Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za oeto Asto pradplačan 16 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., sa jedca
mesec 1 ffld.iO kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 vid., za četrt lota 3 yld., xa jeden metec 1 yld. V LJubljani .na ti om pošiljan velja 1 gld. 30 kr. rti na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema npravniitvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne.
Štev. 11S.
V Ljubljani, v soboto 23. maja 1896.
Letnils; XXI V.
Binkoštne misli.
Majhna družba je bila zbrana prvi krščanski binkoštni praznik v prvi katoliški cerkvi — v jeruzalemski „obednici". Priprosti, neuki možje so se tam v molitvi skrivnostno razgovarjali s svojim božjim Učenikom v družbi njegove deviške Matere (Dej. ap. 1, 14.) in ponavljali svetotajstveni spomin njegove zveličalne smrti (ib. 2, 46.). Ti neznatni Ga-lilejci so bili knezi novega nepremožnega kraljestva, stebri, na katerih se je imela dvigniti najveličastnejši stavba, kar jih je kedaj videl svet.
Ničesar niso imeli knežjega na sebi: niti moči, niti izobrazbe, s katero so se ponašali tedanji ime-nitniki. Bohotno je poganjala tedaj rimska, grška in judovska omika svoje brste po celem svetu. Človeški duh je nastopal sijajno; človeška moč je v svojem najvišjem zastopniku — rimskem cesarju — gazila preko milijonov in v srebru in zlatu lesketajoč se slavila svojo zmagoslavje.
Dvanajstorica ubogih mož delavskega stanu je pa napovedovala boj ti omiki in moči ne samo za stojo dobo, marveč za vse bodoče čase. Binkoštni praznik je v njihovem imenu njihov prvak in glavar javno izjavil, da se pričenja ta boj. Duh miru, ljubezni in jedinosti, kateri jih je prevzel, jih je naudušil zanj. Saj ni bil noben drugi namen temu boju, nego priboriti človeštvu mir in ljubezen in jedinost in srečo.
Jedino orožje, ki so je imeli v tem boju, je bila njihova vlastna trdna, notranja, nad-natorna jedinost. Te niso poznali njihovi nasprotniki. In s tem orožjem so jih premagali. Kjerkoli so pričeli svoj boj, so vzbudili novih vojakov in ta množica, ki je od dne do dne naraščala, „je bila jednega srca in jednega duha". In z veliko močjo so dajali pričevanje o vstajenju Jezusa Kristusa, Gospoda našega, in velika milost je bila v njih. (Dej. ap. 4, 32.)
Ta velika moč je bila njihova notranja, nepremična jedinost. Njihov božji Učitelj je pred svojo smrtjo prosil za-nje in za vse tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vanj, da bi bili vsi jedno, kakor je Oče v njem in on v njem, da bi bili tudi oni v njima jedno, da svet veruje, da ga je on poslal. Veličastvo, ki ga je imel od Očeta, jim je izročil v sveti jedinosti, ki je po njegovih besedah znamenje, da jih ljubi nebeški Oče, kakor je ljubil svojega jedinorojeuega Sinu. (Jan. 17, 20—23.)
Razdor je tedaj vladal po celem svetu. Krvavo so se sovražili narodje med seboj; strank je bilo brez broja, ki so si stale sovražno nasproti. Temelji državi in družini so bili izpodkopani, novo četico je pa naudajal jeden duh, utripalo jim jedno srce.
Malo številce bogatinov je imelo v svoji lasti milijone ljudij brez vsacih človeških pravic. Izstradane tolpe ubožanih kmetov in rokodelcev so se vlačile krog, iščoč vsaj koga, ki bi jim dal jesti, ki bi jim pokril razgaljene ude, če jim tudi brž potem v svojo zabavo prisodi smrt. Neizmerno bogastvo in nepopisna revščina sta si škripajoč gledali v lica, — jeruzalemsko kerdelce je pa pod vodstvom revnega ribiča veselo se razvijalo, „zakaj ni ga bilo ubozega mej njimi". (Dej. ap. 4, 34.)
Tudi to čudo je tvorila njihova jedinost. Bili so v resnici jedno lepo telo. In to telo je kljubovalo vsem nasprotnikom tedanjega časa in rastlo in se krepilo vkljub tristoletnim krvavim napadom vsega orjaško mogočnega poganstva, vkljub vsemu duševnemu in tvarnemu naporu nebrojnih sovražnikov, in še raste in se še krepi. Imenujemo je katoliška cerkev.
Skrivnost te moči je — sveta jedinost, katero rodi in vzdržuje neizčrpno delujoča, vse oživljajoča , vse ohranjujoča, vsem sovragom se ustavljajoča duša tega čudovitega telesa — po Izveličarju ustanovljena in po njem ohranjevana cerkvena oblast. Ta duša daje
neulomno moč ponositemu organizmu katoliške cerkve.
O binkoštnem prazniku, ki se že 19. stoletje leto za letom ponavlja, si kličemo tem živeje, nego sicer, to resnico v spomin. Potrebni smo tega spomina. Naš čas je v marsičem podoben stari poganski dobi. Mogočen je v sijaju in ponosu, strašno orjašk je pa tudi v revščini in propalosti. Velik je v zidanju ogromnih stavb napredka in omike, a še večji v razdiranju. Družabni organizmi — rodbine, stanovi, države so do mala že razrušeni. Lakota in bajoneti jih še na videz vežejo skupaj. Nravne vezi pravičnosti in ljubezni, mejsebojnega spoštovanja in resnične pokorščine do zakonite oblasti je potrgal uporni človeški duh in jih zmetal od sebe. Družbe so s tem zapravile svoje duše.
Samo jeden družabni organizem še stoji ne-vzlomno, nespremenjeno; ta organizem je katoliška cerkev. Zavistno, poln notranjega srda jo gleda iz svojih razvalin ostali svet. Zaganja se proti nji; tudi temu organizmu hoče vzeti življenjsko moč, — iztrgati mu njegovo dušo. Boj proti cerkveni oblasti besni čim dalje huje in borilci ne vedo, da s tem kopljejo grob sebi in celemu človeštvu. Ali naj razpadejo res še zadnji stebri, na katerih se združuje mračna zemlja z objektivno resničnimi vzori božje ljubezni in moči, dobivajoč od njih utehe in blagoslova ?
Tega se nam ni bati. Cerkvena oblast je zidana na skalo ; za-njo nam ni treba imeti strahu. A zase se bojmo 1 Nas lahko odtrga zlovesti vihar od božjega organizma in nas vrže na mrzla, brezčutna tla, da ondu shiramo v obupu in trepetu sredi življenja viharjev.
Za-se in za svoje drage, za svoj ljubljeni narod se bojmo 1 Zato pa tudi sklenimo ob času, ko binkoštni božji Dar po posredovanju naslednika galilejskih mož prešinja srca naši mladini, da se ne damo odtrgati od pozemsko - nebeškega cerkvenega orga-
LISTEK.
Dve družini.
Povest. — Spisal Traven.
(Dalje.)
III.
Dolgočasen dan je bil.
Popoldansko solnce je dremalo za umazano-belimi oblaki, ki so viseli na nebu leno in nepremično. Časih je začel malo po malem pršeti dež; ceste so bile blatne in z lužami pokrite .. . Take dni je bilo neizrečeno pusto v Smrečju, precej velikem trgu nekjé na Štajerskem.
V gorenji sobi Majarjeve hiše je sedela Maja-rica in šivala; a ni se ji nič posebno ljubilo. Roka je držala šivanko, po počivala je leno na mizi. Žena trgovčeva je pogledala zdaj pa zdaj skozi okno; a vreme, kakoršno je danes zunaj, ni, da bi moglo razvedriti žalostnega človeka. In Majarica je bila žalostna, dasi sama ni vedela, zakaj ; glava ji je bila težka, a brez mislij, srce otožno, a brez pravega vzroka.
Tedaj pride v sobe njena hči Ivanka, lepa deklica sedemnajstih let, živooka in rdečelična. Toda krasni očesci ji gledata v tem hipu nekako prepla-
šeno in njen glas ni tako vesel in brezskrben, kakor po navadi.
„Mama, to je strašno, to je krivično!"
„O čem govoriš, draga moja?"
„Ne vem, ali Vam smem povedati, — ko bi zvedeli oče."
„Kaj pa se je zgodilo? Povej, Ivanka 1"
„Ah, morda niti prav razumela nisem, ko sta govorila."
„Kdo je govoril, kaj je govoril ?"
„Oče in naš komi, Rajnik. O Vejanovih sta se menila."
Majarica vstane in nenavadno hitro in prestrašeno vpraša :
„O Vejiinovih? Kaj je s temi?"
„Bojim se zimje . .. Oče in Rajnik sta gledala v neko knjigo, ko sem jima prinesla vina in kruha.
In smejala sta se. Rajnik je dejal:--„In je
res podpisal pobotnico, ne da bi pogledal, koliko blaga je dobil ? ,Res', odgovorijo oče, ,niti sanjalo se mi ni, da bo tako labka z njim. Skoro mi je bilo žal, da sem mu pripeljal zdaj kar za dvesto forintov premalo, kajti vraga 1 mislil sem si, če ima človek le količkaj oči odprte, mora takoj videti sleparijo. On pa nič! Zmetali smo mu noter, — in on prodaja ... Ha ha ha .. . Seststo in čez v jed-
nem letu; no, VejAn je še boljši od Drmaške, to moram rfeči . . . Danes teden imava pa račun .. Kaj sta naprej govorila, ne vem; kajti oče so videli, da poslušam, pa so me spodili iz sobe ... Kaj pravite, mama, kaj je vse to ?"
Majarica je podprla glavo z rokama in strmela pr^d-se; po licu pa je kapala solza za solzo . . .
Mračiti se je začelo.
Dež je ponehal, a zdaj pa zdaj je buhnil močan veter in podil po nebu oblake, da so se trgali in zopet spajali in kopičili. Časih je zasijal košček vedrega neba, a takoj je spet izginil, kakor sen.
V Majarjevi štacuni so prižgali luč; zunaj je prihajalo čimdalje bolj temno in tiho.
Majarica ogrne veliko ruto, odide na tihem po stopnicah in po veži za hišo, da bi ji ne bilo treba hoditi skozi štacuno, kjer bi jo lahko videl Majar.
Ce je srečala na cesti kakšnega človeka, se je pritisnila bližje k zidu in se še tesneje zavila v ruto, ker ni hotela, da bi jo kdo poznal. — Ko pride do Vejiuove štacune, stopi vanjo.
Notri je bila Marijca sama. Ko ugleda Majarico, vstane in jo pogleda vprašaje in začudeno.
„Sedite, gospil, prosim! S čim Vam morem postreči ?"
nizma in da ne damo odtrgati od njega tudi naroda, ki ga ljubimo.
Strupena sapa je osmodila srca nekaterih naših sorojakov. Nadnatorni značaj cerkvene oblasti, Kristusova življenjska moč, ki jo vzdržuje, jim ni več znana. Zato pa vstajajo v boj proti nji, nazivajoč sovražnike tiste, ki so po svojem bistva najodkritejši prijatelji človeštva, grdeč s škodljivci — največje svoje in ljudstva dobrotnike.
Za mnogo, za vse se gre. Zato pa tvegajmo tudi mnogo, tvegajmo vse v boju za mir, za ljubezen in jedinost, ki morejo vladati le v ponižni ubogljivi zvezi z nadnatornim družabnim organizmom svete katoliške cerkve in v zvezi ž njeno dušo — s cerkveno oblastjo!
Znižanje zemljiškega davka.
(Govoril poslanec P o vse v državnem zbora dne 18. maja 1.1.)
V razpravi imamo zakon, na kojega rešitev že dolgo let čaka na stotisoče prebivalcev naše države in sicer z nado in zavestjo, da po njem dobe olajšave od sedanjih trdih davčnih bremen, katera so se jim deloma v neopravičeni previsoki meri naložila. Moji tovanši-predgovorniki so že pojasnjevali, za kaj se gre pri tem ¿zakonu in kaj naj se po njem doseže; jaz bom torej naslanjajo se na te predgovore le glavni smoter celega zakona izbral si za svoj govor, saj okrog tega suče se vsa zadeva ; jaz menim § 21., ki določuje, za koliko naj se glavna davčna svota zniža, kajti kaj vse pomaga, če tudi morejo deželne davčne cenilne komisije zniža-vati ter uvrščevati na podlagi pritožb in dejanskih pogreškov v poprejšnji ocenitvi razne parcele v nižje vrste, če pa ostane glavna davčna svota za celo državo, oziroma za posamezne dežele ista! Da bi se zemljiški davek zvišal, o tem pa ne misli nihče, tudi davčna uprava ni imela tega poguma, kajti vlada sama je že večkrat priznala, da je avstrijsko kmetijstvo v žalostnih gospodarskih odnošajih.
Vsak davek je občutljiv, a toliko občutneje teži krivični davek, ki se mora plačevati, akoravno do-tično podjetje ne daje pravega prihodka. Prav glede tega paragrafa zavlekel se je ves zakon za skoro 2 leti, davčni odsek ni hotel in ni mogel vsprejeti izjave finančne uprave, ki je svojedobno pod Plener-jem le pol milijona, potem */t milij., pod Bohmom l'/t mil. v to svrho hotela privoliti.
Tudi sedanji finančni minister se ni hotel vdati tirjatvi, da se glavna davčna svota zniža vsaj za 2 V» milijona gld. Le z večino jednega glasu je davčni odsek vsprejel ponudeni odpust l1/* milijona gld. Manjšina davčnega odseka je vsled tega objavila predlog manjšine, ki zahteva 2l/t milijona odpusta. Ta zahteva bila je povsem opravičena, kakor bom tekom govora skušal dokazati. Zahteva pa je bila tudi pohlevna in ne morem zamolčati začudenja, da se je tako zmeren predlog pobijal, ko so razni zastopniki zahtevali znižanje za 10 in več mil. gld.
Iz česa pa je sestavljen čisti katastralni prihodek? Dva faktorja sodelujeta: stroški za pridelovanje in izkupilo za pridelano blago. Ako je vladni računar vesten in se ozira na resnične dejanske razmere ter se vpraša, ali so danes še oni nastavki za
Majarica sede, drsa z nogo po tleh, gleda po sobi, a zadrega se ji bere na obrazu.
„Vej&novka", prične naposled, „Nekaj Vam imam povedati; a predno govorim, obljubite mi, da ne izve živa duša, niti Vaš mož ne, da sem bila pri Vas. Ne maram, da bi prišlo mojemu na ušesa.*
„Ne bojte se, gospa, molčala bom."
„Ali obljubite za gotovo?"
„Cisto gotovo! ... Ali kaj je tako skrivnostnega ?"
„Nič posebnega. Poslušajte!"
Majarica obmolči za trenotek, kakor bi iskala pravih besed.
„No, kakor sem rekla, nič posebnega ni..." reče naposled hitro in vstane. „Samo nekaj Vas prosim : pregledite nocoj, koliko blagd imate v šta-cuni . .. Pregledite gotovo ... in ne odlašajte .. . Tako ! .. . Z Bogom !"
Pogledala je v stran in se hitro obrnila k vratom, kakor bi je bilo sram izgovorjenih besed.
„Ne pozabite svoje obljube, VejAnovka: nihče ne smč zvedeti, da sem bila tukaj. In ubogajte moj svet: pregledite štacuno takoj!"
Nato odide, še predno je mogla Marijca iipre-govoriti besedo.	(Dalje sledi.)
delavee, dninarje, hlapce, pa tudi razne obrtnike, katere kmetijski gospodar potrebuje (n. pr. kovač, kolar, sedlar, zidar, krojač itd.) opravičeni, našel bo, da so se plače, dnine pač pomnožile, delavnost pa zmanjšala. Tudi kmetovalci morajo trgovsko postopati in morda smo avstrijski kmetovalci glede tega pač dokaj zamudili. Tovarnar pregleda, prevdari ter preračunava vse odnošaje, ali so mu na razpolago delavske moči po nizki ceni itd. in ako teh razmer ne najde, ne prične obrta, ali pa ga opusti. Mi kmetovalci pa tega ne moremo tako storiti, ampak smo odvisni od dejanskih razmer; mi smo tudi bolj navezani na zemljo svojih dedov, katero ljubimo in obdelujemo tudi do skrajne sile.
Drugi faktor je izkupilo za blago in to se ravna po svetovnih kupčijskih razmerah in tržnih cenah. Ce te pregledamo, takoj razsodimo, da tudi ta faktor ne velja več v isti velikosti, kakor pred 15 do 20. leti.
Pri ocenitvi oziralo se je v prvi vrsti na žitne cene, in kakšne so te sedaj ? V desetletju 1852 do 1861 veljal je vagon pšenice v Avstriji 5 gld. 67 kr., v desetletju 1862—1871 5 gld. 22 kr. in celo povprečni račun za 50 let in sicer od 1822—1871 kaže, da je veljal vagon pšenice 4 gld. 19 kr. Danes pa velja vagon le nekaj nad 3 gld.
Na Kranjskem vzeli so v račun pri ocenitvi vagon pšenice po 4 gld. 89 kr. in sedaj velja le 3 gld. 10 kr. Akoravno je žitna cena kmalu po 1. 1880 padla, morali so kmetovalci plačevati zemljiški davek, kakor jim je bil na podlagi prejšnjih višjih žitnih cen odmerjen. Ali se je potemtakem ihditi, da so avstrijski kmetovalci željno pričakovali roka, da se zemljiški kataster zopet pregleda! ?
Pa oglejmo si še nekatere tržne cene za druge kmetijske pridelke, da se ne bode reklo, da se oziramo le na nižje žitne cene. Vprašam le, kam je zginila nekdaj tako razširjena in sloveča avstrijska lanoreja ? Predivo je padlo s ceno za toliko, da se pri današnjih dragih delavskih močeh več ne izplačuje lanoreja. Kako je pa s ceno za naš les? Ocenili so naše gozde, osobito na Kranjskem in Goriškem zaradi bližnjega Trsta visoko, ker so kazali na to, da imamo kar blizu doma dober trg za les, deske, stavbeni les itd. A sedaj iste cene ne veljajo več, kajti iz daljnih Karpat, Ogerske in Galicije prihaja v Trst na stotine vagonov lesa iz tamošujih gozdov, ker so železnice privolile neverojetno nizke vozne cene; tako se za vagon lesa plača voznine iz Galicije do Trsta 110 gld., dočim velja vožnja iz Kranjske, katera je pred durmi Trsta, 64 gld.
Državni zbor.
Dunaj, 22. maja.
V	gosposki zbornici naznanja predsednik zahvalo presvetlega cesarja za izraženo so-žalje povodom smrti nadvojvode Karola Ludovika. Nato se od državnega zbora sklenjeni načrt zakona o rudarskih zadrugah izroči posebnemu odseku. Načrt zakona o preskrbljevanji vojaških oseb, kakor ga je sklenila poslanska zbornica obvelja, v drugem in tretjem branji; istotako zakon glede oprostitve ustanov povodom cesarjeve petdesetletnice kolekovine in pristojbin.
V	delegacijo so bili izvoljeni:
Grof Aichelburg, knez Auersperg, grof Ceschi, baron Czedik, baron Dobržensky, Dumba, baron de Fin, vitez Gumperz, vitez Gorayski, opat Kari, grof Kottulinsky, grof Lamberg, dr. Marchwicki, knez Starhemberg, grof Sylva-Tarouca, knez Trauttmans-dorff, grof Trauttmansdorff, grof Vetter, baron Walterskirchen, grof Zedtwitz.
Poslanska zbornica je končala debato o zakonu glede revizije zemljiškodavčnega katastra. Posl. Wachnianin je opisaval žalostne razmere ga-liških kmetov, priporočal kmečke zadruge in izjavil, da bode glasoval za popust 2 '/• milijona. Govorili so še Rigler, Burgstaller, Adiimek, poročevalec manjšine Kramaf in večine Meznik. Pri glasovanji je z veliko večino obveljal predlog odsekove manjšine, da se namreč skupni zemljiški davek zniža za 2'/» milijona. Vsi drugi predlogi so bili odklonjeni.
Predsednik naznanja toplo cesarjevo zahvalo zbornici za izraženo sožalje povodom smrti nadvojvode Karola Ludovika.
V	delegacijo so bili izvoljeni:
Za Češko Baernreither, Bareuther, Janek, Kleist, Kramar, Russ, Schwarz, Slama, Svoboda, grof Zedtwitz, namestnik Pabstmann in Hofmann.
Za Dalmacijo Bulat, namestnik Borčič.
Za Galicijo David vit. Abrahamowicz, Bar-winski, vitez Chrzanovreki, vitez Jedrzejowicz, Po-powski, Szczepanowski in Zaleski, namestnika Ro-ctka in Gniewosz.
Za Nižje-Avstrijsko je po trikratni vo-litvi odločil žreb ; izvoljeni so antisemitje Dotz, Gess-mann in Richter.
Za Gornje-Avstrijsko Baumgartner in Zehetmajr, namestnik Rogl.
Za Solnograško Rottmayr, namestnik Schider.
Za Štajersko Forcher in grof Wurmbrand, namestnik Skala.
Za Koroško Steinwender, namest. Kirschner.
Za Kranjsko Klun, namestnik Višnikar.
Za Bukovino Lupul, namest. Stephanowicz.
Za Moravsko Chlumecky, Promber, Klein, Začek, namestnika Engel in Kulp.
Za Š 1 e z i j o Demel, namestnik Hirsch.
Za Tirolsko Treuinfels in Salvadori, namestnik Rapp.
Za P redarelsko Thurnher, namest. Kohler.
Za Istro je odločil žreb, delegat je Rizzi, namestnik Biankini.
Za Goriško dr. Gregorčič, namestnik princ Hohenlohe.
Za Trst Luzzatto, namestnik Burgstaller.
Pravosodni minister grof Gleispach odgovarja na interpelacijo posl. Pacaka, da vlada hoče ustanoviti okrožno sodišče v Trutnovem ter svoj čas to naznaniti dež. zboru.
Prihodnja seja je v sredo 27. t. m.
Obsodba liberalizma.
(Dalje.)
Cerkev in liberalizem.
O razmerju med obema sodi papež:
„Cerkev ne more odobravati onega slobodnja-štva, katero provzročuje v ljudeh nemarnost do najsvetejših božjih postav in jim jemlje pokorščino do postavne oblasti. To je bolj resnično nebrzdanost, nego sloboda; čisto prav jo imenuje sv. Avguštin ,s lobodo pogube", sv. apostol Peter „zagrinjalo hudobije"; da, ker nasprotuje pravi pameti, je to prava sužnost: kdor namreč dela greh, je suženj greha".1)
„Karkoli naroČe rimski papeži in še bodo naročili, treba je vse držati s trdnim prepričanjem in javno priznavati, kadarkoli razmere zahtevajo. Posebno pa o „slobodah", o katerih se govori, da so pridobljene v najnovejšem času, treba se je držati razsodbe apostolskega sedeža, in kakor določi ta, tako naj sodijo vsi".8)
„Ker je usoda države odvisna najbolj od onih, ki načelujejo narodu, zato cerkev ne more biti zaščitnica in prijateljica onih, katere vidi, da se bord proti nji, kateri ji očitno odrekajo spoštovati njene pravice, kateri se trudijo, da odtrgajo vero od politike, kateri sta obe po naravi združeni".')
Skozi liberalizem do socijalne demokracije.
„V istini so sledili nenadni upori in najpre-drznejše ustaje zlasti na Nemškem onemu gibanju, katero imenujejo „reformacijo", kar so njegovi vodje in pospeševatelji cerkveno in državno oblast z novimi nauki v njenem temelju napadali. — Iz te krive vere je nastalo v prejšnjem stoletju napačno modroslovje in ono pravo, katero imenujejo „novo", in oblastnost naroda in ona nebrzdanost, ki ne pozna nobene mere, in o kateri mislijo premnogi, da je to jedina sloboda (1 i -beralizem). Qd tod smo prišli do skrajne kuge, namreč do komunizma, s o c i j a -lizma, nihilizma, kateri so najostud-nejše pošasti človeške družbe in skoro
*) »Est enim licentia verius, quam liberlas; rcctissi-meque ab Augustino libertas perditionis, a Petro Apostolo velamen malitiae appellatur: immo cum sit praeter rationem, vera servitus est: qui enim facit pec-catum, servus est peccati<. Immortale Dei. 1. nov. 1885. Str. 87.
') „Nominatim de iis, quas libertates vocant novissi-mo tempore quacsitas, oportet Apostolicae Sediš stare iu-dicio, et quod ipsa senserit, idem sentire singulos". Tam. 89.
®) „Ecclesia patrocinium iis hominibus gratiamve prae-bere non potest, a quibus oppugnari sese intelligat, qui iura ipsius vereri aperte recusent, qui rem sacram remque civilem natura consociatas divel-lere con tend ant". Sapientiae christianae. 10. jan. 1890. 302.
njen pokop. In vendar se predrznejo premnogi toliko zlo razširjati in so s pretvezo, da ljudstvu pomagajo, provzročili že veliko nesreče in bede".4)
Liberalizem in sociialna demokracija sta si popolnoma jednaka v svojem ravnanju, kedar se jima je bojevati zoper cerkev:
„Prepričani smo, da je vzrok tega zla posebno ta, ker se zaničuje in zametuje sveta in najvišja oblast cerkve, katera v imenu Boga samega vodi človeški rod in je varuhinja vsakatere oblasti. Ker to sovražniki javnega reda dobro vedo, mislijo, da ni nič bolj pripravno za razdiranje družbinih temeljev, nego če Božjo cerkev preganjajo z neprestanimi napadi. S hudobnim obrekovanjem hočejo proti nji vzbuditi zavist in sovraštvo, kakor bi bila ona nasprotna pravemu človekoljubju, in dan na dan jo ranijo in skušajo njeno veljavo omajati".6)	(Konec sledi.)
4) „Ex ilia haeresi ortam duxit ... et imperium populäre et modum nesciens Iicentia, quam plurimi solam li-bertatem putant. Ex his ad f i n i t i m a s p e s t e s ventum est, scilicet ad communismum, soc., nihilismum, civilis ho-minum societatis teterrima portenta acpane f u -nera". Diuturnum. 29. jun. 1881. Ep. Enc. 129.
6) „Probrosis calumniis in invidiam odiumque vocantes, quasi ipsa civili veri nominis humanitati adversaretur, eius auctoritatem et vim novis in dies vulneribus labefacta-rent". Inscrutabili. 21. apr. 1878. Ep. Enc. 199.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. maja.
JRazmere v poljskem klubu. Ne mnogo bolje nego ob robu propada se nahajajoči nemški levici godi se tudi poljskemu klubu. Skoro vsi poljski listi povdarjajo, da se ne morejo preveč veseliti nad razpadom nemške levice, ker razmere poljskega kluba niso prav nič bol|še. „Slowo Polskie", katerega urejuje in izdaja deželni odbornik Romanoviez, piše nastopno: Poljski klub kompromituje tako s Poljaki, kakor s tujci in s tem neizmerno slabi svoje stališče doma in na Dunaju. Razni neprijetni dogodki bo v klubu na dnevnem redu, in burne debate, ki se tu redoma vrše, so najboljši dokaz, da ne vlada mej klubovimi člani sloga in jedinost. Avtoriteta načelnika ne zadošča, da bi zadušil vedne razpore in zjednačil razna osebna mnenja. — Koncem tega resnega opomina pa „Slowo" ostro prijema poslanca Zaleskega, češ da je on kriv vseh teh nerednosti. Kakor se vidi, bode kmalu gotov grob, kamor položi dosluženi klub svoje ude v veselje poljskega nižjega ljudstva, katero sedaj zaman išče pomoči pri njegovih članih.
jDelovanje slovanskih dežel, poslancev v Slemiji. Deželni poslanci kmetskih občin Opav-skih so napravili 17. maja shod volilcev v Lukavci, kjer je deželni poslanec dr. Gruda poročal o svojem deželnozborskera delovanju. Na tem shodu je mej drugim dr. Gruda omenil tudi nastopno: Sleški deželni poslanci slovanski smejo z mirno vestjo stopiti pred svoje volilce, ker so v zbornici marljivo in pravilno delovali, braneči koristi svojih volilcev. Po njih posredovanju je dobil slovanski narod v Sleziji ugled in pomen, tako da s tem narodom morajo računati v Opavi in na Dunaju. Zastopnikom češkega in poljskega naroda v sležijskem deželnem zboru se sicer še ni posrečilo odstraniti vseh krivic, ki jih morajo trpeti Slovani v deželi, vender toliko lahko rečemo, da se mora na celi črti javnega življenja v tem oziru zaznamovati lep napredek.
Dogovori glede sporazumljenja mej pravaši. 2e dalje časa se vrše mej „čistimi" in „nečistimi" pravaši razgovori, kako zopet priti do prepotrebne sloge v stranki prava. Ti dogovori so spojeni z mnogimi težavami, ki večinoma izvirajo od dr. Franka. Ta še vedno hujska in rije na vse straui, da bi zabranil slogo, ter vsaj jednemu delu Starčevičijancev načeloval. Čudno je, da se ni nikakor mogoče otresti pravašem Žida dr. Franka, ki morajo vendarle vedeti, da tak mož ne more druzega iskati v stranki, kakor lastne koristi. — Zadnje dni pra-vaški listi naznanjajo, da so se konečno odposlanci obeh strančic sporazumeli v glavnih točkah, ter je upati, da tudi kluba potrdita dogovorjene sklepe, po katerih prido stranka prava zopet do jedinosti. — Ker na obeh straneh vodijo dogovore odlični duhovni, nadejamo se, da ne pozabijo na krščanski temelj, ki je stranki prava pred vsem potreben.
Banffyjevo stališče omajano. V ogerskih opozicijonalnih in drugih Ustih krožijo vsakovrstne vesti o jako neugodnem položaju, v katerem se sedaj nahaja ogerski ministerski predsednik. Pred
vsem je treba poudarjati, da mu ne preti nevihta samo od strani zatiranega ljudstva, marveč pritisk je tem večji od zgoraj. V dokaz poslednje trditve se navajata dve njegovi pregrehi. V zadevi pogodbe z Avstrijo ni ostal mož beseda, in, kar je še bolj neodpustljivo, se premalo spominja, da je kraljev minister. Ti dve stvari sta poleg mnogo druzih po mnenju merodajnih krogov porok, da se Ogerska po končani milenijski slavnosti oslobodi nadvlade barona Banffyja. „Deutsches Volksblatt" piše iz zanesljivega vira, da je minister sam izjavil nasproti Članom vladne stranke, da bi bil že odložil mini-stersko čast in da ga je le milenijska slavnost za sedaj odvrnila od tega koraka. — Ako je torej temu tako, potem sme ogersko zavedno prebivalstvo zaupno zreti v prihodnjo jesen.
Vreditev uradniških plač v Bosni. Po poročilu vladnih listov se namerava tekom tega leta uravnati plače vsem državnim uradnikom. — Plače same na sebi so res veliko nižje, nego v Avstriji in torej potrebne temeljite preosnove vender pa se pokrijejo znatne razlike pri plačah s primerno mnogo večjimi dokladami. Tako znaša aktmtetna doklada za tretji plačilni razred 4000 gld., za IV. 3000 gl. Deveti in deseti razred dobivata po 200 gld. do-klade. Načrt za preosnovo, kakoršnega je izdelala vlada, je približno jednak načrtu, s katerim se je pečala avstrijska poslanska zbornica, in se torej sme nadjati, da bode ustrezal interesovanim krogom. Na kakošnih nogah so pa deželne finance in kolik delokrog te dovoljujejo, to je seveda drugo vprašanje.
Cerkveni letopis.
Gora vnebohoda Gospodovega.
(Konee.)
Samo v dan vnebohoda Gospodovega smejo tu oo. frančiškani božjo službo opravljati. V ta namen se turška molilnica prej osnaži. Stene se prevlečejo z dragocenimi preprogami, vtisek Gospodove noge se obrobi z lučicami in postavijo s« oltarji znotraj in zunaj na dvorišču. Na predvečer se pojo slovesne večernice, po noči pa jutranjice. Po polunoči začnejo se sv. maše in zjutraj v praznik vnebohoda se služi slovesna peta maša. Grki, Armenci, Kopti in Jakobiti pa imajo svoje oltarje na dvorišču poleg zidin. Ves Jeruzalem in okolica sta ta dan na oliski gori zbrana. Ne samo kristijani, tudi Turki se udeležujejo te slovesnosti, ki je nekaka ljudska veselica. V ta namen jemljejo Jeruzalemci seboj pijačo in živež in se dostojno zabavajo.
Vprašamo pa, ali je res ravno tu Gospod šel slovesno v nebo ? O tem ni niti dvomiti. Seveda ugovarjajo protestanti, ki o vsem dvomijo in vedno zoper katoliške tradicije protestujejo, tudi o tej točki. Vender brez pravega vzroka. Glavna svetišča sv. dežele so popolnem verodostojna in še misliti ne moremo, da bi se prvi kristijani bili o teh vele-važnih krajih zmotili iz nemarnosti ali pa neumnosti. Sporočilo o mestu Gospodovega vnebohoda je tako staro in zanesljivo, ko Golgata, Betlehem, Na-zaret.
Vže prvi krščanski cesar Konstantin je bil na tem mestu sezidal velelepo okroglo baziliko, ki je v sredi tlaka hranila vtisnjeni Gospodovi stopinji in je bila zgoraj v višini odprta, da se je videlo, kod se je dvigal Gospod iz zemlje v nebo. Ko so divji Perzijani Konstatinovo baziliko razrušili 1. 614, je škof Modest sezidal novo po prejšnjem vzorcu. Sultan Hakem razdeje zopet to cerkev 1. 1010, ali križarji jo zopet obnovijo v podobi osmokotnika, ki je vrh Kristusovih vtisnjenih stopinj obsegala drugo slično kapelico. Tudi to lepo zgradbo križarjev razruši Saladinova besnost in ostala je samo še današnja kapelica (sedaj turška molilnica) in nekaj stebrov.
Želeti bi bilo le, da bi katoličani kmalu dobili v last to zemljišče in obnovili nekdanjo lepo cerkev.
Po tem takem pričuje staro, nepretrgano poročilo , da je na tem mestu šel Zveličar v nebo.
Protestant Baedeker, izdajatelj potopisnih knjig, pišoč bolj za turiste ko za romarje, oporeka temu katoliškemu sporočilu, češ, da je bila vršina oljske gore za Kristusovega časa vsa polna hiš in zgradb in da sv. Luka sam piše, da se je Gospodov vne-bohod vršil v B e t a n i j i.
Kar se prvega ugovora tiče, prašamo Baede-karja, misli li, da je bila razsažna oljska gora takrat tako obljudena, naseljena in zasedena, da Kristusu ni ostalo niti toliko mesta, kjer bi postavil stopalo svojih nog ?
Kar se pa tiče sv. Luke XXIV., 50 pišočega: „Peljal jih je ven v Betanijo in vzdignivši svoje roke jih je blagoslovil", je treba vedeti, da na onem mestu predlog „v" pomenja „proti", in da je nekdaj kakor tudi dandanes vodila pot v Betanijo čez oljsko goro in ne samo ob njenem vznožju, kjer se dandanes vije cesta proti Jerihu. In če bi bil Zveličar pred svojim vuebohodom tudi res šel obiskat v Betanijo svoje drage, ali ni iz Betanije lehko šel po tem na bližnjo oljsko goro ? Saj leži Betanija na južno-vzhodnem pobočju oljske gore. Ves dvom pa nam v tem prašanju razžene apostolsko dejanje I, 12: „Tedaj (po vnebohodu) so se vrnili (apostoli) v Jeruzalem z gore, ki se imenuje oljska, katera je blizo Jeruzalema.
Pomolirši na tem svetem kraju in poljubivši Gospodovo stopinjo, se podamo iz molilnice na bližnji minaret (stolp), raz katerega se nam odpre krasen razgled. Skoda, da je nad vzhodnjo stranjo mrk, ki zavira vživati čarobno panoramo. Vidi se skora vsa pusta Judeja, mrtvo morje, ki se zdi kakor vlit svinec, temne navpične moabske gore, globoka jordanska vdrtina, gore efraimske in ves Jezuzaleai se svojo okolico, vmes pa josafatska grobna dolina. Res boljšega kraja si Kristus ni mogel izbrati za svoj veličastni vnebohod. V duhu sem se zamislil v ono večno znamenito uro, ko je tu naš Zveličar od svojih žalostnih učencev in čestilcev, in najprej od svoje ljubljene matere ter od cele zemlje slovo jemal. Apostolom daje zadnje navode in ukaze tičoče se ve-soljuosti sv. cerkve, obljublja jim tolažnika in raz-svitljevalca sv. Duha in jih blagoslovi zadnjikrat. Dokončal je Božji Sin delo odrešenja in kot od mrtvih vstali ni smel več bivati v dolini solzd, da ne bi ljudje mislili, da more še enkrat umreti. Kot zmagovalec smrti in pekla je moral temveč sijajno vzdigniti se v nebeško slavlje in veselje. Zato začne zdaj z lastno močjo polagoma v zrak vzdigovati se. Žalostni gledajo osiroteli učenci za svojim učenikom, dokler ga ne zavije svitel oblak (šehina) kakor nekdaj na gori Tabor in jim izgine v zračnih višavah. V duhu slišim pevati spremljajoče ga zbore nebeške: Dvignite se, večna vrata, prišel bo kralj slave I (Ps. 23, 7.) Zveličar naš je šel zmagonosno na oblakih neba kakor na slovesnem vozu v nebeško kraljestvo ter tudi kot človek zasedel na desnici Boga Očeta svoj prestol vdeležujoč se vladanja božjega. Tako se je poslovil od nas v nebo, kazoč, da njegovo kraljestvo ni zemeljsko ampak nebeško, opominjajoč, da bi svojega duha k nebesu dvigali: „Sursum corda !"
Ko sem iz stolpa zrl v Jeruzalem in v josafat-sko dolino, sem razumel, zakaj je teološka špekulacija prišla na to, da bo naš Zveličar kot sodnik živih in mrtvih stal na istem mestu, raz katerega se je v nebo vzdignil, t. j. na vrhu oljske gore. — V očigled nehvaležnega Jeruzalema, kjer je Kristus toliko čudežev storil in dobrot delil, kjer je bil neusmiljeno križan, bo on sodnji dan obhajal popolno svoje zmagoslavje.
Stopivši s stolpa se podamo skozi arabsko vasico Kefr Zeitun (vas oljk) k ruski cerkvi vnebohoda Gospodovega, ki je sezidana pred nekaj leti na mestu stare cerkve. Pred cerkvijo, sezidano v bizantinskem slogu, je širok vrt z nasadi. Vrtnar zna samo ruski in dobro mi je služil slovenski jezik.* Povabi nas v cerkev, katero si ogledamo, in nazadnje še na visoki stolp, raz katerega je baje še lepši razgled, ko raz minareta. — Zahvalimo ga ia vrnemo se po isti poti nazaj v Jeruzalem, držeč se angeljskega opomina: „Možje Galilejci, zakaj stojite tu in gledate proti nebu. Ta Jezus, ki je proč od vas v nebesa vsprejet, bode ravno tako zopet prišel, kakor ste ga videli iti v nebo." (Ap. dej. I, 11.) Sicer kažejo 1 kilometer od tod proti severu vrh imenovau Viri Galilaei, češ, da sta se tam prikazala bila ona dva angelja v belih oblačilih, in na dan vnebohoda gre celo procesija tje, a ker oni vrh ni avtentičen in je last Grkov, zato se spustimo hitro v dolino proti Jeruzalemu.
* Meneč, da je mož iz zapadne Evrope, sem ga popra-ševal v raznih jezikih, vzhodnih in zapadnih. A on ni dal odgovora. Poskusimo slovenski, sem dejal pri sebi, in glej, mož me je razumel. Pa naj kdo poreče, da se ne pride daleč s slovenščino 1
Socijalne stvari.
Hainfeldski socijalno-demokratični strankarski shod.
Avstrijska socijalna demokracija ima svojo posebno zgodovino. Agitacija v njene namene se je
začela v istem času, kot drugod. Vsako večje mesto je imelo svojo zalego, ki se je širila vedno bolj. Socijalistični agitatorji so prirejali delavske shode in v prvem navdušenju govorili tako, kot bi se tekom dveh ur dalo rešiti vse socijalno vprašanje. Ljubljančanje se še dobro spominjajo, kako ognjevito so širili vzlasti nekateri manjši obrtniki socialistične ideje. Agitatorjem je pa samim manjkalo javnosti. Skupnega vodstva še ni bilo; poleg tega je bila pa glede na novo gibanje mlada i s o c i • jalna demokracija, i — policija. iSoi-i-jalisti so bili preživi in so preveč na vsa ust« grmeli proti sedanji družbi iD ji obetali, kako jo bodo razdjali. Nekateri so se tudi jeli že obnašati tiVo, kot bi bila že napočila socijalistična zarija.
Policija je brž pokazala, da ima tudi svojo «ioe, ! in pričela je veselo prmskavati hiše in ljudi Mpi-rati. Proglasilo se je proti anarhistom izjemno stnuje i in Marksova židovska hčerka — socijalna demokn- i cija je hirala, da je bilo vsem pravovernim soiij«-listom, vzlasti pa njenim židovskim prvakom žal po j nji. Časopisi so jedini trobili trombo komunističnega proizvajanja.
V tem času so prvaki sklicali v Hainfeld »» Dolenjem Avstrijskem I. shod socijalno demokratične , stranke, ki se je tudi srečno vršil dne 30., 31. dec. 18S8 in 1. jan. 1S89. Vabila so se glasila na listke. Izdalo se jih je 130, a prišlo jih je 110. Mej temi jih je pa pri shodu glasovalo samo 70. Iz južuih krajev so biia zastopana ta-le mesta : Gradec, Maribor, Celovec, Beljak in Ljubljana, od koder su prišla Kordelič inZadnikar zastopat socijalno demokracijo na Kranjskem.
Na shodu se je obravnaval program avstrijske socijalne demokracije in res se je posrečilo žido/ski zgovornosti dr. Adler j a spraviti ga v veljavo, ki-kor je bil predložen, in s tem zjediniti vse socijalno-demokratične ude v jedno telo. Od tedaj ima dunajsko soc. dem. strankarsko vodstvo vse socijalue demokrate v rokah. Pričela se je jednotna agitaciji, katere sadove vidimo daues že dozorele pred sinjimi očmi.
Kedor hoče študirati zgodovino avstrijske soc. j demokracije kot stranke, vzemi v roko: „Verhandlungen des Parteitages der österreichischen Sozial- i demokratie in Hainfeld. Nach dem stenographischen Protokoll herausgegeben von J. Popp und G. JHüi-ner. Wien 1889. Verlag von L. A. Bretscbneider, Redakteur der „Gleichheit". Iz te knjižice zajamemo za sedaj nastopne, splošne za nas važne stvari :
1. Kar smo že rekli o socijalno demokratičnih programih v obče, velja tudi o Hainfeldskem. Iž njega se ne spoznajo naravnost in jasno materialistični načela, marveč ta program je samo sredstvo z?> imitacijo in vzdržavanje jedinosti. To priznava program sam, ki pravi v uvodu : „Proletarij&t politično organizovati, ga napolniti z zavestjo njegovega stanja in njegove naloge, napraviti, da bo duševno in telesno zmožen za boj in g » ! v t e m o h r a n i t i, j e p r a v i p r o g r a m so-cija 1. - demokratične delavske s t r 8 ti k e v Avstriji." (str. 3). — Vse posamue točke i programu so torej same puhlice, samo agitat'irieno seme. To je naravnost priznal dr. Adler pri shodu, ki pravi, da niso zahteve o varstvu delavcev: osem-urno delo, splošna, jednaka in tajna volilna prtvic* itd. namen, marveč le sredstvo, „ d » s i vzgoji in za boj pripravi p r o 1 e t * -r i j a t. " (str. 9. 10.)
Tako rabi tudi socijalno-demokratični program vse druge točke v svojem programu, ki spadajo * tako zvano „varstvo delavcev": oseniurno delo, odstranjenje otroškega dela, preskrbljenje zu čas bolezni, onemoglosti in starosti. Vse to se ne zahteva zato, ker je pravično, tem manj pa zsto, da bi delavci, v teh zadevah preskrbljeni, bili zadovoljni, marveč jedino zato, da se tem vspešneje pripravijo za konečni boj, v kat«rem bodo vrgli /se stanove in sami zavladali. V ti točki se načelno lo čuje krščanska stranka od socijalno - demokratične. Krščanska stranka se namreč bojuje za delavčevo varstvo kot za namen, socijalno-demokratičn* pt le kot za sredstvo. Krščanski nazori poznajo razne stanove in njihovo potrebo, socijalno-demokratični pa poznajo samo delavce. Krščansko mislrči možje hočejo s tem, da se zopet vrne dostojanstvo delu, zbližati stanove mej seboj in na temelju pravičnosti premostiti prepade, ki ločijo sedaj delavske stanove od druzih; z vsemi močmi se trudijo, pri-
»esti vladajoče stanove, da bi izpolnili svoje dolžnosti do nižjih.
Socijalni demokratje delujejo samo na to, da bi ^e nasprotja čira najbolj povečala. Četa delavcev mora ostati vedno ločena od vladajočih stanov. Njeno gisio je in ostane: sovraštvo mej stanovi — „Oiassenhass". S tem sovraštvom se ima krepiti in hrtniti, dokler — ne nastopi na razvalinah vse sedanje družbe kot zmagalka.
Kdor tega popolnoma natanko ne umeje, ta ne pozna socijalne demokracije in samo iz nevednosti iuoi-e kdo trditi potemtakem, da se da socijalna demokracija v nekem smislu strinjati z državo ali celo s cerkvijo, kot smo čuli od izobražencev že večkrat na lastna ušesa. Študirajo naj socijalno demokracijo po njenih virih, potem bodo sodili drugače.
2. Socijalno-demokratična organizacija na slovenskih tleh se je prav za prav pri hainfeldskem shodu ustalila. Bilo je res že preje nekaj socija-listor pri nas, ki so prinesli Marksove nazore iz tu-jiuB domor. Toda pri tem shodu se je jednoglasno 'sorejela ta-le resolucija : „Strankarski shod pozdravlja namero jugo-slovanskih sodrugov izdajati slovenski list in ni daje k t e m u svoje soglasje in podporo".
Ta resolucija je vzbudila gibanje, vsled katerega je I. 1S93 zagledal beli dan „Delavec". Predlagal jo je zastopnik mariborskih delavcev K r a i n e r; sprožil jo je pa ljubljanski Kordelič, rekoč: „Za Slovence je zelo potrebna ustanovitev slovenskega strankarskega časopisa, ker se je mnogo brezbrižnih deiavcev okleuilo liberalni ali narodni stranki. Ta stranka pravi, da smo Nemci, ker se potegujemo
z» socijalno demokratične ideje.--Za Kranjsko,
Istro in Gorico je slovenski strankarski list tem po-trebneji, ker tam mnogi naših sodrugov ne razumejo nemškega socialističnega lista; dasi so nekateri, ki ga nočejo razumeti, kar moramo zelo obža-loTiti. — — V Trstu je socijalno-demokratično društvo. V Gorici stoji delavsko izobraževalno društvo iu narodnem stališču. Te ljudi moramo dobiti. — — Treba je. da se delavci združujemo in pomagamo socijalni demokraciji do zmage". — Te besede n'i-0 ostale brez vpliva ; podpiral jih je imenovani Krainer iu beljaški sodrug Perlonigg. L. 1893 je zagledal „Delavec" beli dan. Straukarski shod !. 1894 na Duuaiu ga je priznal kot soc. demokratično glasilo iu mu obljubil podporo. Vlansko leto »a je pa socijalno-demokratična železničarska zveza mej Slovenci proglasila za svoje glasilo.
Hainfeldsko ustanovljenje tesne socijalno-demo-krtfcične zveze v Avstriji je torej ustanovilo prav za prav tudi socijalno demokracijo mej Slovenci. „Delavec" izhaja sedaj že 4. leto. — O pravem času se je pa začelo tudi krščansko delavsko gibanje, fj. L893 v pozni jeseni se je ustanovila kat. del. diržba v Idriji, spomladi 1894 v Zagorju, koncem julija istega leta se je pa oživelo ognjišče slov. krš-č-ircske delavske organizacije politično „slovensko ka-toliško-delavsko društvo v Ljubljani" in za njim kmalu jednako društvo v Žalcu na Štajerskem in v Prevaljah na Koroškem. Dne 8. listopada 1894 je p a izšla prva številka „Glasnika".
Tedenski koledar.
Nedelja 24. maja: Binkošti evang. Jhzus govori o sv. Duhu. Jan. 14. Marija pomoč. Krist. Ponedeljek 25. maja : Binkoštni, Gregor VII. Vel. Torek 26. maja: Filip Neri, sp. Sreda
27.	maja: Kvatre. Magdalena Pac. Četrtek
28.	maja: Avguštin Kautav. šk. Petek 29. maja: k'vatre, Maksim. šk. Sobota 30. maja: Kvatre, Feliks spoz. — Lunin s p r e m i n : Sip 26. ob 10. uri 55 m. po noči. — Soluce izide: 25. ob i. u. 23 m., zaide ob 7. u. 31 m.
Dnevne novice.
V L i u bi j a n i, 23. maja.
(Kakšno je ozadje „Sočinih" in „Narodovih" napadov na škofovsko oblast.) Verski nauk katoliške cerkve uči, da ie Zveličar dal svojim apostolom poleg duhovuiške tudi učiteljsko in vladarsko oblast v svoji cerkvi. Učitelj mora prav učiti in ustavljati se zmotam, ki so v nasprotju z nadnaravnim namenom ; vladar mora voditi, svariti, opominjati, kaznovati. In ker je ta oblast od Kristusa, ne ! p* od vernikov, sato jo apostolski nasledniki neodvisno od njih izvršujejo. Sami imajo določiti, kedaj l n It&ko jim io je treba rabiti, ne pa verniki. —
Kedor se tega ne drži, je krivoverec. „Soča" po „Narodovi" dogmatiki trdi, da škofje nimajo pravice vtikati se v politične stvari. Toda katere so take politične stvari, o tem razsojati, si pridržujejo liberalci sami. To je naravnost anarhija v cerkvi. Škofu se pač ni treba brigati, kako imenujejo drugi zadeve, o katerih sodi, da so v zvezi z njegovim škofovskim poklicem, naj jim magari reko tudi da so „politične". Pred prazno besedo se ne sme ustavljati njegova oblast. — To načelno merilo se le pieveč prezira, zato je obnavljamo. Zmot iu lažij je sicer v imenovanih napadih cela vrsta: 1. Laž je n. pr., da bi se bil ljubljanski knezoškof kaj vtikal v volitve kot taxe. Da je duhovnike opozoril na njihovo, samo ob sebi se umevajočo z du-hovstvom združeno dolžnost in da je za srečen izid važne zadeve velel izpostaviti svet. R. Telo, to je strogo duhovna stvar. 2. Zmota je dalje, da so volitve samo politična zadeva, ki ni v no*beni zvezi s cerkvijo. Kedor to trdi, dokazujs samo svojo nevednost. Najgorja zmota je pa U, naj si škof od ljudstva in vrh tega še od liberalcev daje ukazovati, kaj spada v njegovo področje in kaj ne. In ta zmota je — krivoverska.
(Resnica — in „Slovenski Narod".) Kakor otrok, ki si tiši ušesa, kadar ga kregaš, tak se nam dozdeva poročevalec „Slovenskega Naroda" o občinskih sejah ljubljanskih. Postavno prisiljen, prinesti popravek gospoda dr. Gregorič-a, trdi v jedni sapi, da gospod dr. Gregorie ni odgovoril ničesar gg. Iv. Hribar-ju in A. Svetek-u. če je on odgovor preslišal, mu lahko zagotovimo, da ga drugi niso preslišali in javno odobravanje občinstva je najboljši dokaz, da je gospod dr. Gregorič zadel v črno. Pripravljeni smo, da bo skušal „Slovenski Narod" zaviti stvar po svoji stari navadi, a posrečilo se mu ne bo, za to bodemo že mi skrbeli. Ce je gospodarstvo tako dobro in brez napak, potem se vam ni treba bati javne kritike, potem vam ne more nihče vzeti javnega kredita. Ce vas pa teži vest, potem seveda bi rajše imeli, da vaša dejanja ne zagledajo belega dneva, in se računi pokopljejo v mirni prah registr&ture. Mi zahtevamo javnost, vi se je bojite, ker dobro veste, da taka dejanja imajo včasih jako neljube posledice. Ali vam je znan paragraf 57. občinskega reda, ki pravi, da je treba, kadar se jemlje posojilo čez 10.000 gld., navzočnosti najmanj tri četrtine vseh članov občinskega sveta in da pritrdite najmanj dve tretjini izmed njih. Ali vam je znan v tem slučaju § 81. občinskega reda, ki zahteva za to deželnega zakona. Kdo pa je v imenu občine podpisal dolžno pismo pri kreditnem zavodu? Prosimo z imeni na dan? Kdo je vzrok, da se ta zadeva že vleče od leta do leta ? Gospodom finančnega odseka je moral a biti znana ta stvar, ker drugače bi obrestij od 30.000 gld. za kreditni zavod ne postavljali v proračun. Ta stvar je tedaj popolnoma protipostavna in se ne da kar meni nič tebi nič poravnati, da se plača dotični znesek kreditnemu zavodu. Treba je sklepa občinskega sveta za to „posojilo", ker vendar le tako po domače nu bo šlo. Ker osebnosti ne dokazujejo ničesar, zaradi tega ne odgovarjamo principijelno nikdar na take napade. Osebne napade prepuščamo gotovi vrsti časnikarstva, ki ne zna ali pa ne more rabiti druzega orožja. Poročevalcu „Slov. Naroda", ki tako slabo sliši, bi pa svetovali, naj v bodoče pazljivo posluša ali pa koga druzega vpraša, ki bolje sliši od njega, kaj se je govorilo.
(Slabi časopisi in — papež.) Pij IX. je dne 30. junija 1871 pisal rimskemu kardinalu-vikarju o slabih časopisih te le besede :„Dase mej tem nekoliko zajezi tok toliko zlega, piši ž u p n i k o m , 1 j u b i n a š s i n , naj opominjajo župljane, da jim je branje nekaterih časopisov prepovedano in ta prepoved naj se tako naznani, da spoznajo, da prestopek te prepovedi ni majhen ampak smrten greh." Kardinai-vikar je vsled tega pisal vsem župnikom dne 6. julij» 1871 mej drugim: „Preč. župniki naj razglase, da je že po naravnem pravu prepovedano katoličanom brati take Časopise zavoljo bližnje nevarnosti odpasti od vere, v katero se podajajo, in ker se tiče ukaz važne s t v ar i, z a t o se ne pregreše prestopniki malo, marveč smrtno. * To naj pro-učavajo „Sočini" in „Narodovi" kanonisti in če jim je še kaj mar na dolžnostih, ki jih ima vsak kato-
ličan do Boga in do cerkve, bodo izpoznali, da je njihovo početje začetek — razkola.
(Pozivi) P. n. gospodje duhovni, ki so 1. 1871 stopili v dušno pastirstvo v ljubljanski Škofiji, se vljudno vabijo, naj se blagovolijo zjediBiti o nasvetu, da se slovesna petindvajsetletnica obhaja letos, dne 29. julija v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah. — Skupen obed se naroči v gostilni. — Potrdijo: Lučiue, Sjra, Skofja Loka (kapuc.), Trata, Zalilog.
P. P.
(Pismeni zrelostni izpiti) se bodo vršili na tu-kajšnem c. kr. moškem in ženskem učiteljišču od 8. do 11. junija t. 1.
(Pri sv. Joštu) so bili 20. t. m. profesorji .in dijaki c. kr. državne gimnaiije v Kranju povodom smrti nadvojvode Karola Ludovika pri črni sv. maši. Imeli smo majnikovanje. Ker je prišla z Dunaja žalostna novica ravno en dan prej in torej ni bilo mogoče prestaviti izleta na poznejši čas brez gmotne škode, zato smo na ta način združili žalost z ve-
(Iz Senož) 18. maja: Ubogi kmetič, tudi majeva pomlad, katere se vsi stanovi sveta vesele, tebi ne prizanese: jedenindevetdeset ovac je včeraj na pašniku „Gabrk" poginilo. Vsako leto ženejo ob tem času ovčjerejci iz podgrajskega, deloma tudi iz sežanskega, postojinskega in bistriškega okraja svoje ovce na pašo in stanarijo na Nanos skozi Senožeče. — Mej drugimi so gnali iz okolice Kovčice, Slivje in Pregarje, podgrajskega okraja 400 glav ovac v soboto od doma, prišli so včeraj okolu 8. ure zjutraj na „Gabrk", dež in škrofec s sodro in mraz je ostrižene, utrujene, menda tudi lačne ovce tako prijel, da so jele kar cepati, do Gabrč, ure od Senožeč, jih je 91 poginilo. Danes vozi konj&č nesrečo ubozega kmeta na svoj dom. Ta nesreča je za prizadete toliko bolj občutljiva, ker so jedni gospodarji ob vse svoje ov-čice prišli. Bog pomozi! — Ostale ovce so danes zvečer, potem ko so se na solnčnej paši okrepčale, odgnali na Nanos.
(„Hrvatskih narodnih pesnij") I. del izda letos „Matica Hrvatska". Začetni zvezek tega monumen-talnega dela izide z letošnjimi Matičnimi publikacijami vred, toda kot izvanredna knjiga, na katero se treba posebe naroČiti. Zato gg. Matičarje tukajšnjega poverjeništva in druge prijatelje hrvatskega slovstva najuljudneje vabim, da meni ali pooblaščencu ad hoc, gospodu knjigovezcu J. Bonaču blagovole do konca tega meseca javiti cenjeno naročilo. Omenjena knjiga, obsegajoča preko 40 tiskanih pol, bode stala člane „Matice Hrvatske" id dijake 1 gld. 50 kr. — Podpisani sprejema tudi ude „Svetojeronimskega društva", ki izdaje po pet prostonarcdnih knjig na leto. Lani je poklonilo svojim članom ilustrovani koledar „Danico", dr. Stadlerja „Život G. n. J. Kr.", Novakovo povest „Majstor Adam", Stole - Korenicevo knjižico „Čovjek od ženidbe do smrti" in IV. zvezek Trsten-jakovih „Životinj" (gl. poročilo o poslednjih knjigah v „Dom in Svetu" štev. 10). Dosmrtnina Svetojero-nimskemu društvu znaša samo 5 gld., letnina pa 50 kr. Letošnje knjige izidejo konec grudna. — Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem v Ljubljani.
(900 gld. državne podpore) je dovolilo c. kr. kmetijsko ministerstvo za napravo vodnjaka in na-pajališča v Ratečah pri Zidanem Mostu.
(Nesreča.) Železniški delavec M. Rauscher je dne 20. t. m. 2 dvema tovarišema nesel težek zaboj čez železniški tir. Ko je stopil na šino, mu je spodletelo. Zaboj mu je padel na trebuh ter ga nevarno poškodoval. Prenesli so ga v dežel, bolnišnico.
(Razpisane slnžbe.) V Mošnjah je II. učiteljsko mesto stalno namestiti. V Kamnigorici se stalno odda služba učitelja voditelja. Prošnje do 6. junija c. kr. okraj. šol. svetu v Radovljici.
(V smrt obsojen.) Poročali smo, da je korporal Andrej Škrl 24. februvarija letos svojo nevesto ustrelil in potem tudi sebi vrat prerezih Dasi smrtno ranjen je vendar ozdravel in sedaj ga je vojaško sodišče zaradi njegovega umora obsodilo v smrt na vislice.
*
* *
(Mariborski mil. g. knezoškof) so se v četrtek zvečer vrnili z birmovanja po rogaški dekaniji domov ter bodo binkoštno nedeljo po navadi delili zakra ment sv. birme v stolni cerkvi.
(Birma v jareninski dekaniji) bo na binkoštni pondeljek v Jarenini, v torek pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, 28. maja v Svičini, 31. maja v St. Ilju v Slov. gor, kjer je 1. junija tudi posvečevanje žup
nijske cerkve, 2. junija pri Sv. Jurju ob Pesnici in 3. junija pri Spodnji Sv. Kungoti.
(Nevarno je zbolel) državni poslanec baron Morsey na vročinski bolezni.
(Štajerske novice.) Preč. g. kanonik dr. Pajek je odpotoval v Bosno ter se vrne čez Zagreb, Budapest in Dunaj čez nekaj dnij v domovino. — Okrožnega sodišča v Mariboru baje ne dobe. Krivi temu so zagrizeni „Nemci", ki sedaj tak šum ženo po časopisih zaradi tega, ker je prišel Slovenec dr. Firbas kot notar v Maribor. — Državni poslanec dr. Gregorec skliče 25. maja ob treh popol. shod volilcev pri Podgoršak-u na Ponikvi ob južni železnici. — Kot nadučitelj k Sv. Kungoti na Pohorju pride Adolf Pacher, dosedaj učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; stalno sta nastavljeni učiteljici Frid. Gvirn v Cadramu in Ant. Burda v Žicah. — Pismeni zrelostni izpit na mariborski gimnaziji se prične dne 8. junija. — V podzemeljski jami v Hudi luknji napravijo binkoštni pondeljek razsvetljavo in veselico. — Za župana v pe-trovški občini je bil izvoljen Anton Koren, vrl slovenski poštenjak.
(Goljufija.) Kiparski pomočnik Gajhen je mi-nolo sredo opeharil celjsko pošto za 200 gld. Poslal je nekdo iz Laškega trga po nakaznici na svoje ime v Celje 1 gld. Po tej nakaznici pa je ponaredil drugo z vsemi pečatnimi odtiski glasečo se na 200 gld., katero mu je uradnik tudi izplačal. Žendarmerija je ptiča vjela v Ljubečnem ter ga izročila okrožnemu
sodišču ; porabil je bil šele 4 gld.
*
* *
(Dopolnilne volitve v isterski deželni zbor.) Znano je, da je surova italijanska večina deželnega zbora v Poreču brez vzroka razveljavila volitev treh slovanskih zastopnikov Jenka, Mandiča in Kozuliča, dasi so bili skoro soglasno izvoljeni. Dne 30. maja se za okraja Volosko in Lošinj vrši dopolnilna volitev. Kakor kaže izid volitev volilnih mož bodo zopet isti kandidatje skoraj soglasno izbrani. S tem hote zavedni volilci soglasno oporekati italijanskemu nasil-stvu, ki tako brezozirno tepta pravice slovanskega naroda v Istri.
(Shod volilcev v Šmarji v Istri,) katerega je za minulo nedeljo sklical dež. poslanec veleč. gosp. dekan Josip Kompare, se je moral odložiti zaradi skrajno neugodnega vremena. Shod se na istem kraju vrši prihodnji mesec.
(V Opatiji) so ondotni hrvatski rodoljubi osnovali pevsko-tamburaško društvo „Lovor", ki je tembolj potrebno, ker se civilna godba silno varuje, da bi po Opatiji ne zagodla kakega slovanskega komada.
* *
(Umrl) je v Pragi 19. maja superior cerkve sv. Ignacija v Pragi P. Jos. Svoboda D. J. rojen leta 1826. Pokojnik je bil na glasu kot izvrsten zgodovinar in posebe kot strokovnjak v češki zgodovini. Osnoval je v Pragi poseben odbor za proučavanje zgodovine, kateremu je bil on voditelj in duša. — Vkljub vsem svojim raznim zaslugam, bil je skromen ter ni maral, da bi ga bili kje v javnosti omenjali pohvalno. Umrl je v osmini sv. Janeza Nepo-muka, kateremu je napravil v cerkvi sv. Ignacija krasen nov altar.
(Semnji po Slovenskem od 26.—30. maja.) N a Kjr a n j s k e m: 26. v Radovljici, Zagorju na Notranjskem, Loki, Metliki, Bušiči vasi, v Radohovi vasi, v St. Gothardu, Mali Gori, Mengšu, Podvelbu, Svibnjem; 28. v Senožečah, Cirniku, Hinah, na Igu, v Škocijanu. — Na Spod. Štajerskem: 26. v Ljutomeru, Središču.
pri sv. Emi, Radgoni, Luči, Marenbergu, na Laškem, pri Filipu v Selah, Rogatcu, Vitanju, Slivnici; 28. pri sv. Trojici. — Na Koroškem: 26. Ovspagu, v Podgorjah. — Na Primorskem: 26. na Kačiču.
Društva.
( D r u ž b a s a 1 e zi j a n s k i h sotrudni-k o v) obhaja povodom praznika Marije Pomočnice 24. t. m. dva dni pozneje, t. j. binkoštni torek svoj drugi redni občni zbor in sicer svoje cerkveno opravilo v cerkvi sv. Jakoba ob 9. uri s sv. mašo in pridigo, svoje zborovanje pa v mali dvorani „Ton-halle" od 3. do polu 7. ure zvečer, kjer se bo marsikaj zanimivega slišalo o Boskovih salezijanskih napravah in o načinu, kako pospeševati salezijanska dela tudi v naši« domovini. K obilni udeležbi vabi Načelništvo salezijanskih sotrud-nikov v Ljubljani.
(Slov. pevsko društvo v Ptuju,) 21. maja. Danes so se razposlale note s partiturami za letošnji veliki koncert 15. dne avgusta v Breži-
cah določenih pesmij raznim slovenskim pevskim
društvom in nekaterim čitalnicam. Ko bi se bilo po neljubi pomoti prezrlo katero slovensko pevsko društvo, uljudno prosimo, naj se blagovoli takoj zglasiti ta note pri odboru v Ptuju. Pevke in pevci, zdaj pa le veselo iu urno na delo! Prve dni meseca avgusta t. 1. se bodo vršile skupne skušnje po nekaterih krajih, kjer se zglasi najmanj 20 pevk in pevcev za veliki koncert. Skupne skušnje bo vodil mojsterdirigent.
Odbor „Slovenskega pevskega društva".
(Vabilo k dramatični predstavi,) katero priredi „katoliško delavsko društvo" v Zagorju ob Savi dne 25. maja, 31. maja in 21. junija 1896 v društvenem domu v korist društvenih bolnikov. „SnegulČica in škratje". Veseloigra v petih slikah. Po pravljici nemški spisal C. A. Gomer. — Slovenski del priredil Ivan Gornik. Prva slika: Ča-rovno zrcalo. Druga slika: Pri škratih. Tretja slika: Prodajalka. Četrta slika: Sadjarica. Peta slika: Rešitev Snegulčice. — Gospodične in gospodje sodelujejo iz posebne prijaznosti do društva v korist društvenih bolnikov. — Začetek ob 6. uri zvečer pri vseh treh predstavah. — Vstopuina: Za ude 10 kr., za neude 20 kr. Preplačila se hvaležno prejemajo.	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 23. maja. Danes dopoludne ob 11. uri je opravil kardinal Gruscha slovesno duhovno opravilo po pokojnem nadvojvodi Karolu Ludoviku. Navzoči so bili člani cesarske hiše ter civilni in vojaški dostojanstveniki.
Dunaj, 23. maja. (Gosposka zbornica.) V včerajšni seji jo predsednik naznanil zahvalo cesarjevo za zbornično sožalje. Nato se je vršila volitev članov v delegacijo.
Moskva, 23. maja. Nadvojvoda Evgen je dospel včeraj popoludne ob l/ti. uri iz Dunaja. Na kolodvoru so ga pozdravili veliki knezi Vladimir, Sergij in Pavi ter avstro-ogerski poslanik princ Lichtenstein.
Belgrad, 23. maja. Kakor vse kaže, se kmalu snide izvoljeni odsek v posvetovanje o novi ustavi. Izvan dežele živeče člane je kralj sam povabil. Vladni organ „Videlo" se je jel resno pečati z ustavnim vprašanjem.
Rim, 23. maja. „Agencia Štefani" poroča iz Masave: Posamni oddelki italijanske armade odhajajo polagoma na svoja mesta. Manjšo abesinsko roparsko četo so Italijani razkropili po daljšem boju blizu Kerena.
Carigrad, 23. maja. Položaj na Kreti je zelo resen. Grškega patrijarha je pozval sultan k sebi ter mu naročil, naj pomirljivo vpliva na svoje ljudstvo.
Atene, 23. maja. Včeraj je opravil v tukajšni stolnici katoliški nadškof duhovno opravilo po pokojnem nadvojvodi Karolu Ludoviku.
London, 23. maja. V spodnji zbornici se je vnela včeraj zelo burna debata. Pri glasovanju o članu 4. zakona glede olajšav za poljedelstvo so se nekateri poslanci odtegnili glasovanju, vsled česar so se ti izključili od nadaljnih sej. Seja je trajala do zjutraj.
Bilbao, 23. maja. V tukajšnem rudniku se je utrgala 150 ton težka skala, kije zdrobila 16 delavcev.
Kairo, 23. maja. Tukaj in v Aleksan-
driji se kolera vedno bolj širi. Na dan oboli povprečno 40 oseb, od katerih jih umrje 35. Inozemci v velikih množicah zapuščajo mesto in njegovo okolico. Razširjanje najbolj povspešujejo Mohamedanci, ki ne pustó mrličev takoj pokopavati.
GLAVNO SKLADISTE

kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih aapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in m«hurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč' (I.)	nostjo.	10 88
Najboljša dijeletična in omiuječa pijači.
Henrik Mattoni v Giosshubl Sauirbrunn.
t ■■■ I fl |i«'4»
sliz razkrajajoč'« in izvrstnega okusa so antlkatarallčne pastlle lekarja Flooollja v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljioi 25 kr., 10 škatljic gld. 2-—. 124 (50-14) 4
IJmrli bo:
21. maja. Ivana Peharc, posestniea, 68 let, Studentovske ulice 13, vodenica. — Rudolf Gešo, šolar, 11 let, Poljanska eesta 27, jetika.
Meteorologično poročilo.
S n	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	.¿3 ci ct , Hi o ** E>
22	9. zvečer	7314	lu-6	si. sever	oblačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	7310 729 9	9-5 13-4	si. jvzh. ¡nerazločen	dež oblačno	83
Srednja včerajšna temperatura 10 0° in za 4'9° pod normalom.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n.
domoljubne gospode nastopne darove: Martin Narobe, župnik v Za-
pogah, letnino za 1896 .... kron Martin Povše, dekan v Ribnici . „ 10'—
Zgubljenastava...... 2-—
Janez Bile, duhovnik v Ilirski Bistrici ........... a 2'—
Janez Plevaneč, župnik v Soteski ........... „ 20 —
Anton Dolina r, farni upravitelj
v Lučinah......... „ 2•—
Janez Brence, župnik pri Sv.
Gregorju, mesečnino...... 2-—
Janez Kljun, župnik v Smartnem
v Spodnjem Tuhinju.....„ 10-—
„Kaplan"........ , 360
Janez Pabian, trgovec v Ljubljani, namesto venca na grob pokojnega ribniškega dekana Martina
Povšeta...........10-—
Udeleženci pomladanjega konkurznega izpita v Ljubljani .......... „ 28 —
Malastava......... 1*—
„Neimenovanec"...... 20-—
Frančišek Gornik, župnik v Nevljah, mesto venca na grob pokojnega ribniškega dekana Martina
Povšeta.......... „ 10 —
Janez Meršolj, kapelan v Železnikih ........... 8-—
„Raznezbirke"...... 5 —
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 23. maja 1896.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka."
Darovi ta ,,katoliški stelud" naj se blagovolijo po-Hljati pod naslovom: Josip Šiška, Jcnezoško/tjski tajnik v Ljubljani.
Eksekutivne dražbe.
Frančiške J a r c iz Brezovice zemljišči (420 in 100 gld.) dni 29. maja in 30. junija v Trebnjem.
Antona Žagarja iz Iške Vasi nepremakljivo posestvo (14.129 gld.), terjatev 100 gld., dni 30. maja in 4. julija v Ljubljani.
Antona Krištofa s Kalcev posestvo (1123 gld.) dne 29. ¿»ja in 30. junija v Trebnjem.
Janeza K r a j č e v e g a iz Lipovca zemljišče (670 gld.) dnč 29. maja in 27. junija v Ribnici.
Zahvala.
389 1-1
Moj pokojni soprog gospod Maks K r e n n e r, ravnatelj kranjske stavbinske družbe, je bil zavarovan na življenje pri zavarovalni družbi „The Gresham" v Londonu.
Veliko zavarovano svoto mi je tako čudovito naglo in kulantno izplačal glavni zastopnik gospod G vido Zeschko, d» si ne morem kaj, da ne bi javno izrazila svoje zahvale in imenovano družbo najtopleje priporočala vsakomur, komur je pri srcu skrb za blagor njegove družine.
Ljubljana, dne 22. maja 1896.
Emilija Krenner.
oddd se preoej. 391 3-1 Župni urad v Bukovšici pri Selcih.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
voljnvon otl 1. mflja 1800.
Prihajalni in odhajalni ¿as označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas jo krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pjn-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussce, IscUl, Gmunden, Solnograd, Steyr, Line, Dunaj via Amstetten. Ob G. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selz-thal v Solnograd, Steyr, Line, Budejevice Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selz-thal, Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje
in v Novo Mesto. Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob G. uri 30 min, zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mosto.
Ob 7. uri 44 minut zvečer osebni vlak v Lesco-Bled.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Ljubnega , Celovca, Beljaka , Franzensfeste, Trbiža.
Ob 8. uri zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bleda, Ob S. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 25 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Solnograda, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ n G- n 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 25 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 13 „ dopoludne „ „ „ G. „ 20 „ zvečer
„ 9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.)
Izprehodne palice,
319 30-23
keglji, Ugnum-sanotum krogi je, vozički za otroke, canjlce za potovanje, arlston - glasba, škatlje z glasbo, krožniki za kruh z napisom, razpela itd. itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni
FR. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tunhalle).
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene !
IG. HELLER na Dunaju
29 3 11/2 Praterstrasse 49 208 20-6 Zastopniki se iščejo!
Pred ponarejanjem se je treba posebno varovati!
Peter
v Kamniku, Velike ulice hiš. štev. IB (pri „Sokolu")
priporoča «DUT svojo gostilno *%S p. n. občinstvu v mnogobrojni obisk.
Dobi se izborno dolenjsko in goriško vino, okusna hrana in tudi prenočišča, vse po najnižji ceni.	392 3—1
m i «i *•<>
Liniment. Capsici comp.
18—11 z lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-48
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi,
Zanesljivo pristno
istrijansko vino
l>elo, tirno in rudeče
je v večjih množinah — od 56 litrov in višje — na prodaj. — Priporočam je zlasti prečastiti duhovščini za uporabo pri presv. daritvi.
Anton Kunstek, trgovec
376 3-2	v Št. Vidu pri Zatičini.
L
Ülfi
s štirimi sobami in prltiklinaml oddati je s 1. avgustom v II. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika V Kolodvorskih ulloah.	388 1
jcgjcdjcgjcjc
Ravnokar je izšel v naši zalogi: 379 10-4
zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov,
nabral in izdal
Anton Brezovnik.
Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja.
Strani 308.
Cena 90 hr., po pošti 10 kr. več.
Iyl. KlBjiiniayrTM BamfiGrg,
knjigarna v Ljubljani.
XXXXXXXXXXXXXDHC
1	•«• vlV vi« m v|v	'
Najboljše sredstvo proti stenioam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih živali].

Zaclterlin'
učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 2251&-7
sredstvo — vsakovrstno golazen in Je tudi najbolj poznato ter uporabljeirano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime .Zaoherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani:
Uradniško kon- Mihael Kastner, Karol Planinšek,
sumno društvo, J. Klauer,	Jernej Reitz,
Ivan Fabian, Josip Kordin, A. Scharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Iv. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Peter Lassnik, nasl.V. SchifTer, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Stacul, Jeglič Si Leskovic, nasl. F. Grošel, Fran Stupica, C. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan, J. Kastner,	Ivan Perdan, Franc Terdina,
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr.Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiča, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirkniei. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych.
T)^: -rvnuriAi 1 v^ o n o ry-n nnilo domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. JTI JLpUJL (JUllIlct IldZIlcillllCl naši naročniki in čitatelji „Slovenca'' blagovolijo nvaževati.
Odlikovana
st;i bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj v Kamnifjorici (.Gorenjsko)
priporočata se prcčast. duhovščini in cerkvenim «skrbništvom v izvrševanje
»zs- mma
' in vsnliovrstuili pojjriir. ——

Od leta 1880. do leta 1895. sta
izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pisma
najboljših veSiakov so na razpolago.

^ Matija Horvat
3§ ievljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra oesta 32
priporoča se prečast. duhovščini in sluv. občinstvu 0 *	v naročanja raznovrstnega
obuvala	i
1 katera izvrSuje cen6, pošteno, h zanosijifega blaga I*
od najpriprostejše do najfinejšo oblike.	^
IVAN
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in *<-
ceniki zastonj pristrojev za vozarenje.
in franko.--
HENRIK ZADNIKAlt
IzdelovatelJ oerkvene posodo v Ljubljani
Sv. Petra cesta ftt. 17. ; priporoča proč. duhovščini vzgtedno sv.>j„ zalogo cerkvene posode, Hveonlkov, lestencev, svetllnio, kadilnic itd. v raznem /.logu izvrženih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter pre-c; navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ceni.
Zajamčeno pristne čebelno-voščene ^
moman	, ■ .-„ ■	-------
, ■ , , . v •• v, v,. oš, i sveoc, voščene zvitke	in met priporoča
podobarinpozlatar,Krizevmskltrgi,Ljubljana ■ lss '	1 H
duhovščini za izdelo-
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
'v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča
priporoča se prečastiti duhovščini, cer-kveniin predstojništvoui in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
1 monštranc, ciborijev, ke-lihov. tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd.
^ iz najboljša kovine po poljubnem slogu in po n i z k i e e n i.

BSATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja c. kr. državneic c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karholineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
s« priporoča preč. __ vanje cerkvenih in sobnih del po nizki
Sceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. razpela okvire (Goldleisten), i? m sl'ke, cofe, krogljice za vrvi itd. ^
. JHE1 «» B> s® «i- ■>
svečar v Gorloi, Solkanska oesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu pristne
čebelno-voščene sveče »K-
klg. po 2 gld. 45 kr.
Za pristnost jamči s svoto
Fošiljatev franko za naročila v Avstro- j Ofjerski monarhiji.
preč. duhovščini m si. občinstvu
OHOSLAV D0LENEC	i
svecar In lectar, trgovina z medom in voskom #
v LJubljani, Gledallšine ulice št. 10.
Dobiva se tudi med v satovji, pitanec g; in medenina prav po nizki ceni. Zaloga B in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, S; medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek S' in suho satovje.	p
I YAlST UKAN SL
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snsvij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenah. ——
Alojzij Zorman
trgovina z moko t Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. j Prodaja na drobno in debelo ter zago-
itavlja uljudno postrežbo. VV V WVBW
♦ -0- -o- -t*-* + Josip Rebek preje Ahčin ključavničar
X v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T predstojništvom in p. 11. občinstvu v vsako-J vrstna stavbinska kllučarska dela a Izdelujetrpežnoizdelanaštedilnaognjišča, T ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej ^ že se priporoča v izdelovanje cerkvenih 1 spominikov In nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnlhtelegrafov
Delo trpežno in natančno,
telefonov.
ceno nizke.
»H t i
É *
♦
É
I *
I
GABRIJEL OZELJ
tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19
se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ■ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, divanov, žimnatih In modrocevna peresih itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- i ranje in dekorlranje dvoran in sob, ka-' tere tudi špalira. Osobito se priporoča za ■ delo na deželi.
| JERNEJ CERMELJ ,„
t trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo vj
y v Ljubljani, Semenišče (za vodo) E
3H priporoča preti, duhovščini in si. občinstvu ft) ; svojo bogato zalogo vsega v	l!
ni gospodinjstvo spadajočega blaga j
a	po na.jnižii eeni.	A
Na najnovejši način umetne	%
| zobe in zobovja
^ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja 5
fplombovanja in vse zobne ope- § racije, — odstranjuje zobne bole- » ^ čine z usmrtenjem živca	S
| zobozdravnik A. Paichel I
5 poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi » ^	hiši, I. nadstr.	S
<M>WM>*<M><M>*M>*Mi <M> <m«>*
I>ežnike >
solncnike
v
največji izberi
priporoča
rft-^ti

L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15
lUrag. MatkovičU
brivec in vljasuljar ti v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 jt jj se priporoča v najtančnejše izvrševanje Ij. ' vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt
n spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna.
iHnäi
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
A V
o p.
I
U M
i-
as C
> 05
_ lepa svojo I zalogo
V
I Brata Appe %jk
i izdelovatelja lončenili pečij
aV; I
4	v Kandijl pri Novem mestu	* :1
in vseh v t?
i priporočata j\V > njih • s'r,oko I ari" .	spadajočih
^ trpežno v ognji iz- p-
delanih predmetov po S'
^ -.¿^ prav nizki ceni. — Zaloga ^
v Ljubljani je v Židovskiulici. J
v zastopnik g. Kališ na Prešer- ^
<9Bh iflSk novem trgu.
] Zaloga rezilnega orodja \fjgg O BBM
® tS% in kirurgičnih inštrumentov sr
Ljubljana Alnivii l/oninn Liub,iana ^ jg Stari trg 6. HlOJZIJ VdlllllU Stari trg 6.
H priporoča prečastiti duhovščini in slav- £
5	nemu občinstvu nože, škarje, britve :7
^ itd. iz najboljšega jekla jio nizki ceni. — S-Brušenje in jioprave izvršuje točno.
PSHSHSHSHSESH^SBSiaSBSHSHSEp
K Franc Tavšner ^Lor^TK
[j.	<»»«1	nasproti c. kr. gimnaziji }i|
♦	se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ W stvn v naročila na duhovniško in oi- [{] m vilno obleko po poljubnem kroju, zago- in Ln tavljitjoč trpežno, natančno delo, uljudno ju [j] postrežbo in kar možno nizko ceno. |j] BH5B5S5a5a5H5»a5HSF-S5SH5HSQ-
^ • Jbim ^¿V e ■ V «i» B 4 e ^ Vt^j^ e l •»' ©	V.	* ^
^ FR. T^MEC
^ pozlatar v Ljubljan', St.eliške ulice št. 14 S ^ se priporoča preč. duhovščini in si. ob-
činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del S-^ in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, ^
*	krlževih potov, podob svetnikov itd. za-
ji gotavljajoo zanesljivo delo in nizko ceno. *
I LUKA VILHAR	|
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno.
I I I I I
- . h t
5	P° n;linlž]1h cenah. *
|	X» W	|
f Poprave izvršuje natančno in točno. § <.	¡<K<S> «>❖»> ♦ <0*t> <W *&>> tk
| Fsaao Bos^o©.^ I
I pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- t g činstvu v meslu ;n na deželi v vsa v ple- £
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * § incen<3.Prenavljatudiobrabljenepredmete. {
0 lO^O <0^> «i«, *»«> «KKH «<0W>	<M> #*9> W *
| I r. Šiška ded.^^bVani^ |
§	Marije Terezije cesta št. 6	f
6	9 & se priporoča v podkavanje konj in razno- f
fe vrstnih voz, ima tudi v zalogi	»
t raznovrstne voze in sani
^ ter jih izdeluje po najnižji ceni.	^
"i 'V ' !	H ■
H
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši „
| priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu j svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, Zim-nic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na l	razpolago.
Najnižje cene, izborno blago.
'aSSB^Bgffil
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16
priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. ® Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
Njega Svetost
papež LEO XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponl-ju g. lekarnarju 6. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
poslane Jim stekleničice
Tapetniška kupčija 5
IBREKA!
$ v Ljubljani, Šelenburgove ulice 11
% dobroznan.i preč. duhovščini, priporočaj^ S svoje izvrstne
modroce na peresih
%	.......- -------/ f"--D"l.....—J---
% nloe, divane in vsa v tapetniško 9 obrt spadajoča dola.	,
00000000000000000000000000
(Federmatratzen) po 10 gl., midalje ilm- %
5

•o»

g ®
SS, f
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
S$čšr Jakobu Zalazniku IsSfi
dobiva se vedno svež iu ukusen kruh, fino na-j mizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Pripo-j roča se za naročila ob prlmicijah, svatovščlnah, imen-dneh In raznih slovesnostih.
za
(Oena jednl steklenlčlol 10 kr.)
želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za- ,
pisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo,
katera krepča želodec, povečuje slast, po- ' spešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila točno izvršuje proti povzetju j
O. Piccoli,
lekarnar „pri Angelo" T Ljubljani, na Dunajski cesti. J
(341 15-9)
Izvrstne
c. kr. ¡edino priv.
škropilnice proti peronosperi
inženirja Živioa, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-_	stavnosti, trajnosti, iahke uporabe
pri vsakem obdelovanju trtja itd., akoravno so jako zboljšane, prodajamo po dosedanjih nizkih cenah.
Živic in drugovi v Trstu.
Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco: z leseno posodo po 10 gld., z elegantno in trdno posodo iz kartona po 11 gld. Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno franko. Izdelujemu tudi razprašilnlke za žveplo, nepre-nehljive vinske stiskalnloe itd.
Konjski cvet
(pomnoženi reMtitucfjski tok)
steklenica 1 gld., o steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po iz-
kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restltuc'jo (očvr-ščenje) po kakem trndapolnem delu.
za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro401et 7. najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z raliilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in tazpošilja na vse strani s prvo pošto
113 9
lekarnar
Ubald pl. Trnköczy, Ljubljana, Kranjsko.
Na Najvišje povelj« Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva. Bogato oskrbljen», po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena	42 6—4
XVIII. državna loterija
za sknpne vojaške dobrodelne namene.
3135 dobitkov v skupnem zneska 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek • 60.000 gld. z dvema preddobitkoma In dvema podobitkoma k 500 gld., I glavni dobitek • 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld., naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30 000 gld. — Žrebanje se bo vriilo nepreklicno dni 25. junija 1896. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. ^ Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, L, Riemergasse 7, II. Stoek. im J tkoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se poiiljajo poštnine prosto.
Na Dunaju, v marcu 189.
87 6-3
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
Trgovski pomočnik
vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika z dobrimi spričevali, želi svojo dosedanjo službo spremeniti. Njegovo ime pove upravuištvo „Slovenca"	381 3-2
klobuke
za
235 15—13
gospode in dečke
g VJ
iz klobučine
priporoča vdespoštovaujcm
O. J. Hamann
v Ljubljani, Glavni trg št. 8.
-¿is Najnižja oena. «J»
S
Ö. 3

Jakob Accetto
zidarski mojster, zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, Kravja dolina št. 19, poleg znamenja tik Martinove oeste
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v zanesljivo stro-kovnjaško izvršitev
cerkvenih stavb, župnišč, zasebnih poslopij, polaganje cerkvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd.
po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom dobrega, trpežnega dela po nizki, delu vseskozi primerni ceni.	353 15 — 3
1
Primerna
Najboljše ULPG P° najnižjih cenah.
birmanska darila.
Popravila zanesljivo pod jamstvom.
Velika zaloga
Sty ria-koles
in raznovrstnih drugih zistemov.
= Mehanična delavnica za svako popravilo, vse po najnižjih cenah.
V obilni nakup se uljudno priporoča iu prijazno vabi
Ff- PnHpn urar v Ljubljani. xi. v^Lita^il) Mestni trg, nasproti rotovzu.
I
S t
Pleskarski in lakirarski obrt
t v i" d le o
Josip llako vcc v Ljubljani
= na Bregu štev 20 —
se priporoča preeast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52 — 1
Zobozdravnik Schweiger
Ol-«Ii nuj «i vam Ii dan
od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
v hotelu ,pri Maliču' v Ljubljani, sobna št. 25-26.
Najnovejše: Pariške emajl-plombe, prav iste bdje, kot zobje, zlato- in platina - plombovanje. Umeteljno zobovje in posamne zobe v zlatu vstavlja po najnovejši metodi, tudi v kavčuku. — Za vsa dela jamči popolnoma.	324 5
Velika zaloga stavbinskega materijala.
F. P. VIDIC & Comp. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenali Zarezane strešnike (Strangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh.
Lončene peči in štedilna ognjišča iz\XrZTe> Češke peči.
Nastavke za dimnike in
(SteiHzeug) za vodovode, stranišča itd.	CCVl iz kCimenhie.
CVviU/i/i j{> mozajik plošče in plošče iz Portiand-cemcnta za tlakanje ijlllllUbll" cerkva, hodnikov, trotourjeo itd.
Roman -Cement.
Portland-Cement t-ommc na now«,.
Ognju protivno opeko in plošče.
C/i^ill/) 7/fji(Duchpappe•) ter vse t> stavbinsko stroko KJl/i Co 111/ WJ/UU JJ	spadajoče predmete.
Trstne štorje in karbolinej.
Najnižje cene.	(265 30~15>

(dement, železniške sine9
traverze,
vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štorje za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
priporoča po zel6 znižanih cenah
dlndrej S)rušfiovič, trgovec z žeteznino
Glavni trg 9/.10. Ljubljana. Glavni trg 910.
Domača tvrdka
Ana Hofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima t zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najuiijl ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča
Ana Hofbauer, i«o *5-i3 imejiteljlca zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
55
THE GRESHAM"
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko:
Dnnaj,I.,GlseIastrassel i Pešta, Franz-Josefplatz
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1894 .........kron	138,410.475 —
Letni dohodki na premijah in obresfih due 31. dcaembra 1894 . .	„	25,319.b68-— Izplačitve zavarovaln'n in lent in zakupnin itd. za obstanka društva (184 8)..................................„	304,342.593 —
Mej letom 1894 je drottvo izda'o 92,3« polic z glavnico .... „	73,736.000-—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor	tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
469 (12—10)	pri
Gvidonu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje.
Zaradi oddaje zidarskih, kamnoseških, tesarskih, krovnih, kleparskih, mizarskih, ključarskih, pleskarskih in steklarskih del, potrebnih za
zgradbo novega stolpa in za popravo mestne župne cerkve sv. Jakoba v Ljubljani
(skupaj 48.429 gld. 49 kr.) se razpisuje
manjševalna dražba
do duč 30. maja 1896.
Načrti, proračuni in drugi pripomočki so razgrnjeni vsak dan do 30. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v župnišču pri sv. Jakobu.
Do gori imenovanega dne vložiti je pri podpisanem skupne ali posamezne zapečatene ponudbe, opremljene s 5odstotnim vadijem, preračunjenim na podlagi skupnih zneskov, kateri se bode moral v slučaju oddaje dela dopolniti na lOjdstotno varščino.
Stavbeni odbor za popr&vo mestne župne cerkve sv. Jakoba v Ljubljani,
dne 16. maja 1896.
375 3—3
Albert Samassa,
načelnik stavbenega odbora.
Accetto,
zidarski mojster	i6i 45-13
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, oerkvenlh ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedllnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osoblto cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjasko izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje
vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
iz lastne opekarnioe,
ti
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji eeni.
Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno, "^g
♦
ti
Prva domača
narodna fotogr. tvrdka.
fotografskega zavoda Dav. Rovšek-a.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu, vsem si. društvom, diiakom itd. naznanjati, da sem s Af (j. aprilom t.1. ">JS otvoril svoj popolnoma novi fotografski~atefiJe
v Kolodvorski ulici št. 34 (na vrtu kamnoseka Vodnika)
Atelijč je popolnoma opremljen z najnovejšimi v fotografsko 'dcib '
i
stroko spadajočlml pripravami in dekoracijami. Na razpolago so tudi sobe za vsprejem in toaleto.
Svoje vže bogate skušnje v tej stroki spopolnil sem Se na c. kr. učilišču za fotografijo na Dunaju, tako da bodem zamogel slav. občinstvu postreči razun z navadnimi slikami tudi z vsemi drugimi najnovejšimi izdelki, tako: 8 fotografijami v raznih barvah na steklo, porcelan, platno, svilo, les itd., v platin- in pigment-tisku.
Izvrševal bodem tudi vsakovrstne reprodukcije in povečanje slik do naravne velikosti.
Priporočevaje se za obilen obisk in za podpiranje prve nii-rodne fotografske tvrdke, z zaupanjem, da me bode slav. občinstvo kot začetnika gotovo podpiralo, zagotavljam, da bodem vse, tudi
najsmelejše zahteve točno in solidno izvršil.
Št. 6767.;
Razglas.
385 3-1
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika v Cerknici
z letno plačo 700 goldinarjev.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 20. junija 1896. leta
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičeuje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovauje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oz ralo se bode pa le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti vže službovali v kaki bolnici.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani. dn4 18. maja 1896.
Ustanovil leta 1767 Joh. Jak. Samassa v
O. in lii-.
dvorni
zvonar
58 12-5
Albert Samassa
v Ljubljani.
A Livarna harmonično in melodično
ubranih
afcf-as^r
ZYOnOY.
1LXS,
Zaloga cerkvene priprave iz masivnega brona, svečnikov, lestencev, svetiljk, altarnih križev, kanon-tablic, loncev za cvetlice itd.

najboljše konstrukcije za razno uporabo: za pivovarne, tovarne, rudnike itd itd.
Vodnjake (štirne)
popolne vodovodne naprave, kletne sesalke in potrebščine, cevi iz kovanega železa, cevi iz gumija in ko-nopne cevi,
tno trn
kot: različne pipe in ventile, predmete za sklepanje in zapiranje pri napeljavah eevij, priprave za kopališča, varnostne priprave za parne kotle, mazilne priprave itd.
Livarna za medenino in kovino ^ po modelih.	«n
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v knrznem listu
zaznamovanih
«enic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera 8':f!;
Wien,
I. Bezirk, nsplat s
Nr. 11, Parterre
JAKOB KOBILCA
naznanjam p. n. občinstvu, da preselim z dném 20. maja t 1.
P. n. občinstvu se zahvaljujem za dosedanji obisk in zagotavljam, da bodem slavnoistemu, kakor dosedaj v preteklih 35 letih, vedno s poštenim in cenim blagom postregel.	377 6_t
Ustimorjijono lota 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospš in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
>
«5 u
04
o
0) p—I
<D O
Srajce in gospode,
beli chiflón, glodke na prsih, brei orratniko, brez roanlet, 27 Trat jedn» od gld. 110 do 870 íost n „ 6-25 ,, 15— Srajoe za deSke, T 4 velikostih, sicer kakor gornje jodnn od gld. 1-— do 1-40 iest „ ,, 6-75 ,, 7-78 Bvltloe za gospode, 6 vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-40 Sest gld. 4 60 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8-2(1. Dvanajst mantet ■ od gld. 8-30 do 4 00. ,'j ia predlog ¡j (Vorlioniden) ' odgld.3S5do5-— ./
ia
m
O
ti
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
«J. O. Hamaim
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo c. In kr. častnikov in o. in kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 21
praško domače zdravilo
iz lekarne
IS. Fragner*j» v Pragi,
je staro, naiprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje
in bolečine ter je ohlajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 26-10
¡N^Ka^pJigJ^ Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno | oblastveno potrjeno varstveno znamko.
v*»'"	Glavna zaloga:
B. Frngiier, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi
Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203.
■ » Ä JL ■■ A
priporočen od n&slovltejslh medlolnsklh avtoritet.
Tcmpljevi vrelec^^ilna
Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe.
Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v Rogaški Slatini na Štajerskem. 223 20-9 Dobi se v vseh špecerijskih prodajalnieah. V Ljubljani pri M. Kastnerju in i. Liningerju.
Ijretntr^
feflffWtfáwHfiH
je kot	g)
primos k bobovi kavi
edino zdrava kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile i> 25 kr.
Svarilo.' Zaradi niSvrednili ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
768 20-8
V plodovito
nalagai\j e glavnice
priporočljiva so
4% kronina zastavna pisma avstr. osrednje zemljiške kreditne banke.
Na zastavna pisma osrednje zemljiško-kreditne banko morejo se postavno naložiti pupilarnl denarji, ustanovno
svote, in depoziti, vojaški službeni denarji in kavcije za poroke.
Vrhu varnosti so še ta pisma oproščena (18 7-6) vsakega dohodninskega davka.
Menjalnična
delniška družba „MERCUR",
I., Wollzeile, Dunaj, Mariahilferstr. 74 B.
KK»OOOOOOOOOOOOOCraraHX
Zarezna stresna opeka §
prešana strešna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike se stroji delana strešna opeka je po znižanih cenah vedno na prodaji v tovarni
Knez & Supančič
295 14-6	Ljubljana.	^
--------F
priznano neobhodno potrebno "U V U sredstvo za čiščenje zob je
Sarg
mnogo milijon krat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravih in lepih zob.
SHf Dobiva se povsodi.	710 30—24
-O® u 11 e, j ^ k a *> o ir z a.
Kal
Dnč 21. maja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4 %.......
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
italijanski b&ukovci........
0. kr. cekini...........
101 gld. 20 kr.
101 122 101 122 «8 946 348 120 58 11 9
44
6
10
50	„
20	.
45	.
85	.
25	;
05	. 72'/,.
75	.
53	.
45	„ 65 „
Dné 21. maja.'
4<* državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6 % ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4> kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 f, Prijoritetno obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 6% .
„	, dolenjskih železnic 4%
144 gld.		—
155		—
195		25
99		1#
137		75
125		50
107		25
112		—
98		50
99		25
221		SO
166		75
129		—
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........19S gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Genčis srečke, 40 gld.......70
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	156 Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v. 3385
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	408
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	93
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61
Montanska družba avstr. plan.....75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	15.3
Papirnih rubljev 100........I27
kr.
80
25 25
25 10 37
Nakup ln prodaja "£tt
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjov itd. Zavarovanj» za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšega dobitka. K s I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Keitjiirnična delniška družba
„M E R C U
Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririahilfirstrassi 74 B.

AS~ Pojasnila "jas v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednost«:* papirjev in vastni sviti za dosego kolikor jo mogoče visooeg» ; obrestovanja pri popolni varnosti nflT naloženih glavnlo. H