, J . -Vi TRST, torek 4. septembra 1956 Leto XII. . Št. 197 (3435) PRirtOnSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 St 37-338 d’ „ ' M°NTECCHl it. 6, XI. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda, - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLP.J. Izvmi 10 m _ jjt' Višine v »rinT . UŽ' GORICA: °1. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak n Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zoz.Xr,t m— 1 *t°lPca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLKj za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60- KB . 1 • Z • 375 • Azdaia založništvo tržaškega a^ | PRVA DVA SESTANKA MED MENZIESOM IN NASERJEM Bistro vprašanja bodo načeli šele danes Odločne izjave Maserja pred sestankom Egiptovski vojni minister poudarja, da je egiptovska vojska pripravljena odbiti sleherni napad - Optimistične izjave Menziesa pred odhodom v Kairo in po današnjih razgovorih - še en angleški vohun aretiran v Kairu fcinistrdr’ 3' Avstralski M«nzie"k,vpredsednik Robert ni BBtiu Pre(iseduje odbojen n,,šJe,_Imel v rokah ru-trjj nrii]j ko ie danes zju- *'Ptovskee vlVi piadsedstvo «- re D07r, ■ U le Pul U" vora s ,ocbajal z razgo-iem ni predsednikom Naser-«lzr'očii a ov°ia imel več. Naj^ri,, s®'“ ,ga polkovniku ■asniWiem 1i2javil Menzies »evali v ; kl 80 So izura-resoluciie je besedilo Razen,8 držav.« dne n„ tr -se ie začel opol-'raial krajevnem času ln je ziesom Ure’ Skupno z Men-siPtovske° y P^dsedstvo e-n’eriški v, v,fde prišli še a-ter ., j Vnik Hender- tioPiislri svedski. iranski in e-aseriem zunauii minister. Z "P zunarni)amSta- bila e«iPtov-Bjfgov „ i ^lnlster Pavzi in Sabri svetovalec tpf6 °5„b°fF petih je spreva Sala! šef r. x . petin je sp. Igiptovske° predse, st El SciahL rePublike Sal. bij SQ c?d. Voditelji delega- Seznam ae P°dpi'’ali v častni sprejel ln kmalu .nato jih je i,‘n' sm«h(?dsedn‘k Naser in ko. Zijajoč se stisnil rokom >Tazs“voru s predsedni-dal aaerieni je Menzies, po-dečn • ■ tavn*kom !iska sle-j« se«iM]avo: »Delegacija se seriem 8 Predsednikom Nadi ,01' s.katerim sla bila tu. Povepn*,nR minister Favzi in Eovo,- k Sablji. Predmet raz-ttODka v .bil° vprašanje p°-r, *■ Zaceli bomo ra/gi vo-prej bistvu vprašan ia čini ie LPr.edsed>)ik Naser nam nem? ocil da se lahko sesta-bota0 z., ni‘ni nocoj. Ni zatu n .. nocoj čil J.akovati dnevnih sporočilca0 da ?0*0čihPO‘*kalt Začeli razgovore. Mislimo da bo ta konfe- ~,ugočiu — v najboljših ko J Pogojih, če se bo lah-m v j [a v ozračju zaupanja Provi.j u Prijateljstva, ki sta načrt °va',a danes. Dulle‘ov il vorii; »Do sedaj sem go- vil ,j az. Kakor sem že izja-»j«, j"*? zjutraj, smo mne-Oio n-,16 bolje, če ne peda-t4zgovnvfi,ne izjave o svojih R°Povn Sestali se bomo jutri zvečer.* j« Men,- odom 'z Londona 8»v od, Ies izjavil, da se nje-C?kajo zavec a težav, ki ga Žiti y' da bu skušal sto-Zooči rč-.kar bo v njegovi ®?vornn,. . ‘ma veliko od-bje, ij- L saj gre ztt vpraša-ti_Sv®tu r**ima mnogo držav 'koga n'n, za prihodnost Sue- kM'U,ek,opa- r nima ^e, povedal. Ra od-haloge, da samo iz- r°ii - , „ ?re tisti , ki danes o njej sanjajo in govorijo. Predstavnik egiptovskega po- slaništva v Parizu pa je sporočil, da je danes opoldne bil v tem poslaništvu sestanek vseh poslanikov arabskih držav v Parizu. Po sestanku so Javili, da so omenjeni poslaniki sporočili egiptovskemu poslaniku v zvezi z včerajšnjimi izjavami francoskega zunanjega ministra, da je solidarnost arabskih držav iskrena. Poslaništvo misli pri tem sledeče izjave v govoru, ki ga je včeraj imel Pineau v Saint Georges de La Couee: «Nisem dosti gotov o solidarnosti arabskih držav, ker nekatere od teh imajo Naserjeve pobude že za pretirane * Dnevno informacijsko poročilo egiptovskega poslaništva v Parizu javlja, da je sirski ministrski predsednik Sabri Asali predlagal sestanek vseli vladarjev in predsednikov vlad arabskih držav, da bi razpravljali o Suezu. Sabri Asali je izjavil: »Ne bomo dovolili, da bi imperialisti stopili na naša tla, preden bi se mi žrtvovali za našo domovino.« Isto poročilo javlja, da bi Irak stopil na stran Egipta, Če bi ta postal žrtev vojaškega napada. Angleški vohunski agenti so še vedno na delu. Danes so v Kairu aretirali 40-letnega angleškega državljana Johna Thorntona Stanleya, ki je bil nameščen v tamkajšnjih uradih zavarovalne družbe «Prur dential«. Predstavnik te družbe je izjavil, da «gre nedvom- no za pomoto«. Ravnatelj egiptovskega departmaja za informacije je sporočil, da so v zvezi z vohunsko mrežo Swilburn aretirali skupno 30 oseb različne narodnosti. V Novem Delhiju medtem zanikujejo govorice, da bo Nehru morda prihodnji teden prišel v Kairo, da skuša zbližati stališči odbora petih in Egipta. V diplomatskih krogih v ivashingtonu se pa govori, da imajo ZDA baie namen spravili zadevo Sueza pred glavno skupščino OZN, če ne bi danes začeti razgovori imeli uspeha. Vendar pa se v Beli hiši in v državnem departmaju uradno še vedno kaže zaupanje v uspeh. Čuenlaj v Indiji decembra meseca NOVI DELHI, 3. — Izvedelo se je, da bo ministrski predsednik LR Kitajske Cuen-laj prišel v Indijo na obisk decembra meseca. V prvih dneh decembra bo Cuenlaj najprej obiskal Burmo, v Indiji pa bo potem ostal dva tedna. Čuenlaj je že bil na kratkem obisku v Novih Del-hih leta 1954, ko se je vračal iz Ženeve po konferenci o In-dokini. Ds pride na obisk v Indijo, je bil povabljen lani. ko je bil indijski ministrski predsednik Nehru na Kitajskem. BRIGHTON, 3. — Letni kongres angleških Trade U-nions se je danes začel z govorom piedsednika kongresa Wilfreda Bearda, ki je v svojem govoru polagal težišče zlasti na vprašanje plač. Z ogromno večino je bil odbit predlog resolucije, po katerem bi se povečala oblast generalnega sveta Trade Unions na škodo oblasti, ki jo imajo posamezni sindikati, včlanjeni v Unijo. RIM. 3. — Indonezijski zunanji minister Roeslan Ab-dulgani je danes na poti iz Djakarte v Moskvo potoval skozi Rim, kjer se je ustavil nekaj ur. ZDRUŽITEV SOCIALISTOV VERVO BOLI V OSPREDJI! VAŽNI SESTANKI Amendola VODSTEV PSI IN PSDI kritizira P. V Parizu in liondonu se dalje grozijo z vojn« Pineau vnefo zagovarja morebiten napad na Egipt - Novi prihodi francoskih čet na Ciper - Britanski tisk zahteva sklicanje parlamente - Komentar .Pravde" - Politika' ostro kritizira francosko vlado Coiiiminovo poročilo nat seji vodstva 1*S1)I - Zagorijev naort z.a združitev - Vloga Komite - Segnijev Nenlanek h štirimi ministri (Od našega dopisnika) RIM, 3. - Tudi včerajšnji in današnji dan sta bila v znaku razpravljanja o združitvi socialistov in socialdemokratov. Današnji in ^včerajšnji dan sta bila označena s sestanki vodstva PSI, na katedrih je poročal Nenni o sertan-ku v Pralognanu, vodstva PSDI, kjer sta poročala Sa-ragat in Matteotti, posebno poročilo pa je podal tudi francoski senator Pierre Com-min, ki je bil navzoč pri prvem delu sestanka. Nič manj važen ni tudi nastop komunističnih prvakov, ki so v mnogih velikih mestih države govorili na javnih zborovanjih ob priliki meseca tička o socialistični enotnosti. Sestanek vočstva PSI je začel Nenni, nato sta govorila Lizzadri in Vecchietti, potem pa še Gatto in Valori, popoldne pa Luzzatto in Tolloy. Prvi štirje so izjavili, da se strinjajo z Nennijem, medtem ko sta Luzzatto in Tol-loy dejala, da se sicer utrinjata z združitvijo obeh strank, vendar pa da priporočata previdnost ter obrazložila svoje pridržke zlasti glede načina, kako je vprašanje postavil Saragat. Nato je govoril Santi, tajnik CG1L, ki je s sindikalnega stališča obrazložil svoje mnenje glete združitve. Ponovil je svoje prejšnje izjave o nujnosti sindikalne enotnosti po možnosti v okviru CGIL, ki mora postati popolnoma in resnično neodvisna od sleherne politične stranke. \ si voditelji PSI pa so se v glavnem strinjali da mora sloneti bodoča politična linija združene t Iranke na politiki, ki jo je doslej vodila PSI, ker je sedanje zblizanje s socialdemokrati logično nadaljevanje prejšnje politike Zato vlača prepričanje, da bo v tem smislu sestavljen tudi zaključni dokument sestanka. Razumljivo je, da PSI ne more sprejeti nekaterih »tolmačenj«, ki govorijo o kapitulaciji Nennija pred Saragatom in bo omenjeni dokument vseboval tudi opozorilo socialdemokratom glede enostranske zahteve PSDI, naj bi se odobrila jalova politika Saragatovega sodelovanja z demokristjani. Na sestanku socialdemo- OBRAČUN ZA LETO DNI BORB V ALŽlRU vsa stvari in prou-Sa B^ha hatnenVpraianja. »Nimamo ".načeia ~opustiti niu t'“e" bts Prččiu‘U katero se opira ni az‘l S;* )e dejal. Ko je Uv v nasnr *e* a la predtofi niuVicanii Ju s suverenimi Menzi>pta- predsed-*S 1Ziavd. da bodo ja 1 it>Wr' o nadrob-Usp*šn„ tSe n-'e«ova misi-5,110 končala " ' tu j« -—•vaia. Na kon- k»r V*ni6 Buešk 28 previdno Je svet Ka problema, * pv v resnem položa- ju ^ Za zelo važno^ vpra- lnzies i Po koie,8°n0 Poslanstvo v bik, 0 razen v enem ted-v> Na«v, :Voi dl s predsed-sv0jc-„m, se bo vrnil «j_\ b, Je izrazil upanje, Z H 1 V stran, uei,, 9 poročal o Z V A„.n.*V?.-P» bo od- Avstralijo. iA se V!*11,1 se je zve-fies Ali ° ^as°r, Fav- <,U^hbrI* kl 80 ie da-*>jn* po*v^tavar°rOV' ^ ^anje julri %*>*, lnd*ed,lik Afuser iz.i«ui| 2/ere,lc> med rfOppti polo*uju j. l'WPt 11 «*'• oei "fiaikim ktjU~ f > tea s,l n, Uruznjum i na ,du o resno- *’» j« V” ri lahl:" '-o- C bPt-zročd? ' * *e nM. l' Hb.ilI Ul K v« Vedno bolj francoskih narašča število izgub v Alžiru kratskega vodstva je govoril prvi Pierre Commin, ki pa ni smatral, da mora dati nadaljnja pojasnila glede svojega posredovanja, za katero trdi. da pravzaprav ni posredovanje, temveč le »sondiranje«. O tem svojem poslanstvu je namreč že poročal včeraj zjutraj lia seji ožjega vodstva PSDI, danes pa je govoril o svojih vtisih z obiska v Sovjetski zvezi. Stalni atentati so kaj malo prijetna dobrodošlica za ministrskega predsednika Molleta, ki bo prispel v petek v Alžir * 0(,i< , »Egiptu ..a du bi biI priča i„ ?, PPJne zuru- u’“.; j)*1 »a,,,; stoe ' vrf" U0tali - n«, „ ' "Uro.eni. '"io , c,ltiti kri i°’ bi se »N ?*! 110 roT' du s>’ru»- N » Je dni 0 ,v°Jne.» kUb°rm0OV(>re Jt ,LiaVil’ (,u •- Nn-*!* ^ad'lryi‘t »*e a vS°\re0,ina- ! bi'V.V.elterno C _?,r'l>Ta »tim "$ukT "’C,!i.je rešit e v ki W*PtoVuke suve- blgipt 910 Po po-0?t* u leta hi 1n«boVli«n d« Podobn0niti f Pl "o°j- b?">eMra;T s-» ALŽIR, 3. — Francoski ministrski predsednik Guy Mol-let bo prišel v Alžir v petek. Za njegov sprejem se pripravlja kaj malo ugodno ozračje. Šaj je včeraj ob belem dnevu eksplodirala sredi Costantine bomba, ki je dve osebi ubila in ranila se 24 oseb. Toda včeraj je bila cela vrsta atentatov, ki so povzročili smrt šestih oseb m jih kakih tlO ranili. Bilanca izgub v Alziru dosega ze precej visoke številke. ki bi mogoče lahko bile že znatno višje, če bi prihajale iz nevtralnih virov. Takih virov pa ne more bili. Francozi pa navajajo za ves čas upora, torej od srede lanskega avgusta pa vse do letošnjega 1. avgusta sledeča števila; 3H3 Evropejcev ubitih. 2720 francoskih muslimanskih oseb med temi 42 žensk in 34 otrok po upornikih ubitih, 890 Kmetijskih podjetij zažganih ali uničenih, 31.642 glav živine pobitih ali ukradenih, 246 poljedelskih strojev uničenih, 167.100 sadnih dreves podrtih. 3.221.000 trt uničenih. 209.160 stotov slame, sena in žita poznanih, 194 skladišč in hangarjev porušenih 4490 nektarov obdelane zemlje oplenjene ali opustošene. 299 sol porušenih. Vse te številke, če niso Sc premajhne, povzročajo že dovolj zasKibljenosti in v Franciji tudi ne manjka ljudi, ki uvidevajo, da bi bilo treba napraviti konec temu prelivanju krvi in vedno bolj naraščajoči materialni škodi. Tudi francoska vlada siima in še zlasti nien predsednik Guy Mollet hi radi spremenili ta neznosni položaj. Vprašanje je le, če bodo hoteli poiskati pravilne načine, Mollet hoče dati svojemu ponovnemu obisku v Alžiru globok političen pomen, ki naj bi skoraj pomenil / preobrat med oboroženim obdobjem pomirjevanja in bolj političnim obdobjem. Z;t četrtek je, sklical sejo ministrskega sveta, kateremu bo predložil glavne obiise načrta za reformo alžirskih ustanov, ki jo namerava tam objaviti z velikim govorom. Da bi ta načrt dokončal, je poslal po ravnatelja za zunanje zadeve pri francoskem rezidentu Lacostu, ki je ze prišel v Pariz. Osnovne ideje vladnega načrta predvidevajo razne oblike široke avtonomije, ki gredo kar najbolj daleč mogoče, tako da je izključeno pravzaprav samo priznanje neodvisnosti. Izbira in priznanje ustave je končno odvisna samo od možnosti, da sprejmejo ustavo široki sloji muslimanskega prebivalstva. V t eni je važnost razgovorov, ki jih bo imel Moilet v Alžiru, in zaradi tega so številni atentati še tem hujši, ker hočejo ustvariti ozračje nezaupanja, pro-tivno vsakemu sporazumu. Jugov o odnosih med Bolgarijo in FLRJ SOFIJA, 3 — Kakor ooroča radijska ’ postaja Sofija, ie pi edsednik bolgarske vlade Anton Jugov izjavil v inter-vjuvu s predstavnikom indijskega fasopisa »Hindustan Standard*, da je sestanek no Brionih med predsednikom Ti-icm, predsednikom Naserjem 4n Nehrujem prispeval k splošnim prizadevanjem človeštva, da bi se zvedrilo mednarodno ozračje in navezali tesnejši stiki med narodi v korist miru m sodelovanja. Odgovarjajoč na vpiH.šanje o razmerju med Bolgarijo in njenimi sosedi je predsednik Jugov dejal, ča so se odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo občutno izboljšali, »Umetno ustvarjeno ozračje po letu 1948, je dejal predsednik vlade. je popolnoma odstranjeno. Skratka, med našima državama m nobenih vprašanj, J;i Ir se ne dala urediti, in to tem bolj, ker Jugoslavija in Bolgarija težita k istemu smo-tiu — graditvi socializma. Določneje lahko rečemo, da se med našima državama bolj in beli ustvarjajo odnosi, kakrš-n morajo biti med socialističnimi državami. Nedvomno morata tako Bolgarija kot Jpgo-slavija še deliti za to, da bodo odpadli tudi zadnji nesporazumi, ki so se bili nakopičili v zadnjih letih. Ce se bomo mi in naši jugoslovanski piijatelji držali načel medsebojnega spoštovanja in ne-v.nešavanja v notranje zadeve, nedvomno ne bo nikakega povoda, da ne bi najrredo-vah v utrjevanju prijateljstva in vsestranske razširitve našega sodelovanja,« je dejal Anton Jugov. Predsednik bolgarske vlade je ^iato govoril o odnosih medi Bolgarijo in Turčijo ter Grči-, jo ter dejal, da bo nadaljnje zboljšanje sosednih odnosov med državami na Balkanu o-n ogočilo balkanskim državam, da bodo zmanjšale stroške za oboroževanje in ta sredstva izkoristile za dvig svoje gmotne in kulturne ravni. Indijski novtnar Je nato vprašal predsednika bolgarske viade nekatere stvari v zvezi s procesom proti Trajči Kosto-vu ter se zanimal, če je bil Kostov rehabilitiran. Bolgarski predsednik je odgovoril, da so bile vse obtožbe prot, Trajči Rostovu v zvezi z Jugoslavijo neresnične. Posebna k'misija ima nalogo preiskati proces proti Kostovu, nakai bo vlada proučila to vprašanje. Saragat, ki je nato podal poročijo, jo med drugim izjavil, da mu je postala nujnost združitve očitna, takrat ko je pred štirimi meseci črtal v «Avanti!» TSehnijeve članke o tajnem poročilo Hru-ščeva. Iz njihove vsebine se vidi, da je Nenni sprejel »demokratični sistem v zapadnem smislu« in da ne misli doseči oblast v »totalitarnem smislu.temveč na demokratičen način«. Po Saragatovem mnenju je Nenni razumel, da ne more prevzeli odgovornosti v vladi, če se pred tem ne odloči preprečiti komunistom kakršno koli vmešavanje. O Nennijevem pozivu na sestanek je Saragat obvestil Mai-teottijli in one voditelje, ki so bili tedaj v Rimu, beli.n-ski socialdemokrati pa so mu svetovali, naj poziv sprejme. Saragat je nato , označil že znane tri točke, na podlagi katerih, naj bi prišlo do združitve; I. ideološka izjava, s katero PSI »priznava demokratično metodo«, 2. zunanja politika; ugodno stališče do Atlantskega pakta tudi brez izrecnega pristanka, samo da PSI podpiše obvezo o zahodni solidarnosti in 3. notranja politika; sodelovanje v vladi brez komunistov. Na popoldanskem sestanku je prišel na vrsto tajnik stranke Matteo Matteotti, ki je izrazil zaupanje in pristanek na Saragatovo pobudo ter dejal, da je prepričan, da začenja v PSI »krožiti nov zrak«. 7.a njim je Paolo Tre-ves pripomnil, da doslej PSI ni dala nobenega dokaza o pristanku na »dejansko demokratično politiko« in je zaradi tega svetoval, naj bo vodstvo previdno, prej ko prevzame nase obveze. Voditelj socialdemokratskega sindikata Dal-la Chiesa pa je ponovil svoje znano stališče o vlogi sindikatov pri združitvi. Voditelj socialdemokratskih levičarjev Mario Zagabi je obrazložil svoj načrt, kako naj bi se postopoma dosegla združitev, do katere naj bi čim-prej prišlo: obe vodstvi bi morali odobriti dokumente z načeli, ki so jih že predložili Socialistični internacionali in ki sta jih sprejela Saragat ir, Nenni; obe vodstvi naj imenujeta posebno komisijo, ki bi ta načela poglobila; senator Commin naj prav tako sestavi dokument o možnosti združitve, a podpišeta naj ga tudi oba tajnika strank; nato naj obe stranki skličeta glavna odbora in centralne komiteje; še v enem letu pa naj nato stranki skličeta svoja kongresa, na katerih naj PSI in PSDl odobrita posebno »listino združitve«. Vendar pa so se pokazale precejšnje razlike med gledanji m desničarjev in levičarjev v vodstvu PSDI. Tako je desničar Simonini zopet pouda--jal da je treba vedeti, »ali so vsi Nennijcvi socialisti za demokracijo*. Rossi pa se se- ,,,, stanka ni udeležil, temveč je. Vo, napisal posebno pismo, v katerem zahteva »ideološko raz-čiščenje, ki mora biti zelo čisto ter da se mora PST povsem ločiti od komunistov.« Rossije-vo pismo je naletelo na odpor v obeh strankah 7ato smatrajo, da je Romita v razgovoru s Comminom igral vlogo nekakšnega posredovalca med vsemi temi bolj ali manj skrajnimi stab.-či. Commin je imel namreč se- stanek z Romito, ki je francoskemu socialistu izročil posebno »noto«. V njej poudarja, da mora biti proces združitve »potrpežljiv, vendar pa stanoviten, čeprav potrpežljivost ne sme pomeniti počasnosti« nikakor pa se ne sme izgubiti ugodna priložnost in preveč zavlačevati pričakova-i je javnega mnenja, med ka-terim je vzbudila vest o združitvi velikansko navdušenje. Takoj naj se skličeta kongresa obeli strank, ki naj na demokratičen način potrdita socialistično enotnost, do katere nej bi prišlo v treh fazah; organski jrakt med obema strankama, javna obveza glede skupnega volivnega nastopa in končno — po možnosti že pred političnimi volitvami dejanska združitev. Commin ie bil zadovoljen s sestankom z Romito in izjavil nekemu novinarju, ki ga je vprašal, a.i je čital včerajšnji govor Giorgia Amendole v Rimu; »Amendola me je zelo kritiziral, toda to me ne skrbi, ker njegov govor ne bo preprečil socialistične enotnosti.« Clan vodstva KRI Giorgio Amendola je v resnici včeraj precej ostro: napadel Gomini-na zlasti zato, Ker je ta izjavil, da se s komunisti ne bo razgovarjal, čej da jih socialistična enotnost ne zanima. »Ne, senator Commin, je dejal v Rimu Amenčola. Tudi mi, italijanski komunisti, moramo povedati svojo besedo glede socialistične enotnosti, tako kot smo jo povedali takrat, ko je šlo *e za gradnjo socialistične stranke.« Pri tem je omenil svojo vlogo leta 1941 za zbližanje Saragata in Nennija v emigraciji. Se prej pa je obtožil francoske socialiste, da vodijo reakcionarno politiko v Alžiru in glede Sueškega vprašanja, pri čemer se ne morejo sporazumeti niti z angleškimi laburisti, ki so proti oboroženi intervenciji v Egip^i, medtem ko Mollet koncentrira čete na Cipru. «Brez komunistov se ne more naprej po poti demokracije in socializma. Zaradi tega je treba smalrati odstranitev antikomunizma kot prvi pogoj sleherne težnje po enotnosti.« je zaključil svoj govor Amendola. Počobne govore so imeli Longo v Rovigu, Li Causi v Ferrari, ravnatelj milanske »Unita« v Veroni in drugi. Kako občutena je potreba po socialistični enotnosti pa nam kaže primer socialdemokratov in socialistov iz Triden-ta, ki uo se sporazumeli, da bodo na prihodnjih deželnih volitvah predložili skupno listo ter so hkrati že določili skupen volilni znak in tudi število mest na listi. Medtem se tudi vlada pripravlja na intenzivnejše delo, Segni se je sestal danes s ’ štirimi ministri Zollijem, Cortesejem, Colombom in Campiglijem. Razpravljali so o štirih važnih argumentih: 1. delo v prvih štirih letih za izvedbo Vanonijevega načrta; 2. delovanje blagajne za Južno Italijo; 3, možnost zadržanja dviga cen in 4, nuklearna raziskovanja. N”i dvoma, da je predsednik vlade razpravljal tudi o socialistični enotnosti, o čemer sta govorila tudi na današnjem sestanku s Saragatom. Petrolejska družba GULF je izročila tisku posebno izja-v kateri kritizira zakon o tekočih gorivih, ki ga je pred kratkim odobrila poslanska zbornica, češ da bodo zakonska določila imela ravno nasproten učinek in da nasprotujejo zakonu na Siciliji, pod katerim je GULF odkrila nafto v Hagusi. Zaradi tega družba »dvomi, da bo mogla nadaljevati s Svojim delovanjem pri raziskovanju naftnih vrelcev«, A. P. PARIZ, 3. — V pristanišče Famagusto je prispela četrta francoska ladja, ki je pripeljala na Ciper potrebščine za francoske enote, ki so pred kratkim prispele na Ciper. Iz Marseja sta odpluli dve prevozni ladji z okrug 5UK) francoskimi vojaki. Računajo, da sla ladji odpluli na Ciper. Do seciai je na Cipru okoli tisoč francoskih vojakov, ki pripadajo mornarici in letalstvu. Razdeljeni so v treh taboriščih; dve v novem britanskem letalskem oporišču v Akrotiri na področju Lima-sola, eno pa v Tymbou blizu Nikozije. Rripravljeno je še eno taborišče za padalce. Štiri francoske trgovske ladje, ki so prispele v Limasol, so pripeljale predvsem vojaški material. Danes so Francozi izzivalno demonstrirali po u-licuh ciprskih mest z vojaškimi tovornimi avtomobili. V Marseju in Toulonu se nadaljujejo priprave za odpošiljanje vojaških enot v Sredozemlje. Vojaške oblasti so rekvirirale skupno 31 o-ceanskih ladij za prevoz čet, in opreme. Ko piše o teh korakih francoskega poveljstva, navaja pariški »Monde«, da ti ukrepi v nobenem primeru ne morejo odboru petih olaj.mti njegove ndloge. Tudi na izredni seji vlade jo nekateri ministri ojiozurili na veliko tveganje, ki ga prevzema Francija s sedanjimi vojaškimi ukrepi. Zvedelo se je, da sta o-brambni minister Bourges-Mounoury in minister za zunanje zadeve socialist Christian Pineau skusala pojasniti te korake. Predvsem menita, da se čuti Francija na temelju sklepov londonske konference upravičena storiti vse ukrepe, ki bi se ji zdeli potrebni v primeru odklonilnega odgovora predsednika Naserja. Prepričani so tudi, da samo tako odločno stališče Francije kot ga zagovarja tudi Velika Britanija, lahko prepreči razpad navidezne e-notnosti 18 držav, ki s° pooblastile avstralskega predsednika in člane njegove vlade. da navežejo stike z egiptovsko vlado. Pineau je včeraj v nekem govoru ponovno izjavil, da »bo morala kairska vlada sprejeti načelo mednarodnega upravljanja Sueškega prekopa«. Trdil je, da imajo sedanje vojaške priprave namen »braniti po. potrebi življenje Francozov in Angležev, ki živijo v Egiptu«. V zvezi s temi ukrepi je Pineau i.-javil v odgovpr tistim vo jnoliu J staškrm krogom, ki obtožujejo vlade šibkosti, da se vojaške ekspedicije ne morejo improvizirati, «Pomenila bi določen riziko. je pripomnil Pineau, ker je bilo potrebno računati na sile, s kateiimi razpolaga Egipt bi Naser samo v enem primeru utegnil zavrniti vabilo petih: če bi namreč bil gotov sovjetske podpore, in v tem primeru bi odgovornost spopada padla v celoti na ZSSR. Za impei lalistični napad na Egipt, ki ga Pineau hoče za vsako ceno. naj bi torej bila odgovorna Sovjetska zveza! In Pineau se še naziva socialista! »Reklo se nam bo, je nadaljeval Pineau. da se naša odločnost lahko izcimi v spopad. Toda ne bi računal preveč na solidarnost arabskih držav z Naserjem. Mnoge od teh držav sodijo ze. da so njegove pobude pretirane. Ce bi mi danes rekli »ne« z jasno voljo. da po potrebi uporabim silo, bo mednarodni položaj vedno boljši, kakor tisti, v katerem bi nas utegnila spra vili šibkost, ki morda predstavlja mnogo resnejšo nevarnost za mir.« Nedeljski londonski časopisi obširno razpravljajo o miru in vojni v Sredozemlju in zahtevajo natančnejših pojasnil glede vladne politike. »Ob-servera zahteva parlamentarno debato, «Raynold Ne\vs» pa vprašuje, če je pripravljen tajni načrt za napad na Egipt in piše med drugim: ((Povečala se je bojazen, da bi vlada utegnila pospešiti korake, ki bi nas potegnili v vojno zaradi Sueza. Med laburističnimi in liberalnimi narodnimi poslanci raste vznemirjenje zaradi obsežnih vojaških priprav. Samo avgusta je bilo poklicano pod orožje okrog 60,000 ljudi. Laburistični voditelji. pripominja časopis, razmišljajo, kako bi bilo treba pritisniti na F.dena. da bi sklical parlament lil povedal svoje načrte. «Sunday Pictorial« piše v članku z naslovom »Kaj namerava Eden.« da so se pokazala vznemirljiva znamenja, da Eden pripravlja vojno proti Naserju. Ce Eden to zares namerava, tira Britanijo v katastrofo. Žaljivo je. da ne dajo parlamentu možnosti, da bi spregovoril o tej krizi. Danes pa spremljajo v I.on dom začetek razgovorov v Kairu, bolj previdno. V tistih krogih, ki so v zadnjih tednih, zlasti pa v zadnjih dneh, vztrajali na tem. naj se vlada izogiba sleherni vojaški grožnji. imajo zaupanje na uspeh razgovorov. Toda tudi med najbolj zagrizenimi zagovorniki vlade, ki ne prikrivam svojih teženj po nasilni politiki, se opaža zadržanje pričakovanja. Zfritmlvn s tem v zvezi je. kar pise danes «York Shire Posl»,^ki je blizu F.dena. List zavzema stališče do polemike, ki sta jo pretekle dni vodila »Manchester Guardian* in «Times», in zavrača zaskrbljenost liberalnega dnevnika glede možnosti, da bi se Eden odločil za oboroženo intervencijo. «Yorhsire Post« zatrjuje, da predvsem pa ker se Francija in Anglija nista hoteli čutiti i predlogi, ki so jih stavili Na-sami v tej zadevi.« I serju. »niso predlogi zagrize- Pineau je tudi zatrjeval, da i ne skupine razlaščenih kolo- Protičrnske demonstracije se v M nadaljujejo -nom na mestu predsednika, bilo za ZDA bolje AFL - CIO ima čez 15 milijonov pripad-rikov. Motnje kratkih valov zaradi sončne eksplozije ŽENEVA, 3. — Iz znanstvenih krbgov najvažnejših švicarskih meteoroloških postaj javljajo v zvezi s silovito eksplozijo na soncu, ki so jo opazovali v zveznem observatoriju v Arosi, da bodo sončni delci, nabiti z elektroni in ioni, povzročili magnetič-ne motnje zemeljske atmosfere, pri čemer bodo zlasti motili radijske kratke valove in Pa kompase. Posledica omenjene eksplozije bodo tudi polarni siji, kj bodo daleč vidni, Zadnja tako močna eksplozija na soncu, kot je bila v petek, je bila zabeležena leta 1946. nialnih držav, ki ne bi hotel* priznati Egiptu v celoti dostojanstva in odgovornosti«. Zdi se na splosno. da skuša vladi naklonjen tisk ublažiti polemiko z namenom, d* bi pomiril notranje kritike (poudariti je treba, da se je pravkar začel kongres sindikatov). V vladi naklonjenih krogih hitijo zatrjevati, da bi V vsakem primeru pred oboroženo intervencijo sklicali parlament in da bi suesko zadevo prav gotovo predložili OZN. Zadovoljujejo se sedaj s tem, da dokazujejo možnost določenega pritiska kakor so n pr. odpoklic pilotov, bojkotiranje prekopa in drugi pro-tiegiptovski gospodarski ukrepi, V ta okvir spada tudi nota, iti jo je britanska vlada poslala v torek egiptovski vladi in ki je bila danes objavljena. V tej noti zatrjuje britanska vlada, da ni bila še urejena zadeva odškodnine 1(4 britanskim funkcionarjem, ki so bili usiužbeni v Egiptu in odpuščeni leta 1951. Moskovska »Pravda« piše, da je »zahodna taktika groženj in izsiljevanj obsojena na neuspeh. Javno mnenje v E-g1 ptu in v vseh arabskih dr-ž-.vah lazume prav dobro, kaj se skriva za temi naglimi demonstrativnimi premiki čet, zr zasedanjem sveta NATO in drugimi metodami pritiska, ki so jih vzeli iz skladišča diplomacije kolonialnih držav. Taks taktika ne more v rianaš-nnh časih privesti do nobenega moralnega gospodarskega ali političnega rezultata«. Tudi beograjska »Politika« ostro napada francosko politiko glede Sueza. List poudarja. da Mollet in njegova vlada ustvarjata v svetu resno zaskrbljenost zaradi razkazovanja sile in zaradi oboroženega pritiska proti kairski vladi. «Ta zaskrbljenost, nadaljuje list. je toliko bolj rpsna, ker vlada, ki se naziva socialistično. brani interese delniške družbe, medtem ko bi hotela prikazati svetu, da vodi politiko miru. Namen francoske vlade je jasen: hoče *e povzročiti kapitulacija Naserja.« List obsoja tudi Molletovo akcijo v Alžiru in ga obtožuje, da ne drži obljub. Francija se vmešava v sueško a-vanturo v upanju, da se bo Velika Britanija odločila stopiti v oborožen spopad z arabskim svetom in v upanju, d* bo s tem porazila svoje nasprotnike Z. angleško pomočjo. Tudi ameriška sindikalna organizacija AFL-CIO je zavzela odločno stališče proti rožljanju z orožjem zaradi Sueza. Predsednik te organizacije George Meany je v pismu. ki ga je poslal Dullesu, izrazil »vznemirjenje ameriškega delavskega sveta zaradi eksplozivnega položaja«, ki je nastal zaradi Sueza na Srednjem Vzhodu. Grška brigada za osvoboditev Cipra ATENE, 3. — Po Atenah s* je pojavilo nepodpisano poročilo, napisano v tonu proglasa.' ki javlja ustanovitev »Grške brigade za osvoboditev Cipra«. Glavna naloga te brigade bo, javlja poročilo, ča očisti Ciper angleških a-gentov iri da močno kaznuje njihove “odelavce. Poročilo še dostavlja, da brigada n* bo držala rok križem, če bi na Cipru prišlo do ponovnih smrtnih obsodb. Končno izjavlja poročilo, da bodo tudi s Francozi, poslanimi na Ciper, ravnali kot s sovražniki. Britanske oblasti so dovolile, da se z. novim šolskim letom učpro vre srednje šole, ki so bile ob koncu preteklega šolskega leta zaprte. Guverner Harding je posvaril. da bo ob najmanjši nevednosti, ki bi jo zagrešil; dijaki, sprejel še strožje ukrepe in pride lahko do ponovnega zaprtja šol. Skof Anthimos, ki je kon-finiran v svoji rezidenci je včeraj smel opraviti bogoslužje v cerkvi, ki je priključena nadškofiji. Navzočih je bilo ogromno število ljudi. Skof je imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da preživlja ciprska cerkev huče čase. pozval je vernike k molitvi za boljše dni. Pada število vpisanih v laburistično stranko LONDON. 3. — Izvršni odbor angleške laburistične stranke je danes objavil poročilo, e katerim javlja, ča je število vpisanih v stranko v preteklem letu padlo za 90 tisoč 301 in je sedaj vseh vpisanih 843.356, Po letu 1952, ko je bilo največ vpisanih (1,014.524). je leto 1955 tretje leto, ko so zabeležili padec vpisanih članov. PARIZ, 3, — Pred 17 leti se je 3. septembra začela vojna Nemčije proti Franciji in Angliji, ki se je potem ra*-plamtela v strašno drugo svetovno vojno. Vendar se tega datuma danes ni spomnil niti en sam francoski list. Mogoče tudi, da listi tega datuma niso hoteli omenjati. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29.5, najniž-ta 20.7, zračni tlak 1016,5 stanoviten, veter zahodnik severozaihod-nik 26 km. vlaga 61 odst., nebo 2-10 pooblafeno. morje rahlo razgibano, temperatura moria 24 8. fmmmj '0kŠ% / i J\f|\ ; lil Danes, TOREK, 4. septembra Rozalija, dev., Nedeltka Sonce vzide ob 5.28 in zatone od 18.38. Dolžina dneva 13.10. Lun* vzide .ob ■ 5.1 in zatone ob Jutri, SHEDA, 5. septembra Viktorin, šk.. Nedamisel D v I ii . . j SEJA POKRAJINSKEGA SVfeTA KD PRELOŽENA i|aska MaricaL~iz :—- . j i -v podžupanu bo KI) pred novimi nalogam AT/t srednjih iolah to se začeli popravni izpiti. Šolski hodniki, ki so p vročih poletnih mesecih tiho samevali, so zopet oživeli in živahnost dijaške mladine napoveduje skorajšnji začetek šolskegu letu. Ju z zacetKom sole se pričenjajo skrbi, Te dni so seveda nuj-bolj zaskrbljeni dijaki, ki se morajo spoprijeti s predmeti, iz katerih so v poletnem roku dobili negativne ocene; nič manjše skrbi pa ne tarejo študentovskih staršev. Treba bo denarja, veliko denarja za šolske takse, za knjige in zvezke trt končno bo treba fantu nove htače in suknjič in tudi odraščajočemu dekletu je potrebno Je to tn ono. Toda poleg dijaških mater je ob začetka šolskega leta zaskrbljena tudi Dijaška Matica. Pomembno delo tega našega podpornega društva je dovolj znano, da zares ne potrebujt nove publicitete. Važnost ob stoja in delovanja Dijaške Matice priznavajo danes gotovo vsi zavedni Slovenci na Tržaškem. To je razvidno tudi iz dejstva, da se naši rojaki naj-češce spominjajo s svojimi durovi prav Dijaške Matice. Vendar bi Dijaški Matici ne zadostovali 4i spontani darovi; zato mor a iskati vse organizacijske oblike, da se njeni dohodki zvišajo v tuki meri, da bt vsaj v glavnem zadostila potrebam v okviru svojega delovnega programa. Predvsem bi bilo treba, da se število članstva še izdatneje zviša. Ne bi smelo biti med Slovenci človeka, ki bi ne bil član »Dijaške Matice». Pravila Matice omogočajo članstvo tudi najrevnejšim, suj si član sam določi članarino od najnižjega zneska Ut lir mesečno pa navzgor po svoji lastni u-videvnosti in možnosti. Marsikdo bi rade volje žrtvoval mesečno določen znesek za Dijaško Matico, a niti ne ve, kako bi to praktično stcril. Ni treba drugega kot da zavrti telefonsko šteoilko 31119 (predsedstvo Dijašk. Matice) ali pa 93167 (tajništvo Dijaške Matice) in da pove, nr kateri naslov naj se mu dostavi pristopna izjuvu. V organizacijskem smislu bi bila Dijaški Matici potrebna se ena spopolnitev. Število poverjenikov, ki pri člunstvu pobirajo redno članarino, je ze pri dosedunjem številu članstva odločno prenizko. Zato bo tajništvo Dijaške Matice z zadovoljstvom sprejelo odločitev tisti/t zaoednih člu-rov, ki bi se javili, da bi prevzeli nalogo poverjenikov za okolij in število članov, ki st ga bodo sami izbrali. Večje število poverjenikov, ki bt mesečno žrtvovali nekaj ur dela, da obišče deset do petnajst najbližjih članov Dijaške Matice, bi doprinesla veliko korist našemu' podpornemu društvu, ker bi bilo tako rešeno perečega vprašanja rednega pobiranja članarine, ki je marsikje v velikem zaostanku Naj spregovorimo še besedo o priložnostnih prispevkih ra Dijaško Matico. Zelo zakoreninjena in hvale vredna j» navada naših ljudi, da se spomnijo Dijaške Matice ob raznih žalostnih prilikah, bodisi ob smrti sorodnika, prijatelja a-li dobrega znanca ali pa ob smrtnih obletnicah. Taki prispevki manifestirajo globok pietetni čut našega ljudstva. Vendar si Dijaška Matica ne želi čimveč takih prispevkov, ker iskreno privošči našim rojakovi čim manj žalosti, čim manj krutih udarcev usode. Zato hi radi povabili vse naje rojake, da se spomnijo revnih študentov ob veselih prilikah, kar se je doslej le malokdaj dogajalo. Osamljen je izida! primer, da je presrečni očka vpisat svojepa prvorojenca za ustanovnega člana Dijaške Matice. In vendar je ob priliki rojstvu in krstu v hiši toliko sreče, da bi jo lahko v obliki še tako skromnega prispevka odrezali košček tudi revnemu dijaku. Zakaj številki povabite zastopnika Dijaške Matice, d.a vas obišče. »Dvakrat da., kdor hitro da!» Če je kdaj ta pregovor imel svojo veljavo, jo ima prav sedai V primeru Dijaške Matice, ki je trdno i merjena, d/i bo njen potiti našel ugoden odmev slovenskih zavednih in radodarnih src. naprodaj Kakor je znano, je podjetje «Kraftmetal» prišlo v stečaj, zdaj pa se je izvedelo, da je na prodaj za 290 milijonov lir, od katerih bo 150 milijonov šle za povračilo državnega poselila, ki ga je pred časom o menjeno podjetje dobilo. odločila v sredo Zdi se, da je večina članov vodstva nasprotna socialdemokratu Dulciju pa bi se tudi nu veseli ohceti ne spomnili Dijaške Matice? Ena sama beseda, samo predlog zadostuje, pa bi svatje žrtvovali z dobrodušno gesto košček svojega veselju slovenskemu dijaku — s prispevkom za Dijaško Matico. Pa je še toliko veselih prilik ob fantovščini, ob lifco/u, ob prejeti nagradi, ob kakem drugem srečnem dogodku v življenju itd. itd., da bi priložnostni darovi ob veselih prilikah hihko daleč presegli darove ob žalostnih dogodkih. Uvodoma smo govorili o Skrbeh Dijaške Matice pred pričetkom šolskega leta. Zu-res te skrbt niso majhne ob kupu prošenj, ki se vsak dan 'Viša in ob ne prav razveseljivem dejstvu, da ni mogla Dijaška Matica poravnati še niti vseh obveznosti, ki jih je sprejela nase v preteklem šolskem letu Dijaška Matica bo morala vse prejete prošnje rešiti pred pričetkom šolskegu leta. Reševala jih bo v prepriča-.liju ‘n trdni veri. da bodo vsi zavedni Slovenci tudi letos in to še v večji meri s svojimi prispevki podprli njeno delo. Zal ni mogoče Dijaški Malici zaradi obstoječih jakonskih predpisov organizirati uel.dzij običajnega uTed-na za našega dijaka*. S tem pa seveda, še ni rečeno, da bi vsi tisti darovale i, ki bi dali svoj prispevek, če bi jih obiskal nabiralec, ne mogli Dijaški Matici oddati njej namenjenega zneska. Prispevke so upravičeni s prejemati vsi poverjeniki Dijaške Matice, uredništva slovenskih časopisov ter predsedstvo in tajništvo Dijaške Matice. Ce pa vam je vse to od rok, da ne morete sami prinesti svojega prispevka, zadostuje, da po tele/onu na zgoruj navedeni Sestanek delavcev podjetja CITECI Včeraj so se sestali delavci podjetja CITECI in razpravljali o vprašanju tega podjetja tgr vzrokih, ki so dovedli do krize. Nato so se dogovorili o ukrepih, ki jih bodo storili v obrambo svojih koristi. Kakor je znano, ni podjetje že šeit tednov izplačalo delavcem in nameščencem njihovih prejemkov, le 21. avgusta je prokurator dal po 4000 lir predujma. Delavci so pred dnevi prevzeli svoje delavske knjižice, kar pomeni, da se je prenehalo celovno razmerje med njimi in podjetjem. Zdaj morajo dobiti izplačane zaostanke ter odpravnino. Razvoj omenjenega podjetja, ki je delovalo v Industrijskem pristanišču, in njegova žalostna usoda so zelo zgovorna dejstva in pobijajo rožnata prerokovanja o bujnem razvoju Industrijskega pristanišča. ___________ Opozorilo pomorščakom Tržaška sekcija italijanske federacije pomorščakov opo. ztrja pomorščake, ki so bili rnlitarizirani v razdobju od 1. 3. 1942 do 15. 4. 1946, in njihove upravičene svojce, da rok za vložitev prošenj v svr-ho izplačila odškodnine nr podlagi zakona št. 47 od 11. 1 1942 zapade 30. t. m. Seja pokrajinskega sveta Krščanske demokracije se je včeraj pričela ob 19.30 in zavlekla čez polnoč. Vodstvo KD ni na tej seji prišlo do končnega zaključka, ker obstajata dve struji in pristaši prve zagovarjajo podpisane sporazume ter odlccnejso socialno politiko, medtem ko pristaši druge struje odločno nasprotujejo imenovanju socialdemokratskega svetovalca Dulcija za podžupana, ker naj bi to preveč »odprlo* na levo celotni občinski odbor. Na seji ni prišlo do zaključka in so sklenili razpravljati o tem vprašanju ponovno v sredo. Danes zvečer bo sestanek občinskih svetovalcev KD, ki bodo tudi razpravljali o istem vprašanju. Iz raznih poročil se zaključuje, da je bila večina članov vodstva proti imenovanju so- cialdemokrata Dulcija za podžupana in da so v tej zvezi tudi upoštevali možnost razbitja občinskega odbora in s tem ponovne krize v tržaškem občinskem svetu. «Vuicania» odplula Ob 10. uri je včeraj odplula od pomorske postaje motorni- ladja « Vulcania« nd redni vožnji proti New Yorku. Iz Trsta je na ladji odpotovalo T’0 prekooceanskih potnikov in 250 potnikov, namenjenih v pristanišča Sredozemskega morja. V Benetkah se je vče-ra, na »Vulcanio« vkrcalo še 200 prekooceanskih potnikov in 140 potnikov za sredozemska pristanišča. V Trstu se je na «Vulcanio» vkrcalo tudi 110 tržaških študentov, ki so odpotovali na o-gied Grčije. Vrnili se bodo 13. oktobra z motorno ladjo »Saturnio*. Odbor za proslavo bazoviških žrtev priredi v NEDELJO 9. U ni. ob 15.30 uri pri spomeniku na kraju ustrelitve svečano počastitev bazoviških žrtev Na sporedu so petje, govori in recitacije ((Belo in črno Naš rojak Lojze Spacal je na razstavi prejel skupno s slikarjem Borgonzonijem iz Bologne prvo nagrado SE NEREŠENO VPRAŠANJE PRODAJE TRGOVINSKEGA ODDELKA Za podjetje pt" sem«. M. Vitale, A. Farnest. Radio, 16.00: »Zadnji odpor*. »• Cravvford. J. Derek. Vcntzla. 15.30: «KastnfikI uran*. A Rivelles, M. Luna. . Skedenj, 18.00: «Ko si pri med'*' POLETNI KINO Arena dei iiori, 20.00: (iPesml IJJ stoletja#, C. Greco. Silv«" Piunpapiui. Ariston, 20.15: «Prišel jf B. Crosbv. J. Wymart , Armonia, 19.30: »Zvezni X3», V, Mature, P. ^auri„. Garibaldi, 20.00; »Zmage !» m ,lih». dokiimehtarni film. Marconi, 16.30 in 20.15 na P1? steni: «Nemirno življenje*. Ta.vlor. F. Lamas. _lh|m Paradiso, 19.30: »Orli nad Tin«1 oceanom#. R, Russell. F. w Murrav. - Parco delle rose. 20.00: ,cr narefca*. L) Kerr. Ponziana, 20.00: ((Skrivnostna vi ta». J. Allyson, V. Johnsoh-., Rojan, 20.45: ((Jolanda in J«" sambe«, F Astaire, L. Pren^,' Skedenj, 20.30: «Ko si pri Siadio, 20.00: ((Mostovi pri 1°*’' ri.iu», G. KeHv. W. HoldeH' Vaimaura, 20.00: ((Amerikah« G. Ford. A. Lane. TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 13.0° davanje; 12.10 Za vsakogar "s kaj; 12.45 V svetu kulture: “g Orkester Pacchiori; 13.30 G1?* po željah: 17.00 Plesna ča,B™L’ 18.00 Mozart: Koncert za fj* . in orkester: 18.25 Operna 18.45 Orkester Cergoli: Zdravniški vedež; 19.30 Pr,ij(8 l.iene melodije: 20.00 Šport: Pianist Charlie Kunz; ie sopranistka Ondina Otta: fta Havajski motivi; 21.00 Giov»'“ž Cenzatto: ((Učinkoviti molkm, gra v Ireh dejanjih;. 23.00 n mične popevke. TRSTI. 14.30 Tržaška kulturna kj®/1' ka; 19.10 Na morju; 19.35 ujrj ster Alberto Casamassima: ‘ Simfonični koncert, dirigif? j, ladar Jaries; 21.45 Igra P14 Gianni Zafred. KOPER 5.00 - 5.45 in 6.00 . 6.10 K nos iz Ljubljane; 6,10 Juir jj glasba; 7.00 12.00 Prenos Ljubljane; 13.40 40’ traia n4v(|» perni sestanek; 14.20 Zau« ^ glasba; 14.30 - 17.00 Pred*,,-Ljubljane; 17.00 Ritmi in P°E, , ke; 17.25 Glasbeni oder; i8jiiS 19.00 Prenos iz Ljubljane: jjji Pesmi iz Dalmacije; 19.30 . -Lj Prenos iz Ljubljane; 22.15 L« j glasba; 22.40 Poje zbor <*U iz Idrije, SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 * Poročila ob 5,00, 6.00. i 13.00. 15.00, 17.00. 19.00. 22®%. 5.00 Pester glasbeni sg?«, 6.20 Naš jedilnik; 7.10 . 8" pj- bavnj zvoki: 8.00 Igraio vaf!iiiS*1 ši domači ansambli; 8.30 Fif-ije roman - Jan de Hartog: Tn_ ^ sa - XXV: 8.52 Od melodik^, melodije: 9.55 Portret iz •'Lj* waya - Harold Arlen - s iO.*1 teli popularnih melodij:_ .[ji Znane orkestralne skladb*: .j(J Operetna in lahka glasba: '(I Tone Pavček: O fantu, kj LV(il> hotel umivati: 13.15 glasba: 13.35 Pester opernt red; 14.30 Za (Joni in žene*,, po-Želeli ste - poslušajte}; ^ je baritonist Rbma^n na harmoniko spremlja Stanko: 16.00 Utrinki i*. ‘V ture - Ignac Koprivec: ^ vrhom: 16.20 Popoldanski ^ cert; 17.15 Zabavna i« “dJ1 glasba; 18,00 Športni tednik-Pesmi slovenskih skladat«# 20.00 Spored slovenskih o^Liiti1 pesmi; 20.40 Melodije S1«*1 Homberga; 21.00 Radijska - Huher: Zgodnji sneg na 21.40 Mala serenada. TELEVIZIJA ^ 17.30 Zena in dom; 18-1® ge TV: 21.00 Vesti; 21.U filmi: 21.30 Prijatelj žival'. !» S potovanja po Norvešk«,^ Finskem: 22.30 Pr eno« predstave na otoku S. pri Benetkah. Mati oglasi SOBO ISCE starejša na plačnica Pismene na upravo lista pod «So*>* ' GLASBENA MATICA Tj! Vpisovanje v solo G u bene Matice do 8. seljj, 195(1 v šolskjh pr°s ,q.I. v Ul. R. Manna * j. tel. 29779, dnevno d« do 12. ure in od L®-18. ure. Istotam .i0r tudi vse potrebne macije. „ Pričetek pouka v m« nedeljek 10. septem ' i95fl- . hač Foučuje se klavir, monika, vsi orkesto instrumenti ter n uef glasbi (teorija, s° gio, harmonija ito h ,, opčejemamo tud’. jav? za sodelovanj pevskem zooru 'D kestru. :'.a Ravnatelj5 r »t s Ul sv hran člška 20/ tet. J7-338 sprejema serate mal* v oglase, osmrtnic« ){, od 8. do 12.30 in o® 18. ur«. ZAHVALA d« if^ Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, valcem vencev in cvetja, gospodarskemu, poSrf-,rt' nemu, pevskemu in godbenemu društvu, n nemu klubu ter vsem, ki so spremljali naset* gega moža in očeta KARLA BUCAVELLIJA na zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo ',/al°BČena DRUŽINA BUCAVE^1 Trosek, 4. septembra 195(1 b o* 4. septembri Ittt omej M. ZOŠČENK SAMOTAR Tale človek se mi pa srni-'*,* rekel knjigovodja Kafkov svoji ženi. «Tako 0 Je osamljen, nihče se ameni zanj, pa je ven-... na m°č spodoben člo-«. bančni uradnik kakor j Pam. da ne °°š huda, *tm »a povabil za svoj ‘Ustni dana. 'Nikakor ne,» mu je od-‘ov°nla žena. »Nasprotno, me veseli«. N°vi znanec je bil visoke ..,avs’ i°g in raven ko kih Prijel je v smo- ,,i: ?' Govoril je tiho in taki j”' t0da zpl° vsiljivo, Dft * mu ^i°vek ni smel ««* v besedo, dokler ni Dcnfi ,govoriti- Potem ko je e skodelici čaja z ru- še je dobrodušno ozrl gospodarja in vprašal: I°k menda nimata?« K» * ne’» se je nasmehnil piv ^v Pomembno, «u-tr. *i Pa' da bova dobila >kega fantka«. fIPQ*ar si je zamišljeno ka K kodrast« lase. »Kantin m ’ Veste, otroci se ze-c(r P°80at° rode mrtvi. Si-C(. ,)e Pa na svetu že pre- *»diti'n,T kj sploh ne morei° «■ lako pravi statistika .*v. iiV0,ti otlok»-•tiko'' **' s *'sto s*aG" Ur.« *, *a 'e prekinila žena n PiGleva. »Tudi jaz 'mela tri otroke, pa so ravi in krepki«. prijazno na-milostljiva, . -• -*** h« sit* s Vi^^ila epidemija da-^ačne se z rahlim kaš- Pra?nikova žena se je zdrz- 'a,motar se je *'hml. #Ze -e *»»j. Ali pa ste slišali, da nils *eno- ln vzkliknila prestra- «°*t<0’«J-dite'* je prikimal jja • "°aj ni nikjer rečeno, ],h|.mora biti davica, saj je *krl ° *udi Škrlatica. Toda ti j* 'Ca n’ da bi morala bi-3» smrtno nevarna. V Či),af Primerih preide na z , ap organe in se konča (, d °'° aIi pa načne plju-llpie»ar ^* seveda neprijet- i»la^aW pa bežite?« je vpra-)fr ”* ,*osPodinja presenečeno, l,VjJe iena uradnika Fiti-k°r.ci nenadoma planila po- ** ^>ro,^e' draga strašno ®*r.iož mud'- Morda je moj viti0*!!?*’'3 so je celo poslo-lori hitela: res nevarno bolan«. Pod je, kot da ji nogami. •hlotar je srebal svoj čaj *»sth.ikdai pa kdai ozrl na "dtiu» . veRa nečaka, štu- «K* • Aniakins V«. ■' Pa študirate, če smem prk5ati?* • ■ •* Je vprašal napo- r*Vo!» ,voI*č°’ *alt° " Tudi jaz sem tijjr as študiral in simpatij ^ 1 akademsko mladi- da je pravo nekam v«k in Z*deva- Najprej člo- k0nčj Ir-’ *e,a študira, ko pa k,j . študije, sam ne ve. *dloč* pravzaprav. I.ahko se la za Poklic odvetniške- •Uti. ravnika a'i Pa P°“ . ** nižii .— j . «pv»« n’^i uradnik Vi boste n,*da d°volj pametni, da se poročili, vendar "'rnehn1! *° je V zadrl’si nd: »Nasprotno, ože- niti se nameravam. Dovolite da vam predstavim svojo nevesto«. »Tako... Oženiti se hočete,« je dejal samotar zateglo. «No, draga gospodična, od vsega srca vam želim obilo sreče. Priznati pa moram, da še svoj živ dan nisem videl res srečnega zakona. Najbolj žalostno pa je.» se je obrnil na študenta, zrečega mračno predse: «Cim ljubeznivejša je žena. tem bolj zahrbtna je v resnici«. »Moja žena je drugačna,« je zamrmral davčni uradnik Tulačin. »To vam rad verjamem,« je odgovoril samotar in se lahko priklonil. »Saj govorim samo na splošno. Pred let' sem stanoval pri nekem advokatu. Zena mu je dan za dnem prigovarjala, naj vendar stopi za kako uro v k]ub in se nekoliko razvedri, če’ da bo sicer omagal v napornem delu. Pri tem ga je poljubljala in ogovarjala z «moj sončni žarek«. Ko-mpi pa je mož zaprl vrata za seboj, že je prilezel iz omare njen ljubček«. Davčni uradnik Tulapin je sedel bled in ves potrt. Dihal je globoko in težko, spomnil se je, da ga je Žena prav isti dan ogovarjala z «moj sončni žarek.« Najrajši bi bil takoj odhitel domov, pa ga je bilo sram pred drugima gosti. Gospodinja je prišla razburjena in objokanih oči iz jedilnice ter povabila goste k mizi. Napetost se je nekoliko polegla. »Izvolite, kar vam najbolj ugaja,« . je zaklical gostitelj, »losos je imeniten, kumare sveže-..«. Samotar se je vljudno Zahvalili porinil pred študentovo nevesto lososa in dejal: »Sele pred nekaj dnevi so moji znanci umrli, ker so jedli ribe«. «Jaz lososa ne jem.« se je zahvalila nevesta. »Dajte mi rajši košček klobase«. «Z veseljem.« je dejal gost in porinil prednjo krožnik. Trakuljo dobi človek nedvomno redkeje, kakor se zastrupi z ribo. Vendar pa sem prav te dni bral v nekem časniku, da so pripeljali v bolnišnico staro ženo. In kaj mislite, kaj so ugotovili zdravniki, ko so ji p-.erezali trebuh? Vsa trebušna votlina je bila ena sama lepa mrgolečih trakuljic«. Davčni uradnik, ki je za mizo mnogo pil, se je takoj poslovil skupaj s samotarjem Na cesti ga je prijel za [Najrajši bi vas bi! kresnil s palico po buči. da bi prihodnjič držali jezik z? zobmi«. Samotar se je nekoliko sklonil, vendar pa je odgovoril mirno: «Precej težko železno palico imate. Ce bi me z. njo kresnili po glavi, bi me ubili. Zaprli bi vas in morda celo obesili. Tako bi prišla vaša žena na beraško palico, vaši otroci pa bi umrli od lakote. In če bi vtša babica zvedela za ta zločin, bi jo zadela kap. No. kaj pravite na to? Kar kresnite me torej po glavi«. Ko bodo astronomi vsega sveta čez sedem dni uprli daljnoglede proti Marsu, v upanju, da bodo izvedeli kaj več o dejanskem stanju na tem planetu, Je zelo malo verjetno, da bodo naleteli na pokrajino, kot Jo vidimo na sliki TUDI SINDIKALNA ENOTNOST BO DOSEŽENA S SOCIALISTIČNO Razgovori Pierra Commina s predstavniki PSDI in PSI so pokazali, da je sindikalno vprašanje eno izmed osnovnih pogojev za dosego združitve socialistov (Od našega dopisnika) RIM, septembra — V obširne in zanimive diskusije o socialistični enotnosti po sestanku med Nennijem in Sa-ragalom v Pralognanu, se vedno bolj vpleta vprašanje sindikalne enotnosti. Francoski socialistični senator Pier-re Commin, ki je trenutno v središču reševanja združitve obeh socialističnih strank, je v svojih razgovorih moral potrošiti precej časa tudi italijanskemu sindikalnemu vprašanju, čeprav se je tega na vse pretege otepal in nenehno poudarjal, da je njegova naloga zgolj politična. Vendar pa je sindikalna enotnost tako tesno povezana s politično socialistično enotnostjo, da bo prav gotovo zelo težko doseči združitev obeh strank, dokler ne bo razčiščeno vprašanje sindikatov Sedanje tri sindikalne orga- MED ZNANOSTJO IN DOMIŠLJIJO Obstaja liživljenje na Marsu? 11. septembra bo ta planet oddaljen le 55 milijonov km od naše Zemlje - Koliko je resnice na znani hipotezi o «kanalih>? - Dr. Kuiper zatrjuje, da imamo na Marsu ogljikovo kislino in vodo v netekočem stanju, kar zadošča za rastlinstvo najnižje vrste 11. septembra bodo astronomi vsega sveta uperili svoje velikanske teleskope v zvezdnato nebo. Mars bo takrat najbliže naši Zemlji. Ta planet, ki je zaradi svoje bližine predmet stalnega opazovanja in proučevanja, kroži okrog Zemlje v razdalji, ki gre od 100 do 400 milijonov km; toda 11. septembra bo samo 5a milijonov km oddaljen od naše Zemlje. Nekaj podobnega se bo zgodilo šele leta 1971. Torej izredno lepa priložnost, da bi končno razkrili tajno, ki je ostala taka že od 1.Š stoletja: ali obstaja življenje na Marsu? Kdo ve, Goto.vo je, da je tam mnogo hujši mraz, kot na naši ZepUl- Podnevi, in to na tistem podropjp, ki bi ga mogli imenovati »Irop-vlada temp 3 stopinj nad ničlo, ponoči pa. pafle do 30 stp.p. pod ničlo- Planet obdaja plast klepa, da na Marsu obstaja rastlinstvo. Na osnovi vseh teh ugotovitev je zrasla hipoteza, da na Marsu obstaja neka oblika življenja. Zal pa astronomi niso mogli do sedaj dokazati, da atmosfera na Marsu vsebuje pline, ki so bistveni za obstoj živali; kisik dušik in ogljikova kislina. Morda manjka tudi voda, ki je vendarle tako potrebna. Ledene površine niso morda zmrznjena voda, ampak trdne roli ogljikove kisline. Dr. Kuiper, nizozemski a-stronom ,ki st je specializiral v marsovskih vprašanjih, misli, da se mu j^ posrečilo z nt ko pose lino njegovo napravo ugotoviti nekatere pline in trdne snovi, ki obstajajo na Marsu. On zatrjuje med raka ali atmosfere, ki ni zc-jdiugim, da atmosfera na tem lo debela če jo. primerjamo planetu vsebuje ogljikovo ki- lo. Poleti te bele površine iz-| Imamo sicer nekatere, ki ginejo, na njihovem mestu pa prisegajo na obstoj teh kana-se pojavijo zelene površine: j lov in trde, da so jih videli razumljivo je, da se iz tega povsem razločno, medtem ko z ono, ki obdaja naj planet. Večkrat razločijo male bele oblake, ki se počasi premikajo. Na ravninah na Marsu razsajajo «tornadog in nevihte rumenega prahu, medtem ko ipažajo na njegovih tečajih bele površine, ki jih večina smatra za ledenike. Na tistih točkah pade temperatura pozimi do 60 stopinj pod nič- ZDRAVNIŠKI K011CEK SKRIVNOST SPANJA °ni škrjančki> in * nočne sove> - Le za šalo pravijo, da mora sPQti moški sedem, ženska osem, norec pa devet ur dnevno liudi ne mučila tako . ‘Vtilui nesPečnost, Di se Verjetno ne pečali Zos!° s pr°bl emom 'li nam ,!Ud’ Pefmiki ne bi v o ! toliko lepih sti-8P»nju. J.V01 ’ dane8 fiziologi in °čese u i * »nima jo za kot *denia 'n prebuja-k*r , PH za spanie samo. S »panja. vemo o d . Precej; med spa-3 ni *m° Počasneje, mirt* Z|Poništt<>st popuM». P'llz les.. .> za deset do tri- a’cev na minuto, no-e csna temperatura Pade Upe medtem ože zn°jnic ratn ’ ko »e 'a kože poveča De- >nje **to k°že’ da lež n* Oiu,ot ki je zviftnno zmanj*a električni uPor imo med spa-» ®'tdiem''°p 'n da se sploh C(i r»i*i je med 1 s.'h d* 'zvrsi telo n* Vemo. les«. m.° v tip aiki pre-asprotno pa spa- gibov, za ka-Vsako noč *Stt gibov 'M>i“‘JU okr,,S ,n* i _ n n Izt — -: manj no.su TRtov n ‘s,pm tr*jho C *Cloiaju ie ž'pfcd t -. ak ne /bl",: bn.l|Vega vi Privede do zaje 0 )e « “'"'“"ja. kako gin. d. . 1 a,'ie ■ ** 1* J 'ti'''1« ‘v‘ dvt uri Tudi je Ugotovljeno globoko spi-uri. globina spanja različna v različnih letnih časih. Rano vzhajanje sonca poleti, ptičje petje, cestni ropot, vse to je krivo, da se poleti prej zbudimo kot sicer. Tudi temperatura igra pri tem vazno vlogo. Pri hudi vročini spiipo slabo, imamo neugoden občutek pojenja in se zalo hitreje zbudimo. Bolje spimo pozimi, zlasti, če smo dobra odeti, Le vstajanje je pozimi neprijetno, kajti, kot že rečeno, med spanjem narašča temperatura kože, ker se kožno ožilje šiit. Ko pa vstanemo, se ožilje v trenutku skrči in zobje šklepečejo. S poskusi so pnsii do zanimivega zaključka, da zjutraj pravzaprav n: nihče popolnoma v formi. Tozadevni testi dokazujejo, da narašča delovna vzdržljivost od desete ure dopoldne dalje, da je okrog poldneva na višku in pričenja padati med tretjo in četrto uro popoldne. Nekateri ljudje so v poznih večernih urah najbolj delavni, morda zato, ker jim prija večerni mir. Najbrž obstajata dve vrsti ljudi: »rani Jkrjančki« m »nočne sove«. «,Skrjnnčki» sa smatrajo proti »sovam* za mo-lalno bolj vzvišene, toda ta ponos nikakor ni upravičen. Kdor namreč ponoči laže dela, kot pa podnevi, za tega je pac večer najprimernejši čas za delo. Domnevajo, da so le razlike v delovni storilnosti v medsebojni zvezi z dnevno krivuljo telesne temperature. So nekateri ljudje, ki imajo jutranjo temperaturo pod 36. namesto običajne nad 36, m se ta temperatura šele v teku dneva dvigne nad 36 stopinj. Prastaro je vprašanje, koliko ur spanja potrebujemo. Za šalo trdijo, da mora spati moški sedem, ženska osem in noiec devet ur. Na tem ni trohice resnice. Qsem ali deveturno spanje niti najmanj ne škoduje, seveda če le utegnemo tako dolgo spati. Obstajajo pa- tudi ljudje, ki izhajajo vse življenje z malo spanja in porabijo za spanje le štiri 'di pet ur. Nesmiselno bi bilo svetovati takim ljudem, naj spijo dalj časa. Ali je res, da zaspimo zato, ker snovi, ki so se med dnevom nabrale v telesu, razdražijo v možganih ležeče spalne centre? Mnogo dejstev govori proti tej nekoč zelo razširjeni domnevi. Prav tako verjetno ne drži stara teorija. da zaspimo pod vplivom raznih substanc, ki so se stvo-iile v mišicah in drugih organih ter nas polagoma zastrupljajo in sladko uspavajo. Danes menijo, da je za dobro spanje potrebno predhodno zdravo delo in telesna utrujenost, niKakor pa ne preutrujenost in izčrpanost, ki uspešno spanje le motita, Moderne teorije nekako odklanjajo spalne centre in menijo, da se v možganih nahajajo budilni centri, ki reagirajo na vse slišne in vidne dražljaje. Ki jih prevajajo k milijonom živčnih celic v možganih in drže tako človeka v hudnosti. Verjetno ti budilni centri od časa do časa opešajo in ne preskrbujejo vi' živčnih celic z zadostno energijo. zaradi česar popusti delovanje možganov, človek po stane utrujen in zaspi. simo, ki je neobliodno potrebna rastlinstvu. Pred nedavnim je dr. Kui-oer preiskoval s svojo napravo ledenike, ki so se hitro talili na pomladnem soncu... in je tako dobil potrdilo, da na list' površini obstaja voda, kajti če bi šlo za ogljik ali za seli. bi spektralna analiza dala povsem drugačne rezultate. Kuiper je nato raziskal tudi zeleno pobarvane površine; spektralna analiza je pokazala, da ne gre za drevje ali travo, mogli bi pa biti lišaji, kakor jih imamo na naši Zemlji, na Severnem tečaju, na Groenlandiji, ali zale visoko, na robu ledenikov. Za svojo rast in razvoj lišaji ne potrebujejo vode v tekočem stanju, in lišaji na Marsu se verjetno zadovoljujejo s hlapi ledu, ki hlapi, ne da bi se talil. Kuiper pa ne gre dalje s svojimi trditvami in ne postavlja hipoteze o obstoju človeške rase na Marsu, ki bi se hranila 7. lišaji; tudi slik ni posnel in ni opazi! niti znamenitih «kanalov», o katerih se je med astronomi razpravljalo v nedogled. drugi pravijo, da gre za optično prevaro. Vsekakor manjka do sedaj fotografski posnetek teh geometričnih linij, ki bi bile priča starodavne civilizacije, če bi dejansko obstajale. Astronom Percival Lo-\vell, ki je sam videl ved kanalov, kot vsi ostali kolegi skupaj, trdi, da je svet na Marsu starejši od našega in da so zaradi tega način življenja, znanost in civilizacija tam mnogo bolj razviti, ka-koi na Zemlji. Znanstveno je ta teorija možna. Mars je manjši od naše Zemlje; more se torej misliti, (la se je ohladil p ce pristanemo na to. da je niegov razvoj' pričel pred razvojem naše Zemlje. Možno je torej, da so Mar. sovci dosegli zelo visoko stopaj- civilizacije, ko so bili. naši predniki še ribe in plazilci In je zato prav tako mož-r.. , da se oni sedaj nahajajo na neki ze!° visoko razviti stopnji civilizacije. Prvi astronom, ki je objavil hipotezo o življenju ,na Marsu' je bii Gfovanni Vir-gilio "‘Šchiaparellt'* iž Milana. Leta 1887 je poročal, da je i pazil na površini planeta mrežo ravnih črt, ki se križajo uverjelno kanali za na-■nakanje ~ je dejal — ki so jih Marsovci skopali in po katerih naj bi vodu dotekala s tečajev, da bi oplodila peščene površine». S pomočjo radarja danes upajo, da bodo mogli izdelati popoln zemljevid Marsa. Observatorij v Agazzisu. v britanski Columbiji, in ki je last harvardske univerze, bo usmeril radarske naprave na celotno površino Marsa in bo z radioteleskopom slikal u-strezne podobe. Do sedaj je bilo vedno težko doseči točno opazovanje planeta, in to ne samo zaradi oddaljenosti, ampak predvsem zaradi zemeljske atmosfere, ki prestreza svetlobne žarke. Za sedaj pa so astronomi še skeptični. Dokončen odgo- vor na vse to pa bomo dobil; šele takrat, ko bo mogel človek z medplanetarnimi in nadzvočnimi raketami obiskati Marsovce. NI PROSTORA ZA ZVERI V VZHODNI AFRIKI Afrika postaja čedalje manj' Afrika v tistem pomenu, kakor si jo zamišljajo belci in kakršno podobo dobijo tisti, ki spoznavajo Afriko iz pustolovskih knjig in iz domišljije lovcev. Tako so ugotovili ob nedavnem popisu zveri v Vzh. Afriki, da so v deželi tako rekoč popolnoma izginile divje zveri in da jih je zdaj mogoče' najti le se v nacionalnih par-Hkrati s tem so zahtevali itev lova na nekatere najznačilnejše zveri, ker bo sicer Vzhodna Afrika popolnoma brez levov in drugih zveri. ORJAŠKI STROČJI F1ZOL Upokojeni vrtnar kmetijsko, industrijskega kombinata «Be- 1 je« Dušan Trakovič, ki zdaj stalno živi v Bolmanu, je na svojem vrtičku vzgojil novo vrsto stročjega fižola. Stroki tega novega fižola «o dolgi tudi po meter in 20 cm, kar pomeni za te kraje seveda pravcato senzacijo ter si prihajajo čudoviti fižol ogledovat prebivalci številnih bližnjih in daljnih vasi. ENA NAJVECJ1H KNJIŽNIC Mestna knjižnica v New Vorku šteje skupno okoli 5 milijonov zvezkov. Ce bi jih razvrstili eno poleg dnjge, bi dobili nekakšen knjižni plot. ki bi bil dolg natanko 120 km. Knjižnico obišče dvevno povprečno okoli 08.000 bralcev. V posebno dobro zaščitenem oddelku te knjižnice hranijo okoli 50.000 najbolj dragocenih redkosti, med nji- nizacije: CGlL, ki jo vodijo socialisti in komunisti, UIL, ki jo vodijo socialdemokrati in CISL, ki jo vodijo demokristjani (četrta, novofaši-stična sindikalna organizacija seveda ne prihaja v poštev tudi zato, ker je precej nepomembna) bi se morale združiti v eno zares neodvis-no- sindikalno organizacijo če hočejo v največji meri služiti interesom delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh. To potrebo so dokazale zlasti borbe v zadnjem letu. Vse tri organizacije so mo. rele v vseh večjih sindikalnih akcijah nastopati enotno, če so hotele karkoli doseči. Te akcije so bile v prvi vrsti v zvezi z zahtevami kolonov, spolovinarjev, kmečkih delavcev. presajevalk riža in drugih, dalje z zahtevami železničarjev, katerih zahteve se še vedno rešujejo, nato v zvezi z zahtevami šolnikov in vseh državnih uradnikov itd. Zaradi tega je povsem 'logično predvidevati, da od velikih in uspešnih enotnih nastopov korak do združitve sindikalnih organizacij v eno, ne bi smel biti težak. Poglejmo, kaj piše o tem vo. <1 it el j najmočnejše sindikalne organizacije CG1L Di Vittorio. »Naloge modernega sindikata, poudarja med drugim, spričo novih vprašanj, ki se postavljajo z razvojem mehanizacije in avtomatizacije, spričo potrebe reševanja velikih social nih vprašanj, so postale bolj Komplicirane in bolj delikatne, Za reševanje teh nalog, ki so zelo odgovorne, je potreben resnično samostojen sindikat, ki naj bi imel svojo lastno politiko izdelano v okviru sindikata samega s skupnimi napori delavcev, ki pripadajo posameznim strujam in tudi onih, ki so neodvisni. Zaradi tega moramo smelo in brez predsodkov revidirati nekatere koncepcije, ki so še vedno zakoreninjene v komunistični partiji in ki zadevajo funkcijo sindikata 'n njegovih odnosov do političnih strank. Sindikat ne sme biti orodje niti ene niti druge stranke, temveč mora biti v resnici neodvisen od vseh strank«. Vidimo torej, da s strani voditelja najvežje sindikalne organizacije n' ovir za dosego enotnega sindikata. Podobne izjave 'je dal tudi sociaMstični voditelj istega sindikata Di Snnt' po svojem razgovoru s francoskim senatorjem Com-minom. V tem smislu je ob- rni tudi Gutenbergovo Sveto pismo, ki je bilo natisnjeno' javilo, članek tudi glasilo PSI leta 1456 in je edini ohranje- j «Avanti«, ki pravi da odo- ni izvod na svetu. j brava sindikalno združitev in Želi, da bi prišlo do sporazuma s številnimi pristaši de-mokristjanske stranke. Socialdemokratsko glasilo «Giu*ti-zia» je pred kratkim komentiralo razpravljanje ki se vrši v PSI o funkciji sindikata. V komentarju je rečeno, da ie socialistična struja y CGIL tista otnovitvena sila, ki daje organizaciji največjo moč pri reševanju njenih nalog. Iz komentarja je razvidno, da list ne uporablja več pri raz-piavljanju sindikalnih vprašanj onih znanih protikomunističnih gesel kot je bilo pri tem listu prej v navadi. Težja je stvar z voditelji demokristjan skega sindikata CISL Parrijem in Canninijem, ki sta za to. da bi socialisti izstopili iz CGIL. Toda zdi se, da bo po združitvi socialistov kaj lahko pridobiti tudi katoliške delavce za veliko enotno sindikalno organizacijo, ki ho morala biti nujno zare« dejansko samostojna in neodvisna od političnih strank, saj bodo v njej našli največjo podporo v svoji borbi za zboljšanje delovnih pogojev in najvažnejših življenjskih vprašanj. Po najnovejših vesteh naj bi se bil Commin v svojem zadnjem razgovoru z Nennijem prepričal, da je dejansko naj večja ovira za social'stično enotnost prav sindikalno vprašanje. Splošno mnenje onih, s katerimi je do sedaj navezal stike, je, »la se mora f n« enotni podlagi rešiti sindikalno vprašanje sicer socialistične enotnosti ne more Ivi t i. Lraneoski socialist, je sindikalistom predlagal, naj najdejo takšno formulo, ki bo «voljo po enotnosti postavila na prei/ikusnjoa. Gre za do-ločitev skupne linije za sindikalno akcijo, ki naj bi pripravila zbližan je stališč in šele nato skupno sindikalno organizacijo. Ta organizacija hi mogla biti CGIL kot žclit* Di Vittorio in Santi. Socialdemokratski sindikalni voditelj Vi-glianesi pa bi hotel, da hi I ila to UIL »ali pa neka tretja, povsem nova sindikalna organizacija. Vprašanje sindikalne enotnosti ne bo rešen.) čez. noč. Morali pa ga bodo rešiti takoj nato, ko bo vprašanje združitve socialistov prešlo iz faze zbližan j a v fazo dejanskega združevanja obeh strank. Tudi ni dvema, da bo moralo biti rešeno na podlagi načel, ki jih je obrazložil Di Vittorio. načel ki jih je sprejela tudi komunistična partija, kar je hkrati eno izmed jamstev, da bo s socialistično enotnostjo rešena tudi sindikalna. A. P. OB XVII. FILMSKEM FESTIVALU V BENETKAH Dr. Ammannato uvedel nov kriterij za_sprejem filmskih del na festival Ueujl u Uubrovuik» V Benetkah se je začel, kot smo že deloma poročali, XVII. mednarodni filmski festival. V ustreznem prazničnem razpoloženju, ki ga obeležuje množica inozemskih gostovi, da so ti kakor koli povezani x filmsko proizvodnjo, bodisi da so samo ljubitelji filma, oziroma občudovalci, ali celo oboževalci tega ali onega filmskega zvezdnika in zvezdnice. Odprtju je nadalje kot predstavnik vlade prisostvoval minister Cortese, v spremstvu podsekretaria Brusasce, s čj-nter je bil podčrtan intere* vlade, ki ga ta ima tako glede razvoja tradicionalnega festivala samega kot glede razvoja na področju filma na splošno. Da je s tem v zvezi, namreč v zvezi s festivalom, prišla v Benetke tudi vrsta najbolj znanih filmskih igralcev ter igralk, tega niti omenjati ne gre. In da je med temi na prvem mestu Gina Lollobrigida, se tudi samo po sebi razume. Saj je doslej z večjim ali manjšim uspehom prisostvovala domala vsem podobnim manifestacijam. Poleg nje je to priložnost, ki poleg drugega zagotavlja zvezdnikom tudi nad vse potrebno popularnost, izkoristila še vrsta tujih ter domačih zvezdnikov, posebno mlajših, kot so Elsa Martinelli. My-riam Bru in ostali. Predmet posebne pozornosti so brez dvoma japonski igralci ter igralke z Aik*> Kimasu n« čelu. Sicer pa moramo v zvezi s XVII. beneškim filmskim festivalom pripomniti, da se ta bistveno razlikuje od vseh dosedanjih. Doslej so se ga posamezne države lahko udeležile s poljubnim številom filmskih del, kakor je bil njim prepuščen tudi kriterij, kateri od njihovih filmskih proizvodov bi mogel na festivalu njihovo državo najdostojneje predstavljati. Toda, dogajalo se je, da se je ta kriterij pri izboru lilpiov vse preveč opiral na reklamne in komercialne momente, > čimer je bila tudi umetniška raven samega festivala močno prizadeta. Vsakdo, ki sta mu kaj pri srcu razvoj filma kot umetniškega izraznega sredstva in pa sloves beneškega festivala, v kolikor naj bi ta mednarodni javnosti posredoval uspehe, ki so tozadevno bili doseženi v svetu, se je ob tem moral nedvomno zamisliti. ln tako se je ob tem zamislil tudi novi direktor festivala Ammannati, ki je Pr'-reditev tokrat in za naprej postavil na povsem druge temelje: filme, ki naj se na festivalu predvajajo, ne bo več določala vsaka posamezna država udeleženka, marveč posebna festivalska komisija, sestavljena iz naj kompetentne j-ših italijanskih strokovnjakov. Ta se bo pri ocenjevanju opirala samo in izključno na umetniško vrednost dela. V bodoče se potemtakem ne bo več moglo zgoditi, da bi se na festivalu predvajalo delo, kot se je to že zgodilo, ki K3 je potem publika povsem ignorirala, predvsem zaradi njegove nizke umetniške ravni. Tokrat je bilo Za festival prijavljenih '75 filmskih del, od teh jih je bilo 61 zavrnjenih. ker po svoji umetniški kvaliteti niso odgovarjali zahtevam Na XVII. beneškem filmskem festivalu bodo predvajali torej samo H filmov, in sicer samo take, ki so po mnenju komisije dejansko umetniška dela. Proti tej reformi beneškega festivala bi ne imeli ničesar pripomniti, razen, da bi postavljena načela obveljala, zakaj mešati visoka človekova umetniška hotenja z njegovo najbanal-nejšo strastjo ~ pohlepom, pomeni kompromitirati umetnost, ker se ta v vseh takih primerih, mora nujno spremeniti v psevdo-umetnogt, če ne v kaj slabšega. Beneški festival se je začel s slavnostno predstavo nemškega filma, ki ga je režiral znani Helmut Kaeutner, pod naslovom iihilotnik Koe-penick«, Gre za neko vrsto groteskne satire, naperjene proti nemškemu militarizmu. Zgodba pripoveduje, kako si je berlinsk. čevljar \Vilhelm Voigt privoščil šalo in je preoblečen v polkovnika nekaj dni vlejtei za nos dober del javnosti enega najbolj vojaških ljudstev na svetu. Dogaja se okrog 1. 1906. Doslej so poleg japonskih zbudili velik interes tudi sovjetski filmi. Glede japonskih bi pripomnili, da se tudi na letošnjem festivalu odlikujejo po svoji izredni umetniški kvaliteti. O filmu »Birmanska harfa« režiserja Kon Ichi-kaive, ki je že bil prikazan, so se strokovnjaki izrazili z najlepšimi ocenami, Do vidnih sprememb je prišlo v sovjetskem filmu, kar so opazili vsi. Nič več filmov uglašenih na potrebe sovjetske zunanje in notranje politike, filmov, obravnavajočih dobroto in nezmotljivost tega ali onega, nepremagljivost in moč. lastno samo sovjetskim ljudem itd., kar se je gledalcu upiralo, ker mu je bilo preveč vsiljevano, a resnica o tem večkrat zelo dvomljiva. Sodobni ruski film stremi nasprotno za tem, da se temu v bodoče čimbolj ogne, da se dvigne njegova umetniška vrednost s prikazovanjem resničnega življenja, kakor tudi, da se pri tem psi-huloško poglobe posamezni liki, s čimer se delu edino lahko zagotovi tako pristnost značajev posameznih protagonistov kot njihovih dejanj, postopkov ter usod. V tem smislu je bil posnet tudi film ((Različne usode« Leonida Lukova. znanega režiserja »Škržata« ter »Borisa Godunova«. S PREMIERE-VOJNE IN MIRU. Aleksandra Tolstoj, ki Jo vidimo skupaj i nečakom llijo Tolstojem, je v otvoritvenem govoru k premieri filma »Vojna in mir* v New Yorku dejala med drugim: »Ta film je poklonitev spominu mojega očeta* SČASOMA BODO PITNO VODO IMELI VSI BRICI Za razvoj vinogradništva in turizma v Števerjanu nujna napeljava vodovoda Briško prebivalstvo, posebno v krajih onstran meje, je v povojnem času končno doživelo ostvaritev ene največjih želja: napeljavo vodovoda, ki zalaga vsako vas s pitno vodo, katere pomanjkanje je bilo na tem zapadnem čelu slovenske zemlje tako zelo občutno. Koliko skrbi je s tem odpadlo in koliko novih možnosti za razvoj modernega vinogradništva in sadjarstva je nastalo v Brdih! Toda prebivalci Steverjana in vseh njegovih zaselkov ter prebivalci Oslavja so dočakali že enajsto leto po vojni, ne da bi jim oblasti poskrbele za napeljavo vodovoda. Ta dva kraja, posebno Pa Ste-verjan, nista najbolj bogata; ljučje se preživljajo z vinogradništvom in sadjarstvom ter so le v zadnjih letih v določeni meri okrepili domače gospodarstvo. Toda vse to je bilo povezano z izrednim trudom in naporom vsdi prebivalcev, od mladih deklet in fantov pa do najstarejših. Koliko truca manj bi bilo, če bi v Števerjanu in na Oslav-ju imeli tekočo vodo, koliko več možnosti bi imeli v o-beh krajih za razvoj turizma, saj je znano, da sta oba kraja precej obiskana. S svojimi rajgledi nudita izletnikom pravi užitek, da ne govorimo o lepotah narave, ki se na tem majhnem koščku Brd kažejo tujcu spomladi in v jeseni. Zatorej so prebivalci O-slavja z upravičenim zadovoljstvom pozdravili začetek javnih del na Oslavju. Tu so, kot smo že pisali, zgradili rezervoar za vodo, od kočer se bo pitna voda goriškega vodovoda s-tekala na oslavska posestva. Steverjanci pozorno opazujejo dela na Oslavju. ker upajo, da je sedaj prišel čas tudi zanje. Zvedelo se je, da nameravajo strokovnjaki vzhodno-furlanskega vodovoda, ki bodo napeljali vodovode tudi v Doberdob in So-vodnje, te dni pregledati šte-verjanski teren, da bi našli vodne izvirke, ki bi zadoščali za graditev samostojnega vo- dovoda. Toda če raziskovanje terena ne bo čovedlo do zaželenih rezultatov, potem seveda ne preostane drugega, kakor da se števerjanski vodovod naveže na oslavskega, odnosno na goriškega. Vsekakor bi bilo v korist domačega prebivalstva, kakor tudi splošnega gospodarstva goriške pokrajine, da se v vse zas/elke Steverjana čim-prej napelje vodovod. Strupeni plini iz predilnice oškodovali ločniške vinograde Prizadeli kmetje zahtevajo strokovno preiskavoTudi včeraj sprejeli v bolnišnico dva delavca iz Podgore Prometna nesreče pri Moši Včeraj okrog lt>.30 se je pri prometni nesreči v Moši poškodovala 22-letna Marina Medeot od Sv. Lovrenca pri Moši. Medeotova se je vozila na veepi proti Gorici: ko je prišla do železniške hiše v Možj ,ji je privozil nasproti topolino, ki mu je naenkrat počila, pnevmatika prednjega kolesa. Zarac i tega je vozilo zašlo na levo stran in trčilo ob Medeotovo, ki je padla z vespe ter si poškodovala des-no nogo. Rešilni avto je po-nesrečenko odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali v zdravljenji ZAKLJUČEK EVROPSKEGA VES1.ASKEGA PRVENSTVA NA BLEDU Sovjetski veslači zmagali samo še v treh disciplinah Zmagovalci ostalih disciplin: Nemci, Italijani, Finci, Cehoslovaki - Vlasič v skiffu šele četrti Včeraj dopoldne je skupina kmetov iz Ločnika odšla na pedročje imenovano «Stessa», da si ogleda tamkajšnje vinograde. Poleg kmetov so si o-menjeno področje ogledali tudi predstavniki tajništva Delavske zbornice in Gorice. Vsi so ugotovili, da je večina trt cškodovana; osušeni so skoraj vs' listi, posebno pa listi trt, ki dajejo vino «tokaj», pa tudi grozdje je že prizadeto in se suši. Po mnenju kmetov in predstavnikov Delavske zbornice je treba sušenje listov in grozdja pripisati izhlapevanju stiupenih plinov iz oddelka za rayon podgorske predilnice. Današnje stanje trt v okolici Podgore in ne samo v Loč-n:ku, se lahko še poslabša, pri čemer bo zelo prizadeto domače gospodarstvo. Vsi kmetje in posebno vinogradniki so zelo zaskrbljeni zaradi nezanimanja, ki ga kažejo oblasti do tega vprašanja, zato so poslali ločniški kmetje včeraj pismeno zahtevo Pokrajinskemu inšpektoratu za kmetijstvo, go-riškemu prefektu in županu, Zvezi posestnikov, CISL in UIL, naj obiščejo prizadete vinograde, pokrajinski inšpektorat pa naj napravi strokovni pregled, da se ugotovijo dokončni vzroki kvarjenja trt na tem delu goriške pokrajine. * * * Včeraj so v bolnišnici pri P.deči hiši ponovno sprejeli na zdravljenje dva delavca, zaposlena v oddelku ravon v podgorski predilnici. Tudi tema dvema delavcema je službujoči zdravnik ugotovil zastrupitev z žveplenim ogljikom. Uspela šagra ločniških kmetov Posebno veselo je bilo v Ločniku v nedeljo, na drugi dan prve šagre, ki so jo organizirali tamkajšnji kmetje. Ze dopoldne je obiskalo Ločnik mnogo ljudi iz Gonce, Podgore in bolj oddaljenih furlanskih krajev, ki so si ogledali razstavo poljedelskih strojev, zelenjave, sadja in semen ter pokušali vino, ki so ga razstavila nekatera domača podjet- ja. Zal pa ni prišlo do razdelitve nagrad posameznim razstavljavcem ker komisiji ni u-spelo pravočasno pripraviti o-ccnitve. Pravijo, da bodo nagrade razdelili v kratkem na Kmetijskem inšpektoratu v Gorici. Najbolj veselo je seveda bile v nedeljo popoldne, ko so se številni obiskovalci razpršili po zelenem parku, kjer so bile postavljene mize, na plesišču pa so se zavrteli stari in mladi. Posebno veselo razpoloženje je zavladalo, ko se je pričel srečolov, med nagradami so bili namreč živi petelini in kokoši ter je bilo zato kokodakanja in kikirikanja na pretek. Ples je trajal še pozno v noč in tudi včeraj na zadnji dan ločniške šagre ni manjkalo obiskovalcev ljudskega plesa. Padla sla z moforja V nedeljo popoldne je v Ul. Cipriani padel z motorja 27-letni elekričar Pavel Brumat s Trga sv. Roka 7. Avtomobil Zelenega križa ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, ker si je pri padcu pretresel možgane in se ranil po obrazu Ponoči pa so sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia Angela Tozzatta, ki je zaposlen na občinskem tehničnem uradu. Toz-zatto je vozil zvečer po lil,-Crispi, nenadoma pa je Iz do-« slej neznanih vzrokov zavozil v dreg cestne razsvetljave n pr! tem padel z motorja. Pri padcu si je prizadel globoko rano na glavi, zaradi česar bo ostal v bolnici več dni. — KINO — CORSO. 17.00: «Kontinenti v plamen.h». dokumentarni film o zadnji vojn’. VERDI. 17.15: «Zaupna poročila«. O. Welles. CENTRALE. 17.00: «Pasje živ-Ijenje«, Aldo Fabrizzi, Gina Loliobrigida. VITTORIA. 17.00: «Kadar u-dari tolpa«. S. Bready. MODERNO. 17.00: «Mesto, ki obsoja«. Rojstva, smrti in poroke Od 26. avgusta do'l. septem bra je bilo v goriški občini 1? rojstev, 9 primerov smrti, 20 oklicev in 5 porok. Rojstva; Mauro Ottogalli, Paolo Benet-teni, Loredana Colausig, Guri-do Bradaschia, Marcello Za-molo, Claudia Bullo, Dario Taljanut, Renato Zeppello, Mi-lella Martinuz, Maria Grazia Schirinzi, Maria Gecilia Gor-lato in Claudio Arrigo. Smrti: 84-letni kmetovalec Domenico Pettarin, 66-letni kmetovalec Angelo De Forna-sari, 57-letni Antonio Coss, 68-ietni upokojenec Gino Schioz-zi, 44-!etna gospodinja Anna Turchini por. Aleši, 33-letna uradnica Miranda Flamio, 12 ur stara Maria Gorlato, 53-!etna gospodinja Nella Pellari-ni in 60-letni uradnik Giovan-n- Perini. Oklici; kmetovalec Ruggero Drasghig in gospodinja Miranda Meola. delavec Umberto Maronese in delavka Iole Pic-colo, trgovski pomočnik Dui-lio Zanutel in gospodinja Germana Doratioto, Peter Brajnik in Josipina Trojan, finančni brigadir Angelo Del Croce in gospodinja Luigina Bassi. šofer Giovanni Peteani in tkalka Irma Pettarin, študent Kttore Lippe in doktorica kemije Elena Fornasari, industrialec Paolo Pattini in učiteljica Silvana Hernasconi. kmet Luciani Boschi in gospo, dinja Marija Radinja, električar Umbert Valentinčič in trgovska pomočnica Silva Zimic, pek Ervino Cio|3he gospodinja Angela SArton, u-radnik Aldo Paulin in Carla Masuruana, mehanik Pietru Ftacul in Dora Sif. mehanik Lamelo Valvsfcon in Pierina Li Gioi, mesar Marto Zanuso in Nerina Veronese, agrarni izvedenec Adriano Bettin ,n učiteljica Alda Miani, trgovec Franceseo Rrizzi in gospodinja Vanda Scanicchio, trgovec Francesco Brizzi in Rosa De Riasi, trgovec Giorgio Visintin in Nidia De Valentino, študent Lociano Tuta in učiteljica Gio-vanna Pussig. Poroke; trgovec Danilo Nanut in učiteljica Lilijana Beltram, delavec Valentin Paule. tič in gospodinja Marija Močnik, orožnik Gianbattista Vac-caro in Maria Pia Terpin, trgovski predstavnik Cisotto Fieraquilino in šivilja Luciana Lalicatta, urednik Giuseppe Genovese in uradnica Antonia Collenzini. BLED, 3. —• Včeraj popoldne je bilo * finalnimi tekmovanji najboljših evropskih veslačev zaključeno 46. evropsko veslaško prvenstvo. Za tekmovanja je vladalo velikansko zanimanje. Na tribunah in od obali, odkoder je bilo mogoče spremljati čolne, je bilo na tisoče domačih in inozemskih gledalcev. Borbe v vseh disciplinah so bile izredno zanimive in napete in seveda ni manjkalo prijetnih in bridkih presenečenj. Izidi v posameznih disciplinah so bili naslednji: DVOJEC S KRMARJEM NEMČIJA 7:45,1. Švica 7:49,4, Avstrija 7:49,9, Finska 7:58,*, Poljska 7:54,6, Madžarska 1:06,1. CETVEREC BREZ KHMARJA ITALIJA 6:42,9, Madžarska 6:43.8, Nemčija 6:58.5, Poljska 6:51,7, Francija 6:51,*, SZ 7:08,4. SKIFE IVANOV (SZ) 7:24,5. Von Ferher (Nemčija), Kočerka (Poljska) 7:30,6, Vlasič (Ju- goslavija) 7:32.7, Radeter (Avstrija) 7 34,4, Fercnsci (Romunija 7:4*,5. OSMEREC CSH 6:17,5. F ranči ja 6:19,1, Madžarska 6:20.*, Italija 6:22,4, SZ 6:22,*, Nemčija 6:23,2. DVOJEC BREZ KRMARJA SZ 7:10,5, Avstrija 7:12,4, Belgija 7:14,5, Italija 7:11,3, Danska 7:21,8, Finska ni nastopila. DOLBLE - SCUI.L SZ 7:05,0, Nemčija 7:0«, 4, CSR 7:13,5, Švica 7:17,9, Belgija 7:1*,9, Francija 7:25,*. CETVEREC S KRMARJEM FINSKA 6:49.2, SZ 6:58,3. Italija 6:50,9, Danska 6:52,3. Švedska 6:53,9, Nemčija 6:56,4. Največ zmag v finalu je torej osvojila Sovjetska zveza, vendar premoč njenih čolnov letos že ni bila več tako občutna kot prejšnja leta. V klasifikaciji za pokal Glandaz je bil vrstni red posameznih ekip naslednji: Sovjetska zveza 3 točke, CSR 2, Finska in Italija 1,5, Nemčija 1 točko. Vrstni red nastopajočih po sistemu Carlo Montu pa je bil naslednji SZ 29.5, Italija 24, Nemčija 22, CSR 16, Madžarska 15.5, Francija 13, Finska 12, Avstrija 11, Poljska 18.5, Švica (, Danska 6.5, Belgija 6, Švedska in Jugoslavija 3, Poleg Rusov je bilo letošnje prvenstvo še posebno u-špešno za Cehoslovake, Italijane in Nemce. V četvercu I brez krmarja, kjer so zmggali j Italijani, je bil Sovjetski čoln šele četrti, kar je^ najboljše merilo za izreden uspeh ita-jaoskih veslačev. Za Jugoslovane je letošnje prvenstvo pomenilo razočaranje. V finale se je kvalificiral samo Vlasič in še njega so v finalu prehiteli kar trije tekmovalci, med katerimi tudi Nemec, ki v številnih prognozah sploh ni bil omenjan kot favorit. Jugoslovanom je predvsem manjkalo fizične vzdržljivosti, zaostajali pa so tudi v tehniki in taktiki. Poleg tega pa je tudi očitno, da ' reprezentanca ni bila najbolje sestavljena, kar velja predvsem za osmerec. Toda če je prvenstvo pomenilo neuspeh glede na športne rezultate, pa je predstavljalo velik mednarodni uspeh v pogledu organizacije tekmovanja samega. Vsi inozemski veslaški strokovnjaki, voditelji inozemskih ekip in tekmovalci sami so morali priznati, da tako popolne organizacija še niso videli nikjer. In tudi sam predsednik Mednarodne veslaške zveze Gastone Mul-legg je to ob vsaki priložnost: poudarjal, še prav posebno pa na zaključni svečanosti, na kateri so najzaslužnejšim or-ganizaloijem tekmovanja, med katerimi predsedniku jug. zveze dr. Caliču. podelili spominske kolajne. Izjave zmagovalcev: Strorker (inskega četverca s krmarjem Rejno Poutanen: Zelo smo srečni, da smo v tej hudi , konkurenci osvojili zlato kolajno. Predvsem smo zmage veseli zaradi tega. ker smo si z njo zagotovili odhod na olimpijske igre.» Clan zmagovite posadke SZ v dvojcu brez krmarja Bulda-kov: «2e tretjič sem postal evropski šampion. Moram pa poudariti, da je konkurenca od leta .do leta hujša.* Skiffist Ivanov: »Slabo sem startal. Bal sem se bolj Ko-čerke tn Von Fersena kot pa Vlasiča. -Potek tekme je pokazal. da sem pravilno ocenil svoje nasprotnike.* 192 cm visoki Von Grodek, sJrocker nemškega dvojca s krmarjem: »Švicarji so naši večni nasprotniki in smo zelo zadovoljni, da smo jih tokrat porazili. Bilo je tako. kot z Mount Everestom. Večkrat je bilo treba poskusiti, naposled pa smo le uspeli.* Najzaslužnejši veslač italijanskega četverca brez krmarja Mololli: «Vročifia, vročina! Sicer pa smo bili prepričani, da bomo zmagali.* Culakov, bivši evropski prvak v skiffu, včeraj skupaj z Berkutovom zmagovalec v double-scullu: »Prvaka sva do Melbourna. Nemška posadka je zares rdlična.* Strocker češkega osmerca Josef Veutus: «Ne morem vam. povedati, kako smo srečni in veselo presenečeni. Kdo bi si mislil? Češki osmerec — evropski prvak* svojem zasedanju med drugim sklenil, da bo evropsko prvenstvo boksarjev - diletantov 1. 1957 v Pragi. LONDON, 3. — Naslednjih 6 boksarjev - dilCantov bo zastopalo Veliko Britanijo na olimpiadi v Melbournu: muš-ja kategorija — Tonny Ni-cholls, srednjelahka — Garga-no, lahka — Taggart, welter lahki — Coprueck. srednja — Redrup, rezerva — Sprnk (mušja). DIRKE V MONZI BERLIN, 3. — Nemška boksarska zveza bo — kot poročajo iz Berlina — evropski boksarski zvezi predlagala nemškega prvaka težke kategorije Kechta za izivača evropskega prvaka kategorije Franca Cavicchija. Moss prvi Fangio drugi MONZA. 3. — Na avtomobilski dirki za veliko evropsko in veliko italijansko nagrado je zmagal Anglež Stirling Moss z avtomobilom Mas-serati. ki je 500 km dolgo progo (50 krogov dirkališča v Monzi) prevozil v času 2.23’41”3/10 s povprečno hitrostjo 208,787 km na uro. Fangio, ki je v poskusnih vožnjah dosegel največjo hitrost z avtom Ferrari, je bil drugi. Med dirko samo je bilo zelo veliko okvar na avtomobilih in niti eden tekmovalec, vključno z Mossom in Fangiom, ni prevozil proge ne da bi se mu bilo treba ustaviti. Zaradi okvar je odstopilo tudi nekaj zelo znanih avtomobilistov kot Nemec Schell, Anglež Trintignant, Italijani Taruffi, Casteliotti. Musso, Maglioli, Villoresi, Francoz Behra in drugi. Na dirkah športnih avtomobilov za medevrop.ski pokal je v kategorijah do 750 ccm zmagal Carini Enrico s povprečno hitrostjo 125,804 km, v kategoriji do 1300 ccm pa Leto di Priolo s povprečno hitrostjo 145,735 km na uro. S A H V Moskvi se je začela šahovska olimpiada 28 držav v borbi za častni naslov • * I. kolu Jugoslavija premagala Dansko s 3:1 - Favoriti so šahisti Sovjetske zveze Mongolija - Francija 2-5-j-Nizozemska - Škotska 3.1. ^ goslovan. k; šahisti 50 srečanje vzeli zelo re9n0j(. so se zelo trudili, da bi segli čimboljši rezultat. ^ MOSKVA, 3. — V soboto se je v Centralnem teatru sovjetske armade pričelo I. kolo KIL šahovske olimpiade. V I. kolu I. skupine so bil7 doseženi tile rezultati: Sovjetska zveza - švedska 3:1, Poljska - Švica 0.5:3,5, Portoriko-Saar 2.5:1.5. V tej skupini je vsekakor favorit Sovjetska zveza, ki pa je zadela v ekipi švedske na žilavega nasprotnika, kljub temu da so Rusi nastopili s štirimi najmočnejšimi velemojstri. Za sovjetsko zvezo sta zmagala Botvinik in Keres. medlem ko sta Bro-nstein in Smislov -amo remizirala. Rezultati II. skupine: Jugoslavija - Danska 3:1 (Matano-vič - Pedersen 1:0, Karaklajič - Enevoldsen remi, Gligorič -Laren remi, Ivkov - Larsen 1:0), Izrael - Avstrija 2:1 (1). zasl«1 istro» BOKS Prihodnje leto v Pragi evroDsko prvenstvo diletantov BRUSEI J, 3. — Izvršni odbor mednarodne boksarske zveze diletantov je danes na ZAKLJUČEK SMiUmtGA KOLESARSKEGA PRVEMSIVA Maspes in Messina svetovna prvaka v hitrostni in zasledovalni dirki m e* segli so dve zmagi P° gi obeh mladih velemo) Matanov.ča in Ivkova. tem ko sta Karaklajič i" gorič remizirala. III. skupina: Luksemburg Britanija 1:3, Irska - 1:2 (1). Indija - Island lj>; IV. skupina: Iran - L* 1:3, Belgija - Vzhodna N* čija 1.5:2.5, Madžarska - . . 1.5:1.5 (1), Romunija - ni 3.5:0.5. JADRANJE Jadrnice «Zvezda» za svetovno prvenstvo NEAPELJ, 3. — V ^ vožnji jadrnic vrste *^ve*Li za svetovno prvenstvo je * gala italijanska jadrnica rope III z vozačema Stra' ulr no - Rode, pred jadrnico rope I in špansko ia(*rn^ Espadarte. Po drugi v°žr>3| V koiesarski iqri z žogo prva Švica, v umetnem kolesarstvu prvi Tschopp (Švica) KOPENHAGEN, 3. — Včeraj se je na dirkališču Oldrup v Kopenhagnu zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo. Na programu so bili .polfinali in finale hitrostne dirke, polfinali in finale zasledovalne dirke profesionalcev, zadnje tekme kolesarjev z zogo ter proglasitev prvaka v umetnem kolesarjenju. Obe najvažnejši finalni dirki prvenstva sta se zaključili z nepredvidenima /mag ima Italijanov Maspesa in Messine. Hitrostna dirka Prvi polfinale: I. vožnja: 1. Maspes (It.), 2. Potzernlieim (Nem.), zadnjih 200 m v lF’3/5. II. vožnja: 1. Maspes (It.), 2. Potzernheim (Nem.) 12 . V finale se je z dvojno zmago kvalificiral Maspes. II. polfinale CROSS PO GENOVSKIH UlICAH MOŠTVO PARTIZANA osvojilo pokal «Mairano» I. vožnja: 1. Harris (V.B.), 2. Plattner (Svi.) 12”3/5. II. vožnja: 1. Plattner (Svi.), 2. Harris (V.B). Zaradi izmeničnih zmag je bila potrebna 3. vožnja. Zmagal je Plattner, toda Harris je vložil protest zaradi nepravilne vožnje Švicarja. V ponovitvi tretje vožnje je bil izid naslednji: III. vožnja: 1, Harris, 2. Plattner 11"2. V finale se je tako kvalificiral Harris. Finale: I. vožnja: 1. Maspes, 2. Harris 11”4 5. II. vožnja: 1. Maspes, 2. Harris ll”3/5. Maspes je tako že v drugič Dinamo 3., Crvena zveida 5., Odred iz Ljubljane 11. GENOVA, 3. — Lahoatletska ekipa beograjskega Partizana je včeraj ze četrtič (tretjič zaporedoma) osvojila »Pokal Mairano* z Zmago v tradicionalnem crossu po genovskih ulicah. Letos je bila konkurenca mnogo večja in težja kot prejšnja leta. Poleg Partizana in se treh jugoslovanskih ekip: Dinama iz Zagreba, Crvene zvezde iz Beograda in Odreda iz Ljubljane je nastopila zelo močna italijanska ekipa iz Padove, ekipa Real grup Espanol iz Bar-cellorie, OHmpique iz Marseilla, St. Gilloise iz Bruslja. Ets iz Pariza ter se večje število drugih francoskih in italijanskih ekip. Ekipa Partizana v postavi Otenheimer, Cetinič, Štritof je prešla v vodstvo po prvi predaji, ko je Cehnic nadoknadil Otenheimerjev zaostanek in svojega najnevarnejšega tekmeca Italijana Faej3 prehitel za 80 m. kar je odličnemu Štritofu več kot zadostovalo. da je s še povečano prednostjo pritekla na cilj. Proti vsakemu pričakovanju se je na drugo mesto plasirala ekipa Fiamme d’Oro iz Padove, na tretje mesto pa ekipa zagrebškega Dinama v postavi Budin, Cular, Škrinjar. Ekipa Crvene zvezde v postavi Djordjevič, Jeremič. Pandurovič je zavzela 5. mesto za Spanci iz Barcelone, moštvo Odreda pa je bilo 11. SVETOVNI PRVAKI Na cesti Diletanti: MAHN (Hol.) Profesionalci: VAN STEEN-BERGEN (Bel.) Na dirkališču Hitrost - diletanti: ROUSSEAU (Fr.) Zasledovanje - diletanti: BALDINI (It.) Hitrost - profesionalci: MASPES (II.) Zasledovanje - profesionalci: MESSINA (It.) Slayers: FRENCH (Avstral.) Igra z žogo: SV1CA Umetno kolesarstvo: TSCHOPP (Švica) postal svetovni prvak v hitrostni vožnji,, čeprav je tokrat veljal za favorita nedvomno zelo močni Anglež Harris. V vožnjah za 3. in 4. mesto je Plattner obakrat premagal Potzernheima. Zasledovalna vožnja I. polfinale: 1. Messina (It.) 6'18"4 5 s povprečno hitrostjo od skupnega števila 30 ude-j 47.518 km na uro, 2. Strehler leženih. | (švi.) 6'24”l/5. II. polfinale: 1. Anquetii (Fr.) 6’17”4/5 s povprečno hitrostjo 47.644 km, 2. Nielsen (Dan.) 6’20”2/5. V finale sta se kot je bilo sicer pričakovati, kvalificirala Messina in Anquetil. V dirki za tretjo in četrto mesto je najprej Nielsen premagal Strehlerja. nakar je sledila finalna vožnja. Finale: 1. Messina 6’16”2/5, 2. An-quetil 6’20”1 5. Messina je zmagal z naskokom 60 metrov nad svojim rivalom m tako skupno z Ma-spesom in Baldinijem precej ublažil razočaranje, ki so, ga italijanskemu kolesarskemu športu pripravili cestni dirkači. KONČNA KLASIFIKACIJA V IGRI Z ZOGO 1. Švica 13 točk, 2. Zahodna Nemčija 12, 3. Češkoslovaška 10 točk. KONČNA KLASIFIKACIJA UMETNEGA KOLESARSTVA 1. Tschopp (Švica), 2. Grom-mes (Zah. Nem.), 3. Pokorny (CSR). di v splošni klasifikaciji ropa III, pred Merope * ' Norih Star II (ZDA). TeK"1 je 58 jadrnic. LAHKA ATLETIKA Sovjetski atleti zapustili Londo11 LONDON, 3. — S posebo11^ letalom se je danes vrnil5. .tl«- >• t'* ilD«' domovino 56 sovjetskih mitingu v Londonu, a zvezi z afero Nine P°n reve nastop odpovedali. odhodom je trener sovje'5 atletov Khorokov izrazil de"1 nje, da bodo kljub in«5 prihodnje leto angleški al nastopili v Moskvi, tl«11 j ,M Odgovorni urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT • “ tnliii hjno v ? predvaja danes, '°rel( 4. septembra z začetUb''1 ob 18. in ob 20.30 ®rl film Ko si mi blizu Himna predvaja danes 4. in Jutri 5. septembra ob 18-ob 20.30 uri film /,\nmi nut ^OfcV r, ■mam HL*. Jmr’" Hill* x&CMMinni nDaH IVAN BRATKO 3. OQOOOC,0UOOOOO0KOOOOOOOJOQOOt,OOOOOO0OOQO(X>O0OOOOCO0OOO0OO00OOOOOOOOOOOoO0oooooooO.AO0OOo{aeoooOOCooOoooooOoOOO0oo00OO000Ooooooooooooeo0oooooe00ooo00OOOO0oooo^eooooooooooQooooooo0o000^ / a* 2a l.e^a vse§a tega in še sreče Sedaj sta tu Igor in Stefan. ilegali, ki je morala paziti, da jih ni razdeljevala svoji »To ti pošilja Slavko!* Izročil mu je listič, na katerem je bilo zapisano: ti\c ; »Jaz se pišem Dušan Berger. Sem kriminalec. se dogovoriva.* *0 Včasih pa je tudi vsa Mirova vestnost odpovedala- Jnjf > si je pomagal še na drug nov način: Brž ko je od c opazil kakega znanca, ki pa še ni vedel za njegovo j5 : 1 TELESKOP N Dvojni ilegalec Dušan se je ustavil ob žici na severnem koncu kampa. Gledal je proti planinam, ki so žarele na obzorju, toda opazil jih ni. Pravkar se je bil vrnil z »generalke* za recitacijo, že vedno so mu donele po ušesih besede petnajsto-riee, ki so preplavljale zaprašeno, prazno barako, kjer je bila vaja: «Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj...* Danes je četrtek... V soboto zvečer! Ob tej misli je zmeraj postal nemiren. Torej vendarle: beg. Koliko je v teh treh mesecih hlepel za njim in sanjaril o njem. Kolikokrat ga je z vso resnostjo pripravljal. In vedno brez uspeha Mehanizem okupatorjevih klešč je kot začaran. Beg — to je kakor precizna telefonska centrala. Vse je v redu, toda če le en sam vijak odpove, odpove vse. Kolikokrat je že obupal. Pofem pa tedni in tedni brez misli m načrtov, čakanje brez priprav. In vendarle je beg neogiben. Spet in spet je pred njim kot edina rešitev, nepremagljiva želja, neizogibna dolžnost. Včasih se je grizel, čes da je prepočasen, neiznajdljiv, da ne zmore nobenega odločnega koraka, Beg pa terja vsega tega in še sreče. Sedaj sta tu Igor in Štefan. Zazdelo se mu je, da se mu ob njima spet sprasca drznost in domišljija in da tudi ovire niso več nepremagljive. In zdaj »recitacija*. Tudi z njo ni šlo gladko. Najprej spopad v sami petnajstorici. Stane, eden izmed zanesljivih, se je spuntal. Zahteval je, da bi tudi tistih pet, ki niso vedeli, za kaj gre, obvestili o svoji nameri. Dušan se je z vso silo upiral: »Vsaj nekateri od njih se bodo ustrašili in odstopili, če ne bo se kaj hujšega,* je ponavljal. »Brez njih pa bi bila vsa stvar sumljiva, ker so prav oni najboljši, znani recitatorji* — — — Stane pa je bil trd. Skliceval se je na lojalnost in taktnost do tovarišev. Tudi sam je bil ves tak obziren do zadnjega vlakenca. In tako je čas tekel, datum nastopa pa so odlagali od tedna do tedna. Končno se je Dnevnik vdal... (Stanetu so rekli tudi «Dnevnik», ker si je vsak dan pisal dnevnik.) _ Nato pa spet nove zapreke! Nekega deževnega jutra je pritekel črt z novico, da je iz oficirskega kampa pobegnilo pet oficirjev. Iz prazne barake so izkopali dvanajst metrov dolg rov. Vznemirjenost na komandi, muzanje v .kampih, nemir pri pripravljulcih novega bega: prehiteli so jih! Spet je šla sobota po vodi, zakaj na »gostovanje* ni bilo misliti, čez nekaj dni so vse pobegle oficirje ujeli in pripeljali nazaj. »Končno torej vendarle, v soboto, pojutrišnjem! Zdaj mora uspeti! Jutri pošljem kakega kapa po dovoljenje!* si je dejal Dušan. Onstran žice so se menjale straže. Dva alpinca v zelenih obnošenih uniformah sta se ustavila ob uti nasproti njemu in se potihem pogovarjala. Za Dušana se še zmenila nista. Dušan je bil eden izmed tistih, ki ga je rešila ponarejena legitimacija. O, koliko je bilo taksnih v zaporih in v kampih! Legitimacij s spretno ponarejenimi podpisi, z iznajdljivo izdelanimi zigi in izmišljenimi, brezbarvnimi imem je mrgolelo vsepovsod. Visoki komisariat je zato dal tiskali nove, vse stare pa so bile razveljavljene. Toda nove so že iz tiskarne v lepih množicah romale v roke ilegali, ki je morala paziti, da jih ni razdeljevala svoji veliki družini prej kot so sploh sle v promet. Dušana so aretirali slučajno pri neki blokadi, ko je šel iz svoje enote na poročanje v Ljubljano. Na poti je bil v civilni obleki in brez orožja, kot običajen potnik. Taka je bila spomladi 1942. navada, «0, nikdar več ne odložim orožja, ko se spet dokopljem do njega,* se je pozneje pridušal. S ponarejeno legitimacijo na ime Dušan Berger je bila sicer zabrisana sled za njim, za Slavkom Potočnikom, bil pa jim je vendarle sumljiv. Odpeljali so ga v belgijsko kasarno, kjer so ga zaslišali. »Od kod ste prišli?* «S štajerskega.* »Zakaj?* »Ker sem kriminalec!* Dušan ni bil se nikdar tako odrezav. »Kakšen?* je vprašal policist. »Vlamljal sem.* Nihče ga ni ničesar več spraševal. Vendar »gra ni lahka. Stalno skrivanje pred konfidenti, izogibanje klepetuljam in radovednežem, ki ga sprašujejo, k!* je. .bl1 zaposlen, cesa se je izučil, kod so 'njegovi sorod- f hldčnl0 fT nP?e m d° P0SiIja pakete- Doštudiral je na tehnični fakulteti, po novi legitimaciji pa je — trgovski pomočnik in ima se za kriminalca. Počasi je spoznal, da je še najbolje molčati in se izogibati razgovorom z novimi znanci... rezko pa je stare znance navaditi na novo ime! In koliko je teh neprijetnih in nevarnih presenečenj zaradi nepoučenosti! Kadar je z novim transportom prišel ta ali oni sl ari znanec, ga je ze od daleč pozdravljal: «0 Slavko, zdravo! že sedem laskih let te nisem videl!> Ob takih srečanjih se ga je polotil obup. Postal je previd- nejši. Ko je prišel črt v kampo, je poslal k njemu svojega spalnega tovariša Mira: «A si ti črt?* ».Sem* »Od kod pa si?» »Iz Ljubljane!* in poklicno spremembo, je takoj zapustil družbo inr){j mahnil z naglimi koraki naravnost proti njemu: da me ne boš krstil za Slavka. Tu sem Dušan Včeraj pa ga je ustavil neki znani obraz, a ni * ' kam bi ga dal. Rekel mu je: «0, zdravo, Potočnik-* jp »Nisem Potočnik, jaz sem Berger!* Dolg, osupel obr*z nage! odhod: »A, oprostite pomoto!* Dušan je še vedno stal pred žicami. Roke je ,e»>- v žepih rjavih, dolgih trenirk, ki so ga delale se ve ^ Pipica mu je malomarno visela iz ust. «Samo še dva In potem — konec dvojne ilegale: ilegale, ker sem S1 in ne Dušan; ilegale, ker snujem beg.* ,egl> Popravil si je pipo. Nato mu je roka kar tako • 'jt v zadnji žep trenirk. Otipal je mamino pismo, ki § j1 dobil dopoldne. Vnovič se ga je razveselil. Pisala m.j, o vsem po ovinkih: da je letos mnogo gob po gozdov ^ da jih je šlo nabirat toliko ljudi kot se nikoli. Na F, pa je pripisala: «Ela te pozdravlja!* Znal je pismo z.j t> paniet. Zdaj pa mu je šinila v glavo nova misel: Vm^lije med barake, poiskal črta — umival je gavetko Pr* O5 kih pipah — in ga odpeljal s sabo. Ustavila sta s samotnem severnem koncu. »Ela me pozdravlja.* »Po kom?* »Po mami.* Molk. Nato iztisne Dušan iz sebe: «Kaj misliš o njej?* gjt>' Nikogar drugega bi Dušan tega ne vprašal. Samo pU-' Poleg tega je bil črt eden izmed redkih ljudi v k» tki so Elo poznali in ki so vedeli za Dušanovo Uu j (Nadaljevanje slt^