedanje razmere v delovni enoti
tekstilne konfekcije »zmanjšujejo
ugled pri poslovnih partnerjih«.
Menimo, da vsak dober podje-
tnik ve, da je delovna sila najpo-
glavitnejši element in da je z njo
pač potrebno delno sodelovati, če
želi dosegati rezultate in ugled.
Menimo, da je več škode naredila
izjava tov. Tomaniča — general-
nega direktorja DO MIP — o ta-
kojšnjem zaprtju obrata kot pa
naše zahteve. Se posebej pa. ko na
zborih delavcev nekontrolirano in
nepremišljeno grozi z odpusti in
disciplinskimi komisijami, name-
sto da bi poskušal razumeti naš
položaj.
5) Novinar ocenjuje, da smo
grozile s štrajkom. Menimo, da
vsak zrel delavski razred ve, da
imamo pravico do stavke in do po-
stavljanja zahtev za ureditev ne-
katerih zadev. Zato štrajk ni grož-
nja, temveč opozorilo.
6) Ob koncu tega članka vaš no-
vinar pravi, da smo zahtevali od-
stop sindikalnega predsednika to-
variša Jeza. Kolikor me vemo. je
predsednik Jeza odstopil, ker se ni
čutil sposoben reševati nastali
konflikt in zastopati naše interese.
Odstopil je po svoji presoji in to ni-
ma nobenih mitinških značilnosti.
7) Posebno poglavje sta druga
dva članka istega novinarja, obja-
vljena 15. junija in 25. maja v
Tedniku.
Najprej nas je zbodlo to, da no-
vinar ni preveril podatkov o naših
OD. Piše, da smo imele v aprilu v
povprečju 2.080.000 din in smo za-
služile med 2,2 in 2,7 milijona din.
To najprej ni logično, ker je pov-
prečje pod razponom, ki ga nava-
ja. Drugič pa mu priporočamo, naj
pogleda plačilne liste ~ lahko pri-
de do nas, da bo videl, kako je v
resnici.
Še lepše bi bilo, če bi doumel,
da zahtevamo ustrezno nagrajeva-
nje za 100-odstotno izpolnjeno
normo, in ne bi gledal povprečja.
temveč skušal ugotoviti, koliko so
na primer šivilje v aprilu in maju
dobile za 100-odstotno normo. \f
aprilu je bilo 1.350.000 in v maju
1.740.000 din osnove. Potem hi
mu morale hiti jasne tudi naše
zahteve in bralcev Tednika ne bi
zavajal z nerealnimi podatki.
Morda bi potem razumel, zakaj
zahtevamo 50-odstotno povišanje
osnove.
8) Zbodlo nas je v člankih 15.
junija tudi to. da je napisal, češ da
smo delavke »želele pritegniti v
stavko tudi druge delavce Zašči-
te«. Naj zapišemo še nekaj dej-
stev:
a) Predstavnice smo izvolili na
javnem sestanku in so potemta-
kem legalne.
b) Plakat, na katerem je bilo po-
vabilo na opozorilno stavko, je vi-
sel le od jutra do malice, ker so ga
predpostavljeni takoj odstranili (8.
junija), generalni direktor pa nas
je poklical »na pogovor«. Novinar
torej spet ne pozna dejstev. Iz na-
pisanega je jasno, da s plakatom,
ki smo ga v našem obratu samo (3
ure) izobesili, ne moremo nikogar
zunaj obrata pritegniti v opozoril-
no stavko, zraven tega nismo ime-
le nobenega pogovora z vodstvom
DO, temveč nas je generalni direk-
tor povabil na zaslišanje.
Veliko bi lahko še napisali, a
upamo, da razumete naše ogorče-
nje nad izkrivljanjem dejstev, ki si
ga je dovolil vaš novinar. Morda
nas res podcenjuje, toda to naj po-
čne zasebno. Upamo, da bo uvidel,
da bi bilo vredno delno obdelati
tudi našo plat zadeve.
STAVKOVNI ODBOR
unial
tovarna glinice in aluminija
Boris Kidrič p. o.
Kidričevo
— Podjetje z ambicioznimi razvojnimi načrti na področju proizvodnje
in predelave aluminija
— Podjetje, ki se zaveda pomena strokovnega znanja za svoj razvoj
— Podjetje, ki želi dvignit^ kvaliteto strokovnega dela na področju in-
formacijskega sistema, procesnega vodenja in konstruiranja
— Podjetje, ki pripravlja sistem osebnega razvoja in napredovanja
kadrov
— Podjetje, ki je strateško pristopilo k posodobitvi informacijskega
sistema
VABI
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del:
1. VODENJE AOP — št. 952 30 01
Pogoji: visoka šola — organizacijska, tehniška ali ekonomska —
smer računalništvo ali informatika
3 leta delovnih izkušenj
znanje angleškega in nemškega jezika
2. ORGANIZIRANJE BAZE PODATKOV — št. 952 30 04
Pogoji: visoka tehniška šola — matematična ali računalniška
usmeritev
3 leta delovnih izkušenj
aktivno znanje angleškega jezika
3. PRIPRAVNIŠKA DELA 7. STOPNJE STROKOVNOSTI NA PO-
DROČJU RAČUNALNIŠTVA — št. 961 41 04
ZA DOLOČEN ČAS — DO KONČANJA PRIPRAVNIŠTVA
Pogoj:  visoka šola tehniške ali naravoslovne smeri
4. ZAHTEVNEJŠE VZDRŽEVANJE PROCESNIH RAČUNALNIKOV II
— št. 561 60 03
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike — elektronik ali avtomatik
3 leta delovnih izkušenj
aktivno znanje tujega jezika
5. ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE PROCESNIH RAČUNALNIKOV II —
št. 561 60 05
Pogoji: ing. elektrotehnike — elektronik, avtomatik ali energetik
3 leta delovnih izkušenj
znanje tujega jezika
6. KONSTRUIRANJE ZAHTEVNIH NAPRAV IN OPREME III — št. 591
05 07
Pogoja: ing. strojništva
2 leti delovnih izkušenj
NUDIMO:
— zanimivo delo
— možnost strokovnega izpopolnjevanja
— soliden OD
— možnost reševanja stanovanjskih problemov
Pripravnikom nudimo možnost stalne zaposlitve po končanem pri-
pravništvu.
Vse nadaljnje informacije lahko dobite v kadrovski službi — telefon
062/796-110, int. 883.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba
podjetja 8 dni po objavi.
Prosilci bodo dobili odgovore v 15 dneh po izvršeni izbiri.
Pričakujemo vaš odziv!
Spoštovane tovarišice iz DE
Tekstilna konfekcija!
Glede na to, da gre za enostransko interpretira-
nje mojega pisanja in za trditve,^ ki ne ustrezajo
resnici, sem se morala oglasiti. Skoda, da ni bil
možen pogovor z vami, ker sicer ne bi bil potreben
pisni odgovor. Vlasta Kranjc je na mojo pobudo,
da bi se srečale, dejala, da mora imeti za to privo-
ljenje drugih!
Najprej moram povedati, da sem slišala tudi va-
šo plat, in to na sestanku, ki je bil 14. junija in na
katerega sem se sama povabila v interesu iskanja
resnice. Z vaše strani ni bilo povabila, četudi ste se
takoj po prvem sestanku povezale z neodvisnimi
sindikati. V nadaljevanju pišete o tem, da je urad-
ni predstavnik sindikata odstopil. To ni res. Tova-
riš Jeza je še vedno predsednik osnovne organiza-
cije. Do razprave o vaših težavah na predsedstvu,
občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj 22.
junija je bil še vedno predsednik. Zakaj je med va-
mi in njim prišlo do težav, veste najbolje sami. Tu-
di na sindikalni konferenci, vaše delovne organi-
zacije — ta je bila 7. julija — je bilo rečeno, da
ima temeljna organizacija Zaščita še vedno sindi-
kalnega predsednika.
Spoštovane tovarišice, ko že pišete o tem, da
sem pisala podcenjujoče o vas, bi morale navesti,
kje in v katerem sestavku je to zapisano. Pišem o
vas kot o dobrih in pridnih delavkah, ki spoštujejo
roke in kakovost! Pa poglejmo vaše trditve:
1) Zelo dobro sem razumela vaše zahteve.
Osebni dohodek je nizek, četudi v primerjavi z
drugimi podobnimi organizacijami boljši, pa še
vedno prenizek, da bi lahko z njim normalno pre-
živele. Iz podatkov, ki sem jih dobila v vaši DO, je
r: -vidno, da vsi zaslužite premalo in da vsi delite
isto usodo. Aprila je bil zaslužek direktorja DO za
182 ur 6.825.802 dinarja, strokovnega delavca —
diplomiranega ekonomista — med 3.700.000 in
4.117.000 dinarjev! Za 182 ur ste delavke v aprilu
prejele 2.008.409 dinarjev. Kakšen je vaš sistem
nagrajevanja — ali je dober ali slab — v to se ne
bom spuščala. Nihče zunaj vas ga ne more spre-
meniti. Lahko pa v okviru formalnih poti predla-
gate spremembe. Pravico do komentarja pa mi bo-
ste le morale pustiti!
2) Nikjer ni nič zapisanega o tem. da so vaše
zahteve rezultat neinformiranosti in nezanimanja.
Da gre za neinformiranost, sem sklepala po vaših
vprašanjih o Zlatem noju, o plačilu za nadomešča-
nje direktorice in podoi^no. Da pa ste v resnici ne-
informirane, so potrdile tudi vaše predstavnice na
pogovoru s člani predsedstva občinskega sindikal-
nega sveta 22. junija. Predvsem so opozorile na
pomanjkljivosti v sindikalnem obveščanju.
3) O tej trditvi v članku, ki je izšel 22. junija, ni
nič zapisanega. Pišem...: Tuji poslovni partner
jim več ne zagotavlja dela sproti. Tako so trenutno
brez materiala za frotirasti program . . .
4) Novinarka ničesar ne ugotavlja . . .; tako je
bilo rečeno in tudi večkrat ponovljeno, celo na seji
predsedstva občinskega sveta ob prisotnosti treh
članic stavkovnega odbora!
Tega, kar je dejal tovariš Tomanič, ne morem
komentirati, ker ga nisem osebno slišala.
5) Povedale ste, da boste, če ne uspete z zahte-
vami, štrajkale. Ne vidim nič spornega v tem.
Štrajk da, vendar takrat, ko gre za upravičene'zah-
teve in po pravilih, ki smo jih v sindikatih sprejeli.
Velja tudi zame. Stavka je sestavni del sindikalne-
ga boja.
6) O odstopu tovariša Jeze sem že zapisala.
7) Plačilne liste sem si pogledala in to večkrat.
Za april sem že zapisala vaš osebni dohodek. Za
maj pa je bil OD za 182 ur v povprečju 2.584.000.
Le dve delavki sta v tem mesecu zaslužili manj kot
dva milijona dinarjev. Po sindikalni listi je bil
aprila najnižji OD 1.100.000 dinarjev, maja naj-
prej 1.669.000 in pozneje 1.750.000 dinarjev. Naj-
nižji osebni dohodek pa sedaj znaša 2.450.000 di-
narjev. Najnižji osebni dohodek vsebuje celotno
izplačilo osebnega dohodka brez posebnih doda-
tkov, to je dodatkov za nočno delo, delo ob nede-
ljah in praznikih ter dodatka za deljen delovni čas.
Najnižji osebni dohodek tudi ne predstavlja, vsaj
za zdaj še ne, enote enostavnega, za kar si prizade-
vajo v sindikatih.
Kot sem že zapisala, rešitev za vaše zahteve so
temeljna oziroma delovna organizacija. Nihče zu-
naj nje vam ne bo pomagal. Družba pa se zaveda,
da je tekstilna industrija v izredno težkem položa-
ju, zato bo zvezna vlada v najkrajšem času razpra-
vljala o teh vprašanjih.
8) Tudi mene je v vašem pisanju marsikaj zbod-
lo.
a) Stavko organizira in vodi stavkovni odbor na
zahtevo delavcev ali na predlog organa sindikata,
je zapisano v 6. členu stavkovnih pravil. Stavko ste
načrtovale, torej ste morale odbor ustanoviti.
b) Kdo je odstranil plakat, ne ve nihče, vsaj po
izjavah vaših predstavnic na seji predsedstva ob-
činskega sveta 22. junija. Ve trdite nasprotno. Ko-
likor je meni znano, ste same zahtevale pogovor z
vodstvom delovne organizacije.
Koga ste želele pritegniti v stavko, veste same in
o tem ne želim pisati. Na sindikalni konferenci va-
še DO je bilo o tem veliko povedanega. Sicer pa
so na vašem sestanku 14. junija sodelovale tudi
delavke iz Kidričevega.
Spoštovane tovarišice, poudarjam, da nisem o
vas pisala podcenjujoče in ne tistega, česar nisem
videla ali slišala. Tudi na sejo predsedstva občin-
skega sveta, na kateri so sodelovale tri vaše pred-
stavnice, sem prišla samoiniciativno, zato ker sem
želela slišati, kaj bodo oziroma boste povedale.
Zelo bi bila tudi vesela, če bi zapisale, v pogovo-
ru s kom ste ugotovile, da sem o vaših zahtevah
poročala enostransko. Gre to za ugotovitve v for-
malni ali neformalni skupini ali nekoga, ki se zu-
naj enote bori za vaše zahteve?
V bodoče na vaše pisanje ne želim odgovarjati
iz enostavnega razloga, ker če nekdo nekaj opore-
ka, mora imeti za to argumente.
S spoštovanjem! Maida Goznik
DOPOLNITEV K ČlANKU
liiMliiiiiHtiii^^ >
V Ptuju srečanje prekomorcev
Novinar IVI. Ozmec je v zgoš-
čenem besedilu poročal o sreča-
nju, ki je bilo v počastitev dneva
borcev in povezano z odkritjem
spominske plošče padlim bor-
cem V. prekomorske brigade iz
ptvjske občine; teh je bilo 29.
Poročevalcu pa se je zgodilo to,
kar se pogosto dogaja v naši
družbi, ko odpiramo in odkriva-
mo nove objekte, pozabljamo pa
na njihovo vzdrževanje.
Ploščo je na slovesnosti spreje-
la v varstvo KS Borisa Ziherla,
skrb za vzdrževanje pa stanoval-
ci ulice v. prekomorske brigade.
To je ob odkritju tudi povedal
Mihael Gobec, predsednik sveta
KS.
Naj še dodamo, da je plošča
na pročelju stanovanjske hiše Uj-
v. prekomorske brigade 2. Pr'"
imek nekdanjega komisarja te
brigade pa je pravilno Hrovat in
ne Horvat, kot je verjetno pona-
gajal tiskarski škrat.        Bralec
f EDNIK - 20- i""J »989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
TUDI TA TEDEN
Haloze in voda
Pomoč za prizadete v Halozah
prihaja iz vseh koncev Slovenije.
Trenutno je največ potreb po ži-
vinski krmi, gradbenem materia-
lu, gradbenih ekipah in denarju.
Spisek poškodovanih objektov
_ stanovanjskih hiš in gospo-
darskih poslopij — je iz dneva v
dan daljši. Trenutno jih je na se-
znamu že dvesto. V kriznem šta-
bu prosijo občane in delovne or-
ganizacije, da bi čimbolj poma-
gali. Zagotavljajo, da bodo ves
zbrani denar dobili tisti, ki po-
moč najbolj potrebujejo. Zato
naj ne bi pomoči delili brez Rde-
čega križa oziroma odgovornih v
krajevnih skupnostih, saj se lah-
ko zgodi, da bodo nekateri dobi-
li preveč, drugi premalo, četudi
je o tem zelo nehvaležno govori-
ti. Pomoč potrebujejo vsi.
Izvršni svet občine F*tuj je 12.
julija sprejel poročilo o potreb-
nih agromelioracijah in drugih
kmetijskih delih, ki bodo potreb-
na za usposobitev prizadetih
kmetijskih površin. V njem so tu-
di podatki o potrebnih količinah
gnojil in semen. Omenjeno poro-
čilo so poslali republiškemu ko-
miteju za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano, da bi lahko poma-
gal. Naravna ujma naj bi v ptuj-
ski občini povzročila za 469 mili-
jard dinarjev škode; ocena pa še
ni dokončna.
Prav tako so v občinskem iz-
vršnem svetu sprejeli kriterije za
delitev republiških blagovnih re-
zerv. Pri tem bosta sodelovala
občinski komite za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje ter
komite za kmetijstvo. Izvršni svet
je tudi pozval delovne organiza-
cije, naj bi v avgustu prispevale
enodnevni zaslužek, od organi-
zacij združenega dela v republiki
in tudi občinskih pa pričakuje
pomoč v gradbenem materialu in
storitvah. Med prvimi so svojo
solidarnostno »dolžnost« opra-
vili delavci Tovarne volnenih iz-
delkov Majšperk, ki so delali v
soboto, 15. julija.
Glede na to, da je pri oskrbi z
vodo zelo kritično, je izvršni svet
sklenil, da komunala, gasilska
društva in krajani nemudoma pri-
čnejo čistiti in klorirati individu-
alne vodnjake na celem območju
občine. Center za socialno delo,
Zdravstveni center in Obdravski
zavod za veterinarstvo in živino-
rejo pa morajo nadaljevati pre-
ventivno delo, da se epidemiolo-
ško stanje v prizadetih krajevnih
skupnostih ne bi poslabšalo. Ob-
činski izvršni svet je poleg tega
še predlagal nekaj drugih ukre-
pov za sanacijo razmer v priza-
detih krajevnih skupnostih. V
okviru republiške bilance sred-
stev za družbene dejavnosti naj
bi povečali delež solidarnostnih
sredstev, in to v socialnem skrb-
stvu, otroškem in zdravstvenem
varstvu. Predlaga tudi, da bi pri-
zadetim pomagali s sredstvi za
manj razvite. Stanovanjska skup-
nost občine naj bi glede na mož-
nost omogočila dodatne kredite
tistim občanom, ki so se že izseli-
li oziroma bodo morali hiše pod-
preti.
Občinski štab za civilno zašči-
to je na seji 13. julija osrednjo po-
zornost namenil vprašanju oskrbe
z vodo in pripravam na preskrbo s
to izredno pomembno življenjsko
tekočino, če bi prišlo do oporečno-
sti vode v črpališču v Skorbi. Za
preskrbo z vodo je odgovorna te-
meljna organizacija Vodovod in
V ponedeljek popoldan je
ptujsko občino obiskal tudi
predsednik predsedstva SRS
Janez Stanovnik. Po krajšem
pogovoru na ptujskem izvrš-
nem svetu si je ogledal priza-
deta območja v Halozah in
poudaril, da so tako občinski
štab za civilno zaščito, gasilci
in predvsem sami krajani
ogromno naredili, da bi omilili
posledice naravne nesreče . . .
kanalizacije. Štab je predlagal
občinskemu izvršnemu svetu, da
v razreševanje vprašanja oskrbe s
pitno vodo vključi strokovne in-
stitucije, ki morajo ugotoviti,
kdo so onesnaževalci zajetij pit-
ne vode. Šele ko bodo ugotovlje-
ni krivci, bo možna sanacija.
Tudi v soboto in nedeljo so na
prizadetem območju vneto od-
stranjevali posledice nedavnega
neurja. V Majšperku, Žetalah,
Leskovcu in v Doleni je 145 vo-
jakov čistilo objekte in vodnjake,
v Planjskem so delali mladi iz
Sestrž. Sicer pa so se trudili še
člani splošnih enot civilne zašči-
te in gasilci, ki so skrbeli za oskr-
bo z vodo.
Po najnovejših podatkih je vo-
da v Kidričevem in drugih nase-
ljih še vedno oporečna. V pone-
deljek so se o tem vprašanju po-
govarjali v Mariboru predstavni-
ki izvršnih svetov Ptuja, Sloven-
ske Bistrice in Maribora. Rešitev
omenjenega vprašanja vidijo v
povezavi vodovodov. Danes bo
vprašanje oskrbe z vodo tudi na
dnevnem redu skupne seje pred-
stavnikov izvršnih svetov občin
Podravja in komunalnih organi-
zacij, v ponedeljek pa se je v
Slovenski Bistrici o teh vpraša-
njih pogovarjal republiški komi-
te za varstvo okolja.
MG
NOVICE IZ OBČINE ORMOŽ
• DRLGI PORACUN ZA
GROZDJE LANSKEGA
LETNIKA
v ponedeljek so kmetje koope-
ranti — vinogradniki, ki so lan-
sko jesen predali grozdje Slovi-
novi Temeljni organizaciji Ko-
operacija Ormož, prejeli še sto-
odstotno doplačilo. To je že dru-
gi začasni obračun za lansko
grozdje v letošnjem letu. Prvi je
bil februarja, ko so kooperanti
za lansko grozdje prejeli 35 od-
stotkov poračuna na prvotno ce-
no, prejeto ob odkupu grozdja.
Direktor Slovinove Temeljne
organizacije Kooperacija iz Or-
moža diplomirani ing. agronomi-
je Stanko Zadravec je povedal,
daje večji del vina, narejenega iz
tega grozdja, že prodan.
• PRIPRAVE NA 13. KRA-
JEVNI PRAZNIK IN OT-
VORITEV NOVE ŠOLE V
ORMOŽU
Do praznovanja 13. praznika
krajevne skupnosti Ormož in do
otvoritve nove šole na Hardeku,
to bodo v Ormožu proslavili še
posebej slovesno, sta sicer še
(slaba) dva meseca, vendar se je
aktiv kmečkih žensk v KS Ormož
že dogovoril, kako bodo pogosti-
li številne goste in obiskovalce
ter seveda tudi krajane, ki bodo
prišli na otvoritev nove šole. Kaj
vse bodo pripravile, vedo ženske
najbolje. Vse bo domače, pristno
— od domačega kruha do peci-
va, ki ga bo deležen vsak obisko-
valec.
Pred samo otvoritvijo bodo v
krajevni skupnsoti Ormož izdali
svoje krajevno glasilo GLAS-
NIK, ki bo tokrat vsebovalo veli-
ko podatkov iz starih šolskih
kronik. Govor pa bo tudi o ures-
ničevanju sedanjega referendum-
skega programa, ki se izteka v le-
tošnjem letu, in o načrtih za bo-
dočega.
• KRVODAJALSKA AKCI-
JA V ORMOŽU
v torek, sredo in danes poteka
v Ormožu letošnja krvodajalska
akcija. Odvzem krvi opravlja Za-
vod za transfuzijo iz Ljubljane v
organizaciji občinskega odbora
Rdečega križa Ormož v prostorih
osnovne šole Stanka Vraza. Na
odvzem krvi je prihajalo dnevno
več kot 200 krvodajalcev. Kraja-
ne iz oddaljenih krajevnih skup-
nosti vozi na odvzem krvi v Or-
mož poseben avtobus. Delavci iz
ormoškega združenega dela do-
bijo ob odvzemu krvi dan ali dva
prosta.
• TURISTIČNI VODNIK
OBČINE ORMOŽ
S propagandnim materialom
je ormoški turizem kljub napo-
rom obeh turističnih društev —
podgorskega in ormoškega — ter
Slovinove TOZD Gostinstvo bolj
na tesnem. V kratkem bodo pri-
šle iz tiska nove razglednice,
imajo tudi turistični plakat, zlo-
ženko, ki jo ponujajo v hotelu
Ormož, na voljo je sicer manjša
količina turistične karte občine
Ormož in to je že skoraj vse.
Pri Turističnem društvu Or-
mož so se že dalj časa trudili, da
bi končno izdali vsaj nekaj male-
ga, kar bi koristilo vsem, ki pri-
dejo v občino Ormož, vendar se
je iz leta v leto zatikalo pri de-
narju.
Dela so se lotili pri občinski
kulturni skupnosti Ormož. Po-
drobneje bomo poročali kdaj
prihodnjič, sedaj samo nekaj be-
sed o vsebini. Najprej bo krajši
zgodovinski oris občine Ormož,
geografski oris, opisani bodo po-
samezni kraji občine, govor bo o
vinogradništvu, turizmu ter turi-
stični ponudbi in še o čem. Dolo-
čeni so že tudi avtorji za posame-
zna področja, fotografije pa bo
prispeval mojster Stojan Kerbler.
Vida Topolovec
Vlaga ovira
žetev
Kmetijski zadrugi Ptuj in Lovrenc
sta pričeli 17. julija odkupovati pšeni-
co, vendar je bil odkup v prvih dneh
pičel. Pšenica je bila namreč zaradi
mokrega vremena preveč vlažna in so
strokovnjaki žetev odsvetovali.
Jože Predikaka iz KZ Lovrenc je
ob koncu redakcije, 18. julija, pripo-
ročil: »Šele po treh dneh brez vsakih
padavin bi bilo dobro začeti žeti.«
Kombajne so v začektu tega tedna
ustavili tudi v Kmetijskem kombina-
tu.
Pšenica lahko vsebuje do 13 odsto-
tkov vlage, do 2 odstotka primesi in
mora imeti hektolitrsko težo 76. Za
takšno (drugi razred) je odkupna ce-
na 4000 dinarjev in premija 180 di-
narjev za kilogram. Za slabšo bodo
pridelovalce prizadeli odtegljaji in
stroški sušenja. Za pšenico prvega ra-
zreda pa je odkupna cena 4200 dina-
jev in premija.
McZ
Govori se...
. . . da nekateri v Ptuju že kar
pogrešajo neljubega gosta iz Ma-
ribora — avtomobilskega pajka.
Drugi pa zatrjujejo, da iz Maribo-
ra ni še nikoli prišlo nič pametne-
ga .. .
. . . da je vrag, če se dva skrega-
ta in morata živeti pod isto streho.
Nekaj podobnega se je zgodilo tu-
rističnima agencijama — Certuso-
vi in Komunalini. V isti pisarni ti-
čita, pa sta ločeni in delata vsaka
zase. Obe v dobro turistov, ki so
navdušeni, ker lahko pod eno stre-
ho uredijo toliko stvari. In zagota-
vljajo, da bodo v Ptuj še prišli —
ampak ne v pisarno z agencijama
v ločitvenem postopku.
. . . da bi bilo dobro na vseh
vpadnicah v mesto montirati ce-
stna ogledala, da se človek ogle-
da, preden vstopi v velemsto Ptuj.
Za šoferje bodo ogledala tako ali
tako vedno manj pomembna, ker
si vožnje pač ne bodo mogli privo-
ščiti.
. . . da se čelade pri nas še zme-
raj niso udomačile. Pomislite, vi-
deli smo celo nekoga z občine, ki
je na čebelici divjal brez zaščite za
glavo. Ali pa čelada ni potrebna,
če je glava dovolj trda?
Kje bomo I
podpisovali!
listino? i
Temeljno listino so na zad-i
nji seji sprejeli tudi člani ptuj-:
skega predsedstva Socialisti-i
čne zveze. O tem in podpisova-^
nju nam je sekretar Franci^
Golob povedal: j,
»Naše predsedstvo je te-
meljno listino v celoti podprlo,:
v zvezi s tem pa smo sklenili,^
da je potrebno sklicati posvet;
predsednikov in sekretarjev.^
Ta je minulo sredo tudi bil, na\
njem pa smo pojasnili način ini
pomen podpisovanja. K podpi-j
sovanju smo v občini Ptuj žei
pristopili. ^
V združenem delu ga vodii
sindikat, v krajevnih skupno-
stih pa krajevne konference;
Socialistične zveze.
V krajevnih skupnostih jei
organizirano podpisovanje na^
matičnih uradih in na sedežihi
krajevnih skupnosti, ob delav-j
nikih od 7. do 15. in od 17. do^
19. ure ter tudi ob sobotah odi
7, do 13. ure.
Akcijo bomo v Socialistični!
zvezi vodili vse poletje.«
Republiška konferenca SZDL Slovenije je na 5. seji, 27. junija 1989
obravnavala in sprejela naslednje besedilo:
TEMELJNA LISTINA
SLOVENIJE 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične repu-
blike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda
in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in
državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela,
prava in samostojnost civilne družbe; svobodno združevanje in poli-
tični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin;
svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospo-
darskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom.
2. Živeh bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suvere-
nost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, ena-
kopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala
razhčnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve
urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem soci-
alizmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spošto-
vanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic,
kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi,
gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam politič-
nega, gospodarskega in kulturnega življenja.
5 svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezu-
jemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Soci-
alistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri
ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in
v SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
Ljubljana, 27. junij 1989
SZDL Slovenije
TEMEUNA ORGANIZACIJA SLOVENSKE GORICE - HALOZE
Ujma prizadela šestdeset
hektarjev vinogradov
v prejšnjem tednu so v delo-
vni enoti Podlehnik pričeli pri-
pravljalna dela za sanacijo priza-
detih vinogradov. Po besedah
upravnika DE Janeza Gornika je
od 216 hektarov vinogradov te
enote prizadetih 60. Ujma je po-
polnoma uničila 25 tisoč trsov ali
20.200 metrov teras. Drugače po-
vedano — popolnoma je uniče-
nih 12 hektarov vinogradov.
V temeljni organizaciji Sloven-
ske gorice-Haloze so ocenili, da
znaša njihova škoda 1100 (sta-
rih) milijard. V to je všteta tudi
škoda na poljščinah, v sadovnja-
kih (nasad visenj v Doleni) in
most na Rogatnici; osemdeset
odstotkov vse škode pa je v vino-
gradih. Najbolj so prizadeti na-
sadi v Rodnem Vrhu, na Gorci,
Majskem Vrhu in v Gruškovju,
na Dravinjskem Vrhu pa nekoli-
ko manj.
V pripravljalna dela za sanaci-
jo je vključenih okrog trideset
delavcev. Delajo ročno. Tudi gle-
de sanacije si niso čisto na jas-
nem. S takšno nesrečo se še niso
srečali m bodo nujno potrebova-
li pomoč nekaterih strokovnja-
kov.
Zavedajo pa se, da bo potreb-
no na terasah narediti v začetni
fazi vsaj toliko, da bodo lahko
škropili proti peronospori in dru-
gim boleznim, da škoda ne bi bi-
la še večja.
Ne glede na vse bodo posledi-
ce julijske ujme še dolgo prisot-
ne. Preteči bodo morala leta, po-
nekod pa škode ne bo moč sani-
rati.
MG
'^ogled na uničene terase: ujma je prizadela stare in nove
(Foto: jš.)
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
20. julij 1989 - TEDNIK
Opustošena
Peklačka graba
v soboto sem se že drugič v tednu odpravil v Haloze. Opustošenje,
ki ga je napravila podivjana narava, je treba videti s svojimi očmi, stisko
ljudi slišati neposredno, šele tedaj si lahko človek ustvari vsaj približno
sliko o naravni nesreči, ki je zadela velik del Haloz.
»Tovariš Franček, greste z na-
mi v Peklačo?« meje po prihodu
v Žetale povabil Branko Horvat,
član krajevnega štaba in delegat
zbora krajevnih skupnosti SO
Ptuj. Med vožnjo do Nadol mi je
kratko in jedrnato našteval, kaj
vse so v krajevni skupnosti že na-
pravili in kaj bo še potrebno, da
bodo mobilizirali širško skup-
nost. Spotoma smo srečali dve
terenski vozili občinskega štaba
Ptuj, že prej v Žetalah pa vodilne
predstavnike Cestnega podjetja
in občinske Skupnosti za ceste
Ptuj. Nihče nima proste sobote.
V Marinji vasi smo prečkali
potok Jesenico, ki spet pohlevno
teče pod mostičkom, in zavili po
cesti v hrib, ki je vodila skozi
Kočice, po dolini potočka Rekla-
ča do Dolene. Že pri vzpenjanju
v hrib je levo in desno bilo videti
precej sledov zemeljskih plazov,
pa tudi cesta je bila na nekaj me-
stih z buldožerjem očiščena, da
je bila vsaj za silo prevozna.
Pravo razdejanje se je začelo
na meji s katastrsko občino Ko-
čice, ko se je cesta začela spušča-
ti proti Pšetni grabi, kjer izvira
Peklača. Ta potoček, ki je v pole-
tnih mesecih imel komaj kak li-
ter pretoka v sekundi, je tisto
strašno noč s 3. na 4. julij postal
divji hodournik valeče se rume-
ne gmote, ki je nosila s sabo sad-
no in gozdno drevje, plotove,
ostrešja, vozove in drugo kmeč-
ko orodje. Vse to so v naročje
hudournika prinesli nešteti pla-
zovi, delno z desne, kjer so bre-
govi porasli predvsem z gozdovi,
večina plazov pa je prišla z leve
— sončne strani. Ti strmi bregovi
so bili skrbno obdelani, vmes so
se belili večinoma obnovljeni do-
movi ljudi, ki so svojo usodo že-
leli še naprej deliti s to skopo ha-
loško zemljo. Bregove in vrhove
so povezovali s cestami, saj je so-
dobna mehanizacija omogočala
strme klance spremeniti v dovo-
zne poti, po katerih je bilo moč
ob suhem vremenu priti tudi z
avtomobilom. Toda sedaj vsega
tega ni več. Pokrajina je videti,
kot da bi kdo lepo barvno sliko
polil z umazano rjavo-rumeno
barvo.
Od Pšetne grabe naprej je del
ceste že prevozen, očiščen z bul-
dožerjem. Pri odcepu proti Pot-
nemu Vrhu pa je ceste konec.
Potni Vrh je baje od vseh strani
odrezan. Izstopili smo iz avto-
mobila in nadaljevali peš čez vo-
do, blato, loveč razvnotežje po
deblih, ki so molelal iz blata.
Tam je stal tudi kombi gasilske-
ga društva iz Dvorjan, ljudje pa
so odšli v hribe, najbrž pomagat
kakim sorodnikom ali znancem.
Spotoma smo videli več delav-
cev, ki so z ročnimi motornimi
žagami odstranjevali podrto dre-
vje in grmovje.
PRI KRUŠIČEVIH
V zaselku Peklača smo najprej
prišli do domačije Antona Kruši-
ča. Še razmeroma nova hiša in
prostorno gospodarsko poslopje.
S tem Krušičem sva pred več kot
petdesetimi leti v Žetalah nehala
trgati osnovnošolske klopi.
»Veš, da smo prej imeli doma-
čijo tam gori na hribu. Toda leta
1972 se je v mojem hlevu pojavil
vranični prisad. Cel cirkus je na-
stal iz tega. Vse je bilo treba se-
žgati. Dobil sem pomoč in tu
spodaj smo si zgradili vse na no-
vo. Pet inšpektorjev je odločalo
o lokaciji (gradbeni, sanitarni,
kmetijski), sedaj pa mi je vse
skupaj skoraj zasulo in podrlo.
Nihče ne pomni, da bi se bil s te-
ga brega kdaj utrgal kak plaz, se-
daj pa v eni sami noči kar pet.«
Tako mi je Tone začel pripo-
vedovati in bil je vidno užaljen,
ker mu je baje nekdo očital, da si
pred 17 leti ni izbral prave loka-
cije za novi dom. Potem je pripo-
vedoval, kako je začelo v pone-
deljek zvečer v zemlji bobneti in
drhteti. Plaz levo, plaz desno, ce-
sto je že zalila blatna voda.Po-
grabili so najnujnejše, odnesli
nekoliko vstran k sosedu na
vzpetino in začeli reševati živino
— 6 glav imajo — svinje in dru-
ge pritikline. Delo so nadaljevali
še naslednji dan, saj je ponovno
deževje z brega nanašalo nove
količine tekočega blata.
Razkazal mi je okolje. Vrt
pred hišo — na njem je več kot
za meter zemlje in blata, beton-
ske sobe polomljene in preplav-
ljene. Okrog stanovanjske hiše
polno zemlje, delno so jo že od-
metali, da ne moči zidu. Vidi se,
da je blato segalo čez polovico
stranskih oken, rolete so sicer
upognjene, vendar je okno vzdr-
žalo, da ni blato vdrlo v sobo. Za
hlevom polno zemlje, zid po-
čen . . .
»Čimprej ga je treba stroko-
vno podpreti, sicer se bo beton-
ski strop zrušil,« mu je svetoval
gradbenik.
Velika kolarnica — severno
steno je porušilo in plaz z veli-
kim češnjevim drevesom s kore-
ninami naprej je pristal sredi ko-
larnice. Sohe so napol spodmak-
njene , betonski zid pod hrastovi-
mi tramovi okrušen ... »Z de-
lovno brigado naj obvezno pride
tudi »cimerman« (tesar), da bo-
mo strokovno praviln podprli
tramove, sicer se bo ostrešje zru-
šilo,« je članu občinskega štaba
naročal Tone.
V razgovor se je vključila tudi
Tonetova hčerka in povedala, da
je prej delala v Savinjskem tozdu
Žaga v Rogoznici: »Sami veste,
kaj se je s tem kolektivom zgodi-
lo. Tedaj sem se odločila, da
bom delala doma na kmetiji.
Enako je mislil tudi mož, ki je bil
pred kratkim operiran na trebu-
šni slinavki in nekaj mesecev za
težja dela sploh ne bo sposoben.
Kako naj si pomagamo, očetu je
64 let. ..« je poskušala v nekaj
stavkih povedati kar največ.
Izza hriba je pribrnel helikop-
ter. »Celih pet dni so potrebova-
li, preden so nas našli,« se je
oglasil eden od navzočih. »Pa
vseeno je dobro, da so vsaj sedaj
prišli, saj imajo še kaj videti,« je
dejala Krušičeva in pomahala
ljudem v helikopterju, ki je nizko
preletel okolico. Eden od potni-
kov v helikopterju je prijazno
odzdravil z mahanjem roke.
Kljub temu v družini Toneta
Krušiča v Peklači niso izgubili
poguma. S smeri Dolene so do
blizu njihovega doma že prebili
cesto. Prostovoljno delovno silo
bodo potrebovali samo, da zava-
rujejo gospodarsko poslopje in
hišo. Potem pa nujno potrebuje-
jo goseničarja, da bo odstranil
na stotine kubikov zemlje in bla-
ta. Kam? Vrt in zemljišče ob ce-
sti bo treba v bodoče obdelovati
za dober meter na višji ravni, z
leti bo nasuta zemlja že postala
plodna. Večji problem je, kaj s
ponekod od lapornih pečih ogo-
Ijenimi bregovi.
»Tu potrebujemo pomoč na
daljši rok — od strokovnjakov.
Ali naj te bregove pogozdimo,
zasadimo kakšne druge kultu-
Posnetek: M. Ozmec
re? ...« se je spraševal Tone, ko
se je dogovarjal za delovno akci-
jo, ki bo naslednji dan, organizi-
ral pa jo bo krajevni štab v Žeta-
lah.
»Ste kaj žejni, bi morda koza-
rec vina ali brizganec?« kljub ne-
sreči niso pozabili na gostoljub-
nost, ki je doma v teh hribih.
Užalili bi jih, če bi odklonili.
Vsedli smo se za eno samo minu-
to, kajti za vse je bil čas izjemno
dragocen.
KAJ STORITI?
O tem sva ob vrnitvi razmišlja-
la z Brankom Horvatom. Poroči-
lo o tej elementarni katastrofi
prav gotovo mora biti uvrščeno
na seje zborov občinske skupšči-
ne, ki bodo 25. julija. Pobude naj
dajo tudi prizadete krajevne
skupnosti. Gre za to, da prite-
gnemo vso slovensko javnost za
solidarnostno pomoč. Ta mora
iti v dveh smereh: takojšnja po-
moč, da bodo ljudje preživeli do
prihodnjega leta, in dolgoročna
pomoč, da bodo ljudje lahko še
naprej živeli v teh lepih, a krutih
hribih vinorodnih in gozdnatih
Haloz.
Tako kot opisana Peklačka
graba je videti te dni veliko grab
in ozkih dolinic v Halozah.
Franc Fideršek
Vabilo umetnikom
v času od letošnjega septembra do
septembra 1992 bosta slovenska kul-
turna javnost in Cerkev z več priredit-
vami počastili spomin na mariborsko
delovanje škofa Antona Martina
Slomška, velikega narodnega prosve-
titelja, pesnika in pisatelja.
Letošnjega septembra bo namreč
minilo 130 let, kar je prenesel sedež
lavantinske škofije iz St. Andraža na
Koroškem v Maribor, zakoličil s tem
našo severnovzhodno mejo in nas na-
rodnostno povezal.
130. obletnica prenosa škofijskega
sedeža pa hkrati pomeni tudi 130-le-
tnico mariborskega visokega šolstva.
Že mesec dni po prihodu v Maribor
je Slomšek ustanovil semenišče, ki je
nato delovalo vseskozi do danes.
Počastitve bomo sklenili septembra
1992, na dan 130. obletnice Slomško-
ve smrti.
Ena od počastitev, pomembnejša,
ker gre za poravnavo starega dolga, je
postavitev Slomškovega spomenika v
Mariboru jeseni leta 1990, ki jo načr-
tujeta skupaj Kulturna skupnost za
območje mesta Maribora in maribor-
ski Škofijski ordinariat.
Zaradi vsenarodnega pomena, ki
ga ima Slomšek v naši zgodovini, va-
bimo slovenske umetnike doma in na
tujem, da se udeležijo natečaja za
Slomškov spomenik.
RAZPISNI POGOJI:
1. Spomenik bo stal na Slomškovem
trgu.
2. Velikost spomenika naj bo prilago-
jena okolju.
3. Upodobljenec naj bo prepoznaven
po svojem človeškem liku in zgo-
dovinskem pomenu.
4. Gradivo za izvedbo spomenika naj
izbere umetnik sam.
5. Osnutek naj bo izdelan v merilu
1:5.
6. Osnutek mora biti predan pod ši-
fro do 30/11-1989.
Kandidati lahko praviloma konku-
rirajo z enim osnutkom. Ustrezne
podloge bodo na voljo na Kulturni
skupnosti za območje mesta Maribo-
ra, Ulica heroja Staneta 1, 14 dni po
objavi razpisa. Dodatna dokumenta-
cija pa bo na razpolago v Škofijskem
ordinariatu, kjer je Anton Martin
Slomšek deloval.
Žirija bo podelila tri nagrade:
1. 50.000.000.    din
2. 30.000.000.    din
3. 20.000.000.-- din
Prvonagrajeni osnutek ima pravico
do izvedbe.
Vsi natečajniki, ki izpolnjujejo po-
goje razpisa, bodo dobili odškodnino.
Osnutek bo ocenila strokovna žirija
v sestavi:
1. dr. Sergej Vrišer
2. dr. Nace Šumi
3. Zdenko Kalin
4. ing. Branko Kocmut
5. dr. Emilijan Cevc
6. dr. Vladimir Bračič
7. Viljem PangerI
8. Slavko Tihec.
ŠKOFIJSKI ORDINARIAT
MARIBOR
KULTURNA SKUPNOST ZA
OBMOČJE
MESTA MARIBORA
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ
IoIeT^PReI^ DNI)
v DRUŽBI UGLEDNIH TEČAJNIKOV
Drugi dan je bila naša soba s tečajniki polna. Prišel je še Vinko Kelc
iz Ptuja, iz cone B STO (samostojno tržaško ozemlje) pa je bil dragi gost
Karmilo. Po sedanjih merilih bi mu rekli, da je bil zamejski Slovenec. Bi-
le so štiri napolnjene sohe tečajnikov, skupaj čez šestdeset, iz vseh okra-
jev v Sloveniji.
Po predavanjih smo se zvečer tudi prvič sestali in izvolili sekretarja
celice, kije bil tudi sobni starešina. Njegova naloga je bila. da je sprem-
ljal prizadevnost in obnašanje vsakega tečajnika, organiziral študijske
krožke, spodbujal individualni študij in prenašal razna navodila od vod-
stva na tečajnike.
Za sekretarja smo izvolili Toneta Turka, tajnika OZKZ iz Celja, ki
je z vsem svojim obnašanjem dal vedeti, da je že prerasel nivo okrajnega
funkcionarja. Na osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline je že je-
seni 1944 vodil tečaj za partizanske dopisnike. Predviden je bil za enega
od šefov na RZKZ. Kot sekretar in sobni starešina je vidno kazal spo-
sobnosti za lak položaj.
Brane, predsednik OZKZ Kranj, je bil izvoljen za namestnika se-
kretarja. Tudi zanj so govorili, da ga čaka mesto na RZKZ. Bil je stari
partizan, dve leti komandir postaje UDV (vojske državne varnosti), po-
tem je delal pri Ozni in je bil demobiliziran kot kapelan. Bil je zelo resen,
lovariški. bolj vase zaprt, morda celo zagrenjen.
Zame posebno zanimiv je bil Gregor, predsednik OZKZ Jesenice,
doma iz Rateč in je predsedoval tudi odboru za obnovo Planice. Rad je
pripovedoval o Janezu Poldi. ki je bil njegov nameščenec, vodja gozdar-
skega odseka na OZKZ. Od jeseni do pomladi je bil malo na delovnem
mestu, treniral je in hodil na tekmovanja. Toda kot smuški skakalec ni
bil zavarovan, zalo je pač moral hiti formalno nekje v službi. Polda je bil
sposoben poleteti še dalje, vendar je bilo to tvegano, saj proti nezgodi ta-
krat še ni bilo zavarovanja.
Z zanimanjem sem prisluhnil tudi njegovemu pripovedovanju, kako
se je znašel med njegovimi vojnimi ujetniki gebirgsjegri (planinski lov-
ci) tudi Sepp Bradi, znameniti Avstrijec, kije leta 1936 v Planici, kol prvi
človek na svetu, preskočil mejo 100 metrov. Zaradi tega je kot vojni uje-
tnik imel tudi razne ugodnosti, kar pa je zlorabil in jo kar na lepem po-
brisal čez mejo na Koroško, kije bila v angleški okupacijski coni. Bil pa
je tudi predrzen, saj je na meji baje pustil list z napisom: »Na svidenje v
Planici!«
»Le čaka. kurba. dokler bom jaz imel kaj besede, ne boš dobil dovo-
ljenja za Planico.« je bojda takrat robantil Grega, užaljen zaradi zlorabe
zaupanja in jezen, ker je zaradi tega imel težave še na vojaški komandi.
Tak je pač bil jeseniški zadružni funkcionar, ki je mnogo raje govoril o
dogodivščinah na snežnih poljanah kot o socializaciji vasi.
Iz ljutomerskega okraja, ki je nosil prehodno zastavico pri ustana-
vljanju kmečkih obdelovalnih zadrug višjega tipa. sta bila v tečaju pred-
sednik Ivanjšič in tajnik Romih. Oba resna, bolj vase zaprta, prav nič ni-
sta kazala veselega značaja, kije tako značilen za ljudi s tega območja.
Ivanjšič je bil borec od leta 1941. bil je v legendarnem pohorskem bata-
ljonu, odšel na teren, veliko doživel, prizadela so ga mnoga razočaranja
in sumničenja. Zato je bil redkobeseden in zadržan; kar je povedal, je
imelo svojo težo.
Pravo nasprotje je bil Zdolšek. predsednik OZKZ Celje. Kot mlad
kmet je odšel v partizane, bil komandir čete v kozjanskem odredu, demo-
biliziran kot rezervni kapetan J A. se vrnil domov na kmetijo, od tam pa
so ga spet dvignili na okraj. Do vseh dogajanj je imel zdrav, kritičen od-
nos, izhajajoč iz kmečke logike.
Bamhič iz Novega mesta je najraje obujal spomine na težke trenut-
ke v NOB. Bil je borec v Šercerjevi brigadi od začetku, z njo se je udeležil
pohoda 14. divizije na Štajersko, šel skozi ves pekel bojev te divizije. Pre-
hodil je vso Štajersko, tudi visokega snega na Boču oh novem letu 1945
ni imel v lepem spominu. Vojno je končal na Koroškem, odkoder se je
skupaj s sohorci moral umakniti s .solzami v očeh. »Le za kaj smo se bo-
rili'.'« se je že takrat pogosto spraševal. Danes so taka vprašanja med
borci pogostejša.
Branko, inštruktor iz RZKZ. je bil v sobi najmlajši in tudi najživah-
nejši. Bil je na tekočem z vsem. kar se je v Ljubljani dogajalo, govorilo,
kakšne šale so krožile. Imel pa je tudi nalogo snubiti »sposobne mlade
kadre« za RZ KZ.
Kimovca iz Maribora in Šiškarja Sava iz Lendave sem omenil že v
prejšnji zgodbi. V naši sobi sta bila še predsednik in tajnik OZKZ Poljča-
ne — Klokočovnik in Zafošnik — ter Tratnik iz Mozirja. Že omenjeni
Kamilo iz cone B je bil prostovoljni slušatelj. Tam še ni bilo možno usta-
navljati obdelovalnih zadrug višjega tipa. kader poi je za vsak primer bilo
treba usposabljati.
Glede našega Vinka Kelca naj še povem, da je s svojim prleškim na-
rečjem iz okolice Vitomarcev zbujal med tečajniki precej zvedave pozor-
nosti.
»Ali kmetje to njegovo govorico sploh razumejo?« me je vprašal
Branko in dodal, da težko nekoga prepričuješ, če mu tistega ne znaš po-
vedati v razumljivih besedah.
Pritrdil sem mu. da je to zadnje res. Zato imamo v ptujskem okraju
precej težav z raznimi k nam poslanimi aktivisti, ki hodijo na sestanke po
vaseh in tolmačijo vsak v svojem narečju iz raznih koncev nekdanje Voj-
vodine Krajnske. Vinko pa govori v narečju, v kakršnem v našem okraju
govori mnogo kmetov, zato je že doslej kot vaški aktivist imel uspehe.
Branko je bil nekoliko užaljen in mi je vrnil z očitkom, da na ptuj-
skem območju narodnoosvobodilni boj ni bil razvit.zato nimamo dovolj
zgrajenih kadrov. Razvoj zahteva, da na naše območje pošiljajo prekalje-
ne aktiviste, saj je to slovenska žit niča.
Omenil .sem večino tečajnikov, s katerimi sem se znašel skupaj v so-
bi, enak med enakimi, še celo za prosvetno dejavnost so me zadolžili. Ta
je obsegala priporočila, katere napredne filme predvajajo v posameznih
kinematografih, zagotavljanje udeležbe na vseh prireditvah, ki so bile or-
ganizirane v počastitev 100-letnice smrti dr. Franceta Prešerna. Takrat 8.
februar še ni bil uradno slovenski kulturni praznik. Z referenti iz drugih
sob je bilo treba tudi začeti pripravljati kulturni program ob koncu teča-
ja-
V sobi smo imeli tudi radijski sprejemnik. Najbolj poslušan je bil od
28. do 30. januarja 1949. ko je bilo v Beogradu drugo plenarno zaseda-
nje C K KPJ (tudi takrat so zasedanja trajala po tri dni). Zc nas tečajni-
ke je bila najpomembnejša prva točka: Politika KPJ na vasi (ref. E. Kar-
delj). V razpravi o tem vprašanju je sodeloval tudi A. Rankovič in precej
avtoritativno dodal nekatere popravke v Kardeljeva stališča.
»Madona. sedaj bo pa socialistična preobrazba vasi šla pospešeno,
ko je Ozna začela diktirati pot. . ..« je šegavo pripomnil Zdolšek.
»Ti se šališ, ampak je res. To je najpomembnejša naloga Partije, v
Ozni pa so najzavednejši partijci, zato je logično, da bodo tudi v prvih vr-
stah v boju za socializacijo vasi.« ga je popravil Brane. Savo pa se je po-
stavil kot včasih politkomisar med borce na položaju in začel referirati:
»Tovariši! Vedeti morate, da je Kardelj naš glavni ideolog na pod-
ročju kmetijskega zadružništva. Toda on je premehak, propagira postop-
ni razvoj zadružništva, na prepričanju in zavesti kmeta. Tako tezo je za-
govarjal tudi Lenin. Toda tovariš Stalin je nakazal pravo revolucionarno
pot. pot masovnega zadružnega organiziranja, pot širjenja načela kole-
ktivizma med kmeti. . .« Pri tem je mahal s knjigo Vprašanja leninizma,
kije bila temeljna literatura za študij na seminarju. Po obrazih drugih je
videl, da je šel nekoliko predaleč, zato je poskušal popraviti.
». . . No. ja. pri tem je Stalin morda imal preveč trdo roko. Mi pa že-
limo bolj humano pot. ne pogromov proti kulakom. temveč pot prepriče-
vanja. Vendar bo tistega, ki se ne bo dal prepričati z lepo besedo, treba-
prepričati tudi — čez hrbet. To je najbrž imel v mislih tovariš Rankovič.«
»To pomeni — prostovoljno moraš!« ga je patetično dopolnil Zdol-
šek.
Prihodnjič: Da bomo lahko kupili še več pšeničnikov)
f EDNIK -20- julij 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POGOVOR Z MARIJO CAF - PATRONAŽNO SESTRO V KRAJEVNI
SKUPNOSTI IVANJKOVCI
Ob razvitju prapora Rdečega križa v Ivanjkovcih
Zadnjo soboto v mesecu juni-
ju so v Ivanjkovcih končno ures-
^ieili dolgo napovedano razvitje
prapora krajevne organizacije
[Rdečega križa Ivanjkovci. Bilo je
jlovesno, kot se za takšen dogo-
dek spodobi. Na svečanosti je
govorila predsednica občinskega
odbora Rdečega križa Ormož
Gabrijela Kuhar.
Pogovor s članico krajevnega
odbora Rdečega križa, sicer pa-
ironažno sestro Marijo Caf, ki ji
pravijo v Ivanjkovcih tudi gene-
ralna babica zaradi vsega, kar
naredi dobrega za vse tiste, ki so
pomoči potrebni, je bil zelo zani-
miv; marsikaj ve povedati o lju-
deh, ki so sami, ki so potrebni
sosedske pomoči, o materah z
veliko otrok, o starejših ljudeh,
ici živijo povsem sami in iz njiho-
ve hiše gleda beda iz vsakega vo-
gala. Vsem poskuša pomagati na
takšen ali drugačen način.
V krajevni skupnosti Ivanjkov-
ci je 650 članov Rdečega križa, ki
so združeni že od vsega začetka v
eno samo organizacijo.
s kakšnimi nalogami
se prvenstveno ukvarja
krajevna organizacija
RDECEGA križa ivanj-
kovci?
MARIJA CAF: Na prvo me-
sto bi postavili krvodajalsko ak-
cijo. Vanjo je vključenih največ
aktivistov Rdečega križa. Ti zbi-
rajo prijave za krvodajalce. Sam
odbor pa pregleda, kakšno je po
vaseh socialno stanje, predvsem
pri starejših ljudeh, invalidih, ko-
liko je osamelih ljudi. O vsem
tem poročajo patronažni službi.
Potem pa steče pomoč.
JE V VAŠI KRAJEVNI
SKUPNOSTI VELIKO STA-
REJŠIH, OSAMELIH UUDI?
MARIJA CAF: V krajevni
skupnosti Ivanjkovci imamo nad
170 krajanov, ki so starejši od 70
let. Veliko jih živi samih. Otroci
so odšli v mesto ali v kakšen
drug kraj, se tam poročili in na
svoje doma skoraj pozabili. Skrb
zanje organiziramo na več nači-
nov. Veliko se da postoriti s so-
sedsko pomočjo, drugje aktivira-
mo mlajše družine, ki živijo v so-
seščini s starejšimi, da jim prine-
sejo iz trgovine tisto, kar potre-
bujejo. Mnogokrat tudi organizi-
ramo prehrano bodisi iz šole ali
pa iz kombinatove kuhinje, da se
prehranijo.
KAKO JE Z OBLAČILI? JIH
LJUDJE RADI VZAMEJO ALI
PA SE MOGOČE TOVRSTNE
POMOČI SRAMUJEJO?
MARIJA CAF: Zadnje čase
ljudje ponovno precej iščejo
obleko. V krajevni skupnosti sa-i
mi zbiramo oblačila. Pri ambu-
lanti v Ivanjkovcih imamo majh-
no priročno skladišče. Ne samo
da so ljudje oblačil potrebni, po-
trebujemo jih tudi zaradi nesreč
ali pa kakšnih podobnih nezgod,
da potem človeka preoblečemo v
primerno obleko. Zgodilo se je
že, da smo morali katerega od
krajanov peljati v bolnišnico, pa
smo ga prej še uredili. V naši
krajevni skupnosti imamo tudi
družine z več otroki in tudi tem
tuintam priskočimo na pomoč z
oblačili. Veliko je socialnih pod-
pirancev, starejših kmetov z
majhno kmečko pokojnino. Vsi
ti potrebujejo obleko, ker si jo
težko kupijo. Potrebovali bi še
otroška oblačila, posteljnino, tu-
intam tudi spodnje perilo.
KRAJEVNA ORGANIZACI-
JA RDEČEGA KRIŽA JE KON-
ČNO RAZVILA SVOJ PRA-
POR! MOGOČE ŠE KAKŠNO
BESEDO O TEM?
MARIJA CAF: Idejo za naro-
čilo prapora je dala Marica Tr-
stenjak, medicinska sestra v
Ivanjkovcih in tudi članica kra-
jevnega odbora Rdečega križa na
eni izmed sej občinskega odbora
ob razvitju prapora pri Miklav-
žu. Rekli smo si, pa bomo imeli
prapor tudi pri nas, saj je naša
krajevna organizacija Rdečega
križa številna in tudi aktivni smo
dovolj. Začeli smo zbirati sred-
stva. Ob novem letu smo proda-
jali koledarje in pri tem tekmo-
vali, kdo bo več nabral. Dobili
smo 470.000 dinarjev. Nato smo
pričeli zbirati prostovoljne pri-
spevke in nazadnje še za žebljič-
ke. Zbrali smo 111 zlatih in sre-
brnih žebljičkov. Prapor je na-
menjen članom Rdečega križa in
krvodajalcem. Odločili smo se,
da bo na tisti strani, ki je name-
njen krvodajalcem, napis ČLO-
VEK ČLOVEKU MIR!
KOT BABICA IN PATRO-
NAŽNA SESTRA IMATE V TA-
KO VELIKI KRAJEVNI SKUP-
NOSTI BREZ DVOMA VELI-
KO DELA.
MARIJA CAF: To je res, naša
krajevna skupnost je po velikosti
druga v občini Ormož, tako da je
dela resnično dovolj. Ker je veli-
ko socialnih problemov, moram
biti v dobrih odnosih s socialno
službo. Rdečim križem in vsemi
drugimi, ki mi pri mojem delu
lahko največ pomagajo.
Pogovor je tekel tudi o zbira-
nju pomoči za humanitarne na-
mene. Marija pravi, da če znaš
pravilno pristopiti k ljudem in
jim poveš, zakaj bo to, kar daje-
jo, potem brez dvoma dobiš. Lju-
dje so še vedno odprtih rok, ka-
dar je potrebno pomagati sočlo-
veku.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Člani odbora Rdečega križa Ivanjkovci ob svojem novem praporu.
V vrtu
Nega trate in vzdrževanje do-
brih fizikalnih lastnosti tal v ruši
je neprestana skrb vsakega vrti-
čkarja v želji, da bi ustvaril čim
lepšo trato. V času vegetacijske
dobe, ki traja od srede aprila do
srede oktobra, travo kosimo te-
densko ali desetdnevno, vsega
skupaj vsaj dvajsetkrat. Ker kosi-
mo tako pogosto in še to običaj-
no zelo nizko — v višini 3 cm —
s tem venomer krajšamo rastlini
list in so travne rastline prizadete
zaradi zmanjšane asimilacijske
površine. Kot nadomestilo za ta-
ko prizadete nadzemne organe
rastline, da bi rastlina kljub temu
dobro uspevala, moramo pripra-
viti ustrezne rastne razmere kore-
T\\nam. Poljedelskim in vrtnim
kulturam dobro zračnost, oskr-
bljenost z rudninsko hrano in vo-
do zagotavljamo z okopavanjem
in rahljanjem, pri trati okopava-
nje ni mogoče, zato se moramo
posluževati drugih načinov kulti-
viranja, za to pa moramo imeti
na voljo ustrezno orodje.
Tokrat predstavljamo vrtičkar-
jem morda nekoliko manj znane,
toda zelo uporabne NOŽASTE
GRABLJE. Že sam naziv tega
orodja pove, da morajo biti po-
dobne navadnim železnim gra-
bljam, le da so običajne okrogle
ali oglate jeklene zobe zamenjali
ploščati zobje, ki so v smeri ob-
delave oblikovani in naostreni
podobno običajnemu nožu.
Z nožastimi grabljami opra-
vljamo vertikalno obdelavo tra-
vne ruše do 5 cm globine, kar za-
došča za talno zračenje travišča,
vnašanje rudninske hrane in ple-
tev mahov, polsti in širokolistnih
plevelov. Značilnost zgradbe
travnih korenin je takšna, da jim
z obdelavo z nožastimi grabljami
pospešimo rast, širokolistnim
plevelom pa, ki imajo bolj ali
manj razvejane korenine, le-te z
nožastimi grabljami raztrgamo,
iz zemlje izčešemo in tako uniči-
mo.
V senčnih legah in kislih tleh
se v vrtnih tratah razvija mah.
Preden bomo pričeli zdravljenje
takšne trate z apnjenjem in gno-"'
jenjem z ustreznimi pripravki,
kot je n.pr. maheks, jo dobro
prečešemo in zrahljamo le z no-
žastimi grabljami.
S tako opravljenim kultivira-
njem trate z nožastimi grabljami
smo hkrati opravili zračenje tra-
\'ne ruše, ki je neobhodno potre-
''en agrotehnični ukrep, saj je
^Hna trata za razliko od drugih
obdelovalnih površin najbolj iz-
postavljena teptanju in zbijanju
tal, ker je pač njen namen ustva-
[iti zeleno okolje, uporabno kot
''ivalni vrt.
Nožaste grablje torej sodijo v
ysak vrt, saj nam na travišču slu-
žijo od spomladanskega čiščenja.
Prek celega leta za obdelavo in
•čiščenje, do jeseni, ko travišče s
Pregrabljanjem pripravimo za zi-
•^0. Nožaste grablje pa so zelo
Uporabno orodje za kultiviranje
^'"edic na vrtu, zlasti so primerne
^3 vnašanje rudninskih gnojil h
■koreninam vrtnin.
, V ZELENJAVNEM VRTU na
'^Praznjene gredice, zlasti če
^mo jih spomladi gnojili s hlev-
skim gnojem, da so dobro oskr-
'jene s humosom. sedaj sejemo
vrtno redkev. Vrtna redkev je
glede na rastne pogoje manj zah-
tevna vrtnina, ki kot strniščni po-
sevek doraste v 6 do 8 tednih in
jo je mogoče hraniti v navadnih
zasipnicah ali kar v kleti tja do
pozne pomladi.
Sejemo jo v razdaljo
20 X 20 cm, s tem da peti ali še-
sti dan po setvi, ko prične kaliti,
posevek poškropimo z enim od
ustreznih insekticidov proti bol-
hačem. Bolhači namreč mlado,
komaj kalečo rastlino sproti ob-
jedajo in jo povsem uničijo, tako
da cesto menimo, če nismo do-
volj pozorni, da seme sploh ni
vzklilo.
Nožaste grablje
Vrtna ali črna redkev je v pre-
hrani pozimi zelo cenjena vrtni-
na in sodi v jedilnike in obroke
delavcev, ki opravljajo težja fizi-
čna dela. Redkev sicer ni izrazita
zdravilna rastlina, vendar pa je
dokazano, da zdravilno deluje
pri obolenjih žolčevodov in na-
stajanju žolčnih kamnov. Svež
sok, ki ga stisnemo iz drobno na-
strgane redkve in ga pijemo tri
tedne po en deciliter na tešče,
pozdravi vnetje žolčnega mehur-
ja.
Omenjeni recept je lahko vrti-
čkarjem dodatna vzpodbuda, da
koristno izrabijo proste površine
s strniščnimi posevki, kot smo v
tem sestavku spoznali n.pr. vrtno
ali črno redkev, in da ne dopusti-
mo, da bi se tja do nastopa zime
spremenile v plevelnik.
Miran Glušič, ing. agr.
DPZ tudi o kulturi
Kulturnozgodovinski spomeniki in nekatere prireditve, vezane na naše et-
nološko izročilo, privabijo v Ptuj ogromno število ljudi, ki se spominjajo naše
občine po najstarejšem slovenskem mestu, po gradu, po bogati kulturni dedišči-
ni. Kultura je tista dejavnost, na kateri velja graditi nadaljnji razvoj v kontekstu
turizma in splošnega napredka občine.
To je peščica misli, zapisanih in izrečenih na ponedeljkovi seji družbeno-
političnega zbora SO Ptuj. S temi mislimi in ugotovitvijo, da kultura nima do-
volj denarja, so se v bistvu strinjali delegati, ki so se priglasili k razpravi. Drugo
vprašanje pa je, kje in kako dobiti več denarja za očuvanje kulturne dediščine
in razvoj kulturne dejavnosti. Po dokaj bučni razpravi so delegati poiskali kom-
promis med predlogi izvršilnega odbora kulturne skupnosti in občinskega izvrš-
nega sveta. V petih stičnih točkah ob že proktamiranih zahtevah predlagajo si-
stemsko zbiranje sredstev za obnovo kulturnih spomenikov, usposobitev službe
za nadzor nad varovanjem naravne in kulturne dediščine v okviru družbenopo-
litične skupnosti, dodatne vire za nekatere projekte na področju kulture v obči-
ni in poseben status kulturnih institucij pri materialnih stroških.
V zvezi z ureditvijo knjižnice v Ptuju so delegati predlagali, da skupno na-
kažeta rešitev za naslednje petletno obdobje izvršni svet SO Ptuj in izvršilni od-
bor kulturne skupnosti Ptuj. L
Umiramo skupaj
Stoletja, desetletja, leta in dneve že uničujemo naše okolje.
Živalim in rastlinam omejujemo življenjski prostor, ki je bil samo
na začetku res njihov. Toda ljudje smo se vsilili med njih. In kot
močnejši jih vedno znova uničujemo v njihovih domovih...
Ne, to ni prizor iz Sahare ali sušne Etiopije. Nekaj kilome-
trov vstran od našega starega Ptuja se šopiri prav taka pokrajina,
ki je bila včasih zelena in cvetoča. Danes pa je že umrla pod bre-
menom rdečega blata iz Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem.
Grozljivemu morilcu — rdečemu blatu se je kaj kmalu pri-
družila tudi druga »navlaka«, ki je človek ne želi imeti pred svojim
domačim ali tovarniškim pragom, pa jo je zapeljal tja, sicer ne ta-
ko daleč vstran, pa vendarle tja, kjer je narava že tako ali tako
umrla, »domiselno« skrita pred očmi kritičnih opazovalcev.
Če boste slučajno ponoči kolovratili po Strnišču, le pazite, da
ne boste postali žrtve te obsežne jame živega apna. Nihče vam ne
bo mogel pomagati, kot ne more pomagati prenekateri plašni srni,
ki zaide v vsaj 3 km' obsežno morišče. Foto: m. Ozmec
Besedilo: U. Lukman
Priporočila za omilitev škode po neurjih
Obilno deževje v prvih dneh
julija je predvsem v vzhodni in
severovzhodni Sloveniji s popla-
vami, plazovi in nanosi zemlje
povzročilo veliko škode v kmetij-
stvu.
POLJŠČINE
Najbolj prizadete njive bo po-
trebno, takoj ko bo to mogoče,
očistiti nanosov oziroma urediti
odtok stoječe vode ter jih pripra-
viti za setev. Izpad krme bo mo-
goče delno nadomestiti s setvijo
dosevkov, ki se odlikujejo s hitro
rastjo ter z visokimi pridelki su-
he snovi in beljakovin. Za zgod-
njo setev v juliju so primerni zla-
sti tile dosevki: krmni grah pone-
ka s koruzo (60 kg/ha -I- 25 kg/
ha), krmna repica perko (10 kg/
ha), krmna ogrščica starška
(10 kg/ha) in mnogocvetna Ijulj-
ka tetraflorum (40 kg/ha).
Posevke koruze, ki so bili dalj
časa poplavljeni, rastline pa niso
polomljene ali popolnoma pole-
žene, kaže okopati in dognojiti z
dušikom, saj je obilje padavin
pokvarilo strukturo zemlje in
predvsem na lažjih tleh povzroči-
lo izpiranje dušika. Zaradi višine
rastlin bo ta ukrep potrebno
opraviti ročno. Za dognojevanje
priporočamo odmerek 30 do
50 kg dušika na hektar, to je 110
do 185 kg KAN-a ali 56 do
110 kg uree na hektar.
ŽETEV POLEGLIH POSEV-
KOV
Pri žetvi poleglih posevkov so
lahko izgube zaradi nepobrane-
ga klasja in neizločenega zrnja iz
slame velike. Kolikšne bodo iz-
gube, je v veliki meri odvisno od
priprave kombajna in od načina
žetve. Ce so rastline pokončne in
zdrave, smejo biti pri žetvi s so-
dobnim kombajnom skupne iz-
gube pri žitih do 1,9 %, od tega
do I % na žetveni napravi (»he-
der«). Pri poleglem žitu lahko te
izgube znašajo do 10 "n, če ga ža-
njemo v smeri, kot je poleglo. Pri
žetvi poleglih posevkov upošte-
vamo splošna navodila proizva-
jalca za pripravo kombajna za
žetev določene vrste poljščine
(velikost reže med bobnom in
košaro, vrtilna hitrost bobna
ipd.).
Posebna navodila in poudar-
ki:
1. Poleglo žito žanjemo vedno
poševno, pod kotom 45° C proti
smeri poleganja in vedno z majh-
nimi hitrostmi — do 3,6 km/h.
2. Motovilo potisnemo, koli-
kor je mogoče naprej pred kosil-
ni greben, in ga spustimo proti
tlem, da češejo vrhovi žbic pribli-
žno 10 cm nad tlemi.
3. Žbice zasukamo s pomočjo
ekscentrov nazaj, nasprotno do
smeri vožnje tako, da oklepajo z
vertikalno ravnino kot 15 do 20,
ko je nosilna letev v najnižjem
položaju. Bolj tega kota ne kaže
povečevati, sicer se bilke navije-
jo na motovilo.
4. Obodno hitrost žbic — šte-
vilo vrtljajev motovila-prilagodi-
mo hitrosti vožnje kombajna, ki
naj bo približno  1 m/s, to je
3,6 km/h. V tem primeru sme bi-
ti obodna hitrost žbic le za 10%
večja od hitrosti kombajna —
motovilo se vrti počasi.
5. Da kosilna naprava ne reže
klasja, ki ga žbice ne dosežejo,
privijemo na greben posebne pr-
ste — pridvigala, ki nekoliko
dvignejo upognjene in zlomljene
bilke. Ce pridvigal nismo kupili s
kombajnom, si jih lahko naredi-
mo sami. Za kombajn z delovno
širino 3 m potrebujemo 4 do 6
pridvigal.
6. Reža med polžem in dnom
žetvene naprave (»heder«) naj
bo nekoliko večja kot sicer. Bolj
pogosto je treba čistiti košaro na-
prave za mlačev zaradi lepljivih
plevelov, ki se cesto razbohotijo
v poleglem žitu."
UKREPI V SADOVNJAKIH
IN VINOGRADIH
V sadovnjakih in vinogradih,
kjer je neurje povzročilo rušenje
teras in odnašanje zemlje, bodo
po osušitvi zemljišča potrebna
agromelioracijska dela: popravi-
lo teras in izravnava zemljišča.
Močno poškodovane dele nasa-
dov bo treba obnoviti. Tam, kjer
je prišlo do odkritja korenin ali
do nanosa zemlje, moramo zem-
ljišče poravnati, pri ttm pa zlasti
v sadovnjakih paziti, da cepljeno
mesto ni prekrito z zemljo.
Če je neurje povzročilo lomlje-
nje mladik, le-te izrežemo, ta
ukrep pa lahko združimo s polet-
no rezjo.
Več dni poplavljena rastlina
ne more normalno sprejemati
hranil iz tal. V takih primerih je
priporočljivo gnojenje s foliarni-
mi gnojili, ki vsebujejo poleg du-
šika, fosforja in kalija tudi mi-
kroelemente.
Rastline s poškodovanimi listi
moramo poškropiti s katerim od
organskih dotikalnih fungicidov
— dithan, antrakol, euparen — v
normalnih koncentracijah.
KMETIJSKI INŠTITUT SLO-
VENIJE
V Ljubljani, 8. 7. 1989
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
20. julij 1989 -
TEDNIK
Še o pdlenškem
prazniku žetve
Praznik želve na Poienšaku sodi med najstarejše turistične prire-
ditve v občini. Zanj so se tamkajšnji turistični delavci odločili že pred
26 leti. Po letih se z njimi lahko kosata le še dve ptujski prireditvi: tra-
dicionalno kurentovanje, ki bo prihodnje leto staro 30 let, in festival
domače zabavne glasbe z dvajsetletno tradicijo.
V osnovni šoli so bile na ogled tudi pogače in različno pecivo. Pogače so
bogatile kmečko mizo nekoč, in jo še ob najrazličnejših priložnostih.
M<>7a Starčič pri pripravi eibanice
V košnji so se odrezali bratje Petek iz Polencev.
Prikaz mlatve s cepci in vejanje ječmena.
Tekst: MG
Fotografije: MG in Stane Feuš
KOŠARKA ZA VSE
Trije proti trem
Vsi, ki ste pred dobrimi petnajstimi leti vedeli, katero številko
imajo Cosič, Šolman, Dalipagič in drugi fantje zmagovalne jugoslo-
vanske ekipe;
vsi, ki ste se šele včeraj začeli zanimati za uspehe sedanjega mo-
štva;
tisti, ki ste včasih igrali v vrstah ptujskih košarkarjev;
tisti, ki si to želite;
tisti, ki niste nikoli tekmovali, a radi vržete na koš s prijatelji na
bližnjem igrišču:
V petek, 21. julija, na predvečer praznika vstaje slovenskega na-
roda, imate priložnost pomeriti se s sebi primernimi nasprotniki. Ko-
šarkarski klub Drava Ptuj prireja turnir trojk na igrišču pri športni dvo-
rani Mladika s pričetkom ob 16. uri za pionirje in ob 20. uri za starejše
od 16 let (ta se bo menda zavlekel pozno v noč).
Za popestritev bodo ob 19. uri eno tekmo odigrala tudi dekleta.
Priti morate torej le trije (in eden za rezervo), prinesti s seboj ne-
kaj malega denarja za prijavnino (pionirske ekipe se prijavijo ob 15.
uri z 20.000 dinarji, članske od 18.30 do 19.30 s 60.000 dinarji); za na-
grade najboljšim, pijačo in jedačo ob glasbi bo poskrbel organizator.
V slabem vremenu ostanite doma in pridite prvi lepi petek ob isti
uri na isto mesto z istimi željami. I^^,^
USPEL DRUGI PtlHOUPO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE
Prieška pesem med
vinorodnimi griči ne
bo nikdar pozabljena
Turistično društvo Železne Dveri je bilo tudi letos organizator
drugega pohoda po poteh kulturne dediščine pesnike Stanka Vraza in
jezikoslovca dr. Frana Miklošiča.
Udeleženci so začeli pohod na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
Pot jih je vodila prek Kamenščaka, Radomerja v Radomerščak k do-
mačiji jezikoslovca dr. Frana Miklošiča. Tu so počastili njegov spo-
min s krajšim kulturnim programom. Vsi udeleženci pa so skupno za-
peli prleško pesem »Dere sem jaz mali bija . . .« Od tam je pohodnike
vodila pot skozi gorice v bližnji Cerovec k rojstni hiši pesnika Stanka
Vraza. Po krajšem počitku so obiskali vinski hram v Jeruzalemu in
sklenili pot s kulturnim programom v naselju Radomerje, ki leži pod
vznožjem ljutomerskih goric, ter se tako skupno udeležili slavja praz-
nika KS Železne Dveri. Pohodnikov je bilo sicer letos manj, vendar je
pomembno to, da so se pohoda letos poleg domačinov udeležili tudi
Rujčani in Mariborčani.
S. Feuš
Udeleženci pohoda pri domačiji pesnika Stanka Vraza v Cerovcu.
PODGORCI
Družabno srečanje upokojencev
Eno najmlajših društev upoko-
jencev v občini Ormož — v Pod-
gorcih, ustanovili so ga v letu
1984, šteje 176 članov. Se vedno
pa je nekaj upokojencev, ki se v
društvo niso včlanili. Pred usta-
novitvijo svojega društva so upo-
kojenci iz Podgorcev sodelovali
pri društvu v Veliki Nedelji ali v
Ormožu.
Da poteka delo v društvu lažje
in da so upokojenci bolje infor-
mirani, so za vsako vas izvolili
poverjenika, ki upokojence ob-
vešča o vsem, kar se dogaja v
krajevni skupnosti. Na svoje let-
ne konference povabijo tudi dru-
ge starejše krajane.
Do sedaj so vsako leto organi-
zirali izlete. Kaže pa, da bo to
vse težje, ker stane vožnja z avto-
busom že kar celo premoženje in
tudi mnogi, predvsem starejši
upokojenci (najstarejša upoko-
jenka -- Marija Kaučič — je sta-
ra 91, najstarejši upokojenec —
Ivan Rakuša — pa 87 let, oba sta
doma iz Cvetkovcev) vse težje
prenašajo vožnjo na velike raz-
dalje. Odločili so se, da bodo z
zbranim denarjem pripravili dru-
žabno srečanje; in to je zelo
uspelo. Tisto soboto popoldan
so bili vsi dobre volje, na voljo je
bilo veliko jedače in pijače pa
muzikanta, ki sta igrala posko-
čne viže, ki ne vprašajo za leta.
Razšli so se komaj v nedeljo zju-
traj. Ker je bilo prijetno, sprašu-
jejo, kdaj se bodo ponovno sre-
čali v tako veseli družbi.
Od lanskega leta imajo v svo-
jih vrstah tudi najmlajšega upo-
kojenca — Franca Sladnjaka.
Ko ga srečaš v Podgorcih, kriči
že od daleč tisto, znano penzio-
nistovsko: »Nimam časa!« Res
pa je, da na svojem kolesu dokaj
hitro prevozi Podgorce, če ga se-
veda krajani ne ustavljajo pre-
več. Na tekočem je, kaj se v kra-
ju dogaja, kar se seveda za pred-
sednika K K SZDL in Turistične-
ga društva Podgorci spodobi.
Odkar je upokojenec in član na-
jožjega odbora društva upoko-
jencev v Podgorcih, skrbi za nji-
hovo rekreacijo. Ta naloga mu je
pisana na kožo in jo uspešno
opravlja v zadovoljstvo vseh.
Program njegove komisije je do-
kaj pester, največ pa je družbab-
nih srečanj, ki ljudem tretjega ži-
vljenjskega obdobja še posebej
vQliko pornenijo.    _   _
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Podgorški upokojenci so zelo veseli ob družabnih srečanjih.
Sindikat o neurju
v ptujskem občinskem sindi-
kalnem svetu z zaskrbljenostjo
ocenjujejo posledice, ki so nasta-
le ob katastrofalnem neurju nad
Halozami. Enotnega mnenja so,
da je potrebno vložiti največje
napore za ublažitev in odstrani-
tev posledic, zlasti pa je nujna
hitra materialna pomoč prizade-
tim ljudem. Ena izmed oblik ma-
terialne pomoč naj bi bila tudi
ta, da bi vsi zaposleni delali eno
prosto soboto oziroma da bi pri-
spevali svoj enodnevni zaslužek.
Občinski sindikalni svet Ptuj po-
ziva osnovne sindikalne organi-
zacije, samoupravne in poslo-
vodne organe, da se o obliki po-
moči dogovorijo z delavci.
Občinski sindikalni svet Ptuj
posebej poziva vse tiste člane
sindikata, ki so bili v katastrofal-
nem neurju prizadeti in so v tež-
kem materialnem položaju, da to
takoj sporočijo predsedniku svo-
je osnovne sindikalne organiza-
cije in občinskemu sindikalnemu
svetu Ptuj zaradi uveljavitve sin-
dikalne previce do ustrezne po-
moči.
Feliks Bagar
DODATEK
Pri sestavku Borci in gasil-
ci v Prvencih počastili dan
borcev (Tednik št. 26) je po-
motoma izpadel podatek, da
se je proslave kot gostja ude-
ležila tudi sekretarka občin-,
skega odbora ZZB NOV Ptujj
Fanika Rajh.
Uredništvo
Socialni delavec v krajevni skupnosti
Center za socialno delo Ptuj je osrednja
ustanova za organizacijo in izvajanje social-
nega dela in socialnoskrbstvene dejavnosti v
občini. To pomeni, da v Centru zagotavljamo
občanom strokovno pomoč pri urejanju in
razreševanju njihovih socialnih težav, pri za-
dovoljevanju potreb na področju socialnega
skrbstva in področju socialnovarstvenih pra-
vic.
Tako v Centru nudimo strokovno pomoč
pri urejanju priznanja očetovstva in preživni-
ne za otroke, rojene zunaj zakonske zveze,
sodelujemo v razveznem postopku, razvezu-
jočima se zakoncema pomagamo najti skup-
ne odgovore na nekatera vprašanja, zlasti
glede dodelitve skupnih otrok ob razvezi; po-
magamo razreševati kasnejše spore ob pote-
ku stikov otrok z drugim roditeljem; valorizi-
ramo preživnine in sklepamo dogovore o
preživninah. Kot pristojni organ posegamo v
družino, če starši zanemarjajo vzgojo otrok
ali ogrožajo njihov pravilni razvoj, tako, da
starše opozarjamo na nepravilnosti ali otroke
odvzamemo in jih namestimo v rejniške dru-
žine ali ustrezen zavod. Če ostanejo mladole-
tni otroci brez staršev, jim določimo skrbnika
in skupaj z njim skrbimo za take otroke.
V Centru razvrščamo otroke in mladostni-
ke, ki so moteni v telesnem in duševnem raz-
voju in jih usmerjamo v ustrezne oblike
usposabljanja za življenje in delo. Obravna-
vamo otroke in mladostnike, ki kažejo ču-
stvene motnje, motnje v vedenju ali storijo
kaznivo dejanje ali prekršek, jim svetujemo,
jih vodimo ali usmerjamo v ustrezne zavode
sami ali po odločbi sodišča. Izvajamo vzgojni
ukrep strožjega nadzorstva organa socialne-
ga skrbstva, ki ga mladoletnikom izreče sod-
nik za mladoletnike, in poskrbimo za izvrši-
tev drugih ukrepov zoper mladoletnike.
Obravnavamo odrasle invalidne osebe, jim
pomagamo pri vključevanju v življenje in de-
lo in pri uveljavljanju različnih pravic. Po-
sebna skupina v obravnavi so odrasle osebe,
ki prihajajo s prestajanja zaporne kazni. Po-
moč tem osebam je vedno bolj usmerjena v
aktiviranje njihovih moči za ponovno vključi-
tev v delo, družino in okolje.
Posebno skrb posvečamo ostarelim ose-
bam, ki jim nudimo pomoč pri urejanju od-
nosov v družini, zlasti ko gre za večgeneracij-
ske družine; pomagamo jim pri urejanju pre-
življanja, namestitvi v socialni zavod ali z
materialno pomočjo na domu.
V Centru si posebno prizadevamo, da bi
čimveč nesoglasij med zakonskimi ali izven-
zakonskimi partnerji ali med starši in otroki
uredili s svetovanjem in posegamo po ukre-
pih le, kadar drugače ni mogoče urediti raz-
mer. Najtežje je urejati porušene medosebne
odnose v družini, kjer je prisoten alkoholi-
zem enega ali več članov družine. Alkoholiz-
ma ni mogoče odpraviti brez zdravljenja, to
pa je tudi najtežje doseči.
V Centru vodimo enotno skupno evidenco
vseh prejemnikov socialnovarstvenih pomo-
či. Strokovno obravnavamo vloge za vse po-
moči (subvencije stanarine, štipendije, denar-
ne pomoči otrokom, rejnine, začasne in stal-
ne skrbstvene pomoči, plačilo ali doplačilo v
zavodu) in pripravimo podlago za odločitev
pristojnih organov o teh pomočeh.
Zavedajoč se, da moramo svojo organizira-
nost in metode dela prilagajati potrebam lju-
di, ki iščeio usluee Centra, smo leta 1984
uvedli polivalentni način dela. To pomeni,
da posamezni socialni delavec skrbi za celot-
no socialno delo v neki krajevni skupnosti.
Na tak način smo dosegli, da le en socialni
delavec dela z družino, jo obiskuje in ji po-
maga, ne glede na to, kakšna je narava težav.
Po drugi strani ta socialni delavec sodeluje s
komisijo za socialna vprašanja, s krajevno
upravo, šolo in drugimi organi oziroma de-
javniki v tej krajevni skupnosti. Tako bolje
spozna način življenja v nekem okolju, skup-
ne težave kraja in tudi lažje išče skupni način
za odpravo nekih težav, tudi za organiziranje
akcij ali nekaterih aktivnosti.
V letu 1988 smo v dogovoru s tajniki kra-
jevnih skupnosti storili še en korak naprej v
krajevno skupnost. En dan v mesecu dela so-
cialni delavec na sedežu krajevne skupnosti.
Tako imajo krajani priložnost v svoji nepo-
sredni bližini posredovati socialnemu delav-
cu svoje težave, vprašati za nasvet ali opraviti
nekatere opravke. Prednost je v tem, da obča-
nom ni potrebno hoditi v Ptuj, če to ni nujno,
in tako porabiti več časa in imeti večjih stro-
škov. S tem imajo tudi priložnost, da poišče-
jo strokovno pomoč, preden je problem hud.
ne pa da odlašajo z odhodom v I*tuj. Obe-
nem je dana tudi dodatna možnost za še tes-
nejšo povezavo komisij za socialna vprašanja
in drugih dejavnikov v krajevni skupnosti s
socialno službo. S tem ko socialni delavec
bolje spoznava krajevno skupnost, tudi lažje
ustrezneje usmerja svoje delo ne le v reševa-
nje aktualnih socialnih problemov, ampak
tudi v preventivno smer.
Socialni delavci delajo na sedežih krajev-
nih skupnosti takole:
— vsak prvi torek v mesecu v KS: Juršinci,
Hajdina, Lovrenc na Dr. polju, Majšperk,
Stoperce, Gorišnica, Grajena, Trnovska vas,
Dornava;
vsak drugi torek v mesecu v KS: Destr-
nik, Polenšak, Videm, Cirkulane, Markovci,
Podlehnik, Vitomarci, Ptujska Gora, Cirkov-
ce, Zavrč, Kidričevo.
— vsak četrti torek v mesecu v KS: Žetale.
— vsak zadnji torek v mesecu v KS: Dole-
na.
V KS Leskovec niso mogli zagotoviti pro-
stora za delo socialnega delavca, zato v tej
krajevni skupnosti ni tega delovnega dne. V
KS Rogoznica socialni delavec ne prihaja de-
lat, ker je po mnenju tajnika te KS zaradi bli-
žine Ptuja to neustrezno oziroma nepotreb-
no.
Za krajevne skupnosti mesta Ptuj je orga-
nizirano socialno delo na sedežu teh KS, po-
leg tega je center za socialno delo tu.
Po enem letu takega načina dela ugotavlja-
mo, da je ta oblika zelo ugodna v nekaterih
krajevnih skupnostih, v nekaterih pa ni po-
sebnega odziva med krajani. Kljub oddalje-
nosti ljudje prihajajo v Ptuj namesto na se-
dež KS, ko je socialni delavec tam.
Na posvetu s tajniki krajevnih skupnosti je
bdo dogovorjeno, da Center tak način dela
nadaljuje, ker vidijo v tem že prej naštete
prednosti, pričakujejo pa še boljše delo in
večje rezultate na tem področju.
Občani, poiščite socialne delavce v svoji
krajevni skupnosti, saj so tam, če jih potrebu-
jete!
Center za socialno delo
Ptuj
TEDNIK - 20-       1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
No>.. ,      ^ išnici (Foto: JŠ)
Sestanka ni bilo, promet pa je ,
Pločniki v Gorišnici burijo duhove
Dvanajstega julija naj bi se v prostorih
krajevne skupnosti Gorišnica sestali pred-
stavniki skupnosti za ceste SR Slovenije, re-
publiškega sekretariata za notranje zadeve
Ljubljana, uprave za notranje zadeve Mari-
bor, izvršnega sveta SO Ptuj in vodstva kraje-
vne skupnosti Gorišnica. Predsednik sveta
KS Janez Horvat jih je povabil na problem-
ski sestanek, na katerem naj bi se pogovorili
o gradnji pločnikov na cesti M-3, ki vodi sko-
zi krajevno skupnost.
Sestanka ni bilo, ker nobeden od vabljenih
razen predstavnikov krajevne skupnosti ni
prišel. Zanimivo je, da se je opravičil le repu-
bliški prometni inšpektor, ki ga na vabilu za
sestanek niti niso zapisali.
Gorišničani se jezijo, saj so pričakovali, da
bodo z modernizacijo magistralne ceste dobi-
li, tudi pločnike. Dela na cesti so končana,
pločnikov pa ni.
Vabilo za sestanek so opremili z nekateri-
mi podatki, in sicer o tem, da so se po uredi-
tvi omenjene ceste na njej promet oz. hitrosti
bistveno povečale. Ob cesti je vedno nevar-
neje hoditi, zlasti so ogrožena življenja otrok.
V naselju Gorišnica so zgradili nova posta-
jališča. Denar so sami prispevali. Od pločni-
klov pa, tako vsaj zatrjujejo, ne bodo odsto-
pili, in če bo treba, bodo na svoje težave opo-
zorili tudi na nepriljubljen način s tem, da
bodo na cesto postavili traktorje. Od odgo-
vornih zahtevajo rešitev. S hodniki za pešce
naj bi zagotovili večjo varnost na magistralni
cesti. Takšno rešitev so nakazali tudi na se-
stanku v lanskem septembru, ki je bil opra-
vljen na pobudo republiškega prometnega in-
špektorata in republiškega sekretariata za no-
tranje zadeve z namenom, da se pri obnovi
magistralnih cest zagotovi večja varnost v
cestnem prometu.
MG
Karel Žmavc-Gorazd
Prejšnji teden, samo en teden
pred 71. rojstnim dnevom, je ne-
nadoma prenehalo biti srce Kar-
la Žmavca, junaškega partizana
in komandanta Gorazda. Človek
težko dojame kruto resnico. Le
kako naj bi jo, ko smo se pa tako
pogosto srečevali na raznih se-
stankih, proslavah, na ulici, pa
tudi ob poslednjih slovesih od
borcev NOB. To je bilo še pred-
včerajšnjim, včeraj — danes pa
že taico kruta, skoraj neverjetna
vest: »Karla ni več, umrl je!«
V petek, 14. julija, je bilo na
novem ptujskem pokopališču
zadnje slovo. Zastave, številni
prapori organizacij ZZB NOV,
med njimi tudi iz Brežic in pra-
por kozjanskega odreda, častne
straže uglednih sodelavcev, pa
tudi pripadnikov v modrih in v
olivno sivih uniformah, vse to je
potrjevalo, da se poslavljamo od
uglednega borca, komandanta
kozjanskega odreda, načelnika
oddelka notranjih zadev, koman-
danta teritorialne obrambe, pod-
polkovnika JLA v rezervi in vse-
stransko ustvarjalnega družbeno-
političnega delavca. Izjemno ve-
lika udeležba občanov pa je tudi
potrjevala, kako priljubljen in
spoštovan je bil pokojnik — ne
samo v ptujski občini, temveč
mnogo širše, zlasti še na rodnem
Kozjanskem. Nekaj podatkov iz
njegovega življenjepisa:
Karel Žmavc je bil rojen 19. 7.
1918 v Stari vasi pri Brežicah.
Mladost je preživel pri dedku na
majhni kmetiji. Po končani osno-
vni šoli je odšel k materi v Za-
greb, kjer seje izučil za strojnega
ključavničarja. Tam je bil sprejet
v napredno sindikalno organiza-
cijo in postal je borec za pravice
delavcev. Po okupaciji je pobe-
gnil v domači kraj, kjer je začel
sodelovati z OF in v pripravah
na oborožen boj. Oktobra 1941
se je izognil izselitvi v Šlezijo s
tem, da je pobegnil iz domačega
kraja in se s hrvaško delovno
knjižico zaposlil v Gradcu. Tam
se je takoj povezal z drugimi na-
prednimi Slovenci, ustanovili so
odbor OF, zbirali material in
orožje, pridobivali prostovoljce
za partizane.
Junija 1943 je gestapo odkril
njihovo organizacijo, vendar mu
je uspelo pobegniti. Vključil seje
v kozjanski odred. Tu se začne
njegova strma pot navzgor. Po-
stal je mitraljezec, komandir če-
te, odšel v častniški tečaj v Belo
krajino, postal komisar bataljo-
na. Ko je spomladi 1945 kozjan-
ski odred odšel čez Hrvaško in
Madžarsko v Prekmurje, je po-
stal komandant enote, ki je osta-
la na Kozjanskem. Ta je v nekaj,
tednih prerasla v nov kozjanski
odred, ki ga je Karel Žmavc-Go-
razd vodil v sklepnih operacijah.
Njegovi borci so razorožili na ti-
soče sovražnikovih vojakov in
očistili Kozjansko izdajalskih
tolp. Vse to je poskušal kar naj-
bolj podrobno opisati v obsež-
nem delu »Kozjansko ljudstvo v
boju za osvoboditev«. Dela žal
ni v celoti končal, ker ga je ne-
nadna smrt prehitela.
V letih po osvoboditvi je Karel
Žmavc delal čez 20 let v službi
državne varnosti in notranjih za-
dev. Tolmin, Ljutomer, Murska
Sobota in Maribor so bila med
drugim njegova delovna mesta.
S ptujsko občino in njenimi
občani je začel sodelovati, ko je
konec leta 1956 postal koman-
dant taborišča na Borlu, kjer je
našlo začasno zatočišče več sto
ubežnikov iz Madžarske. Čeprav
je nekaj let služboval še drugje,
si je v Ptuju ustvaril topel dom
zase in za svojo družino in se ta-
koj vključil v delo na terenu.
V letu 1968, po znani invaziji
sil varšavskega pakta na ČSSR,
ko smo v naši domovini začeli
razvijati načrt teritorialne
obrambe, je postal prvi koman-
dant TO občine Ptuj. S svojimi
izkušnjami in sposobnostjo je ve-
liko prispeval k razvoju teritori-
alne obrambe v občini. Tu je de-
lal 10 let, to je do leta 1978, ko je
po dopolnitvi 60 let starosti od-
šel v zaslužen pokoj. Toda na
družbenopolitičnem področju ni
poznal pokoja. Z enako zavze-
tostjo je deloval naprej.
Bil je nosilec številnih držav-
nih, vojaških odlikovanj in dru-
gih družbenih priznanj, vendar
se na tem ni uspaval. Njegove
tehtne, preudarne, spodbudne in
tudi kritične besede je bilo moč
slišati na številnih sestankih —
ZK, SZDL, v svetu občine, pre-
vsem pa v organizacijah ZZB
NOV, kjer je bil do svoje mnogo
prezgodnje smrti podpredsednik
občinskega odbora ZZB NOV
Ptuj.
Karel je bil vedno mož dejanj,
pravice in resnice, ob tem pa ra-
zumevajoč za probleme in težave
vsakega človeka. Svoje naloge je
vedno opravljal dosledno, s ču-
tom odgovornosti do sebe in
drugih. Tak je bil kot koman-
dant, kot načelnik, kot predsed-
nik te ali one organizacije in or-
gana. Zato je bil tudi na splošno
priljubljen in spoštovan, ljudje
so ga imeli radi.
Ce za koga, potem prav za
Karia Žmavca-Gorazda veljajo
besede goriškega slavčka: Umrl
je mož, kje tak je še med nami?
Slava njegovemu sponiinu!
Franc Fideršek
Tradicija močnejša
od narave
člani pododbora Kidričevo pri ribiški družini Ptuj vse leto
pridno urejajo okolico ribnika v Podlehniku, ki ga imajo že ne-
kaj let v upravljanju. Skrbijo pa tudi za vsebino ribnika, tako da
ribičem, ki pri njih gostujejo, nikoli ni dolgčas in le malokdaj
odidejo s prazno ribiško torbo.
Seveda pa tudi člani pododbora radi namočijo trnke. Vsako
leto na dan borcev pripravijo tekmovanje in tudi letos se tradici-
ji niso izneverili. Ker pa je bil v torek zjutraj ribnik pol blatne
vode in delno zasut s plazom z bližnjega hriba, z ribarjenjem ni
bilo nič. Pa so se ribiči preselili na tuji teren — v gramoznico Tr-
žeč. Kake posebne sreče 25 tekmovalcev sicer ni imelo, so pa le
ujeli linja, krapa in precej drobiža. Sicer pa niso pomembne uje-
te ribe, niso pomembni rezultati tekmovanja, pomembno je
ohranjanje tradicije in tovariško srečanje ter morda še dogovor,
kaj vse bo potrebno postoriti pri ribniku in kakšni velikani jih
čakajo na dnu podlehniškega ribnika.
^________________________________________JB.
Namesto v svojem ribniku letos tekmovanje v gramoznici Tržeč.
Srečanje gasilk
občine Ormož
že vrsto let ob dnevu borcev opravijo gasilke občine Ormož po-
hod po poteh partizanskih kurirjev, od spomenika do spomenika
NOB. Smer, kam gredo, je odvisna od kraja v občini Ormož, kjer po-
teka osrednja občinska proslava.
Letos so pričele s krajšim kulturnim programom pri spomeniku
NOB Velika Nedelja in sklenile pri spomeniku v Podgorcih.
Marija Gašparič je o vlogi gasilke razmišljala takole: »Če je v
slovenski industriji zaposlene več kot 47 odstotkov ženske delovne si-
le in to na delovnih mestih, ki jih moški ne bi mogli zlahka nadome-
stiti, je tudi vloga ženske v gasilstvu velika in pomembna. Tu mislim
predvsem na vzgojo in njihovo bdenje nad otroki, ki se v nekem ob-
dobju tako radi igrajo z vžigalicami. Mnoge začetne požare, ki bi se
Gasilke občine Ormož na letošnjem pohodu od spomenika do spomeni-
ka.
lahko razvili v velike, pogasijo prav ženske. V gasilskih vrstah dosega-
jo prav tako dobre rezultate kot moški, še posebej so vztrajne v izo-
braževanju in pridobivanju znanja. Ne ustrašijo se tudi večjih poža-
rov, vozijo težke gasilske avtomobile in znajo ravnati z vsemi gasilni-
mi napravami.«
Najbolj jo boli podcenjevanje žensk v gasilskih vrstah, za kar so
delno krive tudi same, ker se mnogokrat ne znajo prav uveljaviti.
Letos se je pohoda po poteh partizanskih kurirjev udeležilo 40
gasilk občine Ormož. Vida Topolovec,
foto: Štefan Hozjan
Milan Lacko v Cirkulanah
Dan borcev — 4. julij so v Cirkulanah v jubilejnem kulturnem le-
tu, ko prosvetno društvo slavi 90-letnico organiziranega kulturnega
delovanja, proslavili proti pričakovanju pestro. Proslava se je začela
ob 18. uri v gasilski dvorani. Domači pevski zbor je pričel s Prešerno-
vo Zdravljico. Predsednik društva ZZB NOB Cirkulane Jakob Belšak
je svečano pozdravil domače občinstvo in goste, posebej predsednika
ZZB NOB občine Ptuj Milana Lacka. Milan Lacko je v slavnostnem
govoru spomnil na tiste težke dni, ko so se najpogumnejši ljudje tiste-
ga časa uprli nemškemu okupatorju in začeli borbo za osvoboditev
slovenskega naroda. Besede govornika so vidno ganile nekatere pri-
sotne borce, saj je bilo opaziti solze v njihovih očeh. Po govoru je Mi-
lan Lacko izročil gasilskemu društvu občinsko priznanje. Predsednik
Ivan Topolovec se je zanj zahvalil z obljubo, da bo društvo tudi v bo-
doče ljudstvu v pomoč ob vseh prilikah.
Sledil je pester kulturni spored, ki so ga posrečeno izvajali otroci
osnovne šole Maksa Bračiča in pevci zbora prosvetnega društva Fran-
cka Kozela Cirkulane pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Po proslavi
je bilo ljudsko rajanje. j. v.
Srečanje dejavcev železniških
delavnic Čakovec in Ptuj
v Ptuju so se srečali delavci čakovskih in ptujskih železniških de-
lavnic. Namen srečanje je bil, da proslavijo 25-letnico uspešnega in
vzornega poslovnega in sindikalnega sodelovanja.
V prvem delu programa so se pomerili v kegljanju, šahu, pikadu,
namiznem tenisu, nogometu in v streljanju z zračno puško. Rezultati:
kegljanje: Čakovec 272, Ptuj 264; šah: Čakovec 1, Ptuj 4; pikado: Ča-
kovec 264, Ptuj 417; nogomet: Čakovec 7, Ptuj 3; namizni tenis: Čako-
vec 3, Ptuj I in streljanje z zračno puško: Čakovec 645, Ptuj 770. Za
dosežene uspehe v športnem tekmovanju je osnovna sindikalna orga-
nizacija ZSS ptujskih železniških delavnic podelila zaslužene pokale
in pisna priznanja.
V drugem delu so ocenili dosežene rezultate v minulem 25-let-
nem obdobju poslovnega in sindikalnega sodelovanja, ki je resnično
lahko za vzgled. Ob tej priliki je občinski svet ZSS F*tuj podelil pri-
znanje v obliki knjige Ivanu HORVATU iz čakovskih železniških de-
lavnic. Tovariš Ivan, ki odhaja v zasluženi pokoj, je eden izmed najza-
služnejših sindikalnih in vodilnih delavcev in je v preteklih 25 letih
tkal pristne poslovne in sindikalne vezi med delavci čakovskih in
ptujskih železniških delavnic. FB
Tekmovanje za pokal Ivančka Horvata
in razvitje pionirskega prapora
ZABOVCI
V soboto, 8. julija, je Gasilsko društvo Za-
bovci organiziralo gasilsko tekmovanje enot
pionirjev A za pokal Ivančka Horvata. Na
slovesni otvoritvi so tekmovalce pozdravili in
jim zažekli uspeh predsednik GD Zabovci
Janez Meznarič, predstavnik pokrovitelja KS
Markovci Mirko Janžekovič, predstavnik
ZGD občine Ptuj Borut Predan in drugi.
V konkurenci za pokale je tekmovalo 13
gasilskih enot, zunaj konkurence pa 4.
G D Zabovci moramo pohvaliti za odlično
pripravo tekmovanja, ki ga je uspešno vodil
poveljnik Jože Janžel. Sodniški zbor je pod
vodstvom Franca Komlančiča sodil korektno
in pravično, Borut Predan pa je kot nadzorni
organ ZGD občine Ptuj poskrbel, da je tek-
movanje potekalo usklajeno. Razveseljivo je,
da so se na tekmovanje prijavile tudi enote iz
oddaljenih gasilskih društev, kot so GD Bi-
strica ob Sotli, Šmartno na Pohorju, Prepolje
in zunaj konkurence ženske enote iz GD Vu-
hred.
Majhni, toda požrtvovalni tekmovalci so
se na tekmovanje dobro pripravili, se zelo
potrudili in bili disciplinirani. Tekmovali so
v dveh disciplinah, in sicer v vaji z vedrovko
in v štafeti s prenosom vode. Dosegli so na-
slednje rezultate: I. mesto: GD Šmartno na
Pohorju — 965 točk, 2. G D Podlehnik —
961,5. točke, 3. GD Podvinci - 958 točk, 4.
GD Markovci I. - 957,5 točke, 5. GD Gajev-
ci in GD Zavrč — 957 točk, itd; zunaj konku-
rence: GD Vuhred (ž) ~ 961 točke, GD Mar-
kovci II, (ž) ^ 956,5 točke, GD Bukovci in
G D Zabovci.
Po tekmovanju so bili objavljeni rezultati.
Za prva tri mesta so enote prejele pokale,
zmagovalec pa še prehodni pokal. Vsem pa
je GD Zaboj/ci podelilo tudi lepa pisna pri-
znanja. Tekmovanje in objavo rezultatov so
spremljali številni gledalci, ki so mlade spod-
bujali in bili s tekmovanjem zadovoljni.
Tekmovanju je sledilo razvitje gasilskega
pionirskega prapora. Po uvodnih besedah
predsednika društva Janeza Meznariča in
predstavnika botrov je bil prapor slovesno
razvit, botri in drugi darovalci pa so pripeli
trakove. Darovani žebljički so že bili pribiti
na drog. Predsednik Janez Meznarič je prev-
zel prapor z zaobljubo in ga izročil preporš-
čaku, požrtvovalnemu in vzornemu pionirju
Damijanu Janželu.
Predstavnik pokrovitelja KS Markovci
Mirko Janžekovič je GD zabovci čestital k
uspeli akciji in želel društvu, predvsem pa
pionirjem veliko uspehov. Enake želie in če-
stitke je izrazil tudi predstavnik ZGD občine
Ptuj Borut Predan. Povedal je, da so s toliko
trakovi in žebljički okrašeni prapori zelo red-
ki in pohvalil člane društva za njihovo aktiv-
nost. Enakega mišljenja so bili tudi vsi drugi,
ki so pozdravili slovesnost. Program je prijet-
no povezovala Slavica Pičerko. Povedala je,
da prepor krasi 53 trakov in 104 žebljički.
Člane Gasilskega društva Zabovci in po-
žrtvovalno vodstvo društva moramo pohvali-
ti, ker so letos že tretjič organizirali tekmova-
nje mladih gasilcev in to tekmovanje tako le-
po povezali z razvitjem pionirskega prapora.
Predvsem pa so zaslužni za aktivno vzgojo
mladih gasilcev.
Vsa gasilska društva, ki delajo z mladimi,
si zaslužijo pohvalo in spoštovanje družbe za
njihov prispevek k vzgojnemu in strokovne-
mu dvigu mladih.
G. Č
8 - ZA KRATEK ČAS
20. julij 1989 - TEDNIK
Dober den! Gr\es pa tak na hitro. Cajta malo, dela dosti, saj
se zdaj s totimi krušnimi zadevami montratno od zore do mroke.
Saj vena vete, rta kaj mislin. Na njivah žjemo, kosimo in se na-
sploh za vsakdenji kruhek borimo. Mija z mojo kosilnico srna
zdaj drgoč kšeft dobila. seve'da samo na tistih na breg poslujenih
njivah ge nemre kombajn fcoj priti. Ženkije s srpi so zdaj že čista
kšeft zgubile, saj srpi samo še na najbolj strmih bregih pojejo.
Vete. Jaz sen negda klepoč srpov hija. Saj ste vena culi. kak to
gre: klepoč sedi na stolčeki. dedek in babica pa srp preteple t a tak
dugo. ke željeno ostrino dobi. Jaz sen tudi včosik mojo Mico tak
dugo klepa, ke seje čista naojštrila, zdaj pa je dedek čista kaput.
pa tudi babica je že nekšna mehka grotala .. .
Ja. pa je včosik luštno bilo v cajti žetve. Vutro zarana s pr-
vim sunčnitn svitom smo na njivo šli. želi do dopuldanske vroči-
ne, te pa na južno in v senco spot tečas. da je najhujša hica muj-
mo odišla. Potli pa nazaj veselo na delo. Pa kak smo včosik s
cepmi pšeničko mlotili. Pika-poka-pika-pok. Je odmevalo skoro
od vsoke hiše. Za cepmi so tiste ročne mlatilnice prišle, potli so
hli geplni aktualni, zdaj pa kotnhajn pride, ki vse druga neredi,
samo pšenico še je treba v mlin pelati in kruh spečti. Tak se pač
toti svet vrti in suče. Nazodnjo hude najbrž še tak prišlo, ke bo s
kombajna kar pečeni kruhek leta.
Kaj pa naj moj poziv, da bi pomogali tistim v Halozah, kijih
je dež z neurjom vniča. ste kaj mislili? Upoštevlite tisti pregovor,
ki provi. da tisti, ki hitro pomoga. dvakrat pomoga.
Tak. pa naj bo zadosti za gnes. saj Mica že vuli okoli vo-
glov: »Frdamani ded. na njivo se spravi, ne pa da nekakšne osla-
rije pišeš, kijih itak niše ne prešteje.« Mogoče ma celo prav. Te
pa naj resen hejan, na ne ho kokšnega hujšega prepira pri hiši.
Pa dobro se mejte in pridite kaj pomogat pri žetvi.
Vaš LUJZEK.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 20. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne-
va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 21. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, V vrtu — vmes zaba-
vna glasba.
SOBOTA, 22. julija: NI PROGRAMA.
NEDELJA, 23. julija: 10.00 Čestitke poslušalcev. 11.00 Tedenski
pregled, obvestila. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetij-
ska oddaja. 12.00 Domača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna.
13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 24. julija: 17.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica
dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes vedno
lepe melodije.
TOREK, 25. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes domača zaba-
vna glasba.
SREDA, 26. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva.
17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program — vmes Gremo v di-
sko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
PIŠITE NAM! (Zavod Radio - Tednik, Raičeva 6, Ptuj.)
TV LJUBLJANA iN ZAGREB
PETEK, 21. JULIJA:
LJ 1: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10
Spored za otroke in mlade: Ne-
varni zaliv, angl.-avstral. nadalje-
vanka. 18.35 S poletnega festiva-
la: Nacionalni folklorni ansam-
bel Venezuele. 19.10 Risanka.
19.20 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 Naše akcije. 20.15 Svet ne-
navadnih sil Arthurja Clarka,
angl. dokumentarna serija. 21.00
Kriminalna zgodba, amer. nani-
zanka. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.10 Poletna noč: Mami-
lo je smrt, amer. nadaljevanka.
24.00 Pismo neznanemu ljubim-
cu, ang. film.
LJ II: 17.30 Satelitski progra-
mi poskusni prenosi. 19.00
Domači ansambli: ansambel
Braneta Klavžerja, ponovitev.
19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče.
20.35 Skupščinska kronika. 20.55
En avtor, en film, oddaja TV ZG.
21.15 Igrani film. 22.45 Satelitski
programi — poskusni prenosi.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 14.00 Resna glasba.
15.30 Poročila. 15.40 Program
plus, ponovitev. 17.45 Poročila.
17.55 Tv koledar. 18.05 Številke
in črke. 18.25 Narodna glasba.
19.13 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 19.18 Risanka. 19.30
Tv dnevnik 2. 20.00 Vrnitev Sher-
locka Holmesa, zadnji del. 21.00
Zabavnoglasbena oddaja. 21.30
Tv dnevnik 3. 22.50 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
22.55 Program plus.
SOBOTA, 22. JULIJA
LJ I: 10.00 Tine in Nejc v et-
nografskem muzeju, otroška od-
daja. 10.40 Mladinski pevski fe-
stival Celje '89, množični kon-
cert. 14.35 Tri zgodbe, slovenski
film. 16.20 Poletna noč, ponovi-
tev. 17.05 Tednik, ponovitev.
18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored
za otroke in mlade: Robin in Ro-
ži: Glasbenika, ponovitev; Bend-
ji, ponovitev; Zlatarjevo zlato,
pon. lutkovne igrice. 19.10 Ri-
sanka. 19.20 Informativna odda-
ja za goste iz tujine. 19.30 Tv
dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20
Žrebanje 3 x 3. 20.30 Kako zele-
na je bila moja dolina, ameriški
nim. 22.30 Tv dnevnik 3. 22.45
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.50 Poletna noč: Mami-
lo je smrt, amer. nadaljevanka.
Samo bedaki in konji, angleška
nanizanka.
U II: 16.30 Kako biti skupaj.
17.00 Športno popoldne. 19.30
Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni ve-
čer. 21.30 Poročila. 21.35 Feljton.
22.00 Športna sobota. 22.20 Sate-
litski programi — poskusni pre-
nosi.
ZG I: 9.20 Tv koledar. 9.30
Poletni program. 10.55 Program
plus, ponovitev. 12.55 Prezrli ste
— poglejte. 14.25 Zdravoteka.
14.30 Robin Hood, indijski igra-
ni film. 16.00 Sedem tv dni. 16.45
Poročila. 17.00 Narodna glasba.
17.30 S polno paro, ponovitev
dramske serije. 18.30 Dokumen-
tarna oddaja. 19.13 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 19.18
Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.00 Meta, ameriški film. 22.00
Tv dnevnik 3. 22.15 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
22.20 Program plus.
NEDEUA, 23. JULIJA
U I: 9.30 Otroška matineja:
Živ žav. Nevarni zaliv, ponovi-
tev. 10.45 Boljše življenje, nada-
ljevanka TV BG. 11.30 Alpski ve-
čer, 5. oddaja. 12.00 Kmetijska
oddaja TV Sarajevo. 13.00 San
Remo '89. 16.00 Zapisani šoli,
češkoslovaška nadaljevanka.
17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Gun
Crazy, ameriški Tdm. 19.10 Ri-
sanka. 19.20 Informativna odda-
ja za goste iz tujine. 19.30 Tv
dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna.
20.20 Djekna še ni umrla, kdaj
bo, ne vemo, nadaljevanka TV
ZG. 21.25 Zdravo. 22.55 Infor-
mativna oddaja za goste iz tuji-
ne.
LJ II: 10.00 Danes za jutri in
Odpisani, nadaljevanka. 15.00
Športno popoldne. 19.00 Da ne
bi bolelo: Posvetovalnica za star-
še. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Bella-
my na vrhu sveta, dokumentarna
serija. 20.50 Poezija. 21.25 Špor-
tni pregled. 22.25 Satelitski pro-
grami — poskusni prenosi.
ZG I: 9.20 Poročila. 9.30 Ne--
deljsko dopoldne za otroke.
11.00 Kmetijska oddaja. 12.00
Izobraževalni program. 13.00
Quo Vadiš, serijski fdm. 13.50
Nedeljsko popoldne (potopis,
igrani fdm). 18.45 Risana serija.
19.08 Tv sreča. 19.20 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.30 Tv dnevnik. 20.00 Proka,
igrana serija. 21.00 Groza, ameri-
ški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 22.55 Program plus. 0.55
Poročila.
PONEDELJEK, 24. JULIJA
LJ I: 16.10 Poletna noč, pono-
vitev. 17.40 Mozaik: Zrcalo ted-
na. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10
Mozaik: Utrip. 18.25 Spored za
otroke in mlade: Radovedni Ta-
ček: Hrana. Zlatarjevo zlato, lu-
tkovna igrica. 19.10 Risanka.
19.20 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 Prepolovljeni, drama TV
NS. 21.00 Osmi dan. 21.40 Tv
dnevnik 3. 22.00 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 22.05
Poletna noč: Mamilo je smrt,
ameriška nadaljevanka. Alo, alo,
angleška nanizanka.
LJ II: 17.30 Satelitski progra-
mi — poskusni prenosi. 19.10 Po
brezkončnosti sveta: Azija. 19.30
Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35
Po sledeh napredka: Na pragu
21. stoletja, 7. oddaja. 21.05
... Jutri?, dokumentarna oddaja.
21.45 Satelitski programi — po-
skusni prenosi.
ZG i: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 15.00 Izobraževalna
oddaja. 15.40 Program plus, po-
novitev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv
koledar. 18.05 Številke in črke.
18.25 Dokumentarna oddaja iz
revolucije. 19.13 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 19.18
Risani film. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.00 Dramski program. 21.05
Resna glasba. 21.50 Tv dnevnik
3. 22.10 Informativna oddaja za
goste iz tujine. 22.15 Program
plus. 0.15 Poročila.
TOREK, 25. JULIJA
LJ I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10
Mozaik: Da ne bi bolelo: Posve-
tovalnica za starše. 18.40 Spored
za otroke in mlade: Čirule-čaru-
le: Čarobna pravljica. Rana ura,
zlata ura. 19.10 Risanka. 19.20
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05
Klan, francoska nadaljevanka.
21.05 Mednarodna obzorja.
21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Infor-
mativna oddaja za goste iz tuji-
ne. 22.15 Poletna noč: Mamilo je
smrt, 4. — zadnji del ameriške
nadaljevanke. Nenavadne zgod-
be, angleška nanizanka.
LJ 11: 18.00 Beograjski tv pro-
gram. 19.00 Naša pesem: Niš
'88, 3. oddaja. 19.30 Tv dnevnik.
20.05 Žarišče. 20.35 Žrebanje lo-
ta. 21.35 Zabavni torek.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 15.30 Poročila. 15.40
Program plus, ponovitev. 17.45
Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05
Številke in črke. 18.25 Svetovni
izziv. 19.13 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 19.18 Risani
film. I9-.30 Tv dnevnik 2. 20.00
Loto. 21.05 Giordano Bruno, ita-
lijanski film. 21.40 Tv dnevnik 3.
22.00 Kontaktni magazin. 23.00
Informativna oddaja za goste iz
tujine. 23.05 Program plus. 1.05
Poročila.
SREDA, 26. JULIJA
LJ I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10
Mozaik: Alpe-Jadran. 18.40 Spo-
red za otroke in mlade. 19.10 Ri-
sanka. 19.20 Informativna odda-
ja za goste iz tujine. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Ča-
kajoč na kočijo, argentinski film.
21.35 Mali koncert: Vladimir
Hrovat, Igor Saje. 21.50 Tv dnev-
nik 3. 22.10 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.15 Poletna
noč: Težko breme, avstralska na-
daljevanka. Hooperman, ameri-
ška nanizanka.
LJ II: 17.30 Satelitski progra-
mi poskusni prenosi. 19.30 Tv
dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35
Koncert slovenske baročne glas-
be. 21.20 Svet poroča. 22.20 Sate-
litski programi — poskusni pre-
nosi.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 15.30 Poročila. 15.40
Program plus, ponovitev. 17.45
Poročila. 15.55 Tv koledar. 18.05
Številke in črke. 18.25 Dokumen-
tarni program. 19.13 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
19.18 Risani film. 19.30 Tv dnev-
nik 2. 20.00 Filmski večer: Znak
nesreče, sovjetski film. 22.35 Tv
dnevnik 3. 22.25 Informativna
oddaja za goste iz tujine. 23.00
Program plus. 1.00 Poročila.
ČETRTEK, 27. JULIJA
LJ I: 16.35 Poletna noč, pono-
vitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10
Mozaik: Po sledeh napredka:
Na pragu 21. stoletja, ponovitev
7. oddaje. 18.40 Spored za otro-
ke in mlade. 19.10 Risanka.
19.20 Informativna oddaja za go-
ste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2.
20.05 Povest o dveh mestih,
angl.-franc. nadaljevanka, 4. —
zadnji del. 21.00 Tednik. 21.20
Tv dnevnik 3. 22.10 Informati-
vna oddaja za goste iz tujine.
22.15 Poletna noč: Težko breme,
avstralska nadaljevanka. Leteči
cirkus Monthya Pythona, angle-
ška nanizanka.
LJ II: 18.00 Beograjski tv pro-
gram. 19.00 Čas, ki živi: Upeha-
ne pohodi čas. 19.30 Tv dnevnik.
20.05 Žarišče. 20.35 Mali kon-
cert: Jerko Novak. 20.45 Oči kri-
tike. 21.15 Prisluhnimo tišini.
21.55 Satelitski program — po-
skusni prenosi.
ZG I: 8.20 Tv koledar. 8.30
Otroški program. 9.00 Poletni
program. 15.30 Poročila. 15.40
Program plus, ponovitev. 17.45
Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05
Številke in črke. 18.25 Gulden-
burgovi, serijski film. 19.13 In-
formativna oddaja za goste iz tu-
jine. 19.18 Risani film. 19.30 Tv
dnevnik 2. 20.00 Panorama, poli-
tični magazin. 21.05 Zabavno-
glasbena oddaja. 22.05 Tv dnev-
nik 3. 22.25 Informativna oddaja
za goste iz tujine. 22.30 Program
plus. 0.30 Poročila.
Komisija za delovna razmerja OŠ Velika Nedelja obja-
vlja prosta dela In naloge
učitelja telesne vzgoje,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
— PA, ženska
Nastop dela 1. 9. 1989
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh
od objave na naslov: OŠ Velika Nedelja. O izbiri bodo kan-
didati obveščeni v zakonitem roku.
TEDNIK   - 20. julij 1989
ZA RAZVEDRILO — 9
10 - ŠPORT IN DRUŠTVA
20. julij 1989 - TEDNIK
Karate za vse
življenje
Na Okinawi se je v davni pre-
teklosti razvila za tiste čase skriv-
nostna borilna veščina. Krožile
so legende, da so ljudje, izpopol-
njeni v njej, nepremagljivi boi;ci;
da se goloroki lahko uprejo več
oboroženim nasprotnikom, da s
pestjo lomijo deske in prebijejo
zid, da z enim samim udarcem
lahko ubijejo razjarjenega bika,
da skočijo v prostor in pri tem
lomijo bruna pod streho ali da s
prsti zdrobijo bambusovo steblo.
Nekateri ljudje še danes misli-
jo, da so ti vidiki stare japonske
veščine bistvo karate-doa. V res-
nici pa karate veliko več pozor-
nosti polaga duhovnemu kot ma-
terialnemu. Njegov moto je, da
se v vsakodnevnem življenju um
in telo razvijata v duhu humano-
sti in da moraš v kritičnem tre-
nutku zmeraj biti na strani pravi-
ce.
Kaj sploh pomeni beseda ka-
rate-do? Ideogram KARA ozna-
čuje praznino, ki v filozofiji
vzhoda predstavlja vrhovno obli-
ko univerzuma. TE je roka in ka-
rate v končni fazi pomeni golo-
roko obrambo. Ideogram DO pa
je dodatek, ki označuje POT ali
KARATE ZA VSE ŽIVLJENJE!
Vemo: mladost kratko traja, z
njo pa odhajajo tudi fizične kva-
litete, ki so nekoč krasile velike-
ga borca. In kaj nam ostane?
Mnogi bi trdili, da nič! Toda ka-
rate daje veliko več: je umetnost
življenja, je luč, ki spremlja člo-
veka od njegove najzgodnejše
mladosti pa vse do smrti. Zuna-
njost nas ne sme preslepiti! Izid
borbe je pomemben in se ne sme
zanemariti, vendar pa predsta-
vlja samo del celote.
Full contact, semi contact ka-
rate, kick boxing, angleški boks
— to je za mlade! Ampak tudi
kasneje se je treba prilagoditi.
Tekmovanja in turnirji so dobra
in v začetku nujno potrebna obli-
ka za razvoj mladega duha. Toda
karate ni in ne sme biti samo
šport! V prvi vrsti je to borilna
veščina, ki razvija in krepi ra-
zum. Z njo se lahko ukvarjajo
vsi, od otrok do starcev, pripad-
niki obeh spolov. Otroci se bodo
naučili pravilno dihati, tega pa
skoraj 90 odstotkov ljudi ne zna!
To jim omogoča doseči uspešnej-
še rezultate v šoli, saj bo izboljša-
lo njihovo koncentracijo. Odra-
slemu človeku karate omogoča
boljše spoznavanje samega sebe
in osvobajanje živčne napetosti,
ki je zvest spremljevalec življenja
v mestih. Prav tako se bo poveča-
la njegova uspešnost pri delu in
drugih življenjskih aktivnostih.
Za starejše pomeni karate drugo
mladost in sredstvo za podaljša-
nje živahnosti telesa in duha.
Oče modernega karateja Funa-
koshi Gichin, ki mu je tudi dal
ime »prazna roka«, je rad govo-
ril: »Karate je ustvarjen za to, da
ga ne bi morali uporabljati!«
Drugi akademik karateja in da-
nes eden največjih živečih legend
Hirokazu Kanazawa trdi: »Mo-
čan je tisti človek, ki lahko v bor-
bi premaga enega ali več naspro-
tnikov. Toda močnejši je tisti, ki
lahko zmaga brez boja!« Ce bi
poenostavil njihove misli, bi re-
kel, da karate ni namenjen samo
lomljenju desk in opek, samoo-
brambi in borbi navzven, ampak
tudi in predvsem borbi navzno-
ter. Karate je sredstvo, ki nam
pomaga, da se uspešneje spopri-
memo s samim seboj, s takšnimi,
kot smo, in da se razvijamo v
boljši in pravilnejši smeri. Ustva-
riti kompletnega človeka v psiho-
fizičnem smislu je že starim Gr-
kom pomenilo najvišji ideal. Za-
kaj ne bi še nam? Karate je vse-
kakor eden najustreznejših odgo-
vorov na strese modernega ži-
vljenja in nudi rešitev za mirnej-
šo in srečnejšo Pot. Res: »KA-
RATE ZA VSE ŽIVLJENJE!«
SILVO VOGRINEC
Prvo državno pionirsko prvenstvo
Na atletskem stadionu Mladosti v Zagrebu
si je dvodnevno tekmovanje ogledalo veliko
število ljudi; med njimi so kot gostje organi-
zatorja bili znani nekdanji atleti: Franjo Mi-
helič, Džurdža Fočič, Krešo Račič, Olga Sin-
kovec-Luncer in mnogi drugi.
Tekmovanja se je udeležilo okrog 400 pio-
nirjev in pionirk iz 76 atletskih klubov iz ce-
lotne države. Zaradi tako velikega števila tek-
movalcev je bil organizator prisiljen, da je za
vsako disciplino izvedel v dopoldanskem ča-
su kvalifikacije, tako da se je v popoldanski
finalni del uvrstilo šestnajst najbolje uvršče-
nih.
Dvodnevnega prvega državnega prvenstva
Jugoslavije so se udeležili tudi pionirji in pio-
nirke iz Ptuja (14). Upravičili so nastop na
prvem državnem prvenstvu, kajti za večino
tekmovalcev je bilo to prvo tako veliko tek-
movanje. Mladi atleti iz Ptuja so se vrnili s
tremi medaljami: srebrno je dobil v skoku v
višino Dušan Dimovski (185 cm), bronasti
medalji pa Romana Šega v metu diska —
25,48 m ter štafeta 4 x 100 pionirji — 48,23
(Pralija, Mikulič, StrucI in Ljubša). Drugi
tekmovalci so izboljšali osebne rekorde:
Svenšek na 1000 m kar za dve sekundi —
2:46,99, Ljubša v kvalifikaciji na 100 m —
11,98; žal tega časa ni ponovil v finalnem te-
ku. Omenil bi še Vanjo Kotar, ki je med 55
tekmovalkami v teku na 60 m s časom 8,49
osvojila 18. mesto; v teku na 100 m je s ča-
som 13,60 bila prav tako osemnajsta, kar je
zelo lep uspeh, kajti z atletiko se aktivno
ukvarja samo dva meseca.
Poglejmo rezultate, kjer so tekmovali ptuj-
ski atleti: pionirke: 60 m — 1. Bokar (IBM
OL) 7,93 ... 18. Kotar (PT) 8,49; disk I.
Popovič (Bečej) 33,98 ... 3. Šega (PT) 25,48;
100 m - 1. BikardBM OL) 12,77 ... 18. Ko-
tar (PT) 13 60; kopje - 1. Rajič (Šabac)
35,90... 6. Sega (PT) 28,06; pionirji: 100 m
- I. Kovač (TAM) 11,87 ... 7. Ljubša (PT)
12,30 . . . Berhaus (PT) 12,64 . . . Mikulič (PT)
13,14; višina - 1. Cankar (KL) 185 cm, 2.
Dimovski (PT) 185 cm . . . 10. Petrovič (PT)
155; krogla - L. Jeras (PKA) 16,85... 11
Majerič (PT) 13,28; 1000 m - I. Bašelj
(ŽAK) 2:38,95 ... 12. Svenšek (PT) 2:46,98;
štafeta 4 x 300 - I. TAM 2:36,48 ... 5. Ptuj
2:44,87; daljava — 1. LjubosavljeviČ (CZ)
639 ... 12. ŠtrucI (PT) 554; 60 m - 1. Milo-
savljevič (CZ) 7,47 ... 11. Mikulič (PT) 8,40;
300 m - 1. Kovač (TAM) 37,12 .. . 14. Ber-
haus (PT) 40,02; 2000 m - Repnik (TAM)
5:53,64... 16. Svenšek 6:02,10; štafeta
4 X 100 - 1. TAM 46,00. 2. Mladost 48,05 3.
Ptuj 48,23.
Na koncu tekmovanja je posebna Konii!>i-
ja, ki sojo sestavljali ugledni športniki, izbra-
la najboljšega. To priznanje malo kristal-
no vazo je dobil Kovač (TAM), veliko kristal-
no vazo kot najboljši klub dvodnevnega tek-
movanja pa TAM Maribor. Še ena zanimi-
vost tega tekmovanja je, da so slovenski špor-
tniki osvojili medalje v vseh disciplinah, ra-
zen v metu krogle za pionirke.
I. Z.
Pionirji Drave v Maksimiru
Mlajši pionirji Drave so končali enajst mesecev dolgo sezono v Zagrebu s
prijateljsko tekmo s starejšimi pionirji Dinama. Tekmo so izgubili z rezultatom
9:2.
V tekmovalni sezoni 1988/89 so dosegli v konkurenci starejših pionirjev v
svoji skupini prvo mesto brez izgubljene točke in se uvrstili na sklepni turnir v
Kidričevem, kjer so igrali proti kasnejšemu zmagovalcu Aluminiju neodločeno
1:1. Dosegli so tretje mesto. Zaradi kratke tekmovalne sezone smo bili v klubu
prisiljeni organizirati večje število prijateljskih tekem predvsem s klubi, ki tek-
mujejo v višjem tekmovalnem razredu. V zimskih mesecih (december, februar)
smo organizirali dva turnirja v Ptuju in sodelovali na dveh večjih turnirjih v
Mariboru in Varaždinu.
Novo sezono bomo začeli avgusta s testiranjem za vse nove pionirje, rojene
po 1. 8. 1976 in 1977. Testiranje bo na stadionu NK Drave 3. avgusta ob 18 uri.
Za vse pionirje, ki se ne bodo mogli udeležiti prvega testiranja, ga bomo pono-
vili v četrtek, 7. septembra, ob 18 uri. Najboljše pionirje bomo povabili v naše
vrste. Tudi naslednjo sezono bomo nudili našim pionirjem enajst mesecev vad-
be, več atraktivnih tekem, med drugim tudi tekmo v Avstriji z enim izmed prvo-
ligašev.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so s prostovoljnim delom in de-
narno omogočili turnir v dvorani SŠC Ptuj, ZTKO-ju in kolektivu SSC v Ptuju.
Belšak-Ceh
Mladinci na državnem prvenstvu v Idriji
KOLESARSTVO
Idrija je v petek, 7., in v nede-
ljo, 9. julija, gostila najboljše ju-
goslovanske kolesarje. V petek
so se pomerili v cestni vožnji, v
nedeljo pa so tekmovali v vožnji
na kronometer. Naši mladinci so
dobro prestali ognjeni krst, saj
so prvič tekmovali v tako močni
konkurenci.
Starejši mladinci v postavi
Aljoša Perger, Andrej Petrovič,
Jure Lovše in Sergej Kavčevič so
se hrabro borili. Proga je bila
dolga 136 km in je potekala od
Idrije, Mosta na Soči, Nove Go-
rice, Ajdovščine, prek Cola
(12 km vzpona) nazaj v Idrijo,
kjer je bil cilj dirke.
Aljoša Perger je pripeljal v cilj
kot štirinajsti, Andrej Petrovič pa
je bil dvajseti. Lovše je imel
okvaro na kolesu, Kavčevič pa
smolo in je padel.
V nedeljo so v vožnji na kro-
nometer poleg starejših nastopili
tudi mlajši mladinci. Ker v kate-
goriji mlajših mladincev nimamo
popolne ekipe, sta vrzel zapolni-
la Zlatko Čajič in Mitja Maho-
rič, ki sicer tekmujeta v kategori-
ji pionirjev A. Dolžina proge je
bila 20 km, povprečna hitrost pa
41,9 km/h. Najboljši so bili mla-
dinci novomeške Krke, naši so
osvojili osmo mesto.
V kategoriji starejših mladin-
cev so zopet nastopili Perger, Pe-
trovič, Lovše in Kavčevič. Vozili
so 40 km s povprečno hitrostjo
43,8 km/h in zasedli zelo dobro
šesto mesto.
Večina najboljših ekip tekmu-
je v vožnji na kronometer na ta-
ko imenovanih nizkoprofilnih
kolesih, saj aerodinamična drža
še kako vpliva na rezultat. Tak-
šna kolesa pa si lahko privoščijo
le tisti klubi, ki imajo močno fi-
nančno zaledje. Naši tekmovalci
seveda vozijo na kronometer na
običajnih dirkalnih kolesih, ki
jih uporabljajo na cestnih preiz-
kušnjah. Kljub temu pa so bili
povsod deležni pozornosti, saj so
naši kolesarski dresi s futuristi-
čnim designom med najlepšimi.
S. PAL
Doki izboljšal svoj rekord
Organizatorjema državnega
prvenstva — ZAK Ljubljana in
Atletski zvezi Slovenije —, ki sta
na stadionu Šiške organizirala
državno prvenstvo za mlajše
mladinke in mladince, se je pri-
javilo okrog 330 tekmovalcev iz
73 atletskih klubov iz celotne Ju-
goslavije, tako da je bila udele-
žba izredno številna in tudi ka-
kovostna. Vreme je tekmovalcem
oba dneva tekmovanja šlo na ro-
ko, tako da so bili postavljeni
oziroma izboljšani vrsta osebnih
rekordov in kar trije novi državni
rekordi.
Rekordi: za mlajše mladinke
— Lužarjeva (ŽAK LJ) v teku na
300 m — 38,44; pri mladincih:
štafeta Zadra 4 x 300 —
2:26,09; v metu krogle: Doki
(PT) 17,84.
Dejan je imel izredno serijo v
metih, tako da so vsi nestrpno
pričakovali, kako daleč bo sunil
kroglo. Vedelo se je, da je v iz-
redni formi, a nihče ni pričako-
val, da bo svoj dva meseca stari
rekord (17,31), ki ga je postavil
na istem stadionu, izboljšal za
kar 53 cm. Drugi dan tekmova-
nja je Dejan nastopil v metu di-
ska. Tudi v tej disciplini je izbolj-
šal svoj osebni rekord ~ disk je
zalučal kar 55,42 m in je bil naj-
bolje uvrščeni tekmovalec iz Slo-
venije (4.). Še en izreden uspeh
Dejana v dveh dneh tekmovanja.
Mislim, daje to uspeh ptujskega
športa, posebno uspeh atletskega
kluba I*tuj in njegovega strokov-
nega teama.
Tudi drugih ptujskih atletov
ne smemo pozabiti. Poleg Deja-
na ima AK Ptuj še enega držav-
nega prvaka, in to v teku na 300
m Francija Jerenka. Franci je v
kvalifikacijah izboljšal svoj oseb-
ni rekord na 35,51. Poleg te disci-
pline je Franca (tako ga imenuje-
jo v klubu) nastopil še v dveh di-
sciplinah in prav tako izboljšal
osebne rekorde: 300 m z ovirami
38,62 (v tej disciplini je bil vice-
prvak države) in v teku na 100 m
— 11,38; ta rezultat je postavil v
kvalifikacijah, a ga žal ni ponovil
v finalnem teku. I. Z.
Osem medalj v Ljubljani
Atletski klub IBL Olimpija je v atletskem centru Slovenije v Šiški
organiziral odprto posamično prvenstvo Slovenije, ki se gaje udeleži-
lo 200 tekmovalcev iz 31 atletskih klubov Slovenije, Hrvatske, Srbije,
BiH in zamejski slovenski klub Bor iz Trsta. Dvodnevnega prvenstva
so se udeležili tudi članice in člani AK Ptuj ter dosegli dobre rezultate
(osebne rekorde) in osem medalj. Na tekmovanju seje ponovno izka-
zala novopečena ptujska reprezentantka Korošakova, ki je tekmovala
v p ;tih disciplinah (tri posamezno in obe štafeti). Pri članih bi omenil
kot najuspešnejša dva tekmovalca: Vindiša (zlato in bron) in Krabo-
njo (srebro in dva brona).
Ena najbolj zanimivih tekaških diciplin je bila štafeta
4 X 400 m. Nihče ni računal, da bo štafeta Ptuja prekrižala račune
favoriziranim štafetam, kot so bile IBL Olimpija, Kladivar i n Gorica.
Ekipa Ptuja v postavi Robin, Jerenko, Horvat in Krabonja je tekla iz-
vrstno, za progo potrebovala 3:20,21 in jim je zasluženo pripadla sre-
brna medalja.
Rezultati ptujskih atletov: ženske: 100 m: I. Bukovec (IBL)
12,39 . . ., 6. Vidovič (PT) 13,01, 7. Rozman (PT) 13,18; 100 m ovire:
I. Bukovec (IBL) 13,71 . . ., 4. Korošak (PT) 15,59; višina: 1. Lopatic
(BRE) 181 ,,„3. Korošak (PT) 170 — osebni rekord; 4 x 100 m: 1.
IBL - 48,04. . ., 5. Ptuj - 50,48; 200 m; 1. Lužar (ŽAK) 24,96 . . ., 8.
Vidovič (PT) 26,69; daljava: 1. Babic (KRI) 610 . . ., 3. Korošak (PT)
574 cm: štafeta 4 x 400: I. ŽAK 3:56,81 . . ., 5. Ptuj 3:14,98. Moški:
100 m: Bilač (KP) 10,98..., Robin 11,93; 400 m: 1. Srebrnič
(NG). . ., 3. Krabonja (PT) 49,28 . . ., 7. Jerenko (PT) 51,04; krogla: I.
Peric (PAR) 19,53..., 4. Doki (PT) 14,73; 4 x 100: 1. IBL -
42,93..., 3. Ptuj - 43,58:400 m ovire: 1. Milutinovič (SA)8. Je-
renko (PT) 56,10; 800 m: I. Marinič (NG) 1:51,98..., 6. Potočnik
1:17,35; 4 x 400: ŽAK - 3:17,60, 2. Ptuj - 3:20^21; disk: I. Mu-
stapčič (SA) 60,12 . . ., 9. Doki (PT) 39,14; 5000 m: Zivko (VE) 14:21,
93 . . ., 3. Vindiš (PT) 14:44,60.
I. Z.
TEDNIK - 20- julij 1989
OGLASI IN OBJAVE -11
Kmetje negodujejo zaradi novih prispevkov
Prvega julija so pričeli veljati novi prispevki za zdravstveno in pokojninsko var-
stvo kmetov. Na skupni seji svetov za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu,-
gozdarstvu in na vasi ter za zdravstvo, socialno politiko, alkoholizem, narkomanijo
in družbeni položaj invalidov pri predsedstvu občinske konference Socialistične zve-
ze so temu vprašanju posvetih osrednjo pozornost Kmetje negodujejo, ker gre za
visoke obremenitve, in zatrjujejo, da tega ne bodo zmogh plačevati Zato se kanijo
obrniti na republiško skupščino in tudi na skupnost pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
Na seji so sodelovali predstavniki
občinske zdravstvene skupnosti, ma-
riborske enote skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja ter
komiteja za družbene dejavnosti obči-
ne Ptuj. Povabili so jih z namenom,
da podrobneje obrazložijo nove obre-
menitve, saj kmetje o njih niso bili
pravočasno oziroma so bili zelo slabo
informirani.
Tilčka ^uman iz občinske zdrav-
stvene skupnosti Ptuj je povedala, da
se iz leta v leto zmanjšujejo prispevki
kmetov k stroškom zdravstvenega
varstva, zato pa se povečujejo pri-
spevki delavcev v združenem delu, ki
pokrivajo že skoraj osemdeset odsto-
tkov izdatkov za zdravstveno varstvo
kmetov. Zato bodo morali izvesti vsa-
koletne poračune kmečkih prispev-
kov v začetku naslednjega leta aU pa
že med letom povišati prispevno stop-
njo, da ne bi prihajalo do prevelikega
izpada kmečkih prispevkov.
Osnova za plačevanje je sklep o
obračunavanju in plačevanju prispev-
kov za zdravstveno varstvo v tem letu,
ki ga je sprejela skupščina zdravstve-
ne skupnosti na seji v marcu 1989.
Spremembe so samo glede višine pri-
spevka.
Fanika Moškotevc, vodja matične
evidence v mariborski enoti skupno-
sti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja, je podrobno obrazložila
bistvo novih sprememb. Gre za valo-
rizacijo zavarovalnih osnov, ki so os-
nova obračuna in plačila prispevkov
za pokojninsko in invalidsko zavaro-
vanje ter odmero pravic iz tega zava-
rovanja. Doslej se zavarovalne osno-
ve niso spreminjale, zato je prihajalo
do vedno večjih razlik med višino za-
varovalne osnove, na osnovi katere je
bil zavarovanec zavarovan, in višino
pravice.
Po novem se zavarovalne osnove
valorizirajo med letom glede na rast
osebnih dohodkov zaposlenih v tem
letu. Odbor za plan in finance je po
sklepu skupščine SPIZ-a pooblaščen
Kmečki glas je o višjih pokojni-
nah in novih osnovah poročal v šte-
vilki 24. ki je izšla 14. junija. V
Tedniku smo o spremembah zava-
rovalnih osnov pisah 6. julija. Go-
tovo pa je to za osveščenost priza-
detih premalo. Zaradi neinformira-
nosti pa tudi niso mogh spremeniti
zavarovalnih osnov. Ta možnost je
bila dana do 15. julija.
trikrat letno spreminjati zavarovalno
osnovo. Višji prispevek od prvega ju-
lija naprej ima za posledico tudi višje
pokojnine.
V imenu kmetov se je oglasil Janez
Žampa in poudaril, da bi morali pri-
spevki za zdravstveno in pokojninsko
zavarovanje izhajati iz dela. Sedanje
stanje je posledica nekaterih zavože-
nih odločitev v preteklosti. Tako pred
dvajsetimi leti nihče ni hotel reči, kdo
je kmet. V razpravi so sodelovali tudi
člani sveta in nekateri kmetje. Na
koncu so predlagali, da naj se spre-
meni zakonodaja glede obdavčevanja
in tudi dedovanja kmetij. Vsa zemlja
naj bi bila tudi enakomerno obreme-
njena ne glede na status kmeta.
Člani svetov so tudi soglašali z od-
pisom prispevkov tistim, ki jih je pri-
zadela naravna ujma. Seznanili so se
z aktivnostmi glede sanacije. Pozvali
so proizvajalce obeh zadrug, da naj bi
na odkupnih mestih del svojega pri-
delka namenili tudi za prizadete v
Halozah. Pomagali pa naj L! tudi ti-
sti, ki nimajo pogodb.
Janez Žampa je opozoril še na pro-
blem divjadi v Pesniški dolini, na to,
da se med kmeti povečuje število sa-
momorov, in vprašal, kaj bomo z na-
šim drobnim kmečkim prostorom na-
redili v razmerah tržnega gospodar-
stva in vedno večje prisotnosti tujega
kapitala.
MG
Poplave v občini Ormož
Vodna ujma na srečo ni zajela občine Ormož, vendar je Drava 5. julija zve-
čer prestopila bregove na otoku pri Veliki Nedelji (kjer so vodnjaki ormoškega
vodovodnega zajetja) in južno od Ormoža v Obrežu, kjer je bilo poplavljenih
okoli 150 ha njivskih površin, posejanih s pšenico in koruzo.
Večje škode ni bilo, kljub temu da bodo morali z žetvijo pšenice na tem ob-
močju nekoliko počakati, da se temeljito posušita klasje in slama.
Tekst: Vida Topolovec
Foto: Ema Žalarj
Poplava na otoku pri Veliki Nedelji
Sprejem v rodovnik
Kot v lanskem letu tudi letos ob-
veščamo rejce rodovniških kobil o da-
tumih pregledov po časopisu. Izkaza-
lo se je, da so bili obveščeni prav vsi,
pri tem pa smo precej prihranili pri
poštnini. Vsem rejcem, ki imajo žrebi-
ce v pogodbeni reji in jih morajo le-
tos pripeljati na pregled zaradi spreje-
ma v rodovnik, pa smo poslali pisno
obvestilo na dom in priložili seznam
pregledov, da bodo lahko izbrali naj-
bližje pregledno mesto.
Posebej obveščamo vse rejce, da
bosta dva plemenska sejma za žrebič-
ke, in sicer 8. septembra za hladnokr-
vno pasmo na Ptuju, združeno s pre-
movanjem, in za hafiingerje 28. sep-
tembra na hipodromu v Lescah.
V letu 1989 bodo pregledi rodovni-
ških kobil in naraščaja potekali po
naslednjem vrstnem redu:
torek, 25. julija
9.00 Kamnica — hipodrom
11.00 Lenart (Švicarski dvor)
12.30 Trnovska vas (pri zadrugi)
13.00 Podvinci (pri Petru Cehu)
17.00 Ptuj (sejmišče)
18.30 Repišče (pri Bedraču)
sreda, 26. julija
8.00 Ormož (na Marofu)
9.15 Cvetkovci (pri Dominku)
10.00 Moškanjci (pri Kekcu)
16.00 Lovrenc na Dravskem polju
Do premije za žrebe so upravičeni le
rejci, ki bodo pripeljali žrebe na pre-
gled.
Tudi letos bo teklo izplačilo vzrej-
nih premij prek zadruge. Višina pre-
mije je 820.000 din.
Rejci morajo na pregledih poveda-
ti, katera ženska žrebeta bodo obdrža-
li za pleme in zanja vzeli vzrejno pre-
mijo, katera pa bi želeli prodati na
plemenskem sejmu. >
PREGLEDI BODO OB VSAKEM
VREMENU IN JIH NE BOMO PO-
NAVUALI.
Konjerejsko društvo Ptuj
Krajani krajevne skupnosti
Ormož sklenili pomagati
krajanom prizadete krajevne
skupnosti Majšperk
Od ujme, ki je pustošila še posebej obilno v krajevni skupnosti Majšperk,
sta sicer minila že skoraj dva tedna, vendar se škoda, ki so jo povzročili voda in
plazovi, šele sedaj kaže v pravi luči. V želji, da pomagajo krajanom krajevne
skupnosti Majšperk, so kmetje v vasi Pušenci pričeli razmišljati o načinu, kako
to storiti najbolj učinkovito.
Vedo, da bodo ogroženi potrebovali vse — od hrane za živino do gradbe-
nega materiala, obleke, hrane in podobnega. Na njihovo pobudo je bil sklican
tudi svet krajevne skupnosti Ormož in so tudi drugi podprii to pobudo.
Odločili so se, da bodo kmetje zbrali predvsem hrano za živino, drugo —
tudi pšenico, ker smo pač sedaj sredi žetve — in bi zbrano sami odpeljali na
ogroženo območje. Pogovor je tekel tudi s krajevno skupnostjo Majšperk, kjer
bodo seveda z veseljem sprejeli ponujeno pomoč. Akcija teče od minulega tor-
ka in bo končana v soboto, 22. julija, ko bodo kmetje in krajevne skupnosti Or-
mož na svojih traktorjih odpeljali pridelke, za katere so se domenili na seji sve-
ta, proti Majšperku.
Franci Trstenjak, tajnik krajevne skupnosti Ormož, je povedal, da ko bo s te-
rena krajevne skupnosti Ormož dobil podatke o tem, kaj vse so uspeli kmetje
zbrati, se bodo odločili, v katere najbolj ogrožene kraje krajevne skupnosti Maj-
šperk bodo odšli in h katerim kmetom. V pomoč bodo vključili tudi posamezne
delovne organizacije z območja krajevne skupnosti Ormož, predvsem Gozdno
gospodarstvo, ki je les že obljubilo. Računajo še na Slovin — Kmetijski kombi-
nat Jeruzalem Ormož, Tovarno sladkorja Ormož in seveda tudi Opekarno Mer-
cator-Ograd. V akcijo bodo vključili krajane mesta Ormoža, ki naj bi pa poma-
gali v denarju, da bi kasneje kupili material, ki ga na prizadetem območju po-
trebujejo. V akcijo so vključili krajevni odbor Rdečega križa, ki zbira oblačila,
posteljnino in vse, kar ljudje v stiski nujno potrebujejo.
Vida Topolovec
Iščemo najcenejši kraj za počitnice
Kam naj gremo na počitnice?
Če ste na morju ali v planinah, na potovanju ali pri sorodnikih
zunaj naše občine, pišite nam »ZA RUBRIKO CENE«, kako vas je
»udarilo« po žepu! Zanimajo nas predvsem kava, pivo in vino, ven-
dar se drugih podatkov ne branimo. Tudi pozdravov ne.
Vaša sporočila pridejo v poštev do konca prihodnjega meseca,
tako da bomo zadnji avgustovski dan izbrali najugodnejši kraj za ti-
ste, ki nameravajo na počitnice v septembru.
Vsak ve nekaj. Tednik objavlja, vsi vemo več!
Odmevi
Zanimivo je, da se oglasijo predvsem tisti, ki imajo pripombe
(beri: se pritožujejo) na svoje cene, ne pa da bi povedali kakšno svojo
izkušnjo, da bi kaj pohvalili, dali nove podatke.
Tako so nam iz Prehrane sporočili, da so breskve stale v njihovih
kioskih prejšnji teden 7.000 dinarjev, ta teden pa so po 8.000, kot smo
pomotoma zapisali zadnjič. Se opravičujemo.
Prav tako so se pritožile frizerke, češ da vse cene, ki ste jih bralci
sporočili, ne držijo. Zakaj nato niso prinesle obljubljenega cenika, ne
vemo.
Poročilo prognostične službe
vinogradništvo
Zaradi izredno vlažnega vremena
je prišlo do močnega izbruha perono-
spore, pa tudi oidija na vinski trti.
Priporočamo, da zavarujete svoje vi-
nograde pred peronosporo z 0,25-od-
stotnim ridomilom MZ ali 0,11-odsto-
tnim sandofanom F, če imate vino-
grad zdrav, pa lahko tudi z 0,35-od-
stotnim bakrenim antracolom.
Proti oidiju uporabite 0,01-odstotni
tih 250 EC ali 0,05-odstotni bayleton
special. Dodajte 0,15-odstotni cosan.
Ce uporabljate kontaktni fungicid
proti peronospori, pa lahko samo
0,3-odstotni cosan.
Med 19. in 25. julijem bo tudi naj-
primernejši čas za zatiranje grozdne-
ga sukača. Priporočamo uporabo na-
slednjih pripravkov: 0,12-odstotni
dipterex -t- 0,1-odstotni fenitrotion
ali 0,15-odstotni ekalux.
Predvsem pri ranejših sortah bi ka-
zalo prvič uporabiti še botricid, in si-
cer 0,1-odstotni sumilex ali 0,1-odsto-
tni ronilan.
jablane
Škropimo jih v rednih 12- do
15-dnevnih presledkih oziroma po
vsakem močnejšem dežju. Proti škrlu-
pu uporabite: 0,25-odstotni dithane
M 45, 0,3-odstolni captan ali 0,25-od-
stotni antracol, proti pepelasti plesni
0,05-odstotni bayleton special, proti
listnim duplinarjem in zavijaču pa
0,13-odstotni dimilin, 0,13-odstotni
minerin, decis, danitol ali chromo-
reld.
Ce ni potrebno škropljenje proti
listnim zavrtačem, ampak nameravate
škropiti samo proti jabolčnemu zavi-
jaču, pa uporabite reldan, zolone ali
ekalux; kjer imate težave z ameriškim
kaparjem, pa priporočamo basudin
ali gustion, ki dobro delujeta tudi na
jabolčnega zavijača.
Pred vsako uporabo pesticidov pre-
berite navodila proizvajalca.
Strokovna služba KK Ptuj
TOZD »Slovenske gorice-Haloze«:
dipl. ing. Albert Gonc
ČRNA KRONIKA
nezgoda s traktorjem
V četrtek, 13. julija, popoldne
se je Franc Krajnc iz Drakšla 31
s traktorjem s prikolico peljal po
klancu navzdol od doma proti
Veliki Nedelji. Med vožnjo mu
je zablokirala zavora na prikoli-
ci, zato se je ustavil in zavoro
močno odvrl. Prikolica je tedaj
pritisnila na traktor in ta seje za-
čel pomikati po klancu navzdol.
Franc Krajnc se je poskusil
povzpeti na traktor, vendar mu
to ni uspelo. Padel je pod traktor
in zadnje kolo mu je zapeljalo
čez prsni koš. Hudo ranjenega
56-letnega traktorista so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
zapeual v levo in čel-
no trCil
Prejšnji ponedeljek popoldne
je po magistralni cesti od Pod-
lehnika proti Mariboru vozil
osebni avtomobil Volfgang
Herndl iz Avstrije. V križišču z
regionalno cesto pri Spodnji
Hajdini je nenadoma zapeljal na
nasprotni vozni pas in čelno trčil
v osebni avto, ki ga je vozil Alojz
Krajnc s Spodnje Hajdine 143.
Na obeh vozilih je velika materi-
alna škoda, Herndla pa so hudo
poškodovanega pripeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
IZLITI FORMALIN pri ŠIKO-
LAH
Pred dvema tednoma je — po
ugotovitvah pristojnih organov
— iz avtomobilske cisterne z ita-
lijansko registracijo ob magi-
stralni cesti v bližini železniškega
prehoda v Šikolah izteklo nekaj
formalina (vrsta kemičnega raz-
kužila). Povzročitelja jim ni
uspelo ustaviti, ker je že odpeljal
v Italijo, preden so ugotovili
onesnaženje. Na srečo, spet po
ugotovitvah strokovne službe,
formalin ni povzročil nevarnosti
za ljudi in okolje.
spet vlom v cerkev
Kaže, da je območje na stičiš-
ču ptujske, šmarske in slovenje-
bistriške občine zelo privlačno za
vlomilce v cerkve. V zadnjih ne-
kaj letih so bili namreč izvršeni
vlomi skoraj v vse podružnične
cerkvice na tem območju. Tako
je bilo nedavno vlomljeno tudi v
cerkev Marije Tolažnice nad Že-
talami, zaselek Brezje, naselje
Cermožiše. Tatovi so odnesli le-
sen kip enega od evangelistov in
dva lika Kristusa, ki so ju sneli z
razpel .. . Glede teh vlomov se
lahko tolažimo z ljudskim re-
kom, da vrč hodi po vodo tako
dolgo, dokler se ne razbije. Upaj-
mo, da se bo kmalu.
z MOPEDOM TRCIL V HLO-
DE
V nedeljo zgodaj zjutraj se je
17-letni R. D. od Tomaža pri Or-
možu peljal po cesti z mopedom.
V ostrem ovinku v Odincih, pri
hiši štev. 60, je zapeljal na nas-
protni del ceste, od tam na ban-
kino in v obcestni jarek, kjer je
trčil v hlode. Hudo poškodova-
nega mopedista so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
FF
Kaj ni dobro ...
Dobro je, da so te dni na novo označili, kje morajo ustaviti vozi-
la, ki pripeljajo po Kajuhovi ulici do Župančičeve. In ni dobro, da s
tega mesta v že tako nepreglednem ovinku ne vidiš nikamor. Namig:
ogledalo na nasprotni strani ceste bi gotovo odpravilo možnost ne-'
sreč. Najbrž to ne bi bila prevelika investicija v varnost.
... in kaj je še slabše
Kako priti s Ptuja na avtomobilsko cesto za Zagreb?
Dva znaka označujeta cesto za Zagreb — skozi Varaždin, ki je
daljša in slabša od tiste druge, ki pelje skozi Krapino. Vsi, ki se kakor-
koli znajdejo na Ptuju, pač ne vedo, da se morajo najprej zapeljati čez
dravski most.
McZ
RODILE so:
Ana Arnuš, Videm 15 — de-
čka; Mrika Matic, Zagrebška 5
— Marijo; Danica Fras, Biš 66
— Aleksandro; Janka Škrabelj,
Kajuhova 1 — dečka; Sonja Puc-
ko, Toplakova 8 — dečka; Dra-
gica Gašparič, Trubarjeva 7 —
Žiga; Mira Vesenjak, Mezgovci
3/c — deklico; Kristina Mlakar,
Belavšek 36 — deklico; Majda
Stockl, Ul. 1. maja 4 — dečka;
Milena Primožič, Ormoška 46 —
Jana; Elizabeta Segula, Polenšak
16 — dečka; Marjana Kralj, Gr-
dina 18 — Natašo; Stanka Mun-
da, Sodinci 9 — Davida; Marje-
ta Smolinger, Cankarjeva 2 —
Uroša; Danica Žnidar, Cesta na
Hajdino 19 — Denisa; Metka
Bratuša, Osluševci 57 — deklico;
Nada Paluc, Kvedrova 2 — Kar-
lo.
poroke:
Janez VVengartner, Majski Vrh
19, in Tatjana Kapun, Limbuš,
Lackova 266; Stanko Pulko, Že-
tale 16, in Darinka Rodošek, Že-
tale 52; Drago Erhatič, Juršinci
86, in Irena Germin, Juršinci 86;
Roman Korent, Črmlja 12, in
Antonija Brotšnajder, Novinci
46; Ivan Valand, Podlože 85, in
Irena Koser, Apače 110; Jurij Je-
rič, Žetale 22, in Jožica Skaza,
Žetale 22.
UMRLI so:
Janez Crešnik, Ul. J. Lackove
1, roj. 1920, umrl 5. julija 1989;
Franc Kozel, Berinjak 15, roj.
1910, umrl 9. julija 1989; Marija
Ivanuša, Hermanci 12, roj. 1930,
umrla 7. julija 1989; Martin Hor-
vat, Runeč 11, roj. 1902, umrl 10.
julija 1989; Konrad Mere, Sovi-
če 12, roj. 1914, umrl 10. julija
1989; Vilma Vojsk, Rabelčja vas
19/b, roj. 1935, umrla 11. julija
1989; Alojz Rijavec, Tomšičeva
12, roj. 1905, umrl 11. julija
1989; Janez Belšak, Bukovci 130,
roj. 1925, umrl 10. julija 1989;
Ferdinand Novak, Sp. Ključa-
rovci 27. roj. 1911, umrl 12. julija
1989; Franc Težak, Ziherlova ul.
5, roj. mi, umrl 12. julija 1989;
Kari Žmavc, Jenkova 6, roj.
1918, umrl 12. julija 1989; Mari-
ja Pauman, Pongrce 16. roj.
1925, umrla 11. julija 1989;
Franc Emeršič, Podvinci 89, roj.
1918, umrl 13. julija 1989; Neža
Gajser, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1908, umrla 14. julija 1989;
Katarina Krajnc, Vošnjakova 1.
roj. 1910, umrla 16. julija 1989;
Stanislav Arnuga, Sverženjakova
9, roj. 1931, umrl 15. julija 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno In
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva j
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij: direktor in
glavni urednik Franc Lačen,
odgovorni urednik Ludvik
Kotar, tehnični urednik Šte-
fan Pušnik, novinarji Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz-
nik, Darja Lukman, Martin
Ozmec in Nataša Vodušek
ter novinar-lektor Jože Šmi-
goc. Uredništvo in uprava:
Radio-Tednik: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 200.000.— dinarjev, za
tujino 350.000.— dinarjev. Ži-
roračun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.