Šport v Ljubljani in v Šiški po novem
Samoupravna telesnokulturna skupnost ne deluje več - njeno operativno delo je prevzela Zveza telesnokulturnih organizacij naše občine. Športna srenja v Ljubljani tako po 15 letib izgublja SlSe in zopet išče nove organizacijske obUke.
O novi obliki delovanja športnih organizacij je bilo precej sestankov. Med funkcionarji in med profesi-onalnimi delavci v športni sferi.
Športna aktivnost pa teče dalje.
Podobno kot pred letom 1974, ko smo ustanavljali množice SIS in kot danes, ko teh SISov ni več.
Tudi v športnih dejavnostih je po-litika naredila svoje. Gotovo je bilo tudi kaj pozitivnega, vendar tako kot z uvedbo SISov se ni še nikoli prej razbohotila administracija. Slednja je rodila nove potrebe po dodatnih kadrih, ki so se borili s pa-pirji. Točno po Petrovem načelu.
Številni navdušenci v športni de-iavnosti so velikokrat na raznih ??-stankih, skupščinah ZTKO, SIS, zborih izvajalcev, porabnikih, letnih konferencah, na skupščinah druž-beno političnih skupnosti, v sred-stvih javnega obveščanja ... opozar-jali, da administrativci vodijo poli-tiko telesne kulture (športa), da sredstva iz prispevka za šport preha-jajo drugam in ne le za potrebe športa. Zahtevali so več denarja za predšolske otroke, za športne aktiv-nosti v osemletkah, srednjih šolah, skratka za strukture porabnikov, ki še ne ustvarjajo lastnih dohodkov. Zdrav otrok bo namreč mladinec. zdrav mladinec pa bo laže in uspeš-nejše študiral ali pa delal na delov-nem mestu. Na to pozabljamo. Športna aktivnost je pri nas večno podcenjena; če analiziramo, na kate-rem mestu se redno pojavlja (redno na zadnjem!), ko naštevamo SlSe - družbene dejavnosti, je špon z le-vico odstraujen in podcenjen. Po-dobno tudi učitelji telesne vzgoje. Lc redki so se zamislili, ko so prebi-rali analize zdravniških pregledov otrok in iskali rešitev v gibanju (športu), v redni športni aktivnosti ali morda celo da bi v vseh šolah posvetili telesni vzgoji več pozorno-sti.
In kaj nam obljublja predvidena reorganizacija na mestnem nivoju, ki vpliva tudi na delo po občinah v Ljubljani.
Sredstva, ki se natekajo iz pri-spevka za telesno kulturo, tudi v bo-doče ostanejo namenjena športu. Torej po tej plati, zagotavljajo mestni možje, se ni bati, da bi športni dinar prešel kam drugam. Športni objekti v Ljubljani bodo v bodoče načrtneje prejemali inve-sticijsko vzdrževalni dinar, pa tudi
osebni dohodki za profesionalni ka-der je zagotovljen. Vse iz proračuna upravnega organa SM Ljubljana. Da bo stroki zadoščeno, bo OD-BOR ZA ŠPORT spremljal uresni-čevanje politike cdločitev, dajanja mnenj in predlogov za področje športa ... Ob tem se postavlja vpra-šanje dvojnosti, saj deluje v Ljub-ljani tudi Zveza za telesno kulturo mesta Ljubijana, ki povezuje občin-ske ZTKO, slednje pa občinska športna društva.
Upravni organ mesta je prevzel številne naloge. Črnogledi pričaku-jejo, da bodo sicer dosedanji športni delavci SlSa ali ZTKOjev sebi že našli delo z novo kopico papirjev in s tem upravičili obstoj telesa. Na-sprotna stran pa ugotavlja, da je še vedno preveč administriranja in pre-malo operativnega dela po vrtcih, šolah, društvih. Spet bomo izgubili številne ure časa z usklajevanjem že dogovorjenih pravil igre. Mestni uoravni orSHI! (Š^ortn? sfera^ «j »^ 7p postavil v delovni program ob osta-lem tudi zanimive programske točke kot svoje področje dela: velike med-narodne prireditve (evropska in sve-tovna prvenstva, pokali), medna-rodno sodelovanje, skrb za športne objekte v mestu, financiranje vr-hunskega športa (prvoligaške ekipe in kategorizirani športniki), zdrav-stveno varstvo športnikov> sredstva občinskc specifike na osnovi progra-mov po občinah...
Športni aktivisti niso zadovoljni s tako razporeditvijo kompetenc, saj tudi doslej niso bili v celoti zado-voljni z delom mestnega SlSa, ki si je prisvajal posamezne prvine šport-nega dela, ki zvenijo vabljivo. Ob-staja občutek in seveda nezaupanje, da ne bo z ukinitvijo SIS nič novega v vsebinskem pogledu, le imena se bodo zamenjala. Seveda pa so mi-šljenja različna; nekateri so vedno »za« spremembo, če le slutijo, da se bo kaj obrnilo na bolje. Leto 1990 je prehodno. 2e kmalu bodo volitve, praktično v vseh strukturah. nivo-jih. Tudi šišenska športna organiza-cija načnuje aprila volilno konfe-renco. Do tedaj pa lahko pričaku-jemo, da bo vsaj kakšna pomemb-nejša dilcma razrešena. Denarja pa je tako bilo vedno dovolj...
T. Simončič