&3 Z.30 S" TY The Oldest Slovene Daily in Ohio Besf Advertising Medium 5?^EXXm.-LET0 ENAK A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni xxm. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 8, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 237 London in Berlin Pod tonami eksploziv ZASTOPNIK "MALE TRGOVINE" wiozni manever Nemcev na francoski strani Kanala ® Doverjem. — Letalo proizvedlo gosto steno dima, za katero so odplule nemške ladje. fip oktobra.-Nem-*- Župan Burton priporočil minimalne in maksimalne plače Hop hočejo nadokna-;ljelt irr, na ponede- I padla na London niti Rdon in'A jG napadlo ; je55J^ge ^angleške kra- iain,„ . J arigieSKe Kra- '^^0 škodo s svojimi bombama poslopjih ka- ih '®ških žrtev. ^^never nacistov ^ So t rl* POi "v/.^^'^^^vala večje šte- °^eskih ®stven ^ja n ^ ^ Dover ju, ki se '^'Pritim^ strani Kana- ° nekem miste-letalu, ki je "1- ■ na francoski strani gostega dima, za :e 1 P'^icele pomikati Mle.jj tesno se"^držeč o-%o%g j® smoter tega mi-manevra, ni znano. ' ^ERt Berlinom hI oktobra. — An-V 80 priredili te- "ad rekordni po- ^ časa ki je po dol- Pfek ^ bombardira- te|(Q ^se dosedanje. Po-ilti K katerega so letali an-' Bpfr^^^ki križem-kražem ' . je trajal pet ur. ..^ ®^kih letalcev so ubile J, ® ^nogo ljudi ter raz-skladišča, železniš-ift 'Centre, apartment Ig ^'^®kodovale dvoje bol- napovedi, ki jih je navedel ^schning v svoji knjigi, se udejstvujejo J. škof pravi v svojem "pastirskem pismu, ^ Nemčija pravično vojno ter da ima nemški mirno vest, ker pozna one, ki so odvezali Minimalna plača mestnih uslužbencev naj bi znašala $900 na leto. — Izvzetje nekaterih departmen-tov. CLEVELAND. — Župan Burton je včeraj priporočil svoji administraciji, naj bi znašala absolutna minimalna plača mestnih uslužbencev $900 na leto, in določilo naj bi se tudi absolutno maksimalno plačo, Har bi pomenilo znižanje plače 450 mestnim uslužbencem. ' ' Nova uravnava plač naj bi se ne tikala onih uslužbencev in uradnikov, katerih plača je bila določena po mestni ordinanci. Tako bi bile od te uravnave izvzete plače ljudi v safety depart-mentu, law departmentu, pri mestnem sodišču, v državni zbornici, pri raznih komisijah in plače raznih direktorjev in njihovih tajnikov. Finančni odbor mes^ je izjavil, da bi rad priporočil višjo minimalno plačo kot $900 letno, toda ob finančnem stanju mesta j to ni mogoče. mm. Na sliki je DeWitt M. Emery, predsednik organizacije National Small Business Men's Association, ki bo imela od 15. do 17. oktobra svojo konvencijo v Chicagu. Browder o zvezi Amerike, Rusije in Kitajske ODPOKLIC AMERIKAM. CEV ŠANGHAJ, 8. oktobra — Ameriški konzuli na Daljnem vzhodu so prejeli danes od ameriškega depart-menta iz Washingtona navodila, naj sporoče vsem A merikancem v japonskem imperiju, v Kitajski, Indo-kini in Hongkongu, da naj slednji nemudoma zapuste omenjene dežele oziroma kraje. Predvsem naj odidejo čim prej iz omenjenih dežel in krajev ameriške ženske in otroci. Ameriškim konzulom je naročeno, naj priporočijo Anierikancem takojšen povratek v domovino, dokler so pamild še na razpolago. MLADI KRALJ RUMU-NIJE Yoi-k Times) oktobra. — Dr. Jfwl^^kowski, katoliški 'iko ^ ? ^finade, je izdal na katoliške ve-! ^ pismo, v ka- ' "bije Nemči- kl{Q i? ter proslav- f®\®kega bojnega du- z verige vojno furijo. "vero in krščan- I nemškega vojaš-polju." ^ nedolžni in beli ko Sneg ^&rod," pravi škof 'k" ^ pastirskem ^ bojuje svojo vojno jj 80 ga že cela leta / H^odQ 80 se pred Bogom ^ obtežili z odgovorih ^^Santsko borbo, ki ®2al 2 verige furijo te , ...._________ narod ve, da h vojno. P^'cd obličjem Vsemo- V do]^ ^^""od ima izpolniti ^OgQV^'^ost pred obličjem ®Sa. Doma in v ino- ^arod zahvaljuje V ki je blago- ii^ OsK,.^^^^ično stvar. Se-nasprotuje-in prosijo Boga, n zmago. Bog je Gnak oče, toda on ^ razsodnik med K '■«««." psiholog ' '^'"Gss" priobču-Of ^®!)!i8ke knjige "The jj estruction," ki jo je 'l»t6^^^ann Rauschning, nacističnega se- nata v Gdansku in Hitlerjev zaupnik, dokler ni spoznal te podle bestije ter se z gnusom obrnil od njega. Mi nismo doslej objavili še nobenega odlomka o-menjene knjige, toda na infam-no blasfemijo, ki jo je zagrešil ta nemški katoliški škof, bomo komentirali s Hitlerjevimi lastnimi besedami. V "Pressu" z dne 2. oktobra, pripoveduje Rauschning o zaupnem razgovoru n^pd Hitlerjem in njegovimi zaupniki, med katerimi je bil tudi pisatelj knjige, ob kateri priliki je Hitler, razmotrivajoč o odpravi vere, dejal: "Ali mislite, da ti liberalni duhovniki, ki nimajo nobene vere, temveč samo še svoj urad, ne bodo hoteli pridigati o našem bogu v svojih cerkvah? Boste videli! Mesto da bi oboževali in molili kri svojega Odrešenika, bodo molili čisto kri našega ljudstva. Oni bodo sprejeli nemško dušo ter jo bodo zauživali kot simbol večnega obhajila, kot so doslej zauživali telo svojega Odrešenika ..." Če primerjamo gornje stavke "pastirskega pisma" nemškega katoliškega škofa Bar-kowskega s Hitlerjevo napovedjo, ki jo je izrekel v krogu svo-. jih zaupnikov, moramo priznati, da Hitler ni slab psiholog. Da bomo pa še bolj uverjeni v tej domnevi, si pokličimo v spomin samo še pismo dunajskega kardinala Innitzerja, v katerem slednji naznanja Hitlerju, da se uklanja njegovim odredbam ter prilaga pismu lastnoročen pripis: "Heil, Hitler!" , „ ^ ^ Zveza bi bila nepremagljiva, ker bi združevala 800 milijonov ljudi ter držala v svojih rokah ključe treh kontinentov. BOSTON, 7. oktobra. — Earl Browder, tajnik ameriške komunistične stranke, je izja-I vil, da je ameriško-rusko-kitaj-ska zveza edini izhod iz sedanjega nevarnega krvavega kaosa, iz katerega bi spravila Zedinje-ne države sebe in ostali svet, nakar bi zavladal na svetu mir, red in splošni blagor. Browder, ki je govoril v Symphony dvorani, je izjavil, da bi bila taka kombinacija "neprekosljiva v svetovni politiki." "To bi bila stabilna kombinacija, ker med temi tremi velikimi državami ni nobenih tekmovanj in nasprotujočih si interesov," je rekel Browder. "Taka zveza bi bila strateško močna, ker bi držala neposredno v svojih rokah ključe treh kontinentov. Bila bi pa tudi fizično močna, ker bi združevala v sebi 700 do 800 milijonov ljudi ter ogromno večino vseh produktivnih sil. Moralno pa bi bila ta zveza nepremagljiva, ker bi bila deležna entuziastičnega somiš-Ijeništva trpečega ljudstva vsega sveta." RAZPUST PRIMORSKE IMIGRACIJE BEOGRAD, 6. oktobra. — Jugoslovanska vlada je razpustila Zvezo jugoslovanskih emigrantov, ki je bila že več let trn v peti fašistične Italije. Ta odredba je naperjena v prvi vrsti proti zvezam emingrantov iz Istre, Trsta in Primorja, Na čelu te zveze slovenskih in hrvatskih Pi4morcev v Jugoslaviji sta stala Slovenca Marijon Čok in Dušan Ribarž. Zveza je vodila nad eno desetletje s pomočjo knjig, časopisja in okrožnic odločno kampanjo proti Italiji, v korist primorskih Slovencev in Hrva^šr. Oblasti so zaplenile Zvezi vso imovino, knjige in dokumente (Ta zveza je izdala v Zagrebu tudi slovensko-hrvatski tednik "Iskra", katerega je prejemalo tudi naše uredništvo. — Op. uredništva (. 'DRANG N&CH OSTEN" OGROŽA TURČIJO IN RUSIJO Jugoslavija in Grčija izročeni na milost in nemilost osišču. - Bolgarija se pridruži osišču? KAJ BOSTA STORILI RUSIJA IN TURČIJA Nemško vojaštvo se je nasta-* nilo v raznih krajih Rumunije, ki je zdaj že skoro toliko kot nemška kolonija. Vsega skupaj je danes v Rumuniji že okoli 50-! 000 nemških vojakov, ki bodo! zaščitili rumunska oljna polja j _ pred morebitnim ruskim «apa-,^ vršil daljši di- dom in reorganizirali rumunsko ' Zbliževanje med Rusijo in Zedinje-nimi državami Na sliki je mladi rumunski kralj Mihael, ki je zasedel prestol po odpovedi svojega očeta, bivšega kralja Karola. Mihael je zdaj že v drugič rumunski kralj. Prvikrat ga je odstavil njegov oče; ki je zasedel prestol, ko se je vrnil s svojo ljubico Magdo iz Pariza. armado. Oficijelna poročila iz Jugoslavije naznanjajo, da šteje že zdaj nemška policijska sila v okrožju rumunskih oljnih vrelcev 3,000 mož, in da je mnogo nemških častnikov dodeljenih rumunski armadi, ki jo bodo pričeli reorganizirati. Nemško vo plomatski razgovor med ruskim p o s lanikom Sumner Wellesom. in WASHINGTON, 7. oktobra. — Tukaj so bili po dveh mesecih zopet obnovljeni rusko - a-meriški diplomatični razgovori, jaštvo je zdaj ob Črnem morju, kar je dalo povod špekulacijam, Odložitev stavke pri Midland Steel Products družbi OLJNI MAGNAT BREZ GASOLINA VICHY, 7. oktobra. — Najbogatejši oljni magnat Evrope S. Gulbenkian, ki je poznan pod vzdevkom "armenski Rockefeller," ker lastuje štiri odstotke delnic Mosulovih oljnih polj, radi česar je upravičen do 500,000 ton olja na leto, iz katerega delajo v rafinerijah gasolin, mora zdaj stati v Franciji v vrsti z drugimi avtomobilisti, da dobi predpisanih pet galonov olja za svojih sedem avtomobilov. Zaradi pomanjkanja gasolina je v Franciji 95 odstotkov avtov izven obrata. Otvoritvena predstava V nedeljo 13. oktobra ob 3. u-ri popoldne vprizori dramski zbor Anton Verovšek za otvoritev sezone krasno igro "Zakonske homatije". Igra je zajeta iz kmečkega življenja. Živa slika trpljenja matere, ki najde po 18 letih svojo hčer, kateri je dala življenje v svojih dekliških letih, a se je pozneje poročila z drugim. Ljubi svojega moža in neprenehoma trepeta, da bo on izvedel za njen mladostni greh, boječ se, da bo izgubila ljubezen svojega moža. Ko ta izve, kaj potem? Pridite pogledat v nedeljo, ne bo vam žal! Igra je prepletena s humorjem, da se boste tudi smejali. Izgubljen pes Izgubil se je pes lovske pasme, rujav, bel in črn z" pensyl-vaneko številko 4942 1. 1940. — Kdor ga pripelje lastniku na 1049 E. 185th St., dobi primerno nagrado. REKORD REGISTRACIJE z včerajšnjim dnem je bilo registriranih v Cuyahoga okraju 625,000 volilcev, kar je rekordno število in kar znači, da se volilci zavedajo letos ogromne važnosti volitev. Včeraj, zadnji dan registracije, se je registriralo okoli 100,-000 volilcev. CIO unija določila, da se odloži stavko za 24 ur, da se da vladnemu posredovalcu priliko pogajanj. CLEVELAND. — Nameravani štrajk pri Midland Steel Products kompaniji, kjer tvori delavstvo CIO local United Automobile Workers unije, je bil včeraj odložen za 24 ur, da se da vladnemu posredovalcu Davidu T. Roadleyju čas in priliko za pogajanja oziroma za poravnja-vo spora. Roadley se je sestal včeraj dopoldne z reprezentanti kompa-nije in unije, katere si je prizadeval pripraviti do sporazuma glede zahteve CIO unije, ki zahteva nov kontrakt, povišanje mezde, plačane počitnice in u-ravnavo sporov glede seniorno-sti ali starostne pravice. Naprava, ki je na W. 106. cesti in Madison Ave., zaposluje 1200 delavcev ter izdeluje ogrodja za avtomobile. V nedeljo je policija razpršila demonstracijo 100 delavcev ter razbila shod unijskih delavcev, ki se je vršil v G. A. R. Hallu, 3797 W. 25th St. Ker se ljudje v neki skupini pred pročeljem poslopja na poziv policije niso hoteli raziti, je policija aretirala enajst ljudi. Vsi aretirani pa so bili kmalu nato zopet izpuščeni. s čemer so ogroženi vitalni inte resi Turčije in Rusije. Jugoslavija v nevarnosti z okupacijo Rumunije so Nemci izločili Rusijo.' Jugoslavija in Grčija sta izročeni danes na milost in nemilost Nemčiji, kakor tudi Bolgarija, o kateri se poroča, da se bo najbrže v najkrajšem času pridružila rimsko - berlinskemu osišču. S tem so se pričele udejstvo-vati nemške zgodovinske sanje, vsebovane v želji "Drang nach Osten" (pohod proti vzhodu). Nervoznost na Balkanu Ves Balkan je silno nervozen. Vojaški in politični opazovalci napovedujejo skorajšnji pristop Rumunije, Bolgarije in Madžarske k osišču in diplomatični ali pa tudi dejanski napad na Turčijo, ki stoji na potu pohodu proti vzhodu. Napovedujejo se velike stvari, ker tega pohoda ne moreta križemrok gledati niti Turčija, niti Rusija. da Rusiji nič kaj ne ugaja najnovejši nemško - italijansko - japonski pakt. Danes popoldne se je zglasil pri državnem departmentu Konstantin Oumansky, sovjetski poslanik, ki je imel daljši razgovor s Sumner Wellesom, ameriškim državnim podtajnikom. Da tudi Rusija in Anglija iščeta tesnejših medsebojnih stikov, je razvidno iz konference, ki se je vršila pretekli teden v Londonu med sovjetskim poslanikom Ivanom Maiskyjem in R. A. Butlerjem, angleškim podtajnikom za zunanje zadeve. Omenjeni pakt je namreč naperjen prav tako proti Rusiji kakar proti A-meriki. PRODAJA AVTOMOBILOV DETROIT, Mich., (JK) — V smislu poročila "The Automobile Manufacturers' Association", Ameriške zveze proizvajalcev avtomobilov, za prvih o-sem mesecev tega leta, katero je objavljeno, je prodaja potniških in trgovskih avtomobilov iz-nesla vsega 2,749,626 enot, ali za 8-LETNI SAMOMORILEC CANTON, 111., 8. oktobra. — Loyal Widger, osemletni deček in učenec drugega razreda ljud-, _ ske šole, je bil nekoliko poreden, j 26. 2 odstotkov več kakor skozi radi česar ga je učiteljica poka- j isti presledek časa preteklega rala ter mu ukazala, naj odide i 1939 leta. Potemtakem je na-iz šole. Deček je šel v prostor, j rast samo za potniške avtomobi-kjer otroci obešajo obleko; po,le 28 odstotkov, a samo za to-vsej priliki je šel tja po svojo j varno pa 17 odstotkov. suknjo. Ker ga le ni bilo ven, je' stopila učiteljica za njim pogledat, in našla ga je mrtvega. Deček se je obesil na kljuko za o-bešanje obleke. IZGON AMERIŠKEGA ČASNIKARJA Rdeči križ Vse tiste žene, ki so obljubile, da bodo šivale za Rdeči križ, so prošene, da pridejo v sredo, 9. oktobra v Slov. del. dom na Waterloo Rd. ob 7:30 do 9:30 zvečer. Nedržavljani ne dobe dela šolski odbor je včeraj na svoji seji sklenil, da nedržavljani ne dobe poslej več dela pri tem odboru oziroma v clevelandskih mestnih šolah. Izvzeti pa so oni, ki so pred 1. oktobrom zaprosili za svoje državljanstvo. Seja Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 1,800,000 UJETNIKOV BERLIN. — Tekom francoske vojne kampanje so Nemci baje ujeli 1,800,00 vojakov. Vse francoske vojne ujetnike zamor-^ skega plemena, so Nemci premestili iz Nemčije v francoski teritorij, ki je zaseden po Nemčiji. RIM, 7. oktobra. — Herbertu Mattewsu, rimskemu poročeval-ri FVFI ANDČAN V VOJ- newyorskega dnevnika "New WASHINGTON. — Col. Leo- oditi iz Italije, ker je sporočil nard P. Ayres, ki je po rodu svojemu listu na predvečer se-Clevelandčan, slovi kot izboren stanka Hitlerja in Mussolinija narodni gospodarstvenik ter je na Brennerju, da je "osišče od ločeno storiti vse, kar je v njegovi moči, da se porazi Roose-velta." bil tekom svetovne vojne statistik ameriške armade. Te dni je bil poklican v Wash-ington, kjer je nastopil službo I ki je bil m španske glavnega statistika vojnega de- poročevalec v loja- partmenta. listični armadi, mora oditi, ker Aires je nedavno ostro knti- ^j p^^očilo "stremi za mot- riral zamude pn narodno o- med Italijo in Ze-brambnem programu ter poudar- r Čas pogreba Dodatno se nam poroča, da je bila Frances Suhadolnik rojena v šmihelu, fara Hrenovce. Pogreb se» vrši v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in v cerkev sv. Vida ob 10:00 uri ter na Calvary pokopališče. jal, da je šla leta 1917 cela stvar dosti bolj gladko izpod rok. Odložitev obsodbe Okrajni sodnik Frank J. Lau-sche je odložil razglas obsodbe delavskega raketirja Ruddyja do četrtka, ker sodnik upa, da. si bo Ruddy med tem premislil ter izpovedal zanimive stvari v zvezi z delavskim raketirstvom izsiljevanjem. m dinjenimi državami." 50 GASILCEV UBITIH LONDON, 6. oktobra. — Pretekli mesec je bilo v Londonu u-bitih 50 gasilcev, ki so žrtvovali svoje življenje v izvrševanju svojih dolžnosti, gaseči požare, ki so jih povzročile bombe nemških letalcev. Ranjenih pa je bilo nad 500 gasilcev,, nekateri med njimi nevarno. a. ENAKOPKXVROBt 8. oktobra, iW' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. (3jAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1,50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 TUDI ARGUMENT Predpreteklo soboto je govoril socialistični predsed-r.i. u kandidat Norman Thomas v Louisville, Ky. Kakor pcioča ondotni list "Courier-Journal," ga je pozval neki po::etnik shoda, naj pojasni stališče socialistične stranke do nacizma in komunizma. To vprašanje je bilo vsekakor posledica pretehtane domneve, da se zunanja politika socialistične stranke v ničemer ne razlikuje od zunaiije po itike nacistov in komunistov; vse tri stranke so nasprotne "imperialistični vojni"; vse tri so proti uvedbi ?p'ošne in obvezne vojaške dolžnosti v Zedinjesih drža-Vč.h (dasi je treba resnici na ljubo priznati, da navaja socialistična stranka za to druge vzroke kot pa nacisti in komunisti), vse tri nasprotujejo podpori Anglije od ctrani Zedinjenih držav. Zgoraj navedeno vprašanje je bilo torej zaradi paralelno tekočih smernic v zadevi zunanje politike popolnoma upravičeno. Toda, glej! Thomasa je to vprašanje lazjarilo: "Angrily," pravi časopis "Courier-Journal," — ' he tossed aside as unfair a question," itd. Norman Tho-i las je prepameten, da ne bi izprevidel, da ga postavlja njegova politika — četudi so njeni motivi različni — v eno linijo z nacisti, komunisti in z Lindberghom, in mu nič ne pomaga, če se še tako "razjezi." Kot poroča prej omenjeni list, je Norman Thomas na to odgovoril: "Because some men I hate happen to love their wives, should I cease loving mine?" Kakšen odgovor in kakšen argument je to? Norman Thomas si je upravičeno stekel sloves spretnega govornika, posebno če gre za nagle odgovore na vprašanja, pri katerih je potrebna prisebnost duha, toda ob tej priliki sta govorniška spretnost in prisotnost duha pustili Thomasa popolnoma na cedilu. Tu ne gre za podobnost življenjskih navad med socialisti na eni, in diktatorji na drugi strani. Nihče ne bo zahteval od nekadilcev in vege-terijancev, da se odpovedo tem svojim čednostim, češ, da jih utegne dejstvo, da ne pušijo in ne jedo mesa, prikazati pred svetom kot Hitlerjeve somišljenike in prijatelje. Ako ni Normanu Thomasu noben drug argument v glavo padel kot njegova navedena prispodoba, ki pa — mimogrede rečeno — na obe nogi šepa, je to samo dokaz, da se v politični soseščini, v katero je zašel, nič kaj ugodno ne počuti. Ko smo nedavno svetovali v enem izmed naših uredniških člankov, da so letos okoliščine take, da bi morali vsi pametni in previdni socialisti glasovati za Roosevelta, smo dobili dobrohoten ukor od strani nekega sodruga, ki smo ga tudi dobrohotno sprejeli in priobčili, kakor je bil napisan. Ker nismo vsevedni niti ne nezmotljivi in ker se radi učimo, česar ne vemo, bi bilo tudi zdaj priporočljivo, če bi kak poklican činitelj tudi gornji Thoma-sov odgovor nekoliko bolj poljudno in zapopadljivo razčlenil. — Torej — prosimo! UREDNIKOVA POITA 'PROGRESIVNE SLOVENKE NA DELU' IZVOZ LETAL IZ ZEDINJENIH DRŽAV Po podatkih federalnega oddelka za trgovino, the Federal Department of Commerce, je bilo tekom meseca avgusta izvoženih samo v Britansko carstvo, število letal in letalskih potrebščin v vrednosti $29,585,748 ali 79 odstotkov celotne vrednosti izvožene tega meseca. Izvoz je sestojal iz, 329 aeroplanov, katerih vrednost znaša $23,-777,862; 54 letal, katera se bodo sestavila v inozemstvu, v vrednosti $1,099,864; 451 motorjev za aeroplane, znašajoč $5,065,151; motorskih delov in ostalih potrebščin za $2,282,009; raznega orodja in strojev ter delov za nje v vrednosti $985,706; vijakov in njihovih delov za $1,-521,717; padal in delov za nje, znašajo. $108,482 "ter ostalih delov in raznih potrebščin za $2,598,772. tzvoz v avgustu skupne vrednosti od $87,439,573 teh predmetov je povzdignil ceno izvoza skozi prvih osem mesecev t. 1. ha skupno vsoto od $198,640,264 to je skpro za 70 odstotkov več, kakor je bilo izvoženo letal in letalskih potrebščin skozi celo leto 1939. Tekom prvih osem mesecev tega leta do uključno 31. avgusta, je bilo izvoženo v Francijo $75,402,397; v Veliko Britanijo $62,-091,906; v kanado $16,434,970; v Avstralijo $10,845,-041; v Kitajsko $5,426,430; v Švedsko $5,006,994; v Finsko $4,181,606; v Nizozemsko Indijo $3,184,006; v Progresivne Slovenke od krožka št. 1, so pridno na delu s pripravami za razstavo ročnih del in že zopet je bilo "fletno" na šivalnem sestanku zadnji oziroma predzadnji četrtek na domu Mrs. L. Levstik. Pridno smo šivale, oziroma so šivale, ker jaz se tega dela kaj rada izognem in me kaj rada glava boli, pa nikar tega izdati, ker ne znam nič kaj izdelovati teh krasnih ročnih del, ki jih druge članice izdelujejo. Vem, da so druge članice našega krožka jako "bizi" na večer šivalnega sestanka in urne z izvršen jem svojega dela doma, jaz pa ne bodi "žleht" na ta večer vse lepo pospravim po kuhinji, peč, ledenico in še omare znotraj malo obrišem, samo da se dalje časa zamudim doma ker če pridem do časa na sestanek bi me ostale članice kaj malo lahko "pogruntale" da štikati ne znam. Ko pa pridem na dom članice, kjer se sestanek vrši, je seveda že gotovo za ta večer in pripravljajo se že kedaj jim bo hišna gospodinja rekla — "come in get it" oh ta preljubi kofetek kako lepo diši. Čudno, da se vedno vsaka članica izgovarja, jaz ne bom jedla in ne pila nisem prav nič lačna in ne žejna, ko pa pride "rihta na vrsto" pa vse prav lepo in počaci izgine, z dobrim tekom, take 5mo ženske, da nam kofetek v drugi hiši bolje diši kakor doma. Veste,,od zadnjega sestanka pri Mrs. L. Levstik sem jaz odnesla za tri dni in prav gotova sem, da če je to ona vedla, da me ne bo več vabila v njeno hišo na šivalni sestanek, ker šivati itak ne znam in samo za ško-io delati se pa tudi nič kaj dobro ne izplača. Vseeno "fletno" na je le na teh naših šivalnih sestankih, Progresivnih Slovenk ■n le škoda je, da nas ni še več n jaz sem izprevidela, da smo ženske kadar smo same skupaj Drav take kakor so otroci doma, kadar gre mati v mesto,, tu ni samo delo, pač pa prav prijetna domača zabava, ena. ve več kakor druga in vedno kaj novega in večer vse prehitro mine na One članice, ki se do danes še niste vdeležile nobenega sestanka, bodite uverjene, da samo ne šivamo, pač pa imamo precej dobro zabavo pri vsem tem in zamudile ste marsikatero uro prijetnega razvedrila. Razstava ročnih del, pod av-spicijo Progresivnih Slovenk krožek št. 1 — Collinwood, se bo vršila v dneh 29. in 30. novembra ter 1. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Do tega je še skoraj dva meseca časa in imamo na roki že dokaj dosti ženskih ročnih del, še več pa lahko, pripravimo, ako gremo vse članice po I svojih močeh in zmožnostih na zacija hoče in želi ostati aktivna. Ako še niste članica, pristopite v naše vrste. Mesto vsake zavedne progresivne žene je v naši organizaciji. Ponovno pa tudi apeliramo na moške "ročne delavce", da tudi oni razstavijo svoja umska dela na tej razstavi. Ako do danes še nimate nič na roki, je še dosti časa za kaj narediti do naše razstave. Sodelujte tudi vi z nami, da bo to naše delo popolnejše. Na. tej razstavi bodo "ženska ročna dela" na prodaj in lahko bo ta ali oni kupil marsikak lep predmet za božično darilo svojemu prijatelju. Vsaki četrtek večer se vršijo "šivalni sestanki našega krožka". V mestnih novicah Usta E-nakopravnost je vsak teden objavljeno kje se bo vršil prihodnji, vdeležite se. Eva Coff Dr. Coll. Slovenke, 22 SDZ Ker nam postaja dolgčas v teh jesenskih večerih smo sklenile Collinvvoodške Slovenke, da priredimo lep zabavni večer v soboto 12. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Prijazno vabim splošno občinstvo, da nas posetite ta večer, vam ne bo žal. Postregle vam bomo s kokošjo večerjo in to samo za 60c za osebo, samo za ples je vstopnina le 25c Za suha grla bo tudi nekaj posebnega. I^al. bo Jankovic orkester, tako da ne bo nobeden čutil kurjih očes. Članice tega društva pa prosim, da pripeljete svoje "boljše, polovice," in prijatelje seboj, da se, zopet enkrat skupno razveselimo in s tem pokažemo, da smo za napredek društva in S. D. Z. Torej na svidenje v soboto večer. Začetek ob 7:30, konec pa kadar bodo petelini peli "na Holmes se dela dan." F. Brezovar delo. j Ker naše Članice darujejo svoj čas in d&lo brezplačno, ni nobenega dvoma, da bi ta razstava ne bila uspešna in pri tem tudi nijjpi vsem v ponos,'da smo članice Slovenske progresivne ženske organizacije. Že sedaj vas vabimo, da ppsetite to razstavo in s ten\ daste našemu progresivnemu ženskemu spolu pripoznanje za njih aktivnosti v vrstah delavsko napred-! nih struj. Nobeno delavsko društvo ali organizacija ne šteje do-i sti, ako nosi napredno ime le po imenu društva, delo in aktivnost, le td šteje in naša organi- Seja in domača zabava Kakor vsako leto, tako smo tudi letos na naši zadnji seji društva "Waterloo Camp" št. 281, v Collinwoodu, sklenili, da priredimo prijazno domačo zabavo in sicer v petek 10. oktobra ob 8 uri zvečer v spodnji dvorani v Slovenskem delav-I skem domu na Waterloo Rd. Obdržavali bomo tudi ta večer društveno sejo,-'katera se prične eno uro prej kakor po navadi. Naše društvene seje. so vedno kratke in dobre, ter se poziva člane, da so točno ob 7. I uri. navzoči. Po društveni seji se prične zabava in ples. Kar se tiče dobre I pive je vse preskrbljeno, seveda se bo vsak kozarec pive dobilo le za tiket. Vodja točilcev bo dobro poznani Peter Bukovnik. V kuhinji nam bosta pa postregli dobri kuharici in sicer Mrs. Gr-dina in Mrs. Cicich, ki bosta dajali jedila popolnoma zastonj. I-meli bomo dobre šunke jn klobase i. t. d., za katere na^i jamči naš brat Anton Malovašič,, ki je že dolgo let upravitelj proda-, jalne Slovenske Zadruge na 200 cesti. Ne smemo pa ppzabiti tudi naših VV^oodmank, katere imajo ravno isti večer sejo in, jjh uljud-no vabimo, da nas obiščejo in se malo zavrtijo z nami, da bo bolj držalo. Toraj bratje pripeljite svoje žene in prijatelje 10 oktobra ob 8 uri zvečer v spodnjo dvorano Slov. Delavskega Doma na Waterloo Rd. Frank Oblak, 15107 Lucknow Ave. Dramsko društvo "Anton Verovšek" Dramsko društvo "Aijton Verovšek vprizori v nedeljo 13. oktobra veselo kmečko igro "Zakonske homatije". Ta igra bo prvič igrana tu v Ameriki, zato vas vabim, da jo pridete pogledat. Vstopnice so že v predproda-ji in se dobijo pri vseh članih Verovška. Sezite po njih. Ker bo to prva predstava dramskega društva "Anton Verovšek" v tej sezoni, upam, da nas boste posetili v obilnem številu, ker le polna dvorana gledalcev da korajžo igralcem, da izvedejo svoje vloge pravilno, tako kot igra zahteva. Zatorej rezervirajte nedeljo 13. oktobra za igro "Zakonske homatije". Igra se prične ob 3. uri popoldne. Vstopnice so v predprodaji le 35c, pri blagajni pa 40c. Na svidenje v nedeljo 13. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. J. Godec. Turčijo $2,101,194; v ^Brazilijo $1,577,129; v Norveška $1,468,591; v Belgijo $1,150,083 vrednosti, poleg tega v manjših količinah in v manjši vrednosti še v nekatere druge zemlje. — (J. K.) ZA THOMASA IN KRU-GERJA Kakih 50 znanih ameriških intelektualcev je formiralo "neodvisen odbor" v prilog Norman Thomasu in Maynardu Krue-gerju, kandidatoma za predsednika in podpredsednika na socialističneni tiketu. V apelu, ki ga je odbor dal v javnost, ,je rečeno, da ako dobita soc. kandidata pri volitvah milijon glasov, bo s tem dana najučinkovitejša zavora nedemokratičnim tendencam, ki se pojavljajo, v Ameriki, kar bo izvajalo važen vpliv na razvoj bodočnosti, ne glede na to, če zmaga Roosevelt ali Willkie. Med onimi, ki so podpisali apel, pa je malo takih, ki bi ne bili že v preteklosti identificirani s socialistično ali kako drugo levičarsko stranko. Najodlič-nejši v grupi, ki se ga more res smatrati za neodvisnega, je John Dewey, slovit pedagog in filozof. Da se več ljudi tega kalibra ne zavzema za Thomasa, je pač iskati razlage v tem, ker liberalno misleči krogi v obče smatrajo, da bi poraz Roosevelta ne pomenil le poostritev reakcije doma, temveč da bi bil učinek še bolj porazen na idejo demokracije v svetovnem smislu. Roosevelt danes predstavlja pred svetom simbol demokracije. Dejstvo je, da bi zmago Willkieja v Berlinu in Rimu tolmačili kot dokaz, da je Amerika žrela za politiko "apiz-menta" s totalitarizmom. In ne bi se motili. *• ODKRIVANJE RAKETIR- "Cleveland, Press" je objavil serijo člankov, v katerih se navaja podatke, da dom, kakršnega zmore povprečen delavvec, ako je zaposlen, stane v Clevelandu okrog tisoč dolarjev več kot pa v Detrpitu. Krive temu go mezde delavcev v stavbeni industriji in pa raketirstvo v unijah, piše omenjeni list, in posledica je manj novih domov v Clevelandu, in nepotrebna obremenitev hišnih, posestnikov. Da v mnogih ameriških unijah cvete graft, izsiljevanje delavcev in delodajalcev, ni nič novega. Krive temu so razmere, ki pa niso omejene samo na delavske organizacije, če bi ne bilo krukov med delodajalci, bi tudi krukom v unijah kaj hitro odzvonilo. Kjer je nesnaga, tam so uši. V Clevelandu se baš zdaj vrši proces, pri katerem sedi na zatožni klopi visok uradnik uni- je tesarjev, ki je obtožen, da je izsiljeval denar od kontraktor-jev. Glavna priča proti obtoženemu je uradnik iste unije, ki je bil radi sličnega prestopka že obsojen v zapor. Sedeti za sodnika pri takih obravnavah je skrajno neprijeten in nehvaležen posel, ki je tem slučaju padel v roke okrajnemu sodniku Franku Lausche-tu, v Clevelandu rojenemu Slovencu. Obramba je še pred pri-četkom procesa vložila ugovor proti Lauschetu, češ, da ima predsodke v slučaju, ampak predsednik najvišje državne sodni je, ki je vodil tozadevno zaslišanje, je odločil, da je bil ugovor neutemeljen. Najdba lobanje pred 100,m leti živečega človeka Na pol pota med Rimom in Napolijem stoji ob morju gora Monte Circeo. Jame in rovi jo prepletajo kakor krtov dom. Ta hrib je pravi muzej zemske zgodovine. V njej so čudne pkame-nine in orodje prazgodovinskih ljudi, ki so živeli tu na meji med morjem in kopnim. V gori so nedavno spet odkrili razne znamenitostih Pred nekoliko meseci je neki italijanski profesor dal razkopa-! ti neko zasuto jamo in našel po previdnem kopanju med usedlinami vsakovrstne kosti in rogove jamskih hijen, nosorogov in velikih jelenov, ki so značilni zastopniki živalstva iz ^radavni-pred zadnjo ledeno dobo. Nedaleč od teh ostankov pa je ležala .prosto na površju lobanja takratnega človeka. Na lobanji so vidni vsi značilni znaki takratnega človeka: bežeče čelo nad očesnimi izboklinami, nenavadno dolga in plas-ka zadnja stran glave. Razni znaki kažejo, da so tega človeka tu pokopali, a nasilno razširjena. luknj^ v zadnji strani glave daje sklepati, da so tega človeka njegovi vrstniki ubili in pojedli. Pračlovek v teh krajih naj bi bil torej pred 100,000 leti Ijudo-žrc. Učenjaki namreč sodijo, da je lobanja približno toliko let stara...... Ob takšnih" najdbah se prav zavemo, kako silno gtaro je že človeštvo in kako malo časa je preteklo, odkar se ponaša z nekakšno prosvetljenostjo in kul-tUjro. Tatvine na vlakih — dan sca dnem Ljubljana, 17. julija. — Policija in železniška uprava imata zadnja leta mnogo opravka s posebno vrsto tatov, ki so se specializirali v krajo potniških in br-zih vlakih. Poleg žepnih in navadnih tatvin niso redki tudi primeri vlomov, a poleg skromnejših državljanov so bili nekajkrat okrade-ni tudi razni diplomatski predstavniki, ki potujejo z orient-skim ali simplonskim ekspre-som. Prav tatvinam na ekspres-'nih vlakih sta železniška uprava in policija posvetili posebno pozornost in,agentom, ki so bili na preži, je uspelo, da je že lepo število tatinskih strokovnjakov z ekspresnih vlakov za zapahi. Nedavno so se začele množiti zlasti ta vine po spalnih vozovih, kjer tatovi odnašajo potnikom denar obleko in razne predmete, pripravljenih pa je bilo tudi nekaj primerov pravcatih ropar-naših sestankih. skih napadov. Nekaj krat se je pripetilo, da je razbojnik sredi temne noči na odprti progi napadel potnika, mu iztrgal kovček ali aktovko iz rok in skočil iz drvečega vlaka. Skrbni pozornosti železniške u-prave in policije gre zasluga, da tatvine, vlomi in roparski napa- — Ali mi lahko daste ka ^ uspavalno sre&tvo^ At — Prosim, izvolite. Ta Pf _ tako zanesljivo deluje, da v6 . j mu kupcu damo tudi uro ko. O, te tašče! — vej mi, ali si ti izrezal iz c® , članek. Kako dosežem sto "Da". "Zakaj pa?." ,^k "Nisem maral, da bi mati dobila v roke." -L. ^ Go- Nepričakovan učineK. _ spod župnik sreča na cesti ta in mu reče: , -m "Veseli me, da je moja P tudi na vas učinkovala. KO govoril o pobijanju gnezd rale, se vam je zjasnil ^ "Da, potrdi Pepe. ^P" sem se, kje sem zadnjic klobuk." Domača, hrana. — Dreta zaide s svojo boljs" vicQ, zajetno, že starejšo v bar. Kopica lepih nožic. Gospod Dreta je navduse ■ "Hm," zamrmra, "m®®* sline^ cede." , Ao " oM' , "Sline se ti lahko cede, ne. njegova boljša polovic®' del boš pa doma." i ^ l! : t KAM SE OBRNE izsll'' Ko je nacijska NemcU ^ la spremembo režima v ■ ..jj niji ter s tem za vse gfC svrhe vzela Romunijo P", gjio. rtalo . jo "zaščito," je post-da so "medeni tedni" jfi- linom in Moskvo klopitev Japonske tota ' mu osišču je to še dila. ^ II bolj Koliko časa, bodo so »j . gli vzdržati na plotu, izgubili ravnotežje, J® matično. Iz Rerlina se da je vplivni nemški lis^ .^j'. denblatt" te dni objaV na Rusijo in Zed. držaVG' odločita, na katero stopili. Znani radijski tor Walter Wintchell gW da ima zaupne inform^"'^ LP som katerih ne bo Rusija šla v vojno na sf padnih sil. t S J di v splošnem pojenjW^^^ ^ zmerom pa je na delu bojniška'tolpa na brzih med Zagrebom in te tolpe delajo prav P° ^ # gičnem načrtu. Dobro ® znana mesta, na kateri*^ zaradi vzpona ali ovinia® ^ neje vozijo. Nekaj mi prispe vlak na ta tatvino ali roparski „ ,,, to pa skočijo iz vagona- g# ^ ^ Železniška uprava čila, da posebno železnis žo, kakršno že imajo večji kolodvori na ^ grebške direkcije, or^^n' ,jj di po drugih prometne^^ stajah v državi, tako v du. Novem Sadu, SkopI]'^^,,# Ijani, Mariboru, Celju io, % Oddelki železniške dodeljeni posameznim f kim direkcijam in ^ onarji bodo nosili unif®^.", kor ostalo železniško oS® ^ ni preiskovalnih organ® .. niške straže pa bodo V® bo v civilu. r i J-oktobra, 1940. ■ RXK0FRX5^1«DI1 STRAN & 17 HUDA URA SPISAL FRANCE BEVK in jih jeza, da zavihtel skoraj kriknila, | ranjencu. Ljudje so se zgrnili o-koli njega in ga gledali z radovednostjo in grozo. Nihče ni rekel besede. Le kak pridušen vzklik, ki je zopet ugasnil. Sliv^^r se je obupno ozrl po osvetljenih obrazih in si obrisal znojno čelo. "Prinesite plahto, da ga spravimo pod streho." Blaž, ki je nosil svetilko, je posvetil okrog ranjenpa. Pobral je nož iz trave in ga podržal na dlani. Ker se nihče ni zmenil zanj, ga je obrisal in si ga vtaknil v žep. Pavleta so prinesli k Mlakarju v izbo, kjer sta bili ostali le Zalka in Jerica. Nebo je spreletel nov grom, ki je dolgo odmeval od gora. Potegnil je veter, v drevju je zašu-ovica • melo. Temo so sekali vedno go- ® silo planila v i stejši bliski. Bližala se je huda IS ■^onie hudega. Rinil se Vali ij, ' ° plesalci so ga su-iska^ smejali. Obšla ga J Slavo. ehatk v zakričal. — minuto, potem jece potihnila ^"leni n se ustavili in giif°5 razjarjenega obfaz i° jG vi- ' bre? besede, a cz glasu. so se ustavili in je stopil do Zalke N, :da ga je za j ura, "'Vi. 3-inilo ko udarec po ukvarjal s srcem, tedaj pa mu ga je prebudilo do zadnjega vla-kenca. Ni mislil več na zemljo ne na Zalko. Bilo mu je samo do sina. Globoko v notranjosti mu je misel klečala pred Bogom, ga j rotila, naj mu ga pusti. Tako globoko vase ni segel, da bi bil o-j tipal lastno krivdo. Ni bil človek, ki bi rad obtoževal samega sebe. Porodila se mu je misel na krivca. Dvignil je glavo. "Pavle," je zinil, ko je bil sin zopet odprl oči in zahropel, "kdo te je?" Zdelo se je, da je sin razumel vprašanje. Hotel, je nekaj reči, a so mu besede zatonile v nerazločnem mrmranju. Iz ust mu je znova pritekla kri in se mu cedila na brado. Oči so mu nekaj dopovedovale. "Kdo te je?" se je Slivar sklonil nad ranjenca. Bilo je, kakor da mu je to vprašanje v tistem trenotku zagrnilo vse drugo. "Kdo te je zabodel?" "Pusti ga," mu je rekla Mla-karica. "Saj vidiš, da ne more govoriti. Kdo ga je, bi znala povedati Zalka." Tedaj so sev si ozrl po Zalki. Prej so bili nekako pozabili na-! njo. Bilo jih je že minilo prvo ■]e 1^0 iž niu je hripa- prsi. "O, prekle-j® tekel v vežo. '^%Q, strmel z odprtimi u-® JG bil zdramil, ti- Nato m mc Ranjenca so položili na široko klop ob peči. Pod glavo so mu porinili vzglavnik. Trudili so se, da bi mu pomagali. Tišino so prekinjale le kratke, šepetajoče besede. Neka ženska je zaplaka-la iz sočutja. Pavle je bil zadet med rebra. Rana je bila po vsej priliki zelo globoka. Strgali so mu s telesa okrvavljeno srajco in mu ustavljali kri. Bil je še ^ Zalki je trepeta- i zmeraj v nezavesti. Obraz mu je ^^.krila si je obraz,! bil globoko bled, oči le napol za-® ^ore gledati neke-1 prte. se je sesedlai "Ali je umrl?" iVar gg i "Ne, saj še diha. Toda prižgi- j ^ sosedovem pogledu so se ji bili razjasnili tudi pijani občutki. — Ljubezen do Pavleta je bila še preveč v popju, da bi žalovala za njim. To ji je bilo jasno, kakor tudi to, da jo Slivar sovraži. Nanjo bo zvračal polovico krivde. Nejevolja ji je legla na dušo. "Ne vem, kdo ga je," je rekla mrzlo. "Nisem ga videla." "Tine, hočeš reči," je zahrkal Slivar. Povedal je, kar mu je bilo ves čas na jeziku. "Mohor!" je odsekal Lovrenc. "Ali sem mar slep ?" Ozrli so se v zdič, kjer je ležala harmonika. Saj res, tedaj so se vsi spomnili, da Mohorja ni bilo v izbi, da je igral Blaž. Prej "Nisi ga videla?" se je sosed!so na tiho vsi mnslili na Tineta. razburil. "Kako pa si vedela, da ga je nekdo zaklal?" "Takrat sem bila že pred hišo," si je obliznila izsušene ustnice. "Potem sem ga našla, ko je že ležal. Kaj mi hočete?" se je nenadoma razburila. Ozrla se je po ranjencu, po sveči. "Pustite me!" je pristavila plaho, skoraj tiho. Zdaj jim je čudno, neumljivo leglo na duše, jim zaprlo besedo. "Tudi Tineta ni nikjer," se je počasi oglasil Mlakar. "Kdaj je odšel?" "Ali ni plesal z Lizabeto?" Lizabeta je stala ob kamri in gledala. Ni ji bilo treba odgovoriti. Pavle je bil zopet odprl oči, v prsih mu je grgralo, se mu u- "Ta nož sem našel v travi," se I sta,vljalo, kot da ga duši. je oglasil Blaž. Tedaj so se vsi spomnili noža. "Naš je," je rekel Mlakar, ko si ga je ogledal. "Saj sem ga iskal. Kdo ga je bil vzel?" Bili so tiho. Ranjenec je bil rahlo zašumel. Mlakarica je zaprla knjigo in upihnila svečo. V drevju pred hišo je šumelo. — Grom je vedno pogosteje sprele-I taval nebo. Noč so ožarjali bliski. razburjenje in prva groza. Pora- [ jalo se jim je isto vprašanje kot j "Mohor ga je bil vzel z mize, Slivar ju. ' se je domislil Lovrenc "Kdo je bil?" se je Slivar za hoče iztisniti V J® vrnil. Hotel je k te svečo! Nič se ne ve, kaj pri-. Sključil se je: de." Ji kazal stisnjene I "Dajte kisa in vode!" Prižgali so rdečo svečo. Mlakarica je prinesla knjige in molila molitve za umirajoče. V molitev so se mešale besede ljudi, ki i so se trudili okoli fanta. Močili 12 nje J® zagolčal. .1 ko. ; Oh k ^ Ustnice. "Za s vi-1 go ga z vodo in kisom. Rano so . oezi----------I f 3e gu. ;^ma novič planil iz hi- so Se ostali prišli do I mu za silo obvezali, a skozi platno je še vedno prodirala kri. za njim. Bila Pavle se je polagoma zavedel. (. ^'na T ---------- Odprl je oči, ki so se mu stekle- k ^ zdaj jo no zalesketale. Pognal je sapo, L ®^^tloba ?^®®®kala vijoli- da mu je zagrgralo v prsih. Iz I. iiska. Vrnili so ust se mu je prikazala kri. Bil je mnu ^ ip u., . i ranjen v pljuča. Stokal je, zapi- C o^- dob- ral oči, ki so se mu obupno o- ^ tako nap^o bračale pod vekami. Iz . 80 ga bolele. Od J8-ve Se je iztrgal Molitev in govorjenje je za-mogočno ' %o. nebo 3» ožarjali X ^7% K nebo. Raz-I Slivar je u-v travi. b.' upognil in ti-čiih- človek. Pavle! ^ se rokami je ču-iji .WiR, ' ^oke. Prstov se Bkb*aj lepkega. -V ko ^ tvojem srcu, a h ^^^e pod breme- itf % J® poklical. "Pa- Je nekaj ne-" je, daiw Sliv ka se mu je Slu mogel verje- Sajg ranjen. — tla h rokama in Pavle je zaje §a ^Hesvestil v naroč- ffj' J® Zopet supstil na V'^ s Križasti so plesali po ča je ugasnila. Sopara je prenehala, zavel je hlad . . . Prižgali so svečo znova in zaprli okna. ^livar je sedel na stolico in gledal sina. Vse je storil, kar mu je prišlo na misel, zdaj mu ni vedel več pomagati. Roke je upiral na kolena, a glava mu je nehote lezla nizko. Strašna teža mu je legla na pleča. Molitvi je zdaj pa zdaj odgovarjal nehote, a so mu že zopet obstale ustnice. Ni mogel verjeti, da bi mu sin umrl, vendar mu je misel na to polagoma kot tema legala v dušo. Vse življenje se ni prida zibal proti Zalki. Zalka je ,še vedno sedela na klopi za vrati. Bila je ves čas kot omrtvela. Le zdaj pa zdaj se je ozrla po Pavletu; samo za treno-tek, že je umeknila oči. Rada bi bila odšla domov, a se ni upala premakniti. Ko je zagledala Sli-varjeve ostre oči in ujela trdi glas, jo je čudno spreletelo. V enem samem trenotku ji je bilo jasno, da je ta človek nikoli ni maral. Morda jo je celo mrzil, jo imel na tihem za vlačugo. Potreboval jo je radi zemlje. Ne, Pavleta tedaj ni obtoževala, on se ji je smilil. Samo smilil. Ob Naprodaj Proda se radi bolezni gostilno z restavracijo, kjer se prodaja pivo in vino. Nahaja se v dobri slovenski naselbini. — Za naslov se vpraša v uradu tega lista. Ljudje so se spogledali Slivar se je zavedel. Saj res, sin! Ob misli, kdo je ubijalec, je bil skoraj pozabil nanj. Sklonil je glavo in se nekam ves zrušil vase. Kaj bi s krivcem ? Če ga ubije, s tem ne bo rešil Pavleta. "Pavle,, ali te hudo bodi ?" mu je glas trepetal od čudne mehkobe. Motne oči se niso ozrle po njem. "f)a bi le dotrpel!" "Ne bo še umrl," je rekla Mlakarica. "To noč še ne. Morda sploh ne. Dobro bi bilo, da bi kdo šel po duhovnika. In po zdravnika. Morda ga še reši." Slivar je dvignil glavo in se ko izgubljen ozrl okrog. "Pomagajte," je zaprosil, "da ga prenesemo domov. Naj gre kdo in naj pripravi mater na to. kar se je zgodilo. Kdo pojde po zdravnika?" Glas mu je rasel od besede do besede. Iskra upanja mu je vlila nove samozavesti. Podvizali so se, da se prej ne ulije ploha. 19. Mohor je sedel ob studencu na gmajni. Obraz si je bil zagrebel v dlani. Ta kraj mu je bil znan že od prej. Tudi kot slepec ga je že obiskal nekatero noč. Vedel je, da stoji vseokrog gosto grmovje in da se nad njim vije in prepleta loza, ki dela zeleno, naravno streho. Morda se je iz njegovih pastirskih dni kaj spremenilo, Morda. Toda v njegovih 'očeh" je bil kraj tak kot pred leti. Mislil je. Čemu je tu? Čemu je nekatero noč pretipal po stezi in obsedel pri studencu? Toda zdaj ga niso zamamljali mladostni spomini. Bil je kot žival, ki se pred nevihto nagonsko zateče v zatišje. Ko je bil še deček, je zalučal kamen v kokoš, ki je obležala mrtva. Preplašil se je in se skril. Toliko časa ga ni bilo na spregled, da so pozabili na dejanje in ga s skrbjo iskali. A zdaj se ni bal kazni. Bal se je nečesa drugega. Morda celo samega sebe. ^Dalje slem-s Oblak Furniture Co. Trgovina s poMštvom Pohištvo in vse potrebščine za dmn 6612 ST. CLAIB AVE. HEnderson 2978 Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stro- je- : . Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 MAKE A FUN-DAY OUT Of WASH-DAY Restavracija se odda Dobra kuharica dobi lahko v najein dobro idečo restavracijo v slovenski naselbini. — Dobri pogoji. — Naslov dobite v uradu tega lista. With 50% greater capacity, thii new Maytag Commander makes light work out of your heaviest washings. You know it's a Maytag the minute you see the famous square-tub in gleaming white porcelain. And the Commander gives you all these other Maytag advantages; gentle gyrafoam washing-action, roller water-remover, quick-drain hose, sturdy mechanical excellence throughout. Like any other Maytag, it must make good in your own home. Come in and see it—or phone for free trial. $99.95 Liberal allowance on old washers NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. ENdlcott 3634 819 East 185th St. KEnmore 5700 IMAMO POLNO ZALOGO Philco radijev, kombinacije. Lahko igrate gramafonske plošče brez šivank. Avtomatična premena plošč. ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. KEnmore 1299 i ilj !B i i i i e M i i lil Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naroČite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 i e i i i i i m iE i NAROČITE SE NA Mčsečhik za leposlovje in pouk CANKARJEV GUSNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Člair Ave. Cleveland, Ohio HAIR.BREADTH HARRY OH.WMVDID^ HARRY ' OUT Oi« \re*e\ ANUNOW.toOOU WlkKB-WHILk MUNCH THE DELICIOUS RIBS, LET US HAVE OUR USUAL CHUMMY BONFIRE CHAT bam! WHUT VITTALS! PHOOEV FOR THE HAVE TO HIRE HEH-HEH-HEH CONSTlTUEWCvi /1 BARBECUE COOK GUES5.MYDEAR'.! THE RARK WILL SOON BE / EMPTY W UTOPIAN B^RTV DELICIOUS FLAVOR BURNT I 14 ss «*5, IT SEEMS THE ARMY OF VOTttJS MOVES OM rrg-Ee-STmACMil PHOOEV! NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI so OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM v trgovini Supei'ior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vilie, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE that WONT BREAK, RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik BTRAN4. ENAKOPRAVNOST Prijatelje mf^šizma ne ugaja beseda "demokracija" jo s fašizmom. To demonstrira-i znanimi elementi, ki hujskajo i vklenjena v led in ki bi se pri po-1 haro in črno morje bi se združi-I višanju topline razlila v svetovna lo s Kaspijskim. V obljudenih I morja. I ravninah Azije, kjer zdaj žive milijoni, bi množina raztopljenega ledu stvorila nova morja. Tudi mnogi otoki bi izginili. Tako bi se lice naše zemlje čisto spremenilo. * __j Če vzamemo, da ima Južni te- odprto ali urikrito simpatteira- istem času se je družil z vsemi IT j"?' klometro, ledu po- ' tem dobimo za obe ledeni dezeU skupno 16 milijonov 680,000 kubičnih kilometrov ledu. Če bi se ta led raztopil, bi se morska površina, ki znaša 357 milijonov kvadratnih kilometrov, zvišala za 50 metrov. jo na različne načine. Malo je tako odkritih kot je bil n. pr. neki Merwin K. Heart, ki se je nedavno v govoru, katerega je imel pred Union League klubom v New Yorku ob navzočnosti "izbrane avdijence" družabnih in denarnih odličnjakov, hudo pritoževal nad preveliko rabo besede "demokracije," ki se opaža zadnji čas v Zed. državah. Omenjeni Hart, ki je avtor knjige v kateri so povzdiguje vrline Frankovega fašističnega režima v Španiji, med drugim odkril, da forma vlade Zed. držav ni "demokratična," temveč "republikanska." Odkril je dalje, da ko je bil new-yorški governor Lehman leta 1933 in 1935 ustoličen, je v svojih govorih rabil besedo "demokracija" le po enkrat, v letni poslanici na državno legislaturo prošlega januarja pa je omenil demokracijo nič manj kot pet in tridesetkrat! Hart ima razlago za to. Poudarjanje demokracije se nima tolmačiti kot izraz krize, v kateri se nahaja ljudska vlada vsepovsod' na svetu. On močno sumi, da se za vsem tem nahaja "komunistična zarota." Poudarjanje d e m o k r acije je plod propagande, katera se je začela leta 1936 na kongresu J^omunistične internacij onale v Moskvi! Vredno je omeniti v tej zvezi, da je isti Merwin Hart za časa civilne vojne v Španiji močno obsojal "grdo navado," ki se je razpasla v Ameriki, ko se je generala Franka imenovalo fašista. Medtem ko ni Franko nikdar zanikal, da je fašist, pa je njegov ameriški apologetik takrat odkril, da mu je to označbo pripel tajnik Tretje internacij onale, Dimitrov, to oči-vidno na istem kongresu, ki je vrgel besedo "demokracijo" v svetovno javnost, da se z njo "zavaja" nič hudega sluteče ljudi. Samo ob sebi se seveda razume, da Hart rabo besede demokracija veže z drugimi opasnost-mi, ki bi se jih moralo pobijati, na primer pomoč za Veliko Britanijo in vsak sentiment, ki stremi za tem, da bi se diktatorje ustavilo. Malo po ovinkih je svoji izbrani avdijenci pojasnil, da so za vojno v Evropi krivi židovski interesi, ki bodo tudi Ze-dinjene države pognali v konflikt, ako se ne bomo pazili. Ozadje omenjenega Merwi-na Harta je zanimivo. Kot poroča revija "The Nation," stoji na čelu vsakovrstnih organizacij, katerih specijaliteta je širjenje reakcijonarne propagande v raznih oblikah. Bil je aktiven sotrudnik kongresnika Diesa pri proti demokraciji, židovstvu, delavskim unijam, obenem pa "pojasnjujejo" vrline fašističnih režimov v evropških državah. Poročilo v New York Timesu pove, da je avdijenca zagovornika fašizma, ki smatra rabo besede demokracije za komunistično propagando, "molče in resno" poslušala, ko pa je končal, so mnogi šli k njemu in mu segli v roko. Isti list je v tej zvezi objavil uredniški članek, v katerem je rečeno, da je Hartov napad na demokracijo brez dvoma "presenetil" njegove promi-nentne poslušalce. Obzirnost, katero veliki ameriški listi kažejo napram ljudem tega kalibra, močno spominja na prizanesljivost, ki je bila tipična za velike^ demokratične liste v Nmečiji, predno je Hitler prišel v sedlo. Toda mnogi izmed takih popustljivih urednikov se danes nahajajo v grobu, v koncentracijskih taboriščih, ali pa živijo kje v inozemstvu kot begunci. Eden izmed teh je bil Rudolf Olden, pred prihodom Hitlerja urednik vplivnega "Berlin Tageblatta," ki je prošli teden utonil na Atlantiku, ko je nacijska podmornica torpedirala angleški par-nik, ki je bil na poti v Zed. države. Olden ni bil Žid, temveč stoprocenten "arij ski" Nemec. Tako zvišanje morske gladine bi imelo za posledico poplavo vse kopne zemlje. Vzhodna obala Zedinjenih dr^v s svojimi pomembnimi pristanišči in velemesti bi izginila v valovih in le vrhovi nebotičnikov gi še gledali iz njih. V Evropi bi bile enake posle-diče: London in večji del Anglije bi se potopil in Holandska bi sploh izginila. Valovi Sredozemskega morja bi vdrli daleč v Sa- ZANIMIV JUBILEJ Dne 25. septembra je poteklo 250 let, odkar je bil na kontinentu Severne Amerike objavljen prvi časopis. Imenoval se je "Publick Occurences" in izdal ga je angleški priseljenec Benjamin Harris, ki je prišel iz Londona v Boston. Izšla pa je samo ena številka. Kolonijalna uprava je bila očividno mnenja, da priseljencem tak luksus ni potreben in je nadaljno izhajanje časopisa prepovedala. PETKRAT CESARSKI REZ Te dni je v bolnišnici v Gradcu neka ženska že petič rodila s pomočjo cesarskega reza. Mati in nje 4 kg težki deček sta bolnišnico zapustila zdrava. Redki' primer ne govori samo o izredno zdravi materini naravi, temveč tudi o spretnosti današnje kirurgije. da bi vstop vojno na stran' Hit ■ Iprja spričo uničenja in bede, ki ga je pustila v deželi civilna vojna, izzval odprto revolto šističnim režimom. . strahovladi kot je sicer silno težak, ampa ratni ljudje so zmožni u ljudstva, ki bi p ometi a s fa- peratnih dejanj AVTNA INDUSTRIJA AMERIKE OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" «»>i»»:»tttmm»»n»nHnmumiiii»» Španija se upira? Sodeč po zadnjih vesteh, ki ^ prihajajo iz Evrope, se je režim I generala Franka začel upirati j Hitlerjem zahtevam, da bi se j Španija pridružila konflik'tu na j strani fašističnega osišča. Baje se Nemcem niti noče dovoliti, da bi španski teritorij rabili za napad na Gibraltar. Ako so ta poročila točna, se da to razlagati bodisi na ta način, da je Franko prišel do zaključka, da je položaj fašističnih sil brezupen, ali pa se boji. NAJVEČJE LETALO NA SVETU a# Dne 12. oktobra se bo pričela v New Yorku ( ki bo trajala do 20. oktobra. Moto oziroma pozdrav "A Salute to the Americas — for Peace and DOLGO POTOVANJE ZVEZDOZNANCEV Če bi se stajal večni led, bi nastala nova morja Ledene in vroče dobe na zemlji so bile po novejših raziskovanjih odvisne od množine ogljikove kisline v zraku. Dognano je, da so nastopile ob bljuvanju večjih ognjenikov, ki so napolnili zrak z ogljikovo kislino, toplejše dobe. Nasprotno pa je v dobah mirovanja ognjenikov toplina padla. Ker v današnji dobi ni verjetno, da bi začelo naenkrat blju-vati večje število ognjenikov, ibrej ii^di ni verjetno, da bi se zavoljo prevelike množine ogljikove kisline v z^ku povečala toplina. Izključeno pa to seveda ni. So pa še druge možnosti za povišanje topline na zemlji, kar je v zvezi z odnosom zemlje do zvezd v vesoljstvu in do sonca. Ne moremo si natanko predstaviti kaj bi bila posledica, če bi se toplina na zemlji povečala. Po računih ameriškega znanstvenika Humphreysa bi zadoščale že tri stopinje, pa bi zemlja doživela veliko nesrečo. O-zemlji obeh tečajev namreč imata velike količine vode, ki je Skupina ameriških zvezdoznancev razdaljo 9,000 milj na neko mesto v Braziliji, kjer so opazovali pet minut trajajočcKzatemnitev soncd vanje za pet minut trajajoči "show. ŠTIRJE MRTVI V LETALSKI NESREO Na sliki vidimo največje letalo na svetu, "Guardian 'of a Hemisphere," ki bo dogotovljeno letošnjo jesen v Douglasovi tovarni letal, v Santa Monica, Cal. Pogon letala bodo oskrbovali štirje motorji, katerih vsak bo proizvajal 2,000 konjskih sil. Oborožitev letala je vladna tajnost. SLIKE IZ ANGLIJE M rZoA k; trupla štirih ljudi, ki so se ubili, ko je letalo strmogl'^''^'^ Na sliki je videti reševalno moštvo. Kansas Cityja na zemljo J Ravnokar je izsla ... knjiga Na spodnji sliki vidimo konvoj angleških tovornih pamikov, ki pluje pod varstvom angleških bojnih ladij skozi Rokavski preliv. Zgoraj na levi je angleški premier Churchill, ki si ogleduje razvaline, ki jih je povzročila nemška zračna bomba, na desni pa je antiletalski top v akciji. ŠTEVILNA DRUŽINA SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Na krovu nekega grškega parnika je prispela rodbina Ascoli, | g ki se nalmja na potu na svoj novi dom v Zapadni Indiji. Glavari^m družine je Joseph Rene Ascoli, bivši angleški industrijec, ki je na H gornji sliki s svojo ieno in s svojimi trinajstimi izmed štirinaj- g stih otrok, če ne verjamete, pa jih preštejte! \ Enakopravnosti' velepomembna D O THE SLOVENES: A SOCiM HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. KI®*'' O Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer ^ ^ rojena mladina, da se mladina seznai^^ ,6^ n zgodovino Slovencev. w Q Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue