SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja : Za celo lato predplaian 15 fid., za pol leta 8 g Id., za èetrt lata 4 (Id., za jadea meiec 1 rld.40 kr. V administraciji prejeman velja : Za cala leto 12 fid., *■ Po1 leU * fld., za četrt leta 3 rid., ta jeden Mesec 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 20 kr. v»č na leto. Poiamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) vaprejema upravnlitvo in ekapedlelja' v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee it. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j« v Semeniiklh ulleah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 259, V Ljubljani, v torek 10. novembra 1896. Letnilc XXXV. Državni zbor. Dunaj, 9. novembra. Trgovinski minister baron G i a n z začetkom seje odgovarja na interpelacijo poslanca Biankinija in tovarišev gledd zboljšanja plač pomočnikom pri pomorskih svetilnikih. Sedaj je 106 takih pomočnikov v petih razredih z letnimi plačami po 600, 500, 450, 400 in 350 gld., poleg teh je še 86 strežajev z letno plačo od 60 do 300 gld. Pomočniki so stalno, strežaji le začasno nameščeni; do pokojnine pomočniki sicer nimajo pravice, vendar se jim dovoljuje milostnim potom. Dalje trgovinski minister odgovarja na interpelacijo poslanca Gessmanna in tovarišev glede poštnih azistentov, rekoč, da je za tekoče leto v proračunu potrebščina za 150 azistentov, ki so bili že imenovani za Češko. Poslanec Thurnher vpraša načelnika tiskovnemu odseku, kdaj bode sklical sejo, da se posvetuje o predlogu poslanca Pacaka gledl časnikarskega koleka. Poslanec dr. K o p p kot načelnik odgovarja, da se odsek ne ozira na to, ali in kje bode vlada dobila nadomestilo za časnikarski kolek. Ker pa je vlada obljubila, da hoče odseku odgovoriti, zato čaka odsek na ta odgovor. Ako pa kdo želi, da se odsek snide, hoče ga sklicati. Prva točka dnevnega reda je poročilo stalnega obrtnega odseka opremembiin dopolnilu obrtnega reda; oglašenih je 22 govornikov. Poslanec B e n d e 1 naglaša, da se mora predloga v marsičem zboljšati, ter graja, da je odsek tako pozno rešil svojo nalogo. Oblastva ne uvažujejo ali pa ne umejo pomena zadrug. Določbe obrtnega reda iz leta 1883 se v dejanju niti ne izvršujejo ; tako na južnem Tirolskem še do danes ni nobene zadruge. Govornik želi, da se morajo povsod osno- vati zadruge, katerim pa se mora dovoliti tudi več pravic, in da se dovoli pekovskim učencem delati tudi po noči. Poslanec B o b a t y obžaluje, da odsek ni rešil cele obrtne novele, katero je vlada leta 1895 predložila, ter naglaša koristi zadružnega življenja, kateremu naj država, dežele in obrtne zbornice pomo-rejo do popolnega razvoja. Sedanje poslovanje zadrug je preokorno, prebirokratično, zato naj bi se pospeševale naše zadružne zveze. Trgovinski minister baron G 1 a n z omenja, da so v načrtu obsežena vprašanja j ako važna, ob jed-nem pa potrebna primerne uravnave. Odsek se je omejil na nujnejše točke, ki so same za-se neka celota v okviru celega obrtnega reda. Najpotrebnejše je, da se omogoči zadrugam praktično delovanje. Tako je sedaj v Avstriji 5217 zaérug, toda le 32 jih je, ki so si ustanovile skladišča surovin, proda-jalnice itd. V tem oziru je treba še mnogo storiti, olajšati zadrugam skupovanje blaga brez visokih pristojbin. In to namerja sedanji načrt. Kavno tako važno je, da se pospeši strokovni pouk obrtnih učencev. V tem oziru učenci, pa tudi gospodarji mnogo zagreše. S tem so v zvezi tudi druge določbe, gledé katerih ni načelnih nasprotij. Kar se tiče zavarovanja delavcev, naj to reši prihodnja zbornica, v kateri bodo zastopani tudi delavci. Poslanec H a j e k nasvetuje, naj se obravnava tudi o § 104b gledé dvanajsturnega dela pri trgovini ter zahteva tudi pri trgovini in točarskem obrtu dokaz usposobljenja. Poslanec R u s s zagovarja § 99., po katerem se sklepa učna pogodba pred županstvom, ako v dotičnem kraju ni nobene zadruge. Učenci, ki ne stanujejo pri svojih gospodarjih, naj tam obiskujejo nadaljevalne šole, kjer bivajo. Gledé zadrug opozarja govornik, da jih ni tako lahko snovati po deželi, ko po mestih. Zato naj bi se tu osnovale zadruge po političnih okrajih in odbori saj bi bili v obrtnih zadevah prisedniki političnih okrajnih oblastev. Govornik nasvetuje dostavek k § 115., da morajo zadruge obrtnemu oblastvu predlagati vsakoletne račune in poročila o izvolitvi odbora. Poslanec Erb poudarja, da se obrtne zadruge ne oglašajo k zvezam, ker se obrtna vprašanja zlorabljajo za politiko. Obrtne zveze naj imajo svoje zbornice in vrhovno načelstvo. Govornik želi boljšo izomiko učencev, toda Bedanje šole tega ne dosegajo, ker 80 večinoma zvečer, ko so učenci in učitelji že trudni. Pouk naj je dopoludne ali popoludne. Poslanec dr. Ebenhoch želi, da bi bili vsi avstrijski obrtniki sedaj navzoči v zbornici, ko se obravnava obrtno vprašanje, da se prepričajo, kje imajo svoje prijatelje. Zadruge zato ne prospevajo, ker je preveč vkoreninjeno načelo proste konkurence, premalo pa načelo krščanske ljubezni in skupnosti. Zadruge naj se oprosti birokratske suknje, odbori pa statističnih poslov. Zadruge morajo dobiti več prostosti v svojem delokrogu, vpeljati strogo dokazilo usposobljenja ter obligatorne zadružne zveze. Konečuo nasvetuje resolucije: 1. Vlada naj ne nalaga zadrugam pisarniških poslov, 2. pospešuje naj okrajne in deželne zadružne zveze, in 3. naj se pri zalaganju armade in civilne uprave kolikor mogoče ozira na obrtne zadruge. Veliki industriji naj se za-brani konkurenca z malimi obrtniki ter jej pospešuje izvoz izdelkov na svetovni trg. Od gospodarjev naj se zahteva, da le tam pošiljajo učence v nadaljevalne šole, kjer eo take šole v kraju bivališča. Posl. Purghart nasvetuje dostavek, da morajo učenci, ki so se izučili v kaki tovarni, delati izpit pri dotični zadrugi. Posl. K r a u s naglaša, da je vsa obrtna zakonodaja brezvspešna, dokler se ne zboljša vsa uprava, priporoča hitro rešitev krošnjarskega zakona in prepoved raznih prekupovalcev in agentur. Zadruge naj LISTEK. Obrazi iz toplic. (Nekaj listov iz mojega dnevnika. —Spisal Semen Semenovič.) (Dalje.) V gostilni „Pri ribi" je sedela na vrtu pod kostanji naša družba, ki se je bila zopet pomnožila z nekaterimi novimi udi. Dame so srkale kavo, nekatere pa kislo mleko iz velikih, priprostih kmetskih latvic. — Gospodje so se krepčali s pivom in vinom. Nad nami so ščebetali po vejah kostanjev umazani, klepetavi vrabci ter prežali na živobojne hrošče in žuželke, ki so 8e od časa do časa dvigale iznad cvetočih rastlin v bližnjem vrtu . .. Naša družba se je glasno zabavala. Posebno živahen je bil gospod Starman. Govoril je ob jed-nem o večih stvareh. To je bilo v njegovi naravi. „Hm, hm . . . gospoda, častita gospoda . . prosim, blagovolite oprostiti. . . hm, hm . . . Micika, hitrejše s piškami, hitrejše . . . Torej, hm, hm . . gospoda, ne zamerite, da si jaz naročim jedno por-cijo, jedno pišče .... Micika, za prikuho tudi malo fižolčka . . . hm, hm ... pa malo jesiha, več olja . . gospoda, jaz nisem tak — Bog v6, da ne — tak, ko oni ... hm ... ki zabavo v družbi v jednomer motijo s škrtanjem vilic in nožev... samo zdaj, prosim, gospoda, oprostite, da vas mučim s tem prozaičnim delom ..." V tem je postavila bledolična natakarica celo pečeno pišče pred gospoda Starmana. Sčemeč vonj je udaril vsakemu v nos in celo mali Pepi gospe Belčtove je veselo priskakljal iz bližnjih gredic, kjer je — mimogrede povedano — zelo pridno rezal mlade, podolgaste kumare, hoteč si napraviti primitivno pipo iz njih. Blagodišeči vonj je prodrl tudi do zamišljenega rezbarja v gredici, in glejte, njegovo „meseno" po-željenje je bilo tako silno, da je popustil svojo umetnost in priskakal k mizi. — Taki so naši umetniki I — Gospa Beletova se je na drugem koncu mize živahno razgovarjala, a njeu sinček se je naslonil na ta konec mize in napravil gospodu Starmanu neskončno ljubeznjiv vis-ii-vis. Ponižno je nagnil kodrasto glavico, položil od prsti umazano desnico po mizi, kazalec levice pa je vtaknil v usta in se zamaknil v gospoda Starmana in v njegov krožnik. Gospica Matijanovičeva se je pri tem prizoru zdrznila, namrdnila z ustnicami in pomenljivo pogledala svojo tovarisico, mlado gospo Tihijevo. Ta se je stresla z vsem životom in neprijetno zadela ob komolec obilue gospe Prodanove, ki je v naj- hujšem ognju dokazovala učitelju Dvoimenu, da je kegljanje najprimernejši šport za dame. Gospa Prodanova je prenehala in se ozrla, z njo se je ozrl gospod Dvoimen, vihajoč si svoje brke. Kmalu je prenehala na tem koncu mize zabava. Gospica Matijanovičeva je kašljala, držeč si robec pred usta. Gospa Tihijeva je mrmrala skozi nos, kakor bi hotela kihati, gospa Prodanova je imela nekaj opraviti s svojim žepnim robcem in gospod Dvoimen je grozno streljal s svojimi očmi malega Pepija — ljubeznjivi vis à-vis pa je nepremično zrl v gospoda Starmana, ki je mirno, ne da bi ga kdo motil, obiral, grizel, tlačil v usta, drobil kosti, pridno rabil prtič in se zdaj pa zdaj zadovoljno gladil po obilnem trebuhu. Med tem se je bila gospa Tihijeva menda na-kihala, kajti obrnila se je na gospo Belétovo in uljudno rekla : „Oh, gospa, kako prijaznega sinčka imate!" „Hvala Bogu, hvala Bogu," šepetale so si dame. „Hé, hé, hé ... . res, res, prav priden je moj Pepi . . . Sem pojdi, Pepi !. . . Videli boste, kako bistroumen je moj Pepi . . . Pepi, no, povej, kako se imenujeta slovanska apostola?" Pepi je nahmuril usta in nevoljno, s povešeno glavo lezel k materi. Prišedši do nje je odprl svoja dobe več podpore od oblastev iu samoupravo v svojem delokrogu, država sama naj skrbi za primerne obrtne šole. Govorila sta še posl. A d a m e k in poročevalec Einer. Zbornica nato sklene, da se preide v nadrobno razpravo. — Prihodnja seja v sredo. Politični pregled. V Ljubljani, 10. novembra. Grof Attema se je moral na neki poseben način prikupiti štajerskim liberalcem, da vsak dan polnijo predale svojih nemčursko-liberainih listov s tvarino, tičočo se „velezaslužnega" grofa Attemsa. 2e nekaterekrati smo zavrnili vse predrzne trditve imenovanih glasil ter posebno še naglašali, kako neumestna je njihova trditev, češ da hoče grof Ba-deni ustreči zahtevi Slovencev, ki si žele za glavarja grofa VVurmbranda. Tudi dunajski „Vaterland" prav dobro odgovarja štajerskim nemčurjem, pišoč takole: „Kakor znano se mnogo govori o tem, da grof At-tems ne bode zopet imenovan štajerskim deželnim glavarjem, marveč bode na to mesto vlada zopet pozvala grofa Wurmbranda. Jako značilno pa je, da se odstop grofa Attemsa spravlja v dotiko z neko zahtevo Slovencev, ki baje le pod tem pogojem zopet vstopijo v deželni zbor. Tako domnevanje je naravnost absurdno. Kajti štajerskim Slovencem je popolno vse jedno, ali je deželni glavar grof Attems ali pa grof Wurmbrand. Slovenski narod se ne more ničesar nadejati niti od prvega niti od dru-zega moža". In tako je tudi v resnici, kajti z grofom Wurmbrandom ne dobe Slovenci niti za las manjšega nasprotnika v narodnem oziru na čelo deželni upravi, kakor je sedanji, in je toraj popolno smešna trditev nemčursko-liberainih glasil, da bo s tem korakom ustregla vlada samo želji Slovencev. Zato modrost daje štajerskim nemčurjem prav dobro pod nos včetajšnja izjava v „Fremdenblattu", kjer se najodločneje zanikava vest, da bi bili Slovenci izrazili le najmanjšo željo glede bodočega štajerskega deželnega glavarja. Zagrizenci seveda vkljub temu še ne bodo mirovali. Kakor jim drago! Volitve v nižje - avstrijskem velepose-stvu. Včeraj so volili nižjeavstrijski posestniki 16 zastopnikov v deželni zbor. Konservativni veleposestniki in pa oni, ki so bili do zadnjega za kompromis, so se strogo ravnali po prvotni kandidatski listi, mej tem ko so liberalci oddajali svoje glasove poleg 12 skupnih tudi štirim lastnim kandidatom. Za to svojo modrost so jo liberalci skupili, kakor smo že zadnjič zatrjevali. Volilna komisija je sestojala iz sedmih članov, ki so volili iz svoje srede načelnika opata Karla. Volitve se je udeležilo 159 volilcev, in še ti večinoma po pooblastilih, ki so po veliki večini oddali svoje glasove konservativnim kandidatom. Prvi dvanajsteri so bili izvoljeni skoro soglasno, ostali štirje so pa dobili znatne večine. Liberalci so sicer napenjali vse sile, da bi prodrli s svojimi možmi, toda ni se jim posrečilo. Cesar so se bali, se je zgodilo; krščanski zastopniki so dospeli do dvetretjinske večine. Ti se vesele, liberalci pa neizmerno hu- učena usta — vse je pričakovalo učenega odgovora — skozi usta in nos ob jednem pa je prispel na dan počasen, strašno dolgočasen glas: „Ma—md--jaz sem — 1^-ačen . . Konec tega nepričakovanega odgovora je tvoril zategnjen, jokajoč glas, in umetniški agirajoč ga je spopolnil mladi govornik s tem, da je potegnil z umazano desnico po očeh. „Oh, Pepi, kakšen pa si?" In gospa Belčtova je zarudela in prijela dečka neljubo za roko ter ga vlekla proti vodnjaku. „Oh, tak otrok ... to vam rečem .... Bog se usmili ... s takim se naj hvali! ... to je gnusno ... da, nesramno, strašno . . vsakovrstne opombe so krožile po omizju. V tem se je zasukal pogovor na slovanska apostola in na družbo sv. Cirila in Metoda. Gospod učitelj Mirko je govoril priprosto, pa korenito in naudušono o tem prekoristnem, domoljubnem narodnem zavodu. Bledolični dijaček Umen ga je motil med govorom z vednimi opazkami. Najprej „Bravol", potem „Tako je I", za tem „Živela!", na to „Cujte!" in vnovič „Bravo!", „Tako je!" . . . ponavljalo se je iz njegovih ust. Po nekaterih kratkih, pa naudušenih napitnicali se je prešlo s tega predmeta. Družba se je zaba- dujejo nad to sijajno zmago. Tako je dovršeno hvaležno a težavno delo za deželni zbor. Volitve na Ogerskem. V tekočem tednu se vrše v onih volilnih okrajih, kjer so bile prve volitve na kakoršenkoli način brezvspešue, nove ali ožje volitve. V največ okrajih si stojita nasproti vladen liberalni kandidat in kandidat katoliške ljudske stranke. Ker vladna stranka v teh okrajih nima dovolj pravih močij, skrbi že sedaj, da se „krote razburjeni duhovi". V vacovskem okraju se vrši volitev 12. t. m. Liberalni kandidat je Geza Gajary, kandidat katoliške ljudske stranke pa župnik Štefan Revesz. In o tem okraju se z vladne strani poroča nastopno: „Prebivalstvo tega okraja se nahaja v taki razburjenosti, da se je moralo odposlati tja včeraj in danes (6. in 7. t. m.) večje število vojaških oddelkov. Pet vasij je moralo vojaštvo popolno obkoliti." Ako se tako vrše priprave za volitev, potem res ni čuda, ako zmaga liberalni kandidat, in le železni vztrajnosti katoliških volilcev se je zahvaliti, ako se jim sem ter tje posreči izvolitev katoliškega kandidata. — Slobodna Ogerska pa je in ostane najboljši vzgled, kako se morajo vršiti „slo-bodne volitve". Turška vlada zopet obljubuje. Francoski zunanji minister Hanotaux je v svojem zadnjem govoru na interpelacijo glede dogodkov v Armeniji precej jasno označil stališče Frkncije napram turški vladi. Ta govor je turškega sultana nekako vznemiril in boje se, da bi prišlo nadenj kaj hujšega, je poslal k francoskemu poslaniku Cambonu svojega tajnika, kateremu je prvi še natančneje pojasnil zahteve francoske in sploh evropskih držav. Pred vsem je potrebno, naglašal je poslanik, da sultan ukrene take naredbe, s katerimi se bo pomirilo javno mnenje v Evropi in se dalo prvo zadoščenje. Ne dolgo potem dogodku je dobil turški poslanik v Parizu povelje, naj se napoti k zunanjemu ministru ter mu naznani, da je sultan naročil, naj se vlada takoj peča z nastopnimi točkami: 1. Osvobojenje zaprtih oseb v celem cesarstvu, zoper katere ni nikake pritožbe. — 2. Policija ne sme zasledovati mirnih Armencev. — 8. Takoj se mora sklicati armenski shod v svrho volitve patrijarha. — 4. Mazhar-bey, ki je odgovoren za umor o. Sal-vatorja, mora takoj pred sodišče. — 5. Djarbekir-skega valija, na čegar povelje se je izvršilo največ na-silstva, se mora takoj odzvati z dosedanjega mesta. — 6. Izdati je natančnih navodil, kako zabranje-vati nadaljna nasilstva. 7. Naučao ministerstvo mora povrniti škodo katoliškim samostanom, provzročeno v zadnjih nemirih. Konečno se še obljubuje, da se bo z vso silo delalo na to, da se kolikor možno naglo izvedo dovoljene preosnove za šest armenskih okrajev, ter da se te raztegnejo še na ostalo razmerje. Vse to je pojasnil turški poslanik ministru Hanotauiu, kateri se mu je zahvalil in mu ob jednem naznanil, da je dal poslaniku v Carigradu strog ukaz, nadzorovati izvedbo navedenih preosnov. — Večkratne skušnje nas uče, da sultan s tem ni nameraval ničesar druzega nego pomiriti prvotno razdraženost francoskega prebivalstva, potem pa, ko je to doseženo, zopet nadaljevati „turško" politiko vala prosto. Dame so se strnile skupaj in po dve in dve začele živahne debate. Le gospa Prodanova je še dalje dokazovala gospodu učitelju, da ima ona prav malo ženskega na sebi. „To vam rečem, gospod učitelj, v kegljanju, jahanju ... i, kaj bi rekla ... v nobeni stvari se ne ustrašim moškega. Gospod učitelj, pojdiva kegljat, poskusiva! Greste — a?" „Saj vam verjamem, pospa! .... Dii, da, tako ženo bi 8i želel tudi jaz .. . kaj hočemo s tistimi nežnimi stvaricami ? Gospa, vi dokazujete, da so ženske le razvpite kot slabotne in šibke . . ." „Kaj ne, kaj ne? . . . h&, hč," hehetala se je gospa. Suhi gospod učitelj pa se je v resnici pomenljivo in strahoma oziral na obilno maso gospe Pro-danove in strah ga je spreletal za svojo vitko iz-voljenko. Med tem se je vrnila gospa Bel&ova s svojim ljubeznjivim sinčkom in naznanila družbi, da prihajata dve interesantni osebi. Res so zaškripala opoteča vrtna vratica in vstopil je eleganten mlad gospod s krasno damo. Po našem omizju je zakrožil šušteč: „Jej, jej!6 Potem pa se je zaslišalo: „Gospodična Lotte s svojim junakom!" (Dalje sledi.) po starem kopitu. Ostalo bo toraj skoro gotovo še vse pri starem. Nadalje nam pa pojasnujeti posebno prvi dve točki, da je turška vlada popolno navlašč vprizarjala vse dosedanje nemire. Na Kubi se baje ustašem zopet zelo slabo godi. Vse boljše četovodje so baje brez vsake moči in so izgubili vse važneje postojanke. Ker se je to že najmanj desetkrat poročalo, ne moremo pripisovati tudi temu poročilu niti najmanje važnosti. Nadalje se objavlja poročilo, da je vstaja na Filipinih končana že pred 20 dnevi. Kako natančno znajo računati, kadar imajo prikriti kako večjo ali manjšo pregreho. Toda, kedor je poučen o nasprotnih poročilih, lahko vč, kako slabo se godi ravno Spanjcem na Kubi, posebno pa sedaj, ko je v Zveznih državah prišel na krmilo Mac Kinley s podpredsednikom Hobartom. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. novembra. (Osebna vest.) Dr. P er k o je imenovan okrož. zdravnikom v Senožečah ter je 31. oktobra nastopil službo. (Odlikovanja.) Njegovo Veličanstvo presv. cesar je vsled vspešnega podpornega delovanja o priliki potresne katastrofe podelil nastopna odlikovanja: Računskemu nadsvdtniku Vik. C o 11 o r e 11 o viteški križ Fran-Josipovega reda, učitelju na trgovinski šoli Artur Mahr in šolskemu nadzorniku A ud. Zum er zlati križee 8 krono, vladnemu koncipistu baronu Schönberger in oficijalu Rudolfu C a r 1 i zlati križec. (Dnevni red) redni seji občinskega sveta ljubljanskega v sredo, dne 11. novembra 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. III. Finančnega odseka poročila: a) o županovem dopisu glede sklepa obč. sveta z dne 1. sept. t. 1. v zadevi Jos. Niederbacherjeve ustanove; b) o načinu pokritja nedostatka pri meščansko-bolniškem zakladu; c) o prošnji „Slov. učiteljskega društva" za podporo v pokritje stroškov za Andr. Praprot-nikov spomenik; č) o prošnji „Avstro-ogerskega pomožnega društva v Monakovem" za podporo; d) o prošnji pred^tojništva Lichtenthurnovega sirotišča za podporo gled6 stavbe novega šolskega poslopja; e) o rekurzu čevljarja M. Trebarja proti magistr. odloku Št. 2425. IV. Finančnega in policijskega odseka poročilo o reorganizaciji mestne straže. V. Stavbin-skega odseka poročila: a) o rekurzu Luke Tomšiča proti magistr. odloku št. 26.359; b) o rekurzu Jos. Umka proti magistr. odloku št. 26.463 ; c) o rekurzu J. C. Raegra proti magistr. odloku št. 22.263 ; č) o rekurzih A. Urbasa in Nollijevih dedičev proti ma-gistratnemu odloku št. 20.660; d) o rekurzu Franje Leben proti magistr. odloku št. 26.151; e) o rekurzu Frana Jakopiča proti magistr. odloku št. 25 300; f) o Josipa Gorupa prošnji za parcelacijo njegovega posestva ob Rimskej cesti. VI. Policijskega odseka poročila: a) o zglasilnem redu; b) o ustanovitvi novih redarskih stražnic in premestitvi nekaterih sedanjih; c) o imenovanju novih ulic in cest; č) o prevozniškem redu in maksimalni tarifi prevoznikov. VII. Regulačnega odseka poročilo o odkupu svetd za dovozno cesto na državni oziroma na južni kolodvor. VIII. Personalnega in pravnega odseka poročilo o personalijah. IX. Finančnega odseka poročila o prošnjah za nagrado in predujme. X. Stavbinskega odseka poročilo o povrnitvi nekih stroškov za napravo mestnega regulačnega in razširjevalnega načrta. — Ko bi se ne mogle ta dan rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v četrtek, dni 12. novembra ob 6. uri zvečer. (Slovensko gledališče.) Danes se bode drugič predstavljala Funtkova izvirna drama „Iz o s ve te". (Z Jesenic.) Nemila nesreča nam je pobrala blagega gospoda S. Keršiča. Otemnelo je trudoljub-nemu možu oko in moral je odložiti pastirsko palico ter iti v pokoj. Koliko se je trudil vrli mož za našo župnijo, katero je vodil tako skrbno skoro celih dvajset let. Koliko je on storil za cerkev, kako okrasil in olepšal božji hram 1 Koliko se je trudil, da je zgradil novo župnišče, katero je ponos naše župnije, ki je vesela in radostna, da more dati duhovnemu pastirju dostojno stanovanje. Žali Bog, da je vrli mož tako malo časa užival, kar je zgradil. Dasi so mu bile druge telesne iu duševne meči še čvrste in Čile, moral je vendar zapustiti svoj delokrog in iti uživat zasluženi pokoj. Branili so mu župljani, branili prijatelji ; toda odgovarjal je dosledno na taka prigovarjanja: V tej nesreči gledam jedino božjo voljo, katera hoče, da se umaknem mladi čvrsti moči. In udan v ono prošnjo očenaševo: ,zgodi se tvoja volja', zapustil nas je ljubljeni gospod in se poslovil. Kako je bilo njemu pri srcu, ko nas je zapuščal, ne vemo. Ali vemo, kako je bilo nam, ko smo rosnih očij poslušali zadnji njegov govor, govor slovesa, ko je zapuščal ono lečo, s katere je toliko let učil in ljubeznivo svaril. Odšel je od nas, ali njegov spomin — in upamo tudi njegov duh biva še med nami. On lahko reče: „Exegi monu-mentum" — spominek prelepo žapnišče mu bode trajen tvarni kip, ali še lepši je in bo kip njegov v naših srcih, ki bo neizbrisljiv vsakemu, kdor Vas je poznal, do groba. želimo Vam samo še: Naj Vam osladi dobri Bog dneve zasluženega pokoja, in ako je njegova sveta volja, razjasni naj vam oko, da bo zopet cekaljeno zrlo lepo prirodo — izdelek vsegamogočne božje roke. — In sedaj ? Kar nam je želel odišli g. župnik — želel nove mlade moči Jeseničanom, to se je uresničilo. Že biva v naši sredi novi g. župnik Aljančič. Da so Jeseničani pokazali, da cenijo svoje duhovne pastirje, da vedo za dolžnosti, ki jih nalaga sv. vera, pokazali so sijajno v soboto zvečer in v nedeljo, ko se je vršilo slovesno umeščenje novega g. župnika. Povdarjati se mora takoj, da ni bila izredna slavnost, kakor je še ni doživel trg Jesenice, samo slavnost osebe, ampak javen in sijajen dokaz verske zavednosti vrlih Jeseničanov. V dokaz naj kratko, v kolikor je mogoče, opišem prelepo slovesnost. Ko se je stemnilo v soboto zvečer in so na nebu zažareli zvezdni kresovi, zdelo se nam je, kakor da Jesenice tekmujejo z ne-besom. Po trgu je zagorelo nebroj lučic, prosojni napisi so proslavljali dobrodošlega župnika, proti nebu so sikale rakete, po gorah pa so se zasvetili kresovi. Ljudstvo se je trlo in gnetlo po trgu vse polno, in ta živa reka se je stekala pred župniščem in se stonila v jezero ljudi. Neka tajna tišina je vladala med ljudstvom. Le strel topičev in prasketanje razletajočih raket je motilo večerni mir. Tedaj pa prikoraka po trgu dolga vrsta — dva zbora gasilcev — domačih in tvorniških — zbor vrlih pevcev in tvorniška godba. Pred župniščem se ustavijo in gasilci obkolijo z žarnicami, lamprjoni in bakljami zbor pevcev; pod vodstvom vrlega in spretnega glasbenika g. učitelja Guština zapojo izborno tri pesmi v pozdrav kot zastaveničko g. župniku. Nato pa zadone pihala in v jasno noč se razleže krepki glas naše — savške godbe broječe 30 mož, katero je vodil tvorniški delovodja g. Nikolaj Bernard, brat pokojnega nadučitelja. Občudovali smo čudoviti napredek godbe v tako kratkem Času. Zakaj komaj so se začeli zbirati in vaditi, in v soboto večer so že krepko nastopili — lahko rečemo — prvikrat v javnosti. Ko se g. župnik ves presenečen zahvali za izredno ovacijo, odkorakajo zbori za domačo godbo, katera je završila večer s cesarsko pesmijo pred županovo hišo. Kar je večer napovedoval — to se je drugi dan zgodilo v cerkvi, kjer nam je milostljivi g. stolni prošt dr. L. K 1 o f u t a r predstavil novega župnika v posebnem govoru, o katerem veljajo besede sv. Gregorja papeža: Expositio ita nescienti-bus Hat cognita, ut tamen scientibus non sit one-rosa. Ko je bilo završeno sv. opravilo z zahvaljeno pesmijo, kipela je iz src vseh zahvala, da nam je dal Bog vrlega moža-župnika, a hkrati tudi prošnja, naj ga ohrani Jesenicam mnoga — mnoga leta. (Iz Idrije) 8. t. m. V soboto so zaprli tukajšnjo družino Strnen, ker je na sumu, da je spravljala v svet ponarejeni denar. Vrši se hišna preiskava. (Zahvala.) Za pogorelce na Bohinjski Beli so darovali p. n. gg.: Knez Windischgraetz 33 gld., Janez Weitzer, J. Godec, graščina Bled po 20 gld., Oro8lav Djlenec, Janez Eder, Anton Jamnik, Josip Koblar, Janez Mallner, Vinko Mužan, Fr. Velkavrh po 10 gld.; dr. L. Klofutar, dr. Fr. Sedej, dr. M. Stiglic, Josip Lenče, Josip Lavtižar, Matija Jeriha, A. Mally, Franc Schweiger, Šimen Zupan, Franc Sou van po 5 gld.; Frauc Bohinc, N. Himelbauer, Janez Kunauer, Lorenc Kristofič, M. Perdan po 3 gld.; Anton Hudovernik, Frauc Kumer, profesor Müllner, Simen Robič, M. Svoboda, Anton Soklič, neimenovan iz St. Jurija ob Taboru po 2 gld., dr. Josip Gruden, A. Kralj, Amal. Mihelič, Anton Po- točnik, J. Rug, Martin Skerjanec, Perdo Sekovanič. neimenovan iz Ljubljane in s Koroške Brle po 1 gld.; Lovro Aljančič, Josip Regen 8 gld.. Alojzi) Rožič 2 gld. 10 kr., razni dobrotniki z Bleda 12 gld. — Zbirke so poslali prečastiti župnijski uradi: Begunje 21 gld., Bled 59 gld. 16 kr., Boh. Bela 80 gld., Koroška Bela 10 gld. 25 kr., Breznica 40 gld., Dobrava pri Kropi 15 gld., Dovje 11 gld., Dražgoše 6 gld., Fužine 16 gld. 50 kr., Gorje 80 gld., Radovljica 50gld., Jesenice 11 gld. 10 kr., Kamuagorica 17 gld., Kovor 4 gld., Kranjska Gora 18 gld., Ko-privnik 8 gld. 56 kr., Kropa 14 gld., Lesce 25 gld., Leše 6 gld., Ljubno 12 gld. 60 kr., Mošnje 70 gld., Ovšiše 5 gld., Rateče 13 gld., Ribno 15 gld., Zasip 17 gld. 7 kr., si. županstvo v Kamnogorici 16 gld. 20 kr., p. n. gg.gostje pri Mallnerju 157 gld., v Luizinih toplicah 94 gld., pri Petranu 39 gld., slavna posojilnica v Radovljici 50 gld., gospod Vinko Majdič iz Kranja 700 kilogramov moke, gospod A. Zorman iz Ljubljane 200 kilogramov koruze, gospod Pretnar iz Zagoric 100 kilogramov koruze in 1400 kosov opeke. — Poleg tega so mnogi dobrotniki, zlasti prince-zinja Windi8chgraetzova, poslali raznovrstne obleke, in posestniki iz okolice in iz Bohinja so darovali obilo stavbinskega lesa in desek. Vsem tem blagim p. n. dobrotnikom izreka podpisani v imenu ob-darovanih pogorelcev najiskrenejšo zahvalo, posebej še prečastitim gg. župnikom, »lavnim županstvom na Bledu in v Kamnogorici m p. n. gospodom hotelirjem na Bledu za poslane zbirke. Bog povrni tisočkrat! — Bohinjska Bela, 6. novembra 1896. Janez Kačar, župnik. (Razpisane službe.) Učiteljska služba na jedno-razrednici v St. Mihaelu pri Žužemberku do 25. novembra. Prošnje c. kr. okraj. šol. svetu v Novem mestu. — Pri okrajnem sodišču v Postojni služba sodnega sluge do 6. decem. Prošuje dežel, sodiščn v Ljubljani. — Pri okr. sodišču v Cirknici služba diurnista z mesečno plačo 30 gld. * * * (Osebna vest) Pravosodni minister je imenoval notarijatskega kandidata Jan. Rabitsch-a v Celovcu notarjem s sedežem v Rožeku. Društva. (Zabavnopoučni večer .Slovenskega planinskega društva dne 11. t. m.) Ko se je pred štirimi leti ustanovilo „Slovensko plan. društvo", tedaj je stopilo pred slovenski svet še šibko in maloštevilno, brez denarnih sredstev in brez izkušenj. Le zasmeh in zaničljivo preziranje domačih nasprotnikov iz „D. u. o. Alpenverein-a" je je spremljalo na prvi poti. Od tedaj se je spremenilo marsikaj. Planinsko društvo razvija obširno delovanje; gorska zavetišča se odpirajo drugo za drugim in število članov rase od leta do leta. Kakor si pa „Slov. plan. društvo" pridobiva na jedni strani splošne simpatije med narodom in brezizjemno priznanje unanjih turistov, tako si na drugi strani na-kopuje gnjev in zavist male domače klike. Maloštevilni so, zato so pa tembolj preširni ter vpijejo, obrekujejo in zasramujejo slov. plan. društvo po nemškonarodnih in nemškožidovskih listih. Ti rev-čeki mislijo, da se bode rsled njihovega krika svet nehal sukati. Da se slovensko planinsko društvo tako veselo in krepko razvija, za to ima poleg odbora največje zasluge mož, katerega bodemo mogli po zdraviti jutri v svoji sredi, mož, kateri žrtvuje za slov. planinstvo svoj čas in denar, to je gosp. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. Opozarjamo vse turiste in domorodno občinstvo v obče, da se jutrišnjega pla ninskega večera v spodnjih prostorih „Narodnega doma" udeleži mnogobrojno ter s tem izkaže gosp. Jakobu Aljažu zasluženo priznanje za njegovo neumorno delovanje na polju turistike. Predavanje za ta večer prevzel je g. J. Aljaž sam in sicer bode govoril o turistiki v Triglavskem pogorju. Zabavni del oskrboval bode iz prijaznosti oddeleu pevskega društva „Slavec". Začetek ob 8. uri zvečer. (Družbi sv. Cirila in Metoda) v prid priredita slavna pevska zbora »Glasbene Matice» v Ljubljani, podprta po ženskih podružnicah sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v soboto, dne 14. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 15. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v »Sokolovi dvorani Narodnega doma» koncert pod vodstvom koncertnega vodje »Glasbene Matice« gosp. Josipa Cerina, s sodelovanjem gospice Vetterove, gg. Iv. Medena in Josipa Nollija ter vojaške godbe c. in kr. peSpolka št. 27. — Vspored: 1. van Beethoven: »Blagoslovljenje,« ouvertura za veliki orkester, op. 124 2. »Materine sanje«. Slika v lednem dejanju. Spisal E. Gangl. 3. Anton Rubinstein : »Husalka,« za ženski zbor z orkestrom in alt-solo, <>p. 63; alt-solo poje gdč. Vetterova. 3. Anton Foerster: »Kitica slovenskih narodnih pesmi« za inešau zbor. 5. Gaflper MaSek : iKdo je mar« za moški zbor z velikim orkestrom, tenor* in bariton-solo pojeta gg. Iv. Meden in Jos. Nolli. — Cene prostorom: I. do IV. vrste žt 2 gld., V. do VIII. vrste k 1 gld. 50 kr., od IX. naprej it 1 gld. ; sedež na galeriji 1 gld. 50 kr. Vstopnina i 50 kr.; dijaške in garnizijske vstopnice a 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trafiki Sešarkovi, Selenburgove ulice, koncertna večera pa v »Narodnem domu« pred koncertno dvorano. Odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) ima v soboto 14. nov. t. I. ob sedmih zvečer svoj letošnji občni zbor v dvorani Partikove restavracije, Dunaj, I. Spiegei-gasse 21. Vspored : Poročilo tajnikovo, blagajnikovo, preglednikov, volitve, slučajni predlogi. Po občnem zboru zabavni večer slovenskega kluba, katerega se smejo udeležiti samo oni, ki so povabljeni ali pa po udih upeljani. Telegrami. Dunaj, 10. novembra. Nasproti trditvam nekaterih listov, da so se izjavili slovenski poslanci, da vstopijo lo tedaj v štajerski deželni zbor, ako jim vlada da zagotovilo, da grof Attems ne bo zopet imenovan deželnim glavarjem, izjavlja „Fremdenblatt14 iz najza-nesljivejih virov, da slovenski poslanci niso stavili v tem oziru nikake zahteve, niti izrazili kako željo. Dunaj, 10. novembra. Poslane Ghon in Dobernigg predstavila sta železniškemu in finančnemu ministra deputacijo, koja je prosila za zgradbo železnice iz Celovca v Bo-rovlje. Dunaj, 10. novembra. V parlamentarnih krogih se govori, da je Josip baron Gudenus designiran za bodočega deželnega maršala / nižeavstrijskega. Po drugih poročilih pa je herzogenburški opat Schmolk izbran za to dostojanstvo. Namestnik bode najbrž dr. Kopp. Dunaj, 10. novembra. V vcerajšni seji levičarskega kluba je sklenilo vseh 54 navzočih ustmeno in 13 odsotnih članov pismeno, da še ostanejo v kluba, ki naj obstoji nespremenjen. Trst, 10. novembra. Policijski ravnatelj dvorni svetnik Černko je umrl nenadoma včeraj opoludne. BudimpeSta, 10. novembra. Državno pravdništvo je ukrenilo, da se zoper Ugrona in Košuta vrši preiskava radi prestopka dvoboja. Budimpešta, 10. novembra. Portugalska kraljica je odpotovala včeraj zvečer v Lizbono. Bim, 10. novembra. Monsignor Macario je dospel včeraj v Genovo in se podal nato v Rim. Rim, 10. novembra. V minuli noči je popolnoma pogorelo ljudsko gledališče v mestnem delu Prati di Castello. Rim, 10. novembra. Vsled dolgotrajnega deževja so narasle vse vode v srednji in gorenji Italiji. Obrežna mesta ter vasi so več ali manj preplavljene. ' Sredeo, 10. novembra. Po uradnih poročilih se nahaja v Bolgariji skupno 11.500 armenskih ubeglikov. Veliko število teh ljudij se nahaja v državni in zasebni službi. Carigrad, 10. novembra. Ruski poslanik Nelidov je potem, ko ga je sultan vspre-jel v avdijenci, odpotoval v Petrograd. Barcelona, 9. novembra. General Pa-lavieja je odjadral v Manilo. Navzoče občinstvo je odhajajočega navdušeno pozdravljalo. Bombay. 10. novembra. V zadnjih dneh so se pojavili v tukajšnjem pristanišču nemiri. 5000 oseb je planilo na žitno skladišče ter je oropalo. Policija je bila brez moči. Več oseb je mrtvih in ranjenih. Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih Wien, I Bezirk, Proti revmatičnim bolečinam uporablja se z» nihanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Plccolija v LJubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 126 (50-37) 6 priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalncm kataru otrok, ki se tako cesto javlja v zimskem času. Trije deli Giesshiibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna. 715 19-3 Umrli so: V h i r »1 ni o i: 8. novembra. Uršula Legat, gostija, 72 let, ostarelost. Tržne cene v Ljubljani dni 7. novembra. gl-lkr. gl.jkr. Pšenica, m. st. . . 8 50 Špeh povojen, kgr. . — 72 Rež, „ . . . 6 50 Surovo maslo, „ . — 75 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, je dno . . . — 3 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. — 10 Ajda..... 8 40 — 64 Proso..... 6 — Telečje — 58 Koruza, „ . . . 5 60 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ . . 9 — Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, h k ti. . . 12 _ Piščanec .... 45 Grah, „ . . . 12 _ Golob..... _ 15 Fižol, .... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 40l Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 80 30[ Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 — 66 „ mehka, 4 „ „ 5 Meteorologično poročilo. a a P čas opazovanj» Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo . p a 5 SJ > 9 9. zvečer 7*3 5 6-2 sr. svzh. jasno 10 7. zjutraj 2. popol. 737 3 738 6 2 8 100 si. svzh. Br. jjvzh. megla del. jasno 1-6 malom. 8rednja včer»jšnj» temperatura 8 20, z» 31° nad nor- Ekaekutivne dražbe. Antona Štefančič» iz Jablanice nepremakljivo posestvo (800 gld.), terjatev 78 gld., dne 13. nov. in 14. dec. v Ilir. Bistrici.. Antona Palčič» iz Iške Vasi zemljišča s pritiklinami (2769 gld.) dne 16. nov. in 16. dee. v Loiu. Marije Hafner iz Zagorja posestvo (1000 gld.) dne 17. nov. in 18. dec. v Litiji. Martin» Bervtrj» iz Podlipovce nepremakljivo posestvo (6433 gld.) in gospodarske potrebščine (300 gld,), terjatev 79 gld. 8 kr., dne 18. nov. v Litiji. Katol. Bukvama v Ljubljani priporoča: Enchiridion Liturgieum in usum Cleri-corutn et Sacerdotum in sacris functionibus. Collegit Jos. Erker. Cena 1 gld. 50 kr. Koledar katol. tiskovnega društva za 1897, lepo vezan, s svinčnikom, priporočen zlasti gg. katebetom zaradi „Imenika učencev in učenk". Cena neudom 1 gld. 20 kr. « « X so kot dobri in oeni dalječ tnani! Nikelnasta remont, ur» 3 gld. 50 kr.; srebrna remont. 1000 6 gld.; z»pinj»ča, spir. brequet, 16 k. 10 gld.; s 16 k. 1 šaton, sistem ^Ulashiitte" 12 gld.; budilnik z za-plnjačo, svete«. I. vrste 1 gld. 70 kr. Regulater: 1 dnevn. bilo 5 gld. 75 kr., 10 „ „ 8 „ 50 „ Ceniki s podobami o urah, verižieah, regulatorjih, o zlatnini in srebrnini do najfinejeg» dela brezplačno in fr»nko. --Kar ne ugaja, zamenjamo ali denar vrnemo. Evg. Kareeker, tovarna za ure, 77, Bregenz am Bodensee. (743 12-1) ■ZK£" Jamčimo dve leti. Zavod 34 za 26-23 umetnost slikarU na steklo B.Škarda v Brnu. Specijaliteta: Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko. Katalogi na upogled. V S? *vO 6 A > S' oft ▼ j> v