p A. Stražar: |Zatajeni sin. Pripovest iz časa tlačanstva. * (Sedmo nadaljevanje,) . ¦ Bilo je tako že peti dan, ko sem ta-ko brezumno blodil sem in tja. Le sedaj mi ni jasno, kako je priš-lo do teg&, da sem se kar naenkrat znašel pred' graj-skim ribnikom. — pa skom sva se sešla tamkaj? — Z gnaščakom! • Po meni je divje zaplala kri — p&-teg^nil sem nevede svoje bodalce*in kot ris planil nad uničevalca moje zakon-ske sreče. Besen sem ga suval in su-val — kot v sanjah se spominjam: Ko je ležal brezčastnik — lopov ves v kr-vi na tleh, sem stopal še precej časa po njem — . Sele ko sem videl svojo žrtev, da je že mrtva, sem se počutil olajšanegaj A prišlo mi je tudi nehote na misel: Kam pa naj grem sedaj? — Med pošteno človeško družbo ne spatlaun več! — Da bi me mučiJa gosposka po zaduhlih temnih ječah, tudi ne ,ma-ram... Kaj naj storim, kam naj se obr-nem? — Naposled mi šine v glavo mi-sel: Med rokovnjace grem. In 'tako; ,sem tudi storil. ¦ • Ko sem bil že v vaši družbi, sem: fevedel še to, da je moja nesrečna že-pia iz sramu in obupa skočila ravno v ta ribnjak, blizu katerega sem jaz po- »končal graščaka — E Strmeč in s pomilovanjem so ro-kovnjači poslušali svojega poglavarja, ko' jim je to pripovedoval; mnogim so se solze zasvetile»v očeh ... Le-ti so se nehote spominjali tudi svojih razbur-ljivih doživljajev, — ki so dovedli tu- di jih tako daleč, kakor njihovega po-glavarja — ,,Svet ima nas za hudodelce, — ta-ko začne znova Dondež, — a tisti po-šteni in pravični s.vet poznamo prav do-bro! Veliko izmed teh jih je, ki bi za-, služili vislice, a veljajo za ;največ-je poštenjake in veljake — Ptene-hajmo o tem, cas.je, da že odhajamo! Tj moj zvesti tovariš Peterček skupaj greva; a poleg §e petnajst mojih naj-boljših. tovarišev — bojevnikov, saj že veste, kateri greste na take pohode. Pojdimo!'" — Ravno se je začejo svitati, ko je.od-šla Dondežova četa proli Rožeku. Le-¦ po rano jesensko jutro je bilo, kQ so koraČili skozi goz*davje ob južni plati Limbarške gore. Nekako v obližju Ser-juš so se pa malo ustavili. ¦ ,,Tovariši sedaj vam povem, kako bomo izvedli svoj načrt!" • Mi se bomo škrili pod rožeškim; gradom v gczdu o'b kolovozni poti, pa čakali tc grajske gospode — kaj-ti to mi je dobro znano, da bo sam; graščak — ta volk, poleg svojih liudi — ničvrednih psov. _ ki bodo šli pqf srnico, — a bodo le sedli v naše rokov-njaške koprive. • Sedaj pa pojdimo znova naprej! — Vsi kot en mož so sli rokovnjači na Dondežovo povelje dalje. — ¦ 2q pred .sedmo uro v jutro so pri-šli do cilja! ,Dondež je po vojaško razvrstil svo-je ljudi, na obe plati pota; kjer so se skrivali za gosto grmovje. Na vsa!ki plati pa je odlocil po dva moža za stražo. A ostali pa sp Tcmalu pospali na mehkem mahovju. ¦ Peterček pa je po skritih potih od- šel do Zlatarja, da jih qj)vesti o pomoči, pa, da vidi znova ljufciljeno Angelico! Zdaj pa ždaj se je rožeški gTaš-j čak ozirai škozi okno doli v nižavo, kdaj bo videi prihajati Angelico. Minute so dve tn m potekala je že; četrta ura v tem nestrpnem čakanju, ali deklice ni biio od nikoder. No kaj takega pa še ne, da bi se mu začeli upirati bedasti tlačani, a poleg le.ga že dekleta! V jezi pokliiče gr^jske-ga hlapca Frimoža, pa mu reče: Naj odide takoj k Zlatarju — pa takoj mo ra poizvedeti, kaj je z upornim deklei-com? Ako ne gre žnjim, bode že on pokazal, ne samo njej, ampak vsem, kaj je graščak! . V dobn pol un se povrne že hlapec nazaj z novico. da Angehce niti videl' u\t pač pa j'e zvedel, da zastonj čaka njenega prihoda. To pa ujezi mogočneža! 'lakoj ukaže osediati četvero konj, za sebe, oskrbnika, pa še za dva svoja najboljša hJapca. Vse to je bilo lzvršeno v največji ,'najglici. Nato pa so ti "kar v hitrerrr teku odjezdiii v Hodstran, da pokaže-jo svojo moč- Jezdeci' so tako prijezdiii do skri-vališča Dondežovih Ijudi — Se predno so se do aobra zavedli, so že bih razotoženi lh povezani, a njihove konje pa so krepko držale ro-•kovnjaške roke. iDondež stopi k na tleh povezane-jnu — prestrašenemu grasčaku; se mu posmehljivo nasmeje, pa ga nagovori: ,,No ti pasji bratec ti, ah .veš, v ei-gavih rokah "si?" — .Oraščak je od strahu in jeze kar Snojčaf... ;Ker ni dal odgovora, mu pnsmoli Dondež krepko zaušnico. 1 o je šele jmelo uspeh! Graščak spregovori napol plaho jec-l]a}oč, napoi oholo zadirčno: .jPustite nas v mim, ali ne veste kdo smo! Od Boga postavljeni za gospodarje nad "tlačani!" JDon-dež in vsi njegovi' tovarfši se porogljivo nasmejejo. Nato pa se zno-va ogiasi poglavar: ¦,,hj ti pasji sin, ti pa zelo čudno razlagaš krščanski evangelij. Kaj ali te-ga ne veš, da se tudi bere v evangnliju: Ljubi svojega bližn^ega, kakorsame-ga sene! — Xako pa ti Ijubiš svoje tlačane, po-vej nam, no? Da pa si ne boš mislil, o nas rokov-njačih, da smo tako brezsrčm 'kot ve-čina vi vsi graščaki, pa mogoče še po-•ganski, zatorej šem skienil s teboj tako-le: Poslall bomo enega našega cloveka s tvojim oskrbnfkom v tvoje gnezdo; temu moraš odšteti 200 cekinov. — 7o naj bo ie mala pokofa — za tvoje veli-ke liudobije — saj bi ltak ne zaslužii ne divugega, kct, cta bi te obesili... Dru-gi pogoj pa je: Da nam slovesno pod prlsego ob-Ij.ubiš, da boš odslej zanaprej pustiS lepo v miru vsa uboga tlačanska idekle-ta! Zapomni si: Ako bi se-leenkrat iz-pozabil, potem so ti stete urce tvojega živijenja, tucli če bi se nam skril poct zemljo, te najdemo! Posebno pa še Angelica mora fme-ti mir pred "teboj — ja še v mislfh jq ne smeš več imeti, razumeš!" ,Donde'ž je prenehal govoriti. Zvezani graščak pa je en čas 'le mr-ko gledal pred-se... (Dalje prihodnjič.)