št. 2 (877) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 12. januarja 1967 DOLENJSKI UST NOVOMESCANI PRED POMEMBNO ODLOČITVIJO Zakaj referendum? Nedelja bo napisala spričevalo zavednosti vsem prebivalcem krajevne skupnosti Novo mesto: na podlagi sklepa svoje občinske skupščine in predloga sveta svoje krajevne skupnosti bodo s tajnim glasovanjem odločali o pomembnem vprašanju: ali so (ali pa niso) za triletni krajevni samoprispevek v višini 1 odstotka nd neto osebnih dohodkov in pokojnin. ki znašajo več kot 500 N din na mesec. oz. za 2 odstotka od davčnih osnov obrtnikov, gostilničarjev in drug^ih oseb z lastnimi dohodki, oz. za 3 odst. od katastrskega dohodka zemljišč v lasti občanov. Samoprispevek je v celoti namenjen samo za sofinanciranje gradnje nove, prepotrebne osnovne šole na območju krajevne skupnosti Novo mesto. Dejali smo; spričevalo zavednosti! Poglejmo najprej, kaj pravi o referendumu statut novomeSke občine. V VI. poglavju govori o njem 9 členov: 2G9. člen Z občinskim referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za naselje ali občino kot celoto. Glede na pomen vprašanja, ki je predmet referenduma, se rar^ipiše referendum za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine. 270. člen Občinski referendum razpiše občinska skupščina. 271. člen Referendum je obvezen za vprašanja, ki so določena z ustavo in zadconom. Referendimi se razpdše tudi za vprašanja, glede katerih to sklene občinska skup-šćdina, za vprašanja, sa katera to zahteva večina zborov volivcev z območja, za katero naj se opravi referendum, ali če to zahteva občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva. 272. člen Občinska skupščina določi besedilo referenduma in razpiše referendum s sklepom, ki vsebuje predmet in datiun referenduma. Vprašanje, o katerem naj se Izrečejo občani na referendumu, mora biti sestavljeno tako, da volivci lahko odgovorijo nanj z »da« ali z »ne«. Referendum opravi občinska volilna komisija po načelih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino, kolikor ni z zakonom določeno drugače. Med objavo sklepa o razpisu referenduma in dnevom referenduma mora preteči najmanj osem dni. 273. člen Referendum Je veljaven, če se ga udeleži večina volivcev z območja, za katero se opravi referendum. Predmet referenduma Je sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so se udeležili referenduma. (Nadaljevanje na 16 str.) Vsem mladim Jugoslavije! Iz dneva v dan prihajajo tudi na Vinico, tihi in mirni kraj ob šumeči Kolpi, pretresljive vesti o dogodkih na svetu. Pri nas ne slišimo grmenje topov, ne slišimo žvižgov padajočih bomb na nedolžno prebivalstvo, ne slišimo krikov lačnih otrok — vse je daleč od nas. Toda to je samo na videz, kajti vsi zatirani ljudje, posetno mladina in otroci, so nam po svojih željah in hrepenenju zelo blizu. Svet je krut in nepravičen do njih. Sprašujemo se, ali je potrebna vojna v Vietnamu, ali ni druge poti za ureditev vprašanj kot pa pustošenje dežele, rušenje šol, uničevanje cest, vasi in mest. Zakaj morajo umirati naši vrstniki, ki še niso začeli prav živeti? (Nadaljevanje na 4 str.) Poročali smo že, da so lani 24. oktobra otroci viniške osnovne šole začeli z veliko akcijo miru: iz njihovih rok in njihove šole je poletel golob miru po vsej naši domovini. Vsem mladim v Jugoslaviji so tu ponatiskujemo — nanj pa si srčno žele kmalu tudi čimveč odgovorov! Pišite jim tudi vi! TUDI SEVNICA! V ponedeljek dopoldne nam je tovariš Nace Vin-tar, tajnik občinske skup. ščine iz Sevnice, po telefonu sporočil, da bo tudi sevniška občina začela objavljati svoje odloke, odločbe in razne sklepe ter uradna obvestila v SKUP. SCINSKEM DOLENJSKEM LISTU. V naši ru. briki, ki se vam, dragi naročniki in bralci, danes prvič predstavlja v »norvi obleki«, smo torej ssdaj aajeli celotno področje, ki ga poikiriva naše pokrajinsko glasilo Socialistične zveze! Zahvaljujemo se občinski skupščini v Sevnici za iividevnost in poglobljeno sodelovanje, saj smo pre. pričani, da bo aiova rodilo samo korist in dvig. nilo stopnjo obveščenosti vseh naših občanov! UREDNIŠTVO Kljub zimi so kače prilezle na piano... Pred nedavnim so v Metliki navzlic 30 cm debeli snežni odeji že začeli laziti naokrog domačd gadje in belouške. Okrepčani s kačjo slino so prvič toliko časa vzdržali na prostem, da so ugotovili, kako hitro mineva čas in da bo, kot bi mignil, tu dan njihovega velikega slavja — pust. Prvi podatki torej kažejo, da tudi letos Vrhovna gadja zalega ne bo zatajila in ^ bo pravočasno pripravila vse potrebno za pustni karneval. Od jutri naprej: MODA 1967 Jutri p>opoIdne, 13. januarja, bodo na gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli, 12. sejem konfekcije modnih tkanin, pletenin, usnja, izdel-km usnjarslce predelovalne industrije in raznih modnih artiklov. Sejem bo odprt do 22. januarja. Dragi očka, ljuba mamica! v nedeljo bcerte na območju krajevne skupnosti Novo mesto glasovali za samoprispevek ali proti njemu. Glasovali boste ZA NAŠO NOVO ŠOLO. Odločali boste o 1 odstotku samopri-si>evka za obdobje treh let, nabrani denar pa naj bi šel v korist našega šolanja. Prosimo vas, pojdite zanesljivo vsi na volišče in obkrožite tam na glasovalnih listkih besedico »DA«! Nova šolska stavba je zares potrebna že danes in ne šele jutri! Zato prispevajte svoj delež vsi poklicani in odrasli! Vi, dragi starši, prav gotovo ne boste glasovali proti svojim otrokom! če boste zbraJi v treh letih osnovno vsoto iz samoprisipevka, bo naša občina lahko pričakovala tudi dodatna sredstva skupščine in posojilo iz republiškega sklada, če pa bo v glaso\^lnih skrinjicah več listkov z besedico »NE«, bo naša šola ostala še naprej taka, kakor jo imamo danes, šolsko varstvo pa bo moralo celo vpeilja»ti tretjo izmeno pouka! Število otrok, ki hodijo v šolo, narašča hkrati s številom prebivalstva v Novem mestu. Izselitev ekonomske srednje šoie nam je prinesla sicer šest učilnic, to pa žal ne more rešiti celodnevne oto-remenitve stavbe s poukom. Zdaj nas hodi vsak dan v šolo več kot 1550, zato pouk ne more več biti kvaliteten, saj se stisika v 29 učilnicah kar 48 o^eil-kov! DRAGI STARSI, SPOŠTOVANI OBČANI! Vsak »DA« na nedeljskem glasovanju že pomeni delček nove osnovne šole v Novem mestu! DELAVSKI SVETI! Prispevek aa novo šolo je hkrati tudi vaš piispe'vek za bodoče dobre strokovnjake! NE ali DA na referendumu? Mlar dina va« prosi za enodušen DA! UČENCI OSNOVNE ŠOLE »KATJA RUPENA« V NOVEM MESTU Leto 1967 lovi v klešče vse slabe gospodarje V bitki za trq ie dinar vse boli nuien in iskan »če ne bomo odpravili napak v gospodarjenju, nimamo pravice biti optimisti,« so poudarili na zadnji lanski seji občinske skupščine v Novem mestu. Odborniki so predvsem kritizirali neskladje med storilnostjo in osebnimi dohodki v letu 1966. Navedli so delovne organizacije, ki so si glede na poslovanje rezale prevelik kos kruha. Odbornike je skrbelo tudi, kam z grmadami zalog v skladiščih nekaterih podjetij. »Skupščina ima, žal, samo moralni vpliv na tiste, ki so dolžni odpravljati pomanjkljivosti,« so povedali odločno. Po začetku reforme so bili za delovne organizacije v no voaneškl občini značilni denarni učinki, v isti sapvi ipa kopičenje zalog in medsebojno zadolževanje. To je povzročilo zastoj v obračanju dinarja, čeprav je postalo to plačilno sredstvo v bitki za trg vse bolj nujno in iskano! Ob robu ocene razvojnih možnosti gospodarstva in družbenih služb v novomeški občani Je med drugpm rečeno, da»nas obkrožajo moderno razvita gospodarstva drugih držav, katerih vpliv so doslej občutili le izvozniki, čedalje bolj pa je ta vpliv ču- VISOK SNEG NA GORJANCIH. Do sobote zvečer je bila gorjanska cesta med Koroško vasjo in prelazom na Vahti neprevozna. Samo najpogumnejši so si upali na pot čez Gorjance in le redkim je uspelo »prenesti« svojega železnega konjička čez mestoma tudi čez 2 metra visoke zamete. Prvi avtobus je pripel.ial iz Bele krajine v Novo mesto šele v nedeljo opoldan. Na sliki v snežni gak pod Vinjo vasjo odazske offga-nizadje napraviti mazvikaj, če bodo hotele biti kos takemu stanju. Tako bodo morate zani ževatl poslovne stroške v proizvodni za damači trg ir. za izvoz. Da bodo to lahko do segle, pa si bodo morate za gotoviti sadostoa obratna sredstva. V letu 1967 je i« nujneje. da podjetja kakovostno po- (Nadaljevanje na S. str.) Nesreče na zasneženih cestah 7. januarja popoldo* m Ji Šoie Bao i2 Brežic peljal ■ osebnim avtomobUom Iz BreOo proti Glo bokemu. V Glogovem Imdu se )e srečal % vosnlkom tovornega avte mcMla Slavkom Ogoraroeni iz Trnja. Ker je Ban videl, da bu zaradi anega In ocdEB oeste sreća nje zelo težkn, J» zavii. Pil teon ga Je zaradi snežne oesta zaneslo v prednji del tovon^Jaka. Nla vo-zUih je sa okrog 2000 Ndin ikkodu. a. januarja popoldne ae ]e z osebnim avtomobilom peljal proti Zagrebu iranski drSavlJan. V Ribnici Je zapeljal na ioesto. Ko Je naglo zavri, Je začelo zana&tt. Za ivjim Js voaD drug iranaki dribavljan, katereea Je zaradi zaviranja Bineolo t prrl avto. Obe vozili sta bili poKodovand in znate fikoda okitig 500 Ndln. Isti dan proti vefieni ae Je iz Sevnice pn^ Radečam peljal z osebnim avtomobilom Ivaa Bugn-rin iz Celja. V Kompoljab mu je v blagem ovinku pripisljala na$i(rotl z osebnim avtomobilom Antonija CvetJco iz Kraćega, kl je pred srečanjem zavrla. Na zasneženi cesti Jo Je zane^, taJco da sta trčila. Pri tem se Je lai^ jnSIcodoval potaik v prvem avtoircbUa, Karel Deželak iz Celja. Na ^OipSi Jc Škode m oicrog 3000 Ndiik ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED brez okrajev? Pred ukinitvijo okrajev v vsej državi - Okraji niso imeli ekonomske podlage - Na Hrvaškem razpravljajo o potrebi okrajev Po zgodnji ukinitvi okrajev v Omi gori, v Makedoniji, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, medtem pa še v avtonomnih pokrajinah Vojvodi, ne, Kosova in Metohije, so tudi v pravi Srbiji in na Hrvaškem pričeli raaanišljati o nadaljnji usodi teh terito-rialno-politićnih skupnosti. Ra^ravljanje Je že skoraj končano, in čeprav le še ni povsem zaključeno, se lahko z gotovostjo trdi, da bo v politični strukturi Jugoslavije kmalu prenehala živeti ena doslej zelo pomembnih vezi. Nedavno razpravljanje — v skupščini Srbije je pokazalo, da ni nobenega družbe, nega aH gospodarskega opravičila aa nadaljnji obstoj okrajetv, kajti za njihovo uklniteiv se je izrazilo 71 občin od 81, kolikor jih je na vsem oosemlju ožje Srbije Sklenili so, da z 31. marcem letoes ukinejo vse okraje, do takrat pa bi opravili vsa dela, potrebna za njihovo uki nltev In prenos poslov iz okrajne pristojnosti v pristoj. nost občin oziroma republi ke. To ixxneni, da bodo storjeni TSi koraki, da ne bi pri' šlo do zožervanja možnosti, da djržavljani neovirano uve Ijavljo svoje pravice. Te teritorialno.politične Skupnosti — tako je bilo rečeno f Bazpravljanju v skupščinskih odborih Srbije — so ostale brez Jastnih eko nomskfii podl^, ker so financirane Iz republlScUi siM. stetv. Zatradi tega so postajali okraji ▼ čedalje večji meri »podailjšani« organi republike, veliko manj pa skupnosti kcinune, V tak^ položaju tegublja^ oljS&e, posebno po sprejetju družbene In gospodarske reforme, lastnost državne uprave in postajajo samoupravne ^up-nosti delovnih organizacij in državljanov. Po dosedanjih razpravljan. jih na Hrvaškem prevladuje mnenje, da so okraji nepa trebni. In da Jih je treba ukiniti. V Vinkovcih na primer pravijo, da je treba okrnj ukiniti tudi zato, ker v sedanjem položaju pred stavlja oviro občinskim pobudam. Vendar so še vedno mnenja, da okraji morajo ostati, vsi pa se pri tem ujemajo v mnenju, da je tre. ba v strukturo in obseg pristojnosti vnesti marsikaj no-v^a. V Splitu so na primei mnenja, naj bi okraj postal elastičnejši oziroma naj bi bil brea organov okrajne uprave; njihovi posli naj bJ prešli v pristojnost republike ali pa občin. Podobno mnenje so izrazili tudi v Sisku, kjer menijo, da bi okraj moral obsegati manjši teri. torij kot do sedaj. Tudi de lovna skupina hrvašk^a sabora, ki že dalj časa zbira mnenja o položaju in vlogi okrajev na Hrvaškem, je mnenja, da okraj, takšen kol je, ne odgovarja potrebam, in da bi veljalo izvršiti bi-stvMie spremembe v njegovi organizaciji in polnomočjih. S takimi spremembami bi morali doseči, da bi okraj, v skladu z ustavnimi določili, resnično postal sikupnost občin. Z drugimi besedami; okraj bi imel le toliko obla. sti in toliko sredstev, kolikor jih nanj preneseta občina in repiibli^. D. Radovanovič Novo leto je mimo, dogaja pa se skoraj natanko tisto, kar je lani ob istem času vzbujalo toliko upov, da bo vietnamske vojne vendarle konec. Toda lani so bili vsi tisti, Id so preveč upali, hudo opeharjeni in vse kaže, da bi se isto utegfnilo primeriti tudi tistim, ki bi letos preveč verjeli besedam. Tudi lani so bili ljudje, ki so bili pripravljeni verjeti, da se bo premirje ob božičnih in novoletnih praznikih podaljšalo vse do takrat, ko bodo sedli za zeleno mizo. Spominjamo se še skrivnih stikov in tipanj na obeh straneh, pa hudo pospešenega popotovanja posebnega odposlanca ameriškega predsednika po svetu. Navsezadnje iz vsega vkupaj ni bilo nič. Celo nasprotno: Američani so vojno močno stopnjevali in svoj ekspedicijski korpus okrepili za nekaj sto tisoč mož. Letos se dogaja nekaj podobnega. Brali smo že o dveh propadlih pobudah: Velike Britanije in še generalnega sekretarja OZN U Tan-ta. Nov žarek upanja pa je zasvetil, ko je predsednik sevemoviet-nam^ke vlade Phan Van Dong sprejel urednika »New York Timesa« Harrisona Salisburyja in se z njim pogovarjal štiri dolge ure. Prvič se je namreč zgodilo v tej vojni, da je prišel ameriški dopisnik »na ono stran«. Ta njegov obisk je pomemben zaradi dveh stvari. Prvič je sever-novietnamski premier ameriškemu dopisniku jasno povedal, da Hanoi ne vztraja pri svojih štirih točkah, in drugič se je lahko predstavnik ameriškega tiska na lastne oči prepričal, v koliko drži zatrjevanje Bele hiše, da v Severnem Vietnamu bombardirajo zgolj »vojaške cilje«. Sam je obšel porušene stanovanjske četrti in ameriški jav- nosti povedal, da tisto, kaj ^ v Washingtonu pripovedujejo, preprosto ni res. Najpomembnejša pa je vsekakor izjava sevemovietnamskega premiera. Le-ta je namreč povedal, da te točke »v nobenem primeru niso pogoji za pogajanja o miru, ampak samo podlaga za rešitev vietnamskega problema«. V bistvu niso nič drugega kot povzetek temeljnih načel ženevskega sporazuma o vietnamskem problemu. Še Stopnjevanje Katere so te znane štiri točke? DR Vietnam zahteva prvič priznanje neodvisnosti, suverenosti, enotnosti in ozemeljske nedotakl^-vosti Vietnama in umik ameriških čet. Drugič zahtevajo, da se je treba v primeru združitve obeh delov Vietnama držati sporazuma o prepovedi tujih oporišč in sil v Vietnamu. Tretjič, južni Vietnamci naj sami uredijo notranje probleme dežele pod vodstvom osvobodilne fronte, in četrtič: miroljubna združitev vietnamskega severa in juga brez tujega vmešavanja. Phan Van Dong ni dejal, da bi se lahko pogajanja začela šele, ko bi se Američani umaknili, pač pa, da bi ustavili sovražnosti. Komentatorji po svetu pripisujejo prav tej izjavi sevemovietnamskega premiera zelo velik pomen, ker je prvič javno iM)vedal, da izpolnitev teh štirih točk ni pogoj za pogajanja, temveč le podlaga za pogajanja. Prvi korak pa morajo storiti ZDA. Salisbury pa se ni pogovarjal sa- mo s Pham Van Dongom. Sešel se je tudi s stalnim predstavnikom osvobodilne fronte Južnega Vietnama v Hanoiu — s Nguyenom Van Thie-nom. Le-ta pa mu dejal, da bije boj osvobodilna fronta in ne DR Viet> nam in da se bo treba torej pogajati z njo, če bi do pogajanj že prišlo. »Sever se ne more pogajati v imenu juga,« je dejal. Tako on kot Pham Van Dong pa sta dejala ameriškemu novinarju, da je morebitna združitev obeh delov Vietnama dolgotrajen proces, da pa je to predvsem stvar samih Vietnamcev. Ob vsem tem pa je pomembno dvoje: prvič se zdaj ZDA ne bodo več mogle izgovarjati na to, da stališče DR Vietnama in FNO ni jasno, da so vse te izjave zgolj propagandni manever, ki ga ne kaže jemati resno. In drugič je nedvoumno povedano, da ne more biti govora o pogajanjih, če na njih ne bi sodelovala osvobodilna fronta. Vse to je bilo v tej ali oni obliki povedano že prej. Tokrat pa je bilo rečeno neposredno ameriškemu novinarju in prek njega ameriški javnosti pa se tako v Washingtonu ne morejo več izgovarjati na to, da ni povsem točno tisto, kar je prišlo po skrivnih kanalih in po posrednikih iz Hanoia. In kaj pravijo v Washingtonu na vse to? Za zdaj nič drugega kot to, da terja Johnson od kongresa 15 milijard dolarjev za nadaljevanje vojne v Vietnamu. Vedeti je treba namreč tudi to, da se v ZDA bližajo volitvam in da bi Johnson rad obrnil vietnamsko zadevo v svoj prid še pred volitvami. To pa pomeni, da si on in vojaški »jastrebi«, kot jih imenuje znani ameriški komentator VValter Lippman, še vedno niso odrekli sanjam o vojaški zmagi. KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V BREŽIŠKI OBČINI Kmetje O socialnem zavarovanju Ocena krajevne samouprave in kritika na rfdi^ soi^alne|fa; zavarovanja kmetov v središču pozornosti — Krajevne skupnosti ne morejo prav zaživeti, dokler bodo brez denarja — Najboljša konferenca je bila v Globokem, najslabša v Brežicah. Konference krajevnih organizacij Socialistične zveise v občini Brežice so opravljene. Obisk je bil povsod zadovoljiv, če izzvzamemo Brežice, kjer tudi po drugem sklicu ni bilo prisotnih niti 10 odst. članstva. Najboljšo konferenco so pripravili v Globokem. Na podeželju so vsepovsod obravnavali težave krajevnih skup>- nosti, ki brez denarja ne morejo ' izipeljati sprejetih načrtov. Odobrene vsote iz občinskega proračuna prejemajo z veliko zamudo, to pa zavlačuje urejanje nujnih komunalnih zadev. Breme, ki naj bi ga nosile krajevne skupnosti, se nehote spet prelaga na ramena Socialistične zveze, in na zborih članstva so drobni komunalni problemi vedno znova v ospredju. Razprava je bdla p>ovsod obsežna in skoraj ni bilo kraja, kjer bd zamolčali kritiko na račun socialnega zavarovanja kmetov. Kmečki ljudje sodijo, da sedanji sistem socialnega zavarovanja ne ustreza in da ga bo treba čimprej korenito spremenita. Opozarjajo tudi na notranjo delitev v teh skladih. Na konferencah so precej govorili o zakonu o gozdovih, za katerega menijo, da je bU sprejet preveč na hitro in brez široke razprave v javnosti. To so bile poglavitne teme na zborih članov SZDL in nanje so v razpravi navezali še vrsto drobnejših zadev. Povsod so izvolili nova vodstva in člane občinske konference Socialistične zveze. Teh bo 65. Na konferencah so predlagali tudi kandidate za odbornike oziroma poslance. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ SLOVO OD BORISA KRAIGHERJA. Žalostno in ganljivo je bilo slovo od velike^ revolucionarja in človeka — Borisa Kraigherja. To smo občutili, ko smo po televiziji nemo zrli v ganljive prizore beograjskega slovesa. Hudo nas je s^t presunilo, ko so v petek zgodaj zjutraj sirene tulile v noč. In potem petumi nepretrgani mimohod občanov ob žarah v poslopju izvršnega sveta. Vsa Ljubljana in z njo vsa Jugostovija si je nadela črni pajčolan — v srcih, ki občutijo nenadomestljivo vrzeL A ne smemo kloniti Vzdržati je treba na poti, po kateri je hodil cm. To je pot, ki vodi v blagostanje. Janez Kovač, avtoklepar, je to izrazil z ^ slednjimi besedami: »Vem, da je bil pokojni Boris Kraigher zagovornik in prijatelj delavcev.« Desettisoči so se poslovili od Borisa Kraigherja in njegovega sina Janeza na njegovi zadnji poti. Iz i>oslopja um-šnega sveta so žari prenesli v Gaj borcev in talcev, kjer so ju položili k zadnjemu počitku. Ob odprtem grobu so govorili: Osman Karabegović v imenu CK ZKJ, Jakov Blaževič v imenu ZIS, France Popit v imenu CK ZKS in Edvard Kardelj v imenu Borisovih sobojevnikov in prijateljev. Njihove besede bi lahko strnili v eno samo ugotovitev: Z vsem, kar je bil Boris, z vso revolucionarnostjo in požrtvovalnostjo, nas je zadolžil za to, da dosledno izvajamo gospodarsko reformo. To bo najlepša počastitev njegovega spomina. □ VI. seja CK ZKJ — OCENA POLITIČNEGA POLOŽAJA. Na VI. seji CK ZKJ so •la temelju tez, ki so jih že prej poslali vsem 'lanom, ugodno ocenili politično situacijo v leželL Ugotovili so, da napredne, samouprav-le sile v bo,fu proti birokratskim in konservativnim td^am pogumno prodirajo v vse sloje naše družbe in jih navdaja z optimizmom. To pa kajpak ne pomeni, da je boja že konec in da so birokratske sile odnehale. Narobe: te sile so še zmeraj prisotne in se skušajo prilagoditi novim razmeram, V našo javnost skušajo vnesti nezadovoljstvo. To iK)skušajo celo prek nekaterih sredstev informiranja. Komunisti morajo biti bolj budni Največ pozornosti je plenum posvetil gospodarski reformi, njenim prvim rezultatom in oviram, ki se ji postavljajo na pot. Menili so, da se je treba upreti zahtevam, da Vsa Jugoslavija se je poslavljala bi s spremembami cen, davčnih stopenj in prispevkov ter drugimi administrativnimi ukrepi izsilili vrnitev na staro. Na VI. seji CK ZKJ so razpravljali tudi o aktualnih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v zvezi z izvajanjem gospodarske in družbene reforme. Pod drugo točko dnevnega reda so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o odnosih ZKJ s posameznimi deli tega gibanja. Podrobneje bomo poročali o VI. seji CK ZKJ prihodnjič, ■ NAJPOGLAVITNEJSE — IZVAJANJE REFORME. Na seji predsedstva izvršnega odbora SZDLJ v Beogradu so obravnavali dejavnost Socialistične zveze pred skupščin- skimi volitvami. Med drugim so poudarili, da je izvajanje gospodarske reforme na vseh področjih družbene dejavnosti najpoglavit-nejše, kar je treba storiti v pripravah na skupščinske volitve. Nadalje so menili, da je treba neposredno proizvajalce, ki ugodno ocenjujejo gospodarsko reformo, mnogo bolj pritegniti v politično dejavnost Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij. B JAT NE BO OPUSTIL NEDONOSNIH PROG. V eni naših prejšnjih številk smo poročali, da bo JAT opustil nedonosne letalske proge, ker prizadete družbenopolitične^ skupnosti niso bile pripravljene poravnati izgube. Medtem so se dogovorili* o-tem, da bodo družbenopolitične skupnosti poravnale izgubo in tako JAT ne bo ukinil nedonosnih prog. Predvideno je bilo, da bi JAT vzdrzeval samo še eno letalsko progo: Beograd—Tito-grad, medtem ko bi druge letalske proge v notranjem prometu, tudi letalsko progo Beograd—Ljubljana, ukinil. Koliko časa bo obveljala zadnja odločitev JAT — tega pa res ne vemo!, ■ PO VSEJ JUGOSLAVIJI POLEDICA IN ZAMETI. Nekateri kraji v Pomurju so zaradi visokega snega nedostopni, tako rekoč odrezani od sveta. Jadranska magistrala je bila poledenela, promet po njej pa zelo nevaren. Nekatere ceste, ki vežejo Reko z bližnjimi kraji, so bile zaradi snega neprehodne, dolder jih niso očistili. Na severnem Jadranu je pUiala močna burja, ki je zbirala .zapadli sneg in ga spreminjala v zamete. Tudi v Bosanski Krajini so nekatera mesta povsem odrezana od sveta. Težave s prometom so tudi v Cmi gori, Srbiji in drugod. Le v Makedoniji je skoraj pomladno vreme. ■ SENZACIONALNE NOVICE IZ LR KITAJSKE — Lepaki rdeče garde oznanjajo, da so v deželi veliki nemiri, pri katerih je izgubilo življenje več sto ljudi. Komentatorji po svetu pa so glede tega zelo previdni in dvomijo v resničnost teli navedb, ker si jih je moč razlagati tudi tako, da bi krivdo za te »pokole« pripisali nasprotnikom Mao Ce Tunga. Po zadnjih vesteh je prevzel vodstvo kitajskih sindikatov sam Mao Ce Tung. Ustanovili so namreč novo »revolucionalno« sindikalno organizacijo, ki naj bi uveljavila novo »revolucionarno maovsko smer«. ■ SPOPADI NA SIRSKO IZRAELSKI IVIE^JI — Spet poročajo o novih stM)padih na meji niett Izraelom in Sirijo. Izraelci trdijo, da se je vnela ob Galilejskem jezeru tankovska bitka in da so sirski tanki vrdli na izraelsko o-zemlje. Sirci pa trdijo, da so Izraelci začeli streljati oa arabsko ozemlje s tanki. ■ SILOVIT POŽAR v INDIJI — Indijske oblasti so poklicale na pomoč vse strokovnjake sveta za gafienje požara na jietrolejskih poljih. Na poljih v sevcrnovzliod-nem delu države je nastala eksplozija v globini 4000 metrov. Plamen iz vrtin pa šviga tisoč metrov visoko, Na pomoč so že prišli sovjetski strokovnjaki, ki pa so ostali spričo velikanske vročine brez moči. ■ IMDROBNOSTI O KENNE-DVJEVI SMRTI — Ameriška revija »Look« je začela objavljati serijo odlomkov iz Manchestrove knjige o Uallasu in o umora ameriškega predsednika Johna Kenne-dy^. Odlomki so povzročili veli-' kansUo zaninii'.njc tako v ZDA kot po vsem svetu, ker osvetljujfjo predvsem Johnsonovo vlogo ob vsej zadevi in njegovo obnašanje neposredno po umoru. Kot pripoveduje Manchester, se je Jolmsonu neznansko mudilo postati predsednik ZDA. ■ KONGRES FRANCOSKE KP — Te dni »o je v pariškem predmestju končal kongres komunistične partije Francije'. Popri je sodelovanje levih sli na marčnih francoskih volitvah. Kongres se je izrekel tudi za sklic posvetovanja komunističnih in delavskih partj, katerega pobudnik je sovjetska partija. ■ PAPEŽ BI SE RAD SESTAL S KITAJSKIMI VODITELJI — Vatikanski cerkveni poglavar Je Šestega januarja Izjavil, da bi se rad sešel s setlanjimi kitajskimi voditelji ter se z njimi pogovarjal •> miru. Ta dan so v cerkvi svetega Petra brali mtjlitve v kitajščini, kar je prvič v zgodovini te cerkve. ■ WIUSON JE POMLADIL VLADO — Britanski premier Wilson je rekonstruiral svojo vlado. Zamenjal je osem ministrov in na njih mesto postavil mlajše ljudi. Namen je, da bi v vodstvu »pre-fikusiU sveže sile« ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© & slisala: na nekem kmetijskem posestvu so odkrili, da hlevi toplotne izolacije slabo vplivajo na molznost bi bili lahko že pred dvajsetimi leti nas vprašali. (la včerajšryega Pavlihe) — Si brez No, to SINDIKALNI KOMENTAR Ne odlašajmo z občnimi zbori ©0©©©60©eQQ©©©©©©©©©©©0'9QQQQi Do 10. januarja 1967 je opravilo od 105 sindikalnih podružnic v novomeški obči- Na novomeškem sejmišču slab promet 9. januarja je bil v Novem mestu večji sejem za prašiče in živino, na katerega so pripeljali kmetovalci 621 prašičev in 195 glav govedi. Promet ni bil velik, verjetno zaradi slabih prometnih zvez in velike količine zapadlega snega. Prodali so 372 pujskov in samo 20 goi»edi. Cene: prašiči 14.00 do 32.000 dinarjev, voli 490 do 520 din 1 kg, krave 320 do 420 din in mlada živina 500 do 520 din kilogram. Leto 1967 lovi v klešče vse slabe gospodarje (Nadaljevanje s 1. str.) spešujejo proizvodnjo. Zahtevano je, da iaratodjo vse, kar se izrabiti da, da sd. z meha-nisacijo, avtomatizacijo in z izpop)olnjevanjem tehnoloških postopkov ter sodobno organizacijo dela pridobe stopnjo, na kateri si ne bodo zagotovile samo trajnejšega obstoja, rtiarveć bodo uspešno tekmovale s tujimi proizvajalci. Proizvajalne organizacije se bodo morale tesno povezovati z neposrednimi proizvajalci surovin, posredno pa s kuF>ci, ker si bodo le tako zagotovile de-vi25e. Tudi' med seboj bodo morale bolj sodelovati, če bo tako, se bo tudi stopnja proizvodne raati zadovoljivo povečevala, če ne, bo prišel marsikdo v močne klešče.- Reforma se je pripravila za vsakega slabega gospodarja, da ga bo pestila in stiskala s primernimi kleščami. Pričakujejo, da bodo tudi obrt, kmetijstvo, trgovina, promet in druge dejavnosti zastavile vse moči, da bi že v letošnjem prvem četrtletju žele boljše uspehe kot lani. To je seveda prognoesa, ki pa ni postavljena na toliko tni-na tla, da bi sd že zdaj lahko zadovolj>ivo meli roke. Nič ni vnaprej zagotovljenega, razen polom, če bodo odgovorni in drugi v delovnih orgazuza-cijah preveč hladnokrvni in brezbrižni do pogojev, ki jih je za gospodarjenje v letu 1967 pKKtavila refonna. Pripravljenost naših gospodarstvenikov Ko so jugoslovanski gospodarstveniki sprejeli sprostitev uvoza, so s tem pokazali tudi pripravljenost, da sprejme- Krški papirničarji povečali izvoz v enajstih mesecih preteklega leta je krška tovarna papirja prodala v tujini celuloze za 38,7 odstotka in papirja za 52,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1965. Največ je izvozila v zahodnoevropske države, v Azijo in Afriko. Celotni izvoz je bil količinsko presežen za 57, po vrednosti pa za 46 odstotkov. Tovarna je iztržila 2,096.000 dolarjev. Devizni delež tovarni ne zadošča, zato stalno manjka deviz za uvoz reprodukcijskega materiala, zlasti nadomestnih delov. Računajo, da se bo izvoz letos še povečal, kar je v skladu z gospodarjenjem. Domači trg je čedalje bolj nasičen, zato bodo morali proizvodnjo poceniti. SMO ZA ENOIZMENSKI POUK v novomeški osnovni šoli - zato bomo glasovali z »DA« za novo šolo! ker bodo le tako kos tujim proizvajalcem. V tovarni si predvsem prizadevajo izboljšati izdelke in okrepiti ko-mesroialno službo. PavK. Eni nazaj, drugi doma___ Za praznike je prišlo domov več začasno zaposlenih v tujini. Nekateri so se že vrnili na delo v Zahodno Nemčijo, precej pa jih je ostalo doma za stalno, ker v Nemčiji ni več dela zanje. Tudi takšni so, ki še čakajo, če jim bodo delodajalci sporočili, ali se še lahko vrnejo na delo na tuje ali pa bodo ostali doma. Marsikateri Ribničan razmišlja; kako bo za naprej. V domačem kraju so namreč danes možnosti za zaposlitev zelo majhne. -r . v LABODOVCI: »Glasovali bomo za novo šolo!« Tudi 18 mladih delavk in delavcev iz Tovarne perila LABOD, ki pravkar obiskujejo seminar za brigadirje v novomeškem Zavodu za izobraževanje, je med odmorom enodušno izjavilo, da bodo vsi glasovali za samoprispevek (Foto: Miloš Jakopec) vOotcr V^AS-A f potKierJA So F^ce /A/fopcff/ ni redne občne zbore samo 26 podružnic. O pripravah na občne zbore je tekla beseda na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta že konec oktobra 1966. Pozneje je bilo prirejenih več razgovorov s predsedniki sindikalnih podružnic. Tam smo razpravljali o uresničevanju stališč plenuma in o pripravah na občne zbore. Poudarita je treba, da so se vodstva posameznih sindikalnih podnižnic takoj lotila priprav na občne zbore in občne zbore doslej več ali manj uspešno opravila. Razen poročil o delu sindikalne podružnice so na dosedanjih občnih zborih razpravljali tu-dd o problematiki svoje de- lovne organizacije, o skrbi za človeka, o nadaljnjem rarzvo-ju samoupravljanja ter podobnem in sprejeli tudi stvarna stališča za bodoče delo posamezne podružnice. Izvršne odbore, ki priprav na občne zbore še niso opravili, bo čas lovil. Ne smemo pozabiti, da že teko priprave na občinsko konferenco sa-moupravljavcev. Po zaključnih računih podjetij bodo volitve v samoupravne organe, čakajo nas priprave na volitve skupščinskih organov itd. Vse našteto bo zahtevalo veliko aktivnosti tudi od sindikalnih podružnic, zato res ne kaže odlašati z občnima zbori. LUDVIK KEBE jo odkrito mednarodno konkurenco in da se bodo borili s tujimi proizvajalci na domačem tržišču. Naša dežela ni sprejela teh ukrepov zaradi pritiska iz tujine niti ne zato, ker je nedolgo tega p>ostala polnopravni član GATT. Vključevanje v mednarodno delitev dela je posledica naše gospodarske reforme, s tem v zvezi pa je tudi odpiranje lastnega tržišča tujim proizvodom. Ta sprostitev uvoza je dejansko — po mnenju mnogih — eden najodločnejših korakov v izvajanju reforme. Naravno je, da je še določeno število skupi in podjetij, katerih produktivnost dela ne obeta veliko dobrega v odkritem spopadu pri osvajanju tržišča. To velja zlasti za industrijo gume, tekstila in za barvno metalurgijo. Seveda pa nikomur v naši deželi ni v korist, da odžaga nekatere veje lastne industrije. Zato bo takim podjetjean nudena pomoč, da bi se usposobila proizvajati svoje izdelke po svetovnih cenah in svetovne kvalitete, dokler ne bi stopila v polno veljavo popolna ■ Sprostitev. Vsekakor pa to ne bo pomenilo sporazuma s slabim poslovanjem in nesodobno organizacijo dela, kajti odstranitev take proizvodnje je eden izmed ciljev sprostitve. S. Vučkovič 16 statutov potrjenih Komisija za pomoč pri sestavi statutov je na torkovi seji predložila v potrditev statute in pravilnike o delovnih razanerjih 16 delovnih organizacij. To so: osnovne šole v Dobovi, v PiSecah, y Brežicah in na Veliki Dolini, glasbena šola in gimnazija v Brežicah, Metal Jesenice, kmetijska zadruga Brežice, Irftama in bolnii^ niča v Brežicah, Obrtno kovinarsko podjetje v Dobovi, Kovina na Bizeljskem, Stanovanjsko podjetje v Brežicah, gostišče Grad in gostišče Mokrice ter Zavod z» razvoj kulture v Brežicah. Skupščina mora potrditi še 30 statutov. ..... ZA NOVO LETO V HMELJIŠjCU? Pridelek hmelja v okolici Kostanjevice je zelo lep, zato so na kmetijskem obratu izkoristili lepe dneve pQ novoletnih praznikih in pohiteli z razširitvijo nasadov. (2. na^^rada ka FOTOGRAFIJO TEDNA, foto: Tinko Vimpolšek, šentlenart — ORWO NP18, 8/125) Kmetijski nasveti Zdravila in razkužila (II) Zadnjič smo si ogledali nekatera preprostejša zdravila, danes pa so na vrsti rafidcužila, ki uničujejo boleezenske drolMioživke in zajedaloe. Sonce ne velja zastonj za najboljšega zdravnika. Njegova svetloba ubdja bolezenske klice, tudi tiste, ki povzročajo tuberkulozo goveda. Že zara^ svetlobe priporočajo zračne; svetle in prostorne hleve. Pri razkuževanju brez kemičnih sredstev lahko razen s svetlobo ubijamo bolezenske kali tudi z visoko temperaturo. Pri tem načinu je posebno znana pasterizacija mleka, ki ni nič drugega kot segretje do določene temperature za določen čas. Ker je večina kemičnih razkužil nevarna za človeka in živali, moramo z njimi skrbno ravnati. Navadno napravimo iz njih razstopino in z njo škropimo prostore in opremo. Za to lahko uporabljamo kar navadne vinograd-nišike škropilnice. 0 Učinek najpreprostejšega razkužila — apna vsakdo pozna, saj je apneni belež uporabno in najbolj poceni razkužilo za hleve, svinjake in kurnice, čeprav je njegov učinek razmeroma šibak. Boljša sta klomo apno, s katc rim lahko razkužimo tudi gnojnico, in kaporit. Formalin je tudi za razkuževanje prostorov; kreolin, pantakan ali pepein pa učinkujejo proti uš«n, bolham in pršicam. Ihtiol je za razkuževanje ran, z zažiganjem žvepla pa v posebnih prostorih zaplinjamo garjave živali. Proti gar-jam ije učinkoivit tudi natrijev hiposulfat. Za razkuževanje in izpiranje uporabljamo kalijev hipermangan ali vodikov prekis, za izpiranje ust in oči pa borovo kislino. Jod in špirit sta znani razkužili za rane. % Natrijeva lužina je zelo zanesljivo sredstvo za razkuževanje ali dezinfekcijo pri svinjski in kokošji kugi, slinavki in parkljevki ter še pri nekaterih boleznih. Zasilno razkužilo je lesni pepel, iz katerega naredimo lug in z njim brizgamo po sitenah in po tleii. Razumljivo je, da vseh teh zdravil in razkužil ne moremo imeti vedno na zalogi, posebno pa ne tistih, ki jih predpiše živinozdravnik. Pametno bi bilo, da bi po zgledu velikih živinorejskih obratov tudi drugi rejci imeli manjšo shrambo nekaterih osnovnih zdravil in razkužil, ki bodo tako lahko vedno pri roki. Pri tem bi zadostovala dcrcMn-na lesena omarica, obešena tako, da bi bdla vama pred nepotoicaninu. Iščemo fotografijo tedna „Vrtiljak bo odpravila samo nova šolal" O tem, da je mnogo mnogo hude krvi in resnih sporov zaradi menja-vajočega se pouka v prenatrpani sedanji osnovni šoli v Novem mestu, smo pred fcraUcim dvakrat poročali. Nesporazumi, medsebojni očitki, zamere in ugibanja o tem pomembnem vprašanju še naraščajo. Vedno več je staršev, ki zahtevajo DOPOLDANSKI POUK za svoje otroke! Šola je prisiljena v sedanjih razmerah imeti pouk dopoldne in popoldne, grozi pa že tudi TRETJA IZMENA pouka! Noben prepir, nobena grenka ali ostra beseda pa problema ne more spraviti s sveta — reši ga lahko samo nova šola, novi šolski prostori, nove učilnice za naše otroke! Zato odgovorimo na to izredno pereče vprašanje vsi občani novo^meške krajevne skupnosti v nedeljo dopoldne na voliščih: DA — SMO ZA NOVO ŠOLO! SMO ZA SAMOPRISPEVEK! Danes nasmejani; kaj pa čez 10 let? Samo dopoldanski pouk prinaša potrebno kvaliteto - zato glasujte v nedeljo z »DA« za novo osnovno šolo! 521-780-26 Na ta žtno račun pošiljajte sivoje prispevke za gradnjo nove osnovne dole T No^em mestu. Na-^v žiro računa; Sklad za zidanje iole v Novem mestu višamo nagrado aa I. mesto na 15.000 Sdin in jo razdelimo med tri avtorje: 5000 Sdin Tonetu Zalo> karju iz Krškega za »NOVO LETO V PAPIRNICI«, 5000 Sdin Francu Modicu iz Ljubljane za »ZADNJE SLOVO OD B. KRAIGHERJA« in 5000 Sdin Poldetu Grahku iz Novega mesta za »NOVOLETNO JELKO NA OTROŠKEM ODDELKU«. Drugo nagrado (zavitek papirja 13 x 18 cm) je dobil Tinko Vimpolšek iz Šentlenarta za »ZA NOVO LETO V HMELJIŠČU?«, tretjo (prav tako) nagrado Franc Pavkovič iz Sevnice za »LAČNIM PTIČKOM« in četrto France Modic za »ZARADI INVENTURE ZAPRTO«. Za IX. fotografijo tedna smo dobili 24 fotografij od 7 avtorjev. Samo en teden je še ostal — za X. FOTOGRAFIJO TEDNA! V preteklih tednih smo bili nad iznajdljivostjo naših sodelavcev - amaterjev večkrat prijetno presenečeni, za finiš pa seveda pričakujemo, da se bo vsak, ki je sodeloval do zdaj, še bolj potrudil in poslal res najboljše, kar je ta teden ujel. Ne pozabite: izmed vseh nagrajenih FOTOGRAFIJ TEDNA bo strokovna komisija izbrala najboljšo, njenega avtorja pa bo uredništvo Dolenjskega lista še posebej nagradilo s 50.000 Sdin Rok za X. FOTOGRAFIJO TEDNA je v ponedeljek, 16. januarja, do opoldne. Prva n£^ada je spet 10.000 Sdin, 2., 3. in 4. pa so zavitki fotografskega papirja 13 x 18 cm. Iščemo fotografijo tedna Fotografije za fotc^n^ijo tedna morajo biti narejene na formatu vsaj 13 x 18 cm, lahko pa so tudi večje. S fotografijo je treba poslati tudi opis dogodka, ki ga prika^ zuje, predvsem i>a ixxiatke, kdaj in kje je bila posneta, kdo in kaj je na sUki, in podatke o filmu, zaslonki in osvetUtvenem času. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Iščemo fotografijo tedna Vsem mladim Jugoslavije! soč S din. Komunalni zavod za socicdno zavarovanje v Novem mestu 50.000 S din. Gozdno gospodarstvo 100.000 S din, SGP PIONIR Novo mesto 100.000 S din, invalidsko podjetje ROG 10.000 S din. Opekama Žalog 50.000 S din, REMONT Straža s sedežem v Novem mestu 20.000 S diin. Podjetje za stanovanjsko iz- Volišča bodo odprta v nedeljo od 7. do 19. ure brez prekinitve! gradnjo In urejanje nasaHj Novo mesto 50.000 S din, pleskarski mojster tov. Toma-žin v Novem mestu 10.000 S din. Dolenjski list 100.000 S din, osnovna šola »Katja Rupena« 100.000 S din. Anton Kump, gostilničar iz Bršlina, 20.000 S din (obveznice skopskega posojila), Slavko Vidmar, av-to prevo2iiik iz Skrjanč, 5 tisoč S din. (Nadaljevanje s 1. str.) Vsak dun je ubitih več ne-dolžnih ljudi. Koliko majhnih otrok ostane trez očeta ali matere! Kdo bo skrbel za te drobne in lačne otroke, kje bodo našli prijeteen dom? Izgubili so starše in s tem to, česar jim ne more nihče več povrniti. Sprašujemo se tudi, zakaj ljudje, ki vedo, koliko gorja je svetu prinesel nacizem in fašizem, ki so se svoj čas s puško v roki bojevali proti njemu. sedaj dovolijo njegovo oživljanje. Zakaj ne stopijo pogumno in odločno, tako kot med drugo svetovno vojno, na prste ljudem, ki želijo svet pahniti v novo, še hujše pustošenje in ubijanje? Vznemirjajo nas tudi vesti, da so marsikje pravice ljudi odvisne od barve kokože. Ljudi bi morali ceniti po njihovem delu in znanju, ne pa po narodnosti, rasi. starosti in verski pripadnosti. Tudi narodom Afrike, Azije in Latinske Amerike se mora dati pravico, da si sami krojijo svojo usodo, da sami čimbolj izkoriščajo svoja naravna bogastva ter si gradijo šole, bolnišnice, ceste, železnice, nove tovarne in človeka vredna stanovanja. Nam mladim ni vseeno, kaj se danes dogaja na svetu. Povedati hočemo tistim, ki odločajo o miru, da je svet tudi naš. Ni nam vseeno, kakšnega bomo sprejeli. Hočemo svet, v katerem bomo živeli bre strahu pred jutrišnjim dnem. Menimo, da bi lah- ko vsaj del milijonov, ki gredo za uničevanje sveta, uporabili za pomoč nerazvitim deželam. Vemo, da si lahko ustvarimo lepše življenje le v miru, ljubezni in medsebojnem spoštovanju. MLADINA IN PIONIRJI JUGOSLAVIJE! Menimo, da imate podobne misli in želje tudi vi. Zato vas pozivamo v skupno akcijo, ki naj podpre vsa prizadevanja za mir na svetu. Ustanavljajte klube OZN! Navezujte stike z vso napredno mladino sveta! V pismih nas obveščajte o svojih pogledih na današnji svet in kakšen naj bi le-ta bil! Pišite nam, organizacije in posamezniki! Vaša pisma bomo v sodelovanju z republiškim centrom klubov OZN objavili v knjigi, ki jo bomo poslali vsem vplivnim voditeljem sveta. »ZA MIR MED NARODI!« KLUB OZN OSNOVNE SOLE VINICA PRI ČRNOMLJU Samo nova šola v Novem mestu bo odpravila »vrtiljak« pouka, ki grozi že s tretjo šolsko izmeno! PODOBA NOVOMEŠKEGA ŽIVLJENJA I. SVETOVNE VOJNE V Jarčevem romanu „NOVO MESTO Kdor se bo podrobneje ukvarjal s slovenskim ekspresionizmom, ta ne bo smel prezreti Novega mesta. Že pred prvo svetovno vojno se je to podeželsko mesto zapisalo v naše kulturno življenje, še veliko bolj pa med vojno samo in v prvih letih po njej. Na novomeški gimnaziji, drugi najstarejši v Sloveniji, se je šolalo več študentov, ki so se v gimnazijskih letih u e.javili bodisi v t)esedni ali pa v upodabljajoči in glasbeni umetnosti. Nekaj je vsekakor moralo biti v ozrač. ju Novega mesta in njegove okolice, kar je po svoje vne-malo mladino za pesem in umetnost, da jima je služila z vsem žarom svojih mladih src, hrepenečih za novimi, lepšimi in boljšimi zarjami ne samo v življenju posameznika, marveč vsega slovenskega naroda, ki mu je še do nedavnega usoda v obliki Nemcev, Italijanov in drugih sosednjih narodov dode. Ije-.'ala le grenak kruh garanja. hlapčevanja sosedr — gospodarju. Ni ga bilo med vsemi številnimi novomeškimi študenti niti enega, ki bi ne bil prej ali kasneje spo2anal, da se miad človek ne sme vdati v usodo, ki so mu jo namenili gospodar j i-tujci, marveč so že ob prvem spoznanju, kaj je njihova dolžnost, pričeli neusmiljen boj s tistimi silami, ki so dušile njih same z njimi pa tudi ves narod katerega sinovi so bili. In ker v danih okoliščinah niso našli drugega orožja, so z besedo, pesmijo, glasbenimi in likovnimi umetninami dokazovali tujcu-gospodarju in domačim malovemežem in v servilnosti vzgojenim ljudem, da je slovenski narod vreden tudi drugačnega, svobodnega življenja. Ko je bi "o med prvo vojno vzdušje tudi v Novem mestu silno moreče, je na novomeški gimnaziji doraščal rod, ki se ni mogel sprijazniti z danim življenjem. To spričujejo tudi Jože Cvelbar, pesnik in slikar, katerega življenje je Mirna peč: 580 obdarjenih otrok Na novoletna prireditivi je mimopeško DPM 30. decembra obdarilo 580 predšoJskih in šolskih otrok. Prireditev, ki JO je pripravila šola, so imeli v prosvetni dvorani. Prireditelji so hvaležni za pomoč obratu BETI, SZDL, RK. krajevni skupnosti, občinski Zveei prijaiteJjev mladine in drugim, ki so prispevali sredstva za obdaritev. Edinstven dogodek Na ameriškem knjižnem tr. gu se je pojavila knjiga »Ma. thematics in the Making«, ki jo je natisnila Mladinska knjiga iz Ljubljane. To je edinstven primer, da so knji. go natisnili pri nas in vso naklado izvozili na zahodno tržišče. Mladinska knjiga je sklenila z ameriškim založnikom Doubledayem iz New Yorka pogodbo, ki ji bo prinesla 3,5 milijona N din. Iz programa je razvidno, da bo Mladinska knjiga za zahodni knjižni trg natisnila med dru. gim dela enega najbolj zna. nih sodobnih marksističnih filozofov m teoretikov umetnosti — Madžara G. Lukacsa. Resnica o Einsteinu PriedTioh Hemeok je pred štirimi leti izdal v Berlinu knjigo ki je imela v javnosti zelo močan odmev, kajti njen naslov je bil: »Albert Einstein«, podnaslov pa »Življenje za resnico, človečnost in mir«. V delu je poskušal nemški filozof osvetliti resnico o velikem fiziku in prikazati Einsteinovo j>odobo skozi čas tako, kakršna je v resnici bila. Knjigo smo v sloveaiščini dobili te dni, prevala jo je Seta Oblak, izdEila pa Mladinska knjiga v zbiilki Kozmos. ugasnilo v bojnem trušču v. Dolomitih, pa Anton Pod-bevšek, Miran Jarc in drugi. Prav Miranu Jarcu je bilo med takratnimi novomeški, mi študenti dano, da nam je popisal tisto gluho in moreče vzdušje prve svetovne /ojne v Novem mestu in nam s svo. jim romanom »Novo mesto« razgrnil ne samo svojo duhovno in idejno rast, marveč rast in teža^re vsega takratnega mladega rodu, ki se je izživljal ali v umetnosti, besedni, upodabljajoči in glasbeni, ali pa v političnem in družbeno.organizacijskem de. lu. Jan'Jav roman »Novo mesto«, ki je tokrat že v tretje tiskan (prvič v Ljubljanskem zvonu 1930, drugič v samostojni knjigi 1932, tretjič pa letos v zbi^k:i Kiosk), nam govori o duhovnem življenju novomeških šudentov med prvo svetovno vojno. To so bili Danijel Bohorič, Tone Jerman, Andiej Vrezec, Edvard Bar-bič, Pavel Zoreč. Ob njih je pisatelj upodobil še več drugih U-kov takratnega novomeškega življenja, ki po svoje dopolnjujejo in pobliže označujejo miselnost takratnega vsakdanjega Novome-ščana, ujetega v skrb za vsakdanji kruh in prostor na soncu. Vendaj sta vsa teža in ves idejni poudarek v romanu osredotočena na že omenjenih osebah, po. sebno pa na Danijelu Bohoriču, ki je v svojem bistvu Miran Jarc sam. Vse življenje Danijela Bohoriča se je med prvo svetovno vojno osredotočilo v duhovnost. Z realnim, vsakdanjim življenjem je bil v neprestanem spopadu, skoraj preziral in sovražil ga je, zato p>a je živel izredno bogato in zapiotano notmarije, duhovno življenje. Pri tem je prihajal pogosto do ostrih idejnih nasprotij in navzkrižij s sošolci: z Andrejem Vrezcem, v katerem je pisatelj upodobU svojega tekmeca v ekspresionistični poeziji Antona Podbevška; s Tonetom Jermanom, enim najbolj nemirmh, hkrati pa najglobljih svojih sošolcev (Jarc je v njem upodobil Toneta Puca, od vseh takratnih novomeških študentov najbisttrejšega in najobčutljivejše^. Življenje ga je iz šolskih klc^i vrglo naravnost na fronto, kjer je videl toliko gor. ja in nečlovežkosti, da se mu je omračU um. Res se je Tonetu Jermanu-Pucu zdravje kasneje aa alo popravilo, ali njegovo življenje t. je bilo iztirjeno 2» vselej, in človeka'^zaboli srce, ko zve, da je ta toMko obetajo« in plemeniti človek končal v umobolnL ci 1928. leta); z Edvardom Bar-bičom, v katerem je pdsaitelj upodobil sošolca Edvina Senka, več-nto nemimežem dn kozmopoSii-tom. ki ga je življenje pehalo zdaj sem, zdaj tja, dokler ni za vselej ugasnil daleč od domovine, v Franciji, septembra 1931; s Pavlom Zorcem, ki je bil od vseh Jarčevih sošolcev najbolj zdrav in ves zakoreninjen v resničnem, vsakdanjem življenju, ki je v^ del, za kaj živi in da je v danih okoliščinah njegova sveta dolžnost, da razčisti idejno 2imedenost in pripravi svojo generacijo na bližajoče se odločilne družbene in politične spremembe, ki bpdo sledile porazu centralnih sil in raz-sulu Avitro-Ogrske. V njem je pisatelj upodobil Bogomir« TepljrJa, znanega kasnejšega družbenega in kulturnega delavca. Ob teh osebah pa nastopa v romanu »Novo mesto« še vrsta drugih ljudi. Med njimi je najbolj izdelana oseba Kamin, pravo nasprotje Danijela Bohoriča-Jaroa. Kamin si ne dela nobenih Iluzij o življenju in ljudeh. Na oboje gleda brez predsodkov in celo s prezirom, V njem pa je kljub temu nekaj skriv. nostnega in demoničnega. Iz življenja se sam izključi s sa. monMrom. Vse druge osebe Tudi francoske knjige Ljudska knjižnica v Kočevju je letos kupila nekaj knjig v francoščini: A. Soubiran: Lile aux fous, A. de Saint-Exupery: Oitadelle, Guy de Maupassant: Bouil de guif, A. Zride: La symphonie pastorale in podobne. Po teh knjigah najpogosteje segajo dijaki gimnazije, prav gotovo pa bodo dobrodošle vsem, ki želijo obnoviti svoje znanje francoščine. E. STRUMBELJ Igra v rži Milka Mirtič-Saje je za zbirko Zenit prevedla enega najboljših romanov o mladoletnikih »Igro v rži« ameriškega pisatelja Jeroma Salinger-ja. To je zgodba mladega fanta, ki se ne more vključitd v svet odraslih. Junaik vseskozi govori resnico, tx) i>a tako posrečeno in duhovito, da se mu moramo smejati, četudi smo hkrati nadvse pretresena nad njegovo usodo. 55- v romanu, od Bohoričeve-Jarčeve prve ljubezni Nataše Steinove-Lee Pleiweisove — hčerke takratnega novomeškega notarja Pleiweisa, preko dr. Križaniča, vdove Pir. natove in drugih, prav vse so vzete iz takratnega resnič. nega novomeškega življenja in jih starejši Novomeščani z lahkoto prepoznajo, ker jim je pisatelj pustil še toliko njihovih značilnosti. Prav zato bodo tudi današnji Novomeščani radi posegli po Jarčevem romanu »Novo mesto«, ker bodo v njem spo. znali nekdanje novomeško življenje in nj^ove ljudi. Brez dvoma je malo sloven. skih mest, ki bi imela tako svojevrstno popisano življenje v zadušnUi dneh ptrve svetovne vojne. Prav zato, ker je Miran Jarc znal ujeti v svoj roman »Novo mesto« to dušeče ozračje prve svetovne vojne, za dolenjsko metropolo še prav posebno značilno, bo njegov roman ostal dokument časa, hkrati pa dragocena človeška izpoved in pričevanje o mladi generaciji, ki je doraščala v izredno neugodnih razmerah, pa je kljub osebnim žrtvam in ponižanjem srečno prebrodila vse težave in na. šla samo sebe, s tem pa tudi mesto v slovenskem narodu in njegovi kulturi. Dim. % * - J Včasih smo imeli, danes nimamo! Na sestanku smo govorili o kulturi. Spodobno, kot se spodobi za kulturne ljudi. O novomeški kulturi. Bolj o tem, česa ta nima, kot o tem, kaj ima. Včasih je kultura v Novem mestu cvetela. Tako se spominjajo starejši. Imela je vsega, kar je potrebovala: kader, denar, prostore in občinstvo. No, denar ni bil odločilen, ker so bili kulturni delavci — idealisti. Dandanes bolj cveto raztrgane cunje na njej! Ni denarja, ni prostorov, ni (toliko) občinstva, ni idealistov, zlasti ne med kadri. Imamo jerebovce, trdi-novce... In eno samo stavbo za kulturne prireditve, če odmislimo muzej in knjižnico kot specializirani ustanovi. In v tej edini hiši za občo kulturo imamo tudi še stanovalce. Teh se nista otresla tudi muzej in knjižnica. Na sestanku smo sklenili, da morajo stranke — ven. Krajevna skupnost bo napravila vse, kar je v njeni moči, da hi za sta-novalce dobila druge domove. Seveda t pomočjo družbe. če bo družba še nadalje kazala skremžen obraz za kulturo, bomo še naslednjih dvajset (ali več) let pri sedanjem. Pri tem, kar smo dobili (ne preveč dobesedno) po osvoboditvi. Gotovo hi kulturi šlo za spoznanje bolje, ko hi znali izrabiti vsaj to, kar imamo. Tega pa je kljub vsemu precej, zlasti navdušencev za delo, celo idealistov in občinstva. V času, ko sta film in televizija navezala nase gledalca in poslušalca, hi morali iznajti kaj novega, sodobnega. Mnogim kulturnikom se namreč preveč toži po starih oblikah, prijemih in vsebini, ki sodobnega, vedno hitečega človeka ne privabijo. Ni torej treba prezgodaj obupati in vreči puško v koruzo. Samo sesti, preštudirati in naštudirati kaj novega! GORJUPOVE GRAFIKE V ZAGORJU MIHAEL KAMBIC: Belokranjsiča Ciganka (1958) Včeraj ob 19. uri so v delavskem domu v Zagorju ob Savi odprli razstavo grafik kostanjeviškega rojaka Jožeta Gorjupa. Priredila sta jo dolenjski kulturni festival (Gorjupova galerija) in sli- Heinz Risse: GOLJUFIJA Roman Goljufija (prevedel ga je Jože Hude^^, opremil Uroš Vagaja, izšel pa je v zbirki Kiosk) pripoveduje o brodolomcih, ki si v stiski nakopljejo strašno krivdo. Roman je sicer pustolovski, vendar je očitna avtorjeva volja, da bi prikazal resničnega čdoveka ^dd v tako.; izjeip-nih okoliščinah. ' karska kodonija Izdake. Razstava bo odprta do 18. januarja, vsibudiia pa je lepo zanimanje med prebivalci Zagorja. KGP Kočevje: edinstveni koledar Kmetijstoo gozdarsikio posestvo iz Kočevja je verjetno edina gospodarska organizacija, ki je izdala letošnji koledar, v katerem so objavljeni ILkovni pri^)e3ivku za uporabo mestnega zemljižča, ki naj bi veljal za naselja Ko6ečine. ... in manj požarov! v kočevski občini je izbruhnilo leni 11 požarov, ki so povaročili za skoro 22 mili-onoir Sddn škode. Predlanskim je gorelo kar 19-krat, 'kode pa je billo za preko 41 lilijonov Sdin. Lani so pov-zrročiile največ požarov girad-i>ene napake (4), predlansikim pa nepoevidnost (6). skoro vsa škoda je bila povzročena na zavarovandh objektih, in sicer: predlanskim 75 odstot-' rabili: 10 milijonov za nadaljevanje gradnje kanalizacije na levem bregu Rinže, 6 milijonov za preureditev jezu in zapornic na Rinži, 10 milijonov za opremljanje novdh zazidalnih predelov (kanalizacija, ceste, elektrika, vodovod) in 5 milijonov za preložitev Tomšičeve ceste. Seveda zbrani denar za vsa navedena dela ne bd zadoščal. Zato bodo pri p>osameznih naštetih investicijah sodelovali še Ettektro, Vodna skupnost, Komunala in druge delovne organdzacdje. Osnutek odiloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča bo dan v kratkem še v javno obravnavo. O njem bodo razpravljali in odločali zbori občanov na prizadetih obmo' "■ Po načrte v Švico? v Kočevju so nameravali zgraditi čistilne naprave, ker gospodarske organizacije in mestna kanalizacija močno onesnažujejo Rižno. Iskali so projektanta, a pri nas ni organizacije, ki bi imela izkušnje glede izdelave načrtov za čistilne naprave. Dobili so le nasvet, naj se pozanimajo v Švici, kjer izdeluje projekte za čistilne naprave neki — naš strokovnjak. Vse pa kaže, da zaradi teh sapet-lajev in ker Hočevarji ne marajo iti v Švico, Kočevje še nekaj let ne bo dobilo čistilnih naprav. m TUDI ZA LKTt).'5NJE LE1X) so dajala podjetja koledarje, in to največ po .si.stemu ViP. Poklanjali so si jih med seboj predvsem vodilni, tako da so jih imeli na pretek za vso družino. V trgovinah pa je stalni kupec in odjemalec, ker je povprečen državljan, kaj težko prišel do koledarja, čeprav daje trgovini lepe za služke. Dobro je to, da so Jih ti ljudje lahko dobili vsaj od časopisov in zavarovalnic, da bodo na njih delali znamenja za plačila obrokov potroSniškega kredita, ki so ga pustili v domačih trgovinah. ■ IMINULE PRAZNIKE je bilo t Kočevju veliko mladeničev iz raznih krajev doline, ki so priSli na dopust iz Nemčije. Opaziti pa Je bilo, da jih je minila lanskoletna oholost, ko so se nekateri nalivali s kuhanim pivom ter kadili velike cigare, točajkam pa naročali t tujem Jeziku. BahaStvo namreč ne vžge več, ko vsakdo ve, koliko morajo pregarati in stiskati pas, če želijo kaj prihraniti. Tudi gospodarski čudeži niso večni. Nekateri sploh ne gredo nazaj, nočejo pa povedati vzroka za to. Eno pa drži; tam so se naučili, kaj se pravi delati. ■ NENADNI VISOKI SNEG Je neprijetno presenetil tudi v Kočevju. Zapadlo ga je čez 80 cm. Čeprav je bila glavna cesta kmalu plužena, so imeli avtobusi precejšnje težave in zamude. S prometom so bile neprilike predvsem v mestu. Čeprav smo o tem že poročali, pri pluženju še vedno ni nobenega sistema, dasiravno Je vse to odvisno le od dobre volje šoferja in njegovih sodelavcev. Tja, kjer je treba plug večkrat zožiti, ne gredo radi, ker to zahteva več dela. Učenci osnovne Sole so krepko prijeli za lopate In si hitro očistili dohod do Sole in do doma telesne kulture. Volitve in imenovanja Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji imenovala, izvoli, la oziroma razrešila naslednje: Razrešila je sodnika za prekrške pri občinski skupščini Blaža Volfa. V upravni odbor Pogrebnega zavoda je imenovala: Franca Gorše-ta (za predsednika), Ivana Zgon-oa, Staneta Pintarja, Eudija Mu-roviča, Janeza Škerbca, Franca Jelena in Jožeta Gorca; v strokovno komisijo za presojo načrtov in opreme rodbinskih grobov Pogrebnega zavoda: inž. arh. Toneta Knavsa, inž. Miha Papiča, Petra Šubica in aa strokovnega sodelavca Staneta Jarma; v komisijo za razpis direktorja »Opre. me«: Antona Sercerja, Janeza Kočevaxja in Franca Ahaca; v komisijo za razpis direhtorja osnovne šole v Kočevju; inž. Cirila Strumblja, Antona Butino in Sla-vico Branika; v komisijo za razpis direktorja osnovne šole Va.s-Fara: Jožeta Benčino, Draga Štim. ca in Matijo Jakšiča; v občinsko komisijo za volitve odbornikov v občinsko skupščino: Julija Pluta (predsednik), Janeza Žužka, I>r«-ga Aupiča, Jožeta Benčino, Ivana Vesela in Boža Resinoviča; v komisijo CK ZKS, ki bo pripravila predlog za ureditev partdssanskih objektov T Kočevjem Rogu, pa Petra Sobarja. Kočevske kratke % Prometnim dovoljenjem Za motoma voziila so začeli E>odaljševati veljavnost. Letna registracija bo trajala do 28. februarja. % 4350 novih osebnih izkaznic so izdali v občini do 31. decembra lani, predvidevajo pa, da jih bodo izdali še 8000. Za mesto bodo zače- Prišla je zima in spet marsikateri avto nima garaže. Tale moped pa verjetno ima streho, le nekdo je nanj pozabil pred kočevsko gostilno »Pri kmetu«. Usmilil li izdajati nove izkaznice 13. se ga je sneg in ga pokril. (Foto: Prime) januarja. Potrošnikovo (žalostno) razmišljanje Zakaj so banane tako drage? V Kočevju ni dobiti kočevskega maslal - Meso naj bi prodajali po kvaliteti in ne vsega za enako ceno - Vsaj pozimi mleko na dom - Monopol je slabost trgovine Za zdaj kočevski kegljači tretji 7. in 8. januarja se je na kvalifikacijskem turnirju za republiško kegljaSko ligo na Stiristeznem kegljišču v kočevskem Gaju pomerilo pet slovenskh klubov v disciplini 8 X 200 lučajev. Vodi Slovan iz Ljubljane (Moste) s 6239 keglji pred ljubljanskim Litostrojem (G117), Kočevjem (6096), SAP Ljubljana (5951) in Lokomotivo — Ljubljana (5922). Med zadnjo poplavo Je bilo kegljišče poplavljeno, zato ni bilo možno doseči boljših rezultatov. Tekmovalne steze bodo strokovnjaki pregledali in poročali. Drugi nastop te kvalifikacijske skupine bo na kegljišču ljubljanskega Slovana, tretji pa na kegljišču Maksa Perca, prav tako v Ljubljani. A. ARKO Poročanje dnevnih časopi. sov o ugodnih nakupih decembru in primerjava cen sadju in zelenjavi med našo edino trgovino v Kočevju in omami v Ljubljani (objavlje. no v Dolenjskem listu) sta me spodbudila k temu pisanju. 23. decembra so prodajali v Ljubljani lepe, velike, rumene banane po 550 S dir. kg, pomaranče po 380 S din kg. Isti dan so bile enake banane v Kočevju po 620 S din, o ugodnem nakupu pomaranč p« tudi še več dni kasneje ni bUo sledu, čeprav pišejo časopisi, da jih imajr vsa trgovska skladišča dovolj. Razlika 70 S din pri kilogramu banan se mi zdi res pre. velika. V zadnjem času so naši potrošniki tudi v časopisih iz. razili željo, da bi imela t-sovina večjo Izbiro sira in drugega. Doživeli pa smo v nasprotno, saj je zmanjkalo kočevskega surovega masla in lahko kupujemo le »čajni maslac« BISER iz Zrenjani-na. 2e površen pogled na to maslo pove, da je slabše kvalitete, kot smo ga vajenL ra. zen tega je pri 1 hg za 12o starih dinarjev dražji. Zanima nas, kakšna je nabavna cena tega masla, zakaj ni na razpolago domačega masla in zakaj trgovina ne nabavlja boljšega. m Brali sntn tudi, Ua so go veja rebra v Kopru za 200 starih tliiiarjev cenejša kot v Ljubljani, hkrati pa je seveda to meso znatno cenejše kot ostala govedina. v Kočevju plačujemo vse meso s kostmi po isti ceni. Več krat pa nam dodajo mesarji k mesu s kostmi še kost povrhu, čeprav se potrošnik še tako vlju dno brani. ■ Nujno bi bilo, da izda tržna inšpekcija v za.ščilo potro.šnikov in nekaterim mesarjem v poduk podrobna navodila, ki naj bodo obešena na vidnem mestu v mesnicah. Razen tega bi bila po trebna tudi strožja kontrola in ostre kazni. Žalostno je n^ireč, če je nakup mesa za mar^kate-rega potrošnika tvegano opravilo, še bolj žalostno pa, če teh in drugih napak ne opazi tržna inšepkcija. Vprašanja odbornikov in odgovori Več odbomikiov je rta zadrvjil seji ObS vprašalo, zakaj dimnikarji vedno pogosteje prihajajo čistit dimnike. Na območju Pred-grada jih čistijo menda ie 6-krat na leto, v kočevju vsak mesec, na Bregu p« že vsake 3 todne. Pravziaprav niti ne vztrajajo, da bd din^ke očistili, zahtevajo pe vaaj delno plačilo. Odbornike Je zanimalo, če je to v skladu s predpisi. Odgovor bodo dobUl na prihodnji seji. ZANKMARJKNE CESTE Ceste, ki jih vzdržuje Ostno podjetje iz Novega mesta, so moč- KOČEVJE: 3185 vozniških knjižic! Ob koncu preteklega leta je bilo v kočevski občini registriranih 615 osebnih avtomobilov, 156 tovornjakov, 110 prikolic, 7 avtobusov, 236 motorjev, 1200 mopedov in 51 traktorjev. Pred zadnjo vojno je imelo Kočevje pri približno enakem številu prebivalstva le 7 osebnih avtomobilov, 12 tovornjakov in nekaj motorjev. Ko je dobila kočevska komisija pooblastilo, da lahko izdaja vozniška dovoljenja, je marsikdo mislil, da bo laže opravil vozniški izpit. Podatki pe povedo, da ni bilo tako lahko, V letu 1966 se j"* za vozniške izpite v vseh kategorijah v kočevski občini prijavilo 1132 kandidatov, od tega jih je 462 ali 41 odstot^ kov izpite napravilo, drugi pa so padli. Zanimivo je, da je izpit za osebne avtomobile napravilo 238 voznikov aH 54 odstotkov vseh. Vozniško knjižit« ima v kočevski občini 3185 občanov, od tega 222 žensk. 1262 je mopedistov in motoristov, med katerimi so 104 voznice Dovoljenje za vožnjo osebnih avtomobilov pa ima 1081 ljudi od tega 112 žensk. no zanemarjene, je pov^iiaio več odbornikov. V Poljanski dolini ao tako slabe, da ae vidijo že teme. IJi iE časov Pranoa Jožefa. Večkrat se voanikom na njih prevrne celo voe. Podobno Je s cesto Kočevje—Dvor. Odbornik iz Drage pe je dodal, da ixjilu>ve ce>3te niso redno plužene. Kje Je vsrok in kako ga odpraviti, bodo odborniki zvedeli na eni prihodnjih sej. ENI SE VOZIJO, DRUGI PEŠ Neki odbornik Je povedal, da se otrooi vozijo iz Ložin v šolo v Kočevje brezplačno, učenci, ki obiskujejo Solo v Stari cerkvi, pa morajo do Sole peš. Starši zahtevajo, naj se omogoči brezplačen prevoz tudi za Šolarje, ki hodijo v Staro cerkev, saj avtobus, ki vozi šolarje v Kočevje, ni povsem zaseden, in trej ne bi bilo dodatnih sfcroSkov. Skup.lCina bo uredila to zadevo s podjetjem SAP. NE NA NOVO POKOPALIŠČE Občani Brega ne žele pokopavati mrllčev na novem pokopališču v Kočevju kakor zahteva nedavno sprejeti odlok, ampak na po-kopaUšču v Stari cerkvi, je p^ vedal njihov odbornik. Skupščina j« sklenUa, da občani Brega lahko pokopavajo nutve na poko. —kOpniiSftu v Stari cerkvi. B Vsaj v mr/.Iih zimskih mesecih bi v Kočevju luhko dostavljali mleko na dom in seveda zato za malenkost zvišali ceno. Tako bi odpadlo več desetminutno čakanje v dolgi vrsti na mrzli tržnici in betonu, pa tudi dolge vrste potrošnikov, ki čakajo na smetano, sir in skuto. Vsekakor bi lahko za začetek vsaj ob sobotah in pred prazniki ločili prodajo mleka in mlečnih izdelkov. ■ Ob gradnji samoiiostrczne trgovine, v katero bo vgrajenih precej milijonov trgovskega dobička, se sprašujem, če bo res prinesla kakšno koristno novost razen povečanja prodajnega prostora! Naše samopostrežne tigovi-ne namre<^ niso cenejše, kot le to v drugih državah (manj zaposlenih v industriji pakirano blago, in tako dalje); razen tega imata Trgopromet in KGP »rahel« monopol Toda le konkurenca prisili trgovino, da prodaja kvalitetno blago, da ima veliko izbiro in nizke cene Prav tega pa nam manjka pri vsemu blagu, ki je bilo našteto ■ Napredek trgovine zahteva tudi strokovno izpopolnjevanje prodajalcev. Zdaj se marsikdaj zgodi, da izve prodajalec ?a nov artikel šele iz ust potrošnika. — Prav zato ni čudno, da slišimo kupci pogosto iz ust trgovcev: »Nimamo«. Zato odtekajo precejšnji milijoni kočevskih kupcev v LJubljano. Ce ne bi bilo teh napak, bi bilo v naših trgovinah kar prijetno kupovati, saj so prodajalci t glavnem vljudni in ustrežljivi. Le za prodajalce v mesnicah tega ne bi mogli vedno trditi. Vendar h kul. turni postrežbi spada tudi kultura. Kočevski potrošnik Cene v Kočevju v trgovini s sadjem in /e-len.*"vo v Kočevju so veljale preteklo soboto naslednje cene: krompir 0,80 N din kilogram, poms* nče 4,40, banane 5.50, čebula 1.78, jabolka 2,34 do 4,30, grozdje 4,65, solata 3,35 do 3,87, kislo zel.ie 154, sve?" zelje 0.88. kisla repa 1,42 in limone 4,50 N »lin kilogram. Jajca so bila po 0.80 — 0.84 N din. LIK: nov direktor Delavski svet podjetja LIK iz Kočevja j- na tajnih volitvah konec decembra izvolil za direktorja Petra Junca. Na raaT>is za direktorja sta se prijavila le dva kandidata. IZ OCENE O POLOŽAJU GOSPODARSTVA Več podjetij že v težavah Lani se je vpliv reforme že pokazal - Gospodarske težave rešujejo premalo preudarno V lebu 1965 reforma ni bistveno pretresla gospodarskih organizacij v ribniški občini. lani pa je že vrsta podjetij zašila v težajve. Gospodarske organizacije so mrzlično začele iskati rešitve iz težav, skušate najti druge organizacijske oblike, drugačen način dela, vendar pa je vse to reševanje težav premalo premišljeno in v glavnem stihijsko. Občinska skupščina je lani o gospodarstvu sicer nekajkrat razpravljala, vendar preveč informativno in premalo kritično. Ni tudi prav, da se morajo gospodarske organizacije same reševati iz težav, saj bodo te težave vplivale tudi na gospodarski položaj občine. Za ribniške gospodarske organizacije je bilLo lani značilno: upadanje rentabilnosti in ekonomičnosti, zniževanje števila zaposlenih, povečana produktivnost v zvezi s prehodom na 42-urni delovni teden in prizadevno iskanje po- ti iz težav. Vse te ugotovitve pa veljajo za posamezne delovne organizacije zelo različno. Nekatere gospodarske organizacije, kot so Gradbenik, Gostinsko podjetje in Kovinsko podjetje, so bile ob lanskem Mčetrtletju na meji rentabilnosti, vendar pa še niso imele izgube. Vse to dokazuje, da se uresničuje napoved, po kateri naj bd reforma prinesla v gospodarstvu temeljite spremembe. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI Slabo pripravljeno gradivo za seje Občinski odborniki in člani svetov včasih sploh ne dobe gradiva za seje Na zloglasnem goričevskem most« pri Ribnici so se letos začele nesreče že kar v začetku leta. V petek, 6. januarja, se je okrog sedme ure zvečer neprostovoljno spustil v mrzlo Bistrico čez most Anton Malnar iz Ljubljane z opel rekordom JC 5880. Voznik se je poškodoval po rokah in po glavi. Takoj za njim je pripeljal v Bistrico Jože Bečan iz Šentvida pri Ljub. ljani z opel rekordom S-UD-506-D. Imel je srečo, da se pri padcu ni poškodoval. Po neuradnih cenitvah je na obeh vozilih škode za okrog 700.000 starih dinarjev. Takoj za njima je pripeljal tudi neki folksvagen, vendar je voznik v zadnjem trenutku izpeljal na levo stran. Vsa vozila so prišla iz Kočevja in so pitfjala proti Ljubljani. To, kar se dogaja, je že prava sramota za tiste, ki morajo skrbeti za vzdrževanje mostu! Ograja je samo zasilna in se lahko že ob najmanjšem sunku podre. Most je posebno nevaren v nočnem času. Ali bi bili tolikšni stroški, če bi svetila na vsaki strani vsaj ena žarnica? Luč in močnejša ograja ne bi stali več kot sto tisočakov, varnost pa bi bila mnogo večja. Najboljša rešitev bi bila, če bi zgradili nov most, toda pri nas je tako, da ponavadi zmanjka denarja za tisto, kar bi bilo najbolj potrebno. Kdo bo naslednji na vrsti za vratolomni skok z avtomobilom čez most v Bistrico? K. ORA2EM ŠTAB JE BIL BREZ TEHNIKE Zato je bil prisiljen klicati pomoč iz Ljubljane -Kupili bodo 3 prenosne radijske postaje Stab za obrambo pred elementarnimi nesrečami je v poročilu občinski skupščini med drugim ugotovil, da so vse njegove ekipe tehnično zelo pomanjkljivo opremljene. Ob nedavni poplavi v Ribnici je bil štab brez moči, ko bi bilo treba uporabita tehnične pripomočke, saj jih niti ni imel. Prav zato je bdi prisiljen ob poplavi poklicati pomoč iz Ljubljane. Stab je zato priporočil občinski skupščini, naj letos kupi 3 prenosne sprejemno, oddajne radijske postaje, gu- davni poplavi, ki je priaade-jala za preko 400 milijonov - Sdin škode, v okviru njegovih možnosti dobro, štab se je - zahvalil za pomoč ob nedavni poplavi tudi republiškemu štabu, službi za notranje zadeve, vojski, občinski gasilski zrvezi, poklicni gasilski brigadi iz Ljubljane, Elektru in vsem domačim delovnim organizacijam, ki so zaščito dobro organizirale. Gradivo za seje občinske skupščine Ribnica ni bilo vedno zadovoljivo pripravljeno. Zato se je dogajalo, da je skupščina nekatera gradiva zafvxWa in jih preložila na naslednjo sejo ali pa so odborniki na sejah zahtevali dodatne razloge. Zaradi tega so si odborniki isto gradivo vča- Letos park kulturnikov Letos bo v Ribnici dokončno urejen park kulturnikov na prostoru pred ribniškim gradom. Znani slovenski kiparji so že izdelali mavčne doprsne kipe Trubarja, Gallusa in dr. Prijatelja, bronasti odlitki pa so že v livarni v Zagrebu. Na spominski plošča bodo vklesana imena pomembnih slovenskih kulturnikov, ki so se rodili ali živeli v Ribnici in ribniški okolici. To so p Stanislav škra-bec, znani jezikoslovec, pisatelja Pran Levstik in Josip Stritar, največji slovenski pesnik dr. France Prešeren in še nekateri drugi. Ribniška občina se bo na ta način lepo oddolžila spominu slavnih in zaslužnih mož iz naše preteklosti. Pri tem pomembnem delu veliko pomaga z denarjem ribniško Turistično društvo. sih različno razlagali, njihovi osebni interesi pa so zadevo še bolj zameglili. Razen tega se je dogajalo, da so dobila odborniki in tudi člani svetov včasih gradivo tik pred seboj ali pa ga sploh niso dobili. Seveda zaradi tega delo skupščine m svetov ni moglo biti tako uspešno, kot bi lahko bilo. Prav zaradi tega je na zadnji seji občinska skupščina razpravljala o organizaciji in delu občinske uprave. Odborniki so ugotovili, da prehaja na občinske skupščine vedno več pristojnosti, zato se morajo uslužbenci občinske uprave neprestano strokovno usposabljati, pri zaposlovanju novih pa je treba strogo upoštevati vse zahteve posameznega delovnega mesta. Poročilo o delu občinske uprave je ugotavljalo tudi, da pride v občini na 300 občanov Kulturno mrtvilo V Ribniški dolini je kultur-no-prosvetna dejavnost precej omrtvela. Delavno je pevsko društvo v okviru Svobode v Ribnici, pa še KUD Sv. Gregor in KUD Loški potok sta delavni. Povsod drugod je kultura kar zamrla. Vzrokov za to je, kot pravijo, več, prav gotovo pa je precej »krivde« na televizijskih sprejemnikih. -r »Razvalina življenja« v Grčaricah Igralska skupina pri mladinskem aktivu v Grčaricah je na starega leta dan uspešno uprizorila Flnž-garjevo tragedijo v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Poročali sme že, da ae je v kulturni dejavnosti v Grčaricah marsikaj izboljšalo. Dvorana ob zadnji uprizoritvi j« bila polna, saj je bila »Razvaddina življenja« prva igra po dolgih le. tih, kjer so igrali samo domačini, Les aa kulise je prispeval gozdni obrat. Igralska skupina pripravlj« novo delo, ki ga namerava uprizoriti pred pusbom. Dedek Mraz je obdaroval obroke v grčariSkeon kultuimem domu Otroci v spremstvu staršev so : zanimanjem sledili budi kulturne mu programu. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinstoe skup š&ine Ribnica so izvolili oziirorru imenovali za člane: — volilne komisije za volitvi odbornikov občinske skupščine Jožeta Petriča, Ivana Žužka, An dreja Klemeoca, Maksa Nosana Matija Zobca in Bredo Oražem — komisije za pregled in po£r ditev volilnih imenikov: Mirka Ar ka, Jožeta Benčino ta Janeza Al lcft* — za urbanističnega inšpektor ja pri Občinski skupSčini Staneta Zobca. Skupščina je pooblastila se ve terinarakega inšpektorja Anton Sobarja, da v času odsotnosti ti žnega inšpektorja Franca Košare ka (dveletni študijski dopu^ opravlja tudi njegovo delo. en občinski uslužbenec, medtem ko pride v nekaterih dru-gdib. občinah en uslužbenec na 400 občanov. Prav zaradi bega je tudi razumljivo, da so povprečni osebni dohodki občinskih uslužbencev v Ribnici med nižjimi v republiki. mijast čoln in 50 parov visokih škornjev. Razen tega je predlagal delovnim organizacijam, naj bolje usposobijo svoje reševalne skupine, ki bodo lahko uspešno pomagale delovnim organizacijam in štabu. Vodni skupnosti Ljubljanica—Sava pa je štab priporočili, naj strokovno ureja vode v občini, pri tem pa naj se ne ozirra na osebne želje in zahteve posameznih obđinskih in drugih predstavnikov. Nadalje ugobavlja poročilo, da je balo delo štaba ofo ne- GRČARICE: priprave za vodovod Ne strinjamo se z davčno politiko, kakršna se vodi v ribniški občini! Samo en primer: v občini je več kot 70 manjših motornih žag za rezanje hlodov, pa nima občina Zadnjega decembra so se v Grčaricah sestali predstavniki krajevne skupnosti in direktor kočevskega KGPtov. Vovk. Direktorja so seznanili, z največjim problemom v vasi — pomanjkanjem pitne vode. Imeli so že veliko sestankov, na katerih so se pogovarjali o reševanju, uspeha pa ni bilo. V vasi žive pretežno delavske družine, k: se preživljajo z delom svojih Za muzej NOB ni prostora? Ribniški muzejski prostori so postali premajhni, saj se etnografska zbirka vedno bolj izpopolnjuje. Zelo radi bi etnografskemu oddelku dodali še muzej NOB. 2al ni na voljo denarja in muzej bo, kot vse kaže, moral letos še ostati na starem. Ortneški sv. Jurij iztrgan propadu Pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane je bila stara, za kulturno zgodovino zelo pomembna cerkvica Sv. Jurija na ort-neških razvalinah v tolikšni meri popravljena, da se ni več bati da bi razpadla. Cerkvica bo letos dokončno obnovljena. Pred občinsko konferenco samoupravljavcev Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Ribnici je sklenilo, da bo še ta mesec plenum in konferenca samoupravljavcev ribniške občine. Konferenci pripisujejo velik pomen, saj bodo udeleženci izmenjali poglede na dobre in slabe strani dela samoupravljavcev. Razpravljali so tudi o občnih zborih sindikalnih podružnic, ki bodo končani v januarju. Na teh zborih obravnavajo člani zlasti uspehe gospodarjenja in vlogo sindikatov v novih delovnih možnostih. rok. Starši so predvsem zaposleni pri KGP Kočevje in na posestvu SNE2NIK in bi brez pomoči delovnih organizacij in ribniške občinske skupščine težko kdaj dobili pitno vodo. Tovariš Vovk je povedal, da se bo dolgoletna želja Grčaric naposled uresničila in da je naprava za vodovod v tem kraju predvidena že za letos. Prva sredstva za material bo prispevalo KGP, izkop pa bodo s prostovoljnim delom opravili občani. Računajo, da bosta prišla na pomoč še posestvo SNE2NIK in ribniška občinska skupščina. Ko so vaščani zvedeli, da bodo dobili vodovod, so menili, da si lepšega darila niso mogli misliti. NORBERT CERNE Cene v Ribnici V trgovini s sadjem in zelenjavo v Ribnici so veljale pretekli ponedeljek naslednje cene: krompir 1 N din kilogram, pomaranče 4,83 banane 4,30 do 5,70, čebula 1,83, jabolka 2,40 do 4,50, grozdje 4,83, solata 4,20, kislo zelje 1,50 do 1,70, sveže zelje 0,80 in limone 4,80 N din kilogram. Jajca so bila po 0.60 — 0,70 N din. Dimnikar prinaša srečo! Med najboljšimi nabiralci novih naročnikov Dolenjskega lista je v ribniški občini prav gotovo tovariš Ivan Rober, dimnikar iz Ribnice. Kot pravi, se je namenil zbrati letos 200 novih naročnikov. Zaradi slabega vremena se zaenkrat drži bolj Ribnice in bližnje okolice, ko pa se bo vreme izboljšalo, bo šel tudi kam dlje. Računa, da bo v oddaljenih vaseh in naseljih pridobil največ novih naročnikov. že doslej jih je nabral kar precej, pravi pa, da je to šele začetek. Tovariš Rober je aram družbeni delavec in je že vrsto let gasilski funkcionar. Nič čudnega ni, da Sama kot družaben človek Številne prijatelje in znance, ki ga zelo cenijo, Vsekakor se napročeni laže odločijo za naročilo, če mu priljubljeno domače glasilo ponudi poštenjak in ugleden človek, kakršen je naš Rober. In še to, staro reklo pravi: Dimnikar prinaša srečo! Zato naj se vsakdo, ki ga bo tovariš Rober naprosil, naj postane naročniHc Dolenjskega lista, spomni tudi tega! Sreča bo v vašo hišo prihajala nato vsak teden z Dolenjskim listom, ki vas bo sproti seznanjal z novicami iz domačih krajev, vam prinašal zanimive članke, povesti tei Se vrsto tega, kar vas bo razvedrilo! KAREL ORA2EN od te dejavnosti nikakršne koristi, ker lastniki niso obdavčeni. Poleg tega je še kopica drugih obrtnih dejavnosti, kjer bi bil lahko davčni vijak bolj zategnjen. V Ribnici gradimo novo šolo, pogovarjamo pa se o novih šolah v Loškem potoku in o dokončni dograditvi so-draške. In kdo prispeva za gradnjo šol? Samo tisti, ki so v rednem delovnem razmerju in plačujejo 3,5-odst. samoprispevek od svojih osebnih dohodkov. Zakaj nc bi razen nas prispevali svojega deleža tudi kmetje, obrtniki in začasno zaposleni v tujini? Tudi otroci teh ljudi obiskujejo šolo in so deležni istih ugodnosti kot naši otroci. Toda mi plačujemo samoprispevek že več kot 2 leti, oni pa nič! Od samoprispevka ne bi smel hiti izvzet niti starešinski kader ribniške vojaške garnizije. Če že imamo vsi enake pravice, pa imejmo še vsi enake dolžnosti! -r NOVOLETNA .DVOJČKA'. Dva opel rekorda sta na »mostu smrti« v Gorici vasi začela ,uspešno' novo leto, ko sta se znašla v hladni Bistrici. Trdimo lahko, da je to most, ki mu ni para, saj ga noben drug ne prekaša po številu skokov v vodo, po čemer je zaslovel naleč naokoli. Najbolj pa je zaslovel v blagajni zavarovalnice, ki ga grenko občuti na svoji koži. Nesreča, ki jo prikazuje slika, se je pripetila v petek, 6. januarja, ob 19. uri zvečer (Foto: D. Mohar) Enake dolžnosti za vse! Reformo bomo izpeljali do uspešnega konca! Prevesilo se je leto 1966, v katerem smo pričakovali korenitih sprememb v gospodarstvu in v vsej družbi. Občinske skupščine, delovni kolektivi in družbeno-politične organizacije so se znašle v novem položaju. Z večjimi ali manjšimi težavami so se srečevali povsod, zlasti pa na tistih področjih, kjer razvijajoča se industrija šele stopa v pravo gospodarsko areno. Tak primer je črnomaljska občina. V zvezi s tem smo prosili za kratek odgovor predsednika občinske skupščine Črnomelj inž. Rada Dvoršaka in sekretarja občinskega komiteja ZKS Milana Malešiča, da bi zvedeli, kako so tu prebrodili prvo reformno leto. — Lansko leto je bilo eno najtežjih, kar zadeva finančni položaj vaše občine. Kako ste premagovali težave s šibkim občinskim proračunom ob tolikih potrebah in kaj si obetate od letošnjega leta? Inž. Rado Dvoršak: »V lanskem letu smo občinski proračun zaključili s precejšnjim izpadom in z okoli 60 milijoni neplačanih obveznosti. Pro- IVliian Malešdč, sekretar obč. komiteja ZKS računske dejavnosti so ostale Le delno financirane; to velja predvsem za vzdrževanje cest krajevne skupnosti Mladina bo spregovorila v nedeljo v nedeljo, 15. januarja, bo ob 8.30 v sejni sobi občinske skupščine Črnomelj občinska mladinska konferenca, na katero je vabljenih okoli 70 delegatov iz 29 mladinskih aktivov in več gostov. Pogovorili se bodo o dosedanjem delu, predvsem pa o vlogi in nalogah mladinske^ organizacije v prihodnjem- obdobju^ Pričakujejo dobro udeležbo in plodno ražpravo. Žalna seja v spomin B. Kraigherja 6. januarja so sklicali v Črnomlju žalno sejo v počastitev spomina tragično preminulega revolucionarja, podpredsednika ZIS in enega izmed vodilnih članov CK ZK Jugoslavije — Borisa Kraigherja, čigar smrt je globoko odjeknila med prebivalstvom Bele krajine. Pred predsedstvom občinske skupščine, predstavniki družbeno-političnih organizacij, Ljudske milice in predstavniki garnizona je spregovoril predsednik občinske skupščine, zatem pa so izvolili 8-člansko delegacijo, ki se ČRNOMALJSKI DROBIR ■ CRNOMAUCI UGOTAVLJA. JO, da so bile letos pred novoletnimi prazniki trgovine dobro založene z vsakovrstnim blagom in da ni zznaivjkalo ne razglednic ne vizitk in okraskov za jelke — blaga, ki Je v preteklih lertih v teh dneh večkrat pošlo. ■ JAMARSKA SEKCIJA Je po dveh letih delovanja pripravila v • -.ložbi pekarije foto raastavo, ki prika^je mnoge izmed 63 obiskanih Jam v belokranjskem podzemlju. Štirinajst akti\'nlh članov Jamarske sekcije Je v preteklih dveh lotih na novo registriralo 30 Jam in izdelalo zanje zahtevane načrte. V svojo sredo vabijo Se druge mladince in odrasle člane, ki se lahko priglasijo na sestankih vsak četrtek ob 19. url v prostorih ljudske knjižnice. ■ TURISTIČNI BIRO organizira 11. februarja avtobusni izlet na znano dunajsko drsalno revijo v Celovcu. Ce upofitevamo, da bodo izletniki deležni udobnega potovanja v tujino, kjer si bodo lahko ogledali Celovec In nj^ove . aomenltosti, in da bodo imeli priložnost vlđ«ti svetovno znano atrakcijo samo do 20. februarja. ■ PO VSEM MESTU so decembra postavili prometne znake, ki prepovedujejo motornim vozilom vožnjo nad 40 km na uro, toda malokdo jih upošteva. Tisti, ki so drveli prej, se tudi za table ne zmenijo, zato bi bilo prav, da bi jih k temu prislili. ■ ZAMENJAVA OSEBNIH IZ-KiVZNIC Je v polnem teku. Na matičnem uradu, ki se, mimogrede povedano. Se nI preselil, kot smo poročali, so že polovici vseh občanov Izdali nove osebne Izkaznice. Uslužbenki imata sicer vrfl-ko dela, toda posebnega navala strank ni in ga tudi ne pričakujejo, ker fotografi ne morejo Se bolj povečati jsmogljivosti svojih delavnic. ■ ZA NOVO LETO je mesto dobilo Se eno gostilno. Na Kolodvorski cesti je v hiši, kjer je bilo gostiSče že pred vojno, Janez Svajger spet odprl točilnico, nudi pa tudi jedila. Lokal je urejen po vseh predpisih, zato so gostilničarju izdali obrtno dovoljenje, čeprav mnogi menijo, da gostiln v Omomlju ravno ne manjka. 8 kakor povečati disciplino ob-vezancev prispevkov in davkov, ker mnogi preveč lahko jemljejo obveze do družbene skupnosti. To velja v manjši meri za kmetovalce, v večji in komunalno dejavnost. Ob vseh teh težavah pa proračunski potrošniki še vedno ne razaimejo položaja, v katerega nas je pripeljala družbena reforma. Tako imamo primere, da nekateri celo za naaaj zahtevajo večje zneske, kot so bali i^lasovani v letošnjem proračunu. Ker tudi v letu 1967 ne pričakiojem naraščanja proračimskih dohodkov, bo najbrž nastal problem sprejemanja občinskega proračuna. Upoštevaje letošnje neporavnane obveznosti, hi zmanjšujejo potrošnjo za leto 1967, bo gotovo tudi prihodnje leto močno primanjkovalo sredstev. Morali pa bi na področju dohodkov vse- Inž. Rado Dvoršak, predsednik občinske skupščine pa za druge pKaklice. Ilusaija pa bi bila obetati si kaj več od letošnjega leta! ,— Zveza komunistov se je lani srečevala z izredno zahtevnimi in težkimi nalogami. Kako so ktmiu-nista na vašem področju odigrali svojo vlogo pri uresničevanju načel gospodarske reforme in IV. plenuma ZKJ? Milan Malešič: Isjvajanje reforme je v letu 1966 od komu- nistov zaJitevalo novih naporov in prizadevanj. Doseženi rezultati pa dokazujejo, da so komunisti v naši občini pravilno razumeli naloge reforme ter svojo aktivnost usmerili v modernizacijo proizvodnje in v povečano storilnost, fci edina lahko vplivata na nadaljnji dvig življenjske ravni. Nekateri ukrepi reforme, kot so na primer p>odražit©v surovin v kovinski stroki, pomanjkanje reprodukcijskega materiala itd., so povzročali v nekaterih kolektivih resne težave, vendar so jih s pomočjo komunistov dedovni ljudje premagali, ker so bih nanje pripravljeni. Občutljivo področje dela za komimiste je izgrajevanje socialističnih družbenih odnosov ter odprava pomanjkljivosti, kjer se p>ojavljajo. Letos so nekatere osnovne organizacije ZK esnergično obračunale z vsemi deformacijami ter v skladu s smernicami IV. pleniuna sprejele ustrezne sklepe. Odločnost, s katero so se komunisti spoprijemali s težavami v letu 1966, nam jamčijo, da bodo tudi letos z nezmanjšanim poletom nadaljevati svoje delo. Zavedamo se, kakšne so naše naloge, zato bomo reformo izpeljali do iispešnega konca. Zakaj ne izkoristite pomoči? Občinski sindikalni svet Črnomelj je že novembra organiziral brezplačno pravno pomoč za občane. V pisarni sindikalnega sveta je vsak četrtek od 16. do 18. Tire članom delovnih kolektivov na voljo pravnik z nasveti s področja delovnih in stanovanjskih razmerij, preživninskih zadev, sporov s področja socialnega zavarovanja in odškodninskih zadev iz tega naslova. In vendar ugotavljajo, da so na sestankih člani sindikalnih podnižnic izražali željo po taki pomoči, zdaj, ko jim je na voljo, pa se je premalo poslužujejo. Morda jih vodstva sindikalnih organizacij o tem niso obvestila ali novosti niso vajeni? Vsekakor je škoda, da si s paragrafi sami belijo glavo, če lahko dobe brezplačen strokovni nasvet. Iz garnizona obiščejo BELT Aktiv komunistov osnovne oir-ganizacije ZK v Beltu Je na nedavno letno konferenco vabil širši krog ljudi, med njimi tudi predstavnike JLA črnomaljskega garnizona. Po konfereimci so na-meravEiU goste povabiti na ogled tovarne, toda ker je bila udeležba vabljenih slaba, se to ni izplačalo. Aktivni sestav pripadnikov garnizona pa je pokazal precejšnje zanimanje za delo komunistov v proizvodnji in v tem kolektivu, zato bodo jutri obiskali tovarno ter si ogledali, kako proizvajalci v praksi uresničujejo načela reforme. Nastop zlikovcev v novoletni noči Skupina mladoletnikov v Črnomlju si je v novoletni noči dala duška ob navdušenju nad slovesom z letom 1966 tako, da je razbila več cestnih svetilk proti Vojni vasi. Razen tega so po mestu razmetar vali posode za smeti, toda miličniki so bili storilcem kmalu na sledi. Povzročeno škodo bodo morali plačati njihovi, v večini primerov dobro situirani starši! ZAKAJ LE PONEKOD DELAJO ŠOLSKE MLEČNE KUHINJE? V občini je 6 osnofvnih šol z 12 podružnicami, toda le na štirih delajo šoilske kuhinje, prinese s seboj, če imajo kaj. Letne konference SZDL so končane je udeležila žalnih svečanosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti so sprejeli sklep, da namesto venca na grob pokojnega Borisa Kraigherja poklonijo 100.000 din onkološkemu inštitutu v Ljubljani. V petek popoldne so po vseh črnomaljskih tovarnah ob 15. uri zatulile sirene, delavci so prekinili delo ter se z enominutnim molkom pridružili množici delovnih ljudi, ki so tedaj v spominskem parku na Žalah spremili na poslednjo pot enega največjih sinov naše domovine. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Črnomelj je konec decembra ocenjev^, kako so uspele krajevne konference v 26 organizacijah na terenu. Analiza je pokaziala, da so bili letni sestanki s članstvom uspešna povsod, ra- BELT je povabil svoje upokojence črnomaljsko podjetje BELT tudi letos ob novem letu ni pozabilo bivših članov svojega kolektiva. OkoH 30 upokojencev so povabili v tovarno, jim pripravili prigrizek, obdarili ter jim ra-zkaizali tovarno in napredek, ki ga je kolektiv v zadnjem času dosegel. Trda voda varuje srce švedski znanstveniki, ki raziskujejo zvezo med trdoto vode (nasičenost vode s solmi) in smrtnimi primeri pri nekaterih boleznih srca in krvnih žilic, so prišli do ugotovitve, da je vrsta bolezni v neposredni zvezi s koncentracijo kalcija v pitni vodi. Cim mehkejša je voda, toliko bolj so ljudje podvrženi boleznim srca in krvnih žil. zen na Strekljevcu, na Talč-jem vrhu in v Tuše vem dolu. Udeležba je bila na vseh izvedenih konferencah razmeroma dobra, kar je izvršni odbor pripisal predvsem dobremu obveščanju članstva. V vsebini razprav so letos ugotoviU precejšen napredek, , kajti občana go razpravljali največ o. organizacijskih zadevah in bodoo(nekxxl šoJske kuhinje brez tuij" pomoči ne znajo o«r¥:ani» zdrati, zakaj ne vprašajo za nasvet tiste, ki so uspeli? V Semiču ne manjka drobnih težav Na decembrski krajevni kcnferencd Socialistične zveze v Semiču je v imenu organizacije poročal o miniilem delu predsednik Franc Makuc, nato pa so občani živahno razpravJjajli o gradnji mesnice ter kritizirali delovni čas trgovine, ki potrošnikom ne ustreza. Spet so načeli vprašanje ukinjene mlekame, ob- ravnarvaJd so razvoj gostinstva v domačem kraju, v2xirževa-nje cest itd. Nekatera vprašanja občanov je ix>jasnLl Ijud^ poslanec Viktor Zupančič, vendar pa so ljudje izjavili, naj bi na prihodnje množične sestanke prišli tudi predstavniki zadruge, gostinstva, trgovine in diTugih dejavnosti, o ka- tenih so gotvorlll, a se vabilu niso odzvali. Na konfeirenci je stari odbor dobil ra?:rešenico, nakar so izivolili nov 13-članskl odbor in nadzorni odbor, medtem ko so bili za člane občinske konference Izvoljeni Jože Vidmar s Sel, Franc Ostronič iz Semiča, inž. Miro-silav Mulej iz Semiča in Martin Lavrin iz Vavpče vasd. Samo dveh nisem mogla prepričati!" ALENKA BREZNIKAR je 19-letna tehnična risarka, zaposleTia v BELTU. Skupaj s svojo mamo ŠTEFKO BREZNIKAR, bolničarko v istem kolektivu, sta nam decembra začeli pomagati pri razširjanju našega pokrajinskega lista, čeprav se doslej nista ukvarjali s takim delom, sta dosegli uspeh, kakršnega si lahko le želimo v vseh večjih podjetjih! Pridobili sta že več kot 50 naročnikov med delavci in uslužbenci strojne tovarne in železo-livame BELT, nekaj pa tudi v domačem kraju Kanižarici. Kako jima je uspelo zbrati toliko naročnikov, nam je povedala tovariši-ca Alenka: — Mimogrede, ko sem šla v pisarne ali srečava-la naše delavce in delavke, sem jih nagovarjala, naj si naroče Dolenjski list. Ni jih bilo treba dolgo prepričevati. Vsak je kar kmalu podpisal naročilnico, ko sem mu izročila brezplačen izvod lista in pokazala, kaj vse nam nudi. V naši tovarni je precej zaposlenih, ki ne znajo slovensko; doma so s hrvaške strani. In vendar sem med njimi dobila precej novih naročnikov, ko sem jim svetovala, da se našega jezika lahko nauče tudi z branjem časopisa. V Kanižarici sem potrkala na vrata svojih sosedov in znancev. Uspela sem. Med vsemi, kolikor sem jim ponudila Dolenjski list, sta ga samo dva odklonila, vsi drugi so ga naročili, čeprav imajo že DELO, Nedeljskega in druge časopise. — Mtnite, da v vašem kolektivu ne bo več mogoče z akcijo nadaljevati? — V strojnem in livarskem obratu še sploh nisem poizkušala. Ta nameravam obiskati januarja. Tja bom morala med malico, ker med delom ne morem motiti proizvodnje, pa tudi stroji preveč na glas brnijo in hi me delavci sploh ne slišali. Lahko računate, da bom poslala še nekaj naročilnic! Tovartšici Alenka in Štefka: že vnaprej iskrena hvala za vsako novo naročilnico! Več kot nas bo okoli Dolenjskega lista, boljši bo lahko in lažje ga bomo vzdrževali! R. B. Dobra vest: železnica ostane! Bojazen, da bi ŽTP že letos ukinilo nerentabilno železniško progo Novo mesto-Metlika, je zaenkrat odveč Nedavni razgovori predstavnikov obeh belokranjskih občin s poslanci in predstavniki 2TP Ljubljana so privedli do ugodnega izida na podlagi pKKiatkov, s katerimi so Beilokranjci nastopili v dokazovanju, da bi ukinitev proge Novo mesto—Metlika pomenila več gospodarske škode kot koristi. Skupščina občine Črnomelj je o belokranjski železnici zbraJa med drugim tudi tele podatke: proga je dolga 49,2 km ter služi krajevnemu, potniškemu in tovornemu prometu, predstavlja pa tudi pKwnembno vez med sosednjima republikama. Vsak dan prepelje železnica okoli 630 ton blaga in 1775 PKJtnikov, na delo ali v šolo se voai vsak dan 315 delavcev in 180 dijakov, pri železnici pa je vsega zapKislenih 125 ljudi. Proga Novo mesto— Metlika je v takem stanju, da dovoljuje največjo hitrost 45 km na uro, kar je precej vplivalo na to, da se čedalje bolj uveljavlja cestni promet. Za isto ceno so namreč cestna transportna podjetja pripravljena prevažati tovor in ljudi, toda v mnogo krajšem časiu. Nizke cene v cestnem pro- metu so posledica dejstva, da ceste vzdržuje družbena skupnost, medtem ko mora železnica sama skrbeti za obnovo in vzdrževanje prog. S tem rentabilnost prog upada, posebno tam, kjer železnica povezuje gospodarsko silabše razvita področja, kjer je pre-F>©ljana količina manjša. Tak primer je ii belokranjska proga. Kljub vsemu pa cestru promet ne more nadomestiti železniškega. Po belokiranjski žele2snici ne prefeljejo tako maJo blaga, kot bi kdo mislil. Ugotovili so, da je samo rudnik Kanižarica prepeljal lani 80.000 ton premoga, od tega 41 odst. proti Novemu mestu, preostalega pa proti Karlovcu. Ta podatek jasno kaže na tx>, da rudnik brez železnice ne bi mogel obstajati. Drugi pomembni uporabnik železniške proge je strojna tovarna in želeaolivama BELT, ki ima na leto 14.400 ton železniškega prcHneta. Za njim se zvrstijo še druga podjetja, ki so prav tako močiio vezana na tovorni promet po železnici:'LIC, ^RA, Belsad, zadruga, gozdno gospodarstvo, gradbeno podjetje in trgovsko F>odijetje Potrošnik. Izračunali so, da bi železnica z ukinitvijo te nerenta- »PROBOJ Z METLIŠKE STRANI.« Bela krajina je bila po cesti čez Gorjance skoraj dva dni odrezana od drugega sveta. Plugi na specialnih kamionih z novomeške strani v klanec niso mogli prebiti tudi po 2 m visokih žametov! Šele plug na sliki, ki je prišel iz Metlike, je v soboto proti večeru prebil snežni zid pod prelazom na Vahti. (Foto: M. Moškon) bikie proge pouhranila 242 milijonov dinarjev, hkrati pa bi v omenjenih podjetjih, ki so večinoma šele na začetku svoje rasti, nastala ogiromna gospodarska škoda. Cenijo jo na trikratno vrednost prihranka železnice. S temi podatki so seznanjeni 2TP in pristojni republiški organi. Dogovorjeno je, da za letos železniška proga ostane, ni pa še rešeno vprašanje dokončnega obstoja te proge niti ne to, kdo bo železnici pomagal kriti izgubo. Pred konferencami organizacij ZK Te dni je občinski komite v Metliki sklical sestanek z vsemi sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerem so govorili o pripravah na letne konference v vseh osnovnih organizacijah ter o pripravah na občinsko partijsko konferenco, ki bo v začetku marca. Komimisti v delovnih kolektivih, pa tudi drugje bodo na letošnjih konferencah obravnavali predvsem konkretne zadeve s področja svojega dela in svoje delovne organizacije, manj pa načelne stvari. S tem nameravajo doseči novo kvaliteto v vsebini dela vseh osnovnih organizacij. Izdanih že 2400 osebnih izkaznic Na metliškem matičnem uradu zamenjujejo občanom osebne izkaznice vsak torek od 7. do 16. ure in vsak četrtek od 7. do 14. ure. Doslej so izdali nove legitimacije že okoli 2400 občanom, prav toliko dela pa bodo morali opraviti še do konca marca. Na območju matičnega urada Gradac zamenjujejo osebne izkaznice vsak dan od 8. do 12. ure. Tudi tu delo v redu poteka. Pol ure pred prihodom vlaka ... bi moraiU na metliški železniški postaji odpreti blagaj- Z MLADINSKE KONFERENCE V BETI Neplanske dele ni redile večjih sadev Decembra je imela mladinska organizacija v tovarni BETI v Metliki letno konferenco, udeležilo pa se je je porazno število mladih — Ugotovili so, da dosedanje delo ZMS ni bilo posebno uspešno, ker se je odvijalo brez določenega delovnega programa v metliški BETI je med zaposrlenimi okoli 60- odstotkov mladine, zato je razumljivo, da na mladinski konferenci niso biU zadovoljni z udeležbo 62 mladincev in mladink.* V poročilu o dosedanjem delu so bili našteti uspehi in pomanjkljivosti v delu. Aktiv ZMS je v preteklem obdobju dpsegel najvidnejše uspehe v športu. Leta 1966 so se za prvi maj plasirali na prvo mesto v malem nogometu in streljanju, v tekmovanju cedotne sindikalne pK>-družnice, organizirano v ix>-častitev 10-letnice tovarne pa so mladinci metliškega kolektiva doseli 1. in 4. mesto v naimdznem tenisu, 1. mesto v streljanju in 2. mesto v šahovskem tekmovanju. Prav tako so na tekmovanju za občinski praznik zmagali v namiznem tenisu, v streljanju in dosegli 2. mesto v šahu. Navedene uspehe so dosegli posamezniki, ne večje skupine mladih ljudi. Konferenca je slabo ocervi-la dosedanje delo na idejno-poldtičnem področju. Doslej ni bilo nobenih predavanj, ki bi bila v korist mladim ljudem, kar pa so jih organizirali prej, so bila zelo slabo obiskana. Prav tako je bilo za zabavo in razvedrilo mladine storjenega kaj ^malo. Mladina iz BETI se je udeležila le ekskurzije v podjet^ je LISCA v Sevnici, udeležila se je izleta v Planico, nekaj članov Počitniške zveze pa je sodelovalo na I. zletu počitničarjev Dolenjske. Tudi razprava je bila bolj klavrna. Navzočih je bilo največ učenk poklicne šole, ki so malo časa v kolektivu. zato niso niog!le dajati ocen in predlogov, pač pa so pokazale precej volje do dela. Skušali so ugotoviti, zakaj je tako malo zanimanja za delo v mladinski organizaciji, ko finančna sredstva v tem kolektivu ne predstavljajo nepremagljivih ovir za delo. Vodstvo tovarne in osnovna organizacija ZKS sta bili vedno pripravljeni pomagati. Razveseljivo pa je, da so tokrat stalenili bodoče delo ZMS opravljata po vnaprej določenem in sprejetem delovnem programu. Spirejeli so sklep, da bodo organizirali sekcije za tenis, telovadbo, šah in strelsko sekcijo, računajo pa na poživitev dela tudi zato, ker bo v tovarni v kratkem ustanovljen klub družbenih organizacij. no, kakor piše na treh kra jih, vendar pa se pol urt pred prihodom vlaka le pot niki prestopajo pred zavese-nim okencem. Tisti, ki se če sto vozijo, ugotavljajo, da navadno (^pro blagajno zadnji hip. Potniki bi lahko čakali v topli čakalnici, tako pa čakajo na mrzlem, dokler ne dobe vozovnic. V sredo bo občinska seja 18. januarja dopoldne bo v Metliki skupna seja zborov občinske skupščine, na kateri bodo sprejemali smernice programa za leto 1967 ter ob. ravnavali srednjeročni plan razvoja občine in srednjeroč. ni plan razvoja turizma. ROSALNICE: pota in pokopališče Na nedavnem sestanku odbora krajevne skupnosti Ro-salnice so ugotavljali, v koli. ki meri so bili lani zastavljeni načrti uresničeni. Ta krajev, na skupnost je ena najbolj delovnih v vsej metliški ob čini, zato ni čudno, če so skoro vse, kar so se namenili napraviti, tudi storili. Ob tej priložnosti so se odločili, da bodo v letošnjem letu nadaljevali z urejevanjem pokopališča pri Treh farah. Uredili bodo še steze in zasadili vrsto cipres. Razen tega bodo popravili več vaSkih-potov, tako da. bodo dostopna z vsemi motornimi vozili. V ta namen so občani pripravljeni sprejeti krajevni samoprispevek. Premale delavni z edberem vred! Kaj dela mestna organizacija Socialistične zveze v Metliki, ker je članstvo docela nezainteresirano za organizacijo, smo se pred kratkim pozanimali pri predsedniku Alojzu Skolibru — V razgovoru je odkrito priznal: »Tudi vodstvo je bilo premalo delavno!« Konec decembra je bila v Metliki sklicana letna konferenca mestne organizacije, v katero je vpisanih več kot 1000 članov. Konference pa ni bilo, ker je na sestanek prišlo le 50 ljudi. Dnevni red nd nezanimiv: bodoče naloge po smernicah VI. kongresa bi bolle le uvodna tema, zatem pa nameravajo obravnavati še več perečih komunalnih zadev: vprašanje kanalizacije, pokopališča, vodovoda itd. Mimogrede pa se bodo pogovorili še o organizaciji pustnega sprevoda. Toda občanov ni bilo in pogovorov tudi ne. — Cemu pripisujete tako slabo udeležbo, smo vprašali predsednika Alojza Skolibra? — Nasploh se ljudje vse bolj zapirajo vase in ne hodijo več na sestanke. Ta pojav je splošen in ni samo metliška lastnost. Pri nas smo imeli pred leti zelo delavno organizacijo SZDL, ki je skli- cevala javne tribune in druge sestanke. Zdaj vsega tega ni. Imamo tudi organizacije v vseh večjih podjetjih. Toda tudi tam je pravo organizacijsko mrtvilo, razen v tovarni BEITI, kjer delajo pK) zaslugi tov. Popovičeve. Zakaj organizacije SZDL ne delajo več s takim elanom kot nekoč, je težko reči. Priznati pa moram, da tudi odbor nd bil delaven. Razen najožjih funkcionarjev, predsednika, tajnika in blagajnika, so bili med 25 čland le redki, ki so poprdjeli za delo in hodili redno m sestanke. Vsi drugi so bili v odboru kar tako za število. — Kmalu boste imeli priložnost nedelavne člane zamenjati z boljšimi. Ali boste pri izbori novih kandidatov ix>-slej previdnejši? — Tudi o volitvah v novo vodstvo SZDL in o občinskih volitvah se moramo na letni konferenci temeljito pomeniti Zastopam stališče, naj predlagani pred sprejemom funkcije pove, če bo res delal ali ne, sicer bomo prosili koga dragega. Res p« je, da so mnogi v službi močno obremenjeni, zato take ljudi nima smdsla kandidirati še v vodstva organizacij. Od tistih, ki jih bomo izvolili, pa pričakujemo zavzetega dela. meHiskiti^tfednik I ki že sedaj dosegajo visoke pridel- i ke (pšenice do 45 centov na ehk- f tar in do 80 centov na hektar detelj ter sena), je večina gospodarstev, kjer so pridelki pšenice in drugih žit še vedno pod 25 centi, pridelki trav in detelj pa pod 50 centi na hektar. Z dobrim, pravilnim gnojenjem in obdelavo zemljišč ter s pravilnim varstvom rastlin bi na tem področju lahko trajno dosegli še enkrat večje pridelke, kot jih dosegajo kmetovalci sedaj. To kmetijsko področje je tudi v celoti primemo za strojno obdelavo, zato v bpdoče ne bo potrebovalo toliko delovnih rok. Zaradi nizkih kmetijskih pridelkov nastaja na tem pKXiročju velika gospKKiarska škoda, saj bi lahko dajalo letno do 3000 ton žit (predvsem pšenice in ječmena) ter do 8000 ton sena in travno-de-teljnih mešanic, s čimer bi lahko prehranili do 2600 glav velike živine. Sedaj pridela to področje samo do 1800 ton vseh žit im do 4000 ton sena in detelj ter preredi 1700 glav velike živine. (Konec prihodnjič) Zasebno kmetijstvo terja rešitve Dosedanje živahne razprave o zasebnem kmetijstvu na zborih volivcev v metlišW občini in na sejah skupščine so pokazale toliko problemov, da je potrebno ob vsem tem obvestiti javnost in začeti široko razpravo. Vsem težavam, s katerimi se srečujemo v kmetijstvu, sedaj nista kos niti občinska skupščina niti kmetijska zadruga. Do sedaj se je večala in širila predvsem družbena kmetijska proizvodnja, medtem ko zasebne kmetije niso napredovale. Da bi se stanje tega dela kmetijstva izboljšalo, so bili že storjeni prvi ukrepi: ukinitev davkov od zemljišč v četrtem proizvodnem okolišu, oprostitev maloprodajnega prometnega davka na kmetijske stroje, pomoč pri organizaciji in kreditiranju obnove zasebnih vinogradov in F>omoč pri nakupu manjših kmetijskih strojev. Vsega tega pa je bil deleža le majhen del zasebnih kmetovalcev. Kmetijska zadruga Metlika ne namerava v bližnji bodočnosti povečati svojih zemljišč na* račun zasebnih kmetij, pač pa bo skušala izboljšati in poceniti proizvodnjo na dosedanjih površinah. V bodoče bo morala bolj sodelovati s kmetovalci pri njihovem strokovnem izobraževanju Ln pri medsebojnem proizvodnem sodelovanju. Prihajamo namreč v obdobje, ko bo reforma zadela tudi zasebnega kmetovalca pK)sredno in neposredno. Zvezna skupščina pripravlja temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, v katerem bodo močno zaostrene zahteve po agrotehničnih ukrepih, pa tudi uvajanje vaških kolobar-•jev in sodelovanje s kmetijskimi organizacijama bo obvezno zato, da bomo skupno povečali tržno proizvodnjo kmetijskih pridelkov povsod tam, kjer so za to možnosti. V bodoče torej ne moremo pričakovati pospeševanja zasebnega kmetijstva s pomočjo dotacij in olajšav pri obveznostih malih zasebnih kmetov in polkmetov, temveč bo družba pospeševala kmetijstvo s pomočjo posojil, kreditiranja in kooperacije pri srednjih in večjih kmetih, ki imajo svojo delovno silo. Na področju metliške občine je 1300 kmečkih gospodarstev, ki imajo F>ovprečno i>o 3,7 hektarov obdelovalne zemlje. Od tega je samo okoli 380 gospodarstev, ki majo pogoje za trden obstoj. Te kmetije vključujejo približno 60 odst. vse obdelovalne zemlje. V bližnji prihodnosti se bodo začeli na vaseh pojavljati primeri, ko bodo kmetije ostajale brez dedičev, ki bi še hoteli obdelovati zemljo. Ker zadruga ne bo mogla vključevaU teh raakosaniii zem- ljišč, jih bodo lahko odlcupovali aU jemali v zaki^ trdnejši kmetje in s tem povečala svoja zemljišča. Ce hočemo kmetije mehanizirati, je nmjitK), da obsegajo vsaj 6 do 8 hektarov obdelovalnih zemljišč, ki jih je treba arondira-ti, zaokrožiti, da bo kmetijska mehanizacija učinkovita in rentabilna. Klimatske in talne razmere Bele krajine, so zelo ugodne za skoraj vse kmetijske panoge. Področje metliške občine se zelo ostro loči na dva rajona, ki imata posebne pogoje. Prvi je ravninski, obkolpskd predel, ki obsega katastrske občine Metlika, Rosalnice, Primostec in Krasinc. To je izrazito poljedelsko-živinorejsko področje, ki obsega skoraj 2150 ha obdelovalnih zemljišč. Tamkajšnja kmečka gosp>odarstva pridelujejo na svojih zemljiščih prav vse, kar je potrebno za prehrano ljudi in živine, ali kot pravimo s tujo besedo: so izključno avtaikična. Zmogljivost t^ zemljišč nd izkoriščena niti do polovice. Razen majhnega števida dobrih kmetov. mmN KRZAN JE PRIREDIL LETOS ŽE 15 000 KILOGRAMOV MESA Razveseljiv napredek dveh kmetij apredek kmečkih gospodarstev vidita pred-sera v specializaciji - Frac Zevnik goji Ičrave molznice in plemenske svinje, Martin Kržan pa ita svinje in piščance - Beg s kmetij bo po junem zavrla ^Ijša oskrba s kmetijskimi stroji v oJjDOvljeni poslovalnici metjiđsike sadnige v Breži-ih sem nnotila njun pome-}k. To sta bila napredna nedka gospodarja Martin ržan s CJundrovca in Prane 2vnik 8 Čateža. Pogovor no nadaljcT^ v troje. Be-;da je tekla o pogodbenem >delavaixju kmetov z zjadru-3 in o specializacaji zaseb-ih kmetdj nasploh. Predvsem me je zanimalo, ako gospodarita onadva, ka-o sta zadovoljna s pogodbe-^m sodelovanjem z zadrugo n kako si zamišljaita hitrejši lapiredek zasebnega kmetijstva. 9 Martin Kržan je v seznamu kooperantov že od -sega začetka, za ožjo obliko :>c^o(fi>enega sodelovanja z iiadrugo pa se je odločil pred poldrugim letom. Specializiral se je na vzrejo priašičev in piščancev. Njegovo posestvo meri osem hektarov. Obdelujeta ga v glavnem sama z ženo. Imata Štiri majhne Sestri Majdi v spomin Majde Bernardičeve, medicinske sestre iz zdravstvenega doma v Breiicah, ni več med nami. Ob izteku leta se je izteklo tudi njeno življenje. Smrt jo je doletela nenadoma. Cesta je kruto pobrala svoj davek večer pred Silve-strovim. Vest o nesreči je globoko prizadela x>es kolektiv zdravstvenega doma. Izguba drage sodelavke pa je še posebno pretresla vse sestre, ki smo vrsto let delale z njo. Veselo pričakovanje novega leta se je v trenutku sprevrglo v žalovanje in bolesno. Majda Bemardičeva je bila rojena v družini Milavec v Sentlenartu 1935. leta. Napravila je bolničarsko šolo in se otroke, v družini pa živi tudi ženina mati. Ta jdm odvzame drobne hišne skrbi. V vasi je Kržan za sedaj še edini kooperant. Lani je spital za zadrugo 131 svinj in 7.000 piščancev. Prašiče je redil v dveh skupinah. Zaželeno težo je dosegel pri njih povprečno v šitirih mesecih, vča^h pa seveda tudi prej. Od zadruge je razen tega najprej zaposlila v brežiški bolnišnici. Leta 1957 je prišla v zdravstveni dom, kjer je službovala do svoje tragične smrti. Sest let je delala kot bolničarka, nato pa kot medicinska sesta. Obiskovala je strokovni tečaj in uspešno opravila izpit. Zadnja štiri leta je bila vodja laboratorija. Kolektiv jo je zelo cenil in lani aprila je bila izvoljena za predsednico upravnega odbora. V spominu jo bomo ohranili kot vestno, prizadevno in priljubljeno sodelavko, ki smo jo, žal, mnogo prezgodaj izgubili Sestre zdravstvenega doma v Brežicah Kooperant Franc Zievnik s Čateža je vzoren kmetovalec in se navdušuje predvsem za specializacijo. sprejel še trikrat po 2.000 enodnevnih piščancev. Zanje je skrbel po 60 dni. Povprečna teža pohančlca je t tem času zrasla na 1 kilogram in 45 dejcagramov. Obračun lanske prireje je bdi razveseljiv, saj je Kržan prekosil samega sebe. Za zadrugo je priredil 15.000 kilogramov mesa ali 3.000 kilogramov več kot leta 1966. Razen tega je vzgojil še okoli Nova imena za odborniške vrste v vseh krajevnaii središčih brežiške občine, kjer bodo spomladi volili nove odbornike, so evidentiatdi ljudi, za katere mendjo, da U jih lahko zastopcdi v skupščdni. V Krški vasi so to: Antcsi Zakošek, Zdravko TomSe in Mirko Lopatič. V Skopicah so piedBegali Antona Skvarča, MIha Hotka in Ivana Bačečiča. V Cerkljah so omenili kar sedem imen. To so: Vladdmir Curin, Miroslav Kambič, Prane Pavlovič, Ivan Videnič, Martin Zlobko, Stanislav Mb-lan in Emest Marinček. Na Mostecu, v Sellh in v Ločah predlagajo samo Vinka Jurkasa, sedaj sekretarja obdinskega komiteja ZKS. Na Jesenicah na Dolenjskem so evidentirali Lojzete Novosela, Alojza 2okalja, Janka Veglja, Franca Komo-čarja in Ivana Leskovca. V Brežicah so imenovali osem možnih kandidatov. Evidentirani so: prof. Marjan Gregorič, Jožica Teppey, Elizabeta De Gleria, FVanc Križaj, Marija Vogrinc, Ida Resnik in Marija Merhar. Za poslanca zveznega zbora so povsod aabeležiM Viktorja Avblja. 40 svojih odojčkov. Če ga delo na posestvu ne bi priganjalo, bd lahko sprejel še eno skupino prašičev. Ker p>a mora obdelovati še dva vinograda in vse njive, se je moral zadovoljiti z dvema tumuso-ma. .VZGOJITI MORAMO USTREZNEJŠO PASMO SVINJ« 0 Franc Zevnik s Čateža ima številno družino. Vseh skupaj je deset, od tega šest otn^. V hiši žive tudi stari starši. Dva sinova študirata na univerzi, najmlajši pa ima komaj pMDldrugo leto. Dobro morajo gospodariti, da je dovolj za tiste doma in za oba študenta. Tovariš Zevnik je tudi kooperant., Ima šest krav molzni? in mleko mu pomeni važen vir dohodkov. Razen tega goji plemenske svinje in oskrbuje trg z odojčki. Trdno se je namenil za specializirano rejo odojčkov bele pasme. Te p>asme primanjkuje, zato si želi uspešnejše selekcijske službe Predlaga celo, naj bi med svinjami, kd jih dobe za zakol od POMURKE, odbrali belo mesnato pasmo in jo namenili za razplod. Za primitivno rejo v teh krajih bi po njegovem mnenju morah vzgojiti najbolj ustrezno sorto, tako, ki ne bi bila preveč zahtevna. Gospodar Zevnik pžizi predvsem na rentabilnost. Krave, ki ne daje 2.000 litrov mleka na leto, po njegovem mnenju ni vredno imeti. Tukajšnji fc-vinorejci pa na to premalo gledajo. Potrebna bi bdla temeljita selekcija glede mlečnosti. Molzna kc«itrola je na pjogoji zelo ugodni. Seveda bi se kmetje lahko odločali tudi za druge smeri. Beg s kmetij bo zavrla po mnenju obeh sobesednikov predvsem mehanizacija, če jo bo kmet lahko kui^. Trenutno bi nabavo strojev pospešili predvsem z ugodnimi kreditnimi možnostmi. »Mnogi močni proizvajalci se še niso prebudili, niso še spoznali, da terja čas p«red-vsem preusmeritev na sodobnejše gospodarjenje, to pa zahteva veliko znanja, dovolj površin, specializacijo, dobro semensko in selekcijsko službo in še marsikdaj,« sta zaključila iK)go(vor vzorna ko-operanita. JOŽICA TEPPEY NOVO V BREŽICAH ■ ZA OGLED DUNAJSKE DRSALNE REVIJE V CELOVCU je med Brežicmi zaadmanje ve6>e kot lani. Turistična poslovalnica SAP ima oddanih že devet avtobusov. Za Štiri avtobuse se je prijavilo šolarjev, štiri so rezervirali delovni kolektivi, za en avtobus pa je bilo drugih interesentov. Za obisk revije se je prijavilo tudi 15 mladincev in mladink z Bizeljskega. Podjetje SAP zagotavlja ugoden prevoz vsem, ki si želijo ogledati znamenito drsalno prii^itev onstran meje. ■ KLJUB ZIMI LJUDI ŠE VEDNO MIKAJO IZLETI V TRST. Turistična poslovalnica že zbira prijave za potovanje, ki bo 28. januarja. Odziv je kar dober. SAP zagotavlja prevoze tudi za ogled ev-rop^ega prvenstva drsalnega prvenstva v Ljubljani. Za ta športni dogodek se zanima predvsem dijaška mladina, prav gotovo pa bo dovolj tudi drugih interesentov. ■ OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA pripravlja dvodnevni seminar za aktiviste krvodajalskih akcij v 1967. letu. Seminar bo v domu družbenih organizacij in bo trajal dva dni. Začetek je napovedan za 25. januar. Udeležili se ga bodo člani krajevnih odborov RK in najprizadevnejši organizatorji iz delovnih kolektivov. Občinski odbor Rdečega križa želi, ^ bi bilo krvodajalstvo v občini tetos u^>ešnejše , saj je po odzivu za oddajo krvi prav brežiška crt> čina najslabša v Sloveniji. ■ DELAVSKA UNIVERZA V BREŽICAH pripravlja več seminarjev za člane samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Za ta teden so vabljeni na seminar predstavniki disciplinskih komisij. Predavatelja sta Janez Ro-šfcar iz Krškega in Janez Pimat iz Brežic. Silvestrovali so vsepovsod Občani brežiške občine so Novo leto pričakovali v Cate&kih Toplicah, Mokricah, brežiškem Narodnem domu in celo v krškem hotelu SREMIČ. številni so odpotovali v oddaljene kraje, nekateri tudi v planine. Še največ jih je novo leto pričakalo doma. Novo. letno vzdušje je bilo nepopisno, povečale pa so ga pisane trgovinske izložbe in lično okrašeni lokali. BREŽIŠtt VESTI Martinu Kržanu je prineslo leto 1966 nove uspehe pri vzreji prišicev in presegel je svoj lanski rekord. (Foto: J. Teppey) srečo že uvedena, veliko pa je že zamujenega. Pri odkupih bd morali v prihodnje bolj paziti, katera teleta ženskega spola bi lahko vzgojili v dobre molznice. Tudi tovariš Zevnik se ogreva za specializacijo kmečkih gospodarstev. Trenutno meni, da je najbolj zanimivo sadjarstvo, ker so zanj naravni Pred občinsko konferenco 26. decembra lani sta bili konferenci SZDL v Artičah in na Jesenicah, s tem pa se je končalo obdobje pisanih kon. ferenc Socialistične zveze v brežiški občini. Na konferencah so obravnavali komu-. nalna vprašanja, krajevne skupnosti In socialno zavarovanje kmetov, se pogovarjali o osnutku pravilnika SZDL, volili nove člane in evidentirali kandidate. Obisk je bil domala povsod suadovoljiv, konferenco pa so morali po. novitl le v Brežicah in Dobo. vi. Občinska konferenca bo ob koncu januarja ali na začetku februarja. NOVOLETNI PRAZNIKI SO MIMO, Tudi v Brežicah so bili vsi vlaki in avtobusi polni iMtnikov, ki so se s praznovanja vračali na domove. Takole je bilo 3. januarja 1967 na brežiški železniški postaji (Foto: Tinko Vimpolšek) Za študijske podpore nova merila Pojasnilo upravnega odbora sklada za borce NOV v Brežicah o p<^ deljevanju študijske pomoči otrokom borcev Občinski skupščmi bodo predložili popravek odloka o dodeljevanju pomoči in v njem točno določili, kdo je upravičen prejemati pomoč in kdo ne. Da bd bili naši občani in slovenska javnost nepristransko obveščeni o delitvi študijske pomoči otrokom borcev v brežiški občini, vam pošiljamo to pismo in vas prosimo, da ga objavite. Upravni odbor sklada za borce NOV je dodeljeval študijsko pomoč po občii^em odloku, ki je bil sprejet in objavljen v Uradnem vestniku februarja 1964. Po tem odloku je bila upravnemu odboru prepuščena presoja o tem, kdo naj dobi Studijsko pomoč in kolikšen znesek naj bo to. Upravni odbor se je odločil, da bo podeljeval pomoč na osnovi vloženih prošenj. Najmanjši znesek je 5000 S dinarjev, največji pa 25.000 S dinarjev. O dodelitvi so bile obveščene vse organizacije ZB na občnih zborih. Dne 29. sept. 1966 je o tem pisal Dolenjski list. Dva dni kasneje je bil v lokalni radijski oddaji objavljen sestavek enake vsebine. Studijsko pomoč iz sklada za borce prejema 77 otrok borcev. Vse prošnje, ki jih je dobdl upravni odbor (btlo jih je 77), so bile ugodno rešene. Zneski dodeljene pomoči pa so različni, odvisni od ocene premoženjskih razmer v družini. Upravni odbor je o dodeljevanju odločal samostojno. V tem pismu zavračamo tele neresnične trditve: 1. da člani ZB niso bili obveščeni o možnosti da njihovi otroci l^^o dobijo študijsko ix>moč: 2. da niso bile rešene proSnje socialno šibkih družin oziroma da nekateri prosilci niso dobili pomoči; 3. da so študijsko pomoč dobivali samo odborniki ZB in bližnji prijatelji. Te trditve niso resnične in tudi ni res, da bi občansko združenje oziroma odborniki občinskega združenja imeli vpliv na reševanje posameznih vlog. V zvead s temi pojasnili pa ne izključujemo možnosti, da nekateri posamezniki res niso vedeli za pravico do Studijske pomoči. Tu gre izključno za posameznike, katerim so dolžnosti in pravice ZB deseta skrb. Ker smo zvedeli za prigovore nekaterih članov ZB na dosedanjo delitev študijske pomoči, smo sklicali sestanek upravnega odbora sklada in komisije za izredne lapo-kojitve po 195. členu zakona o pokojninskem zavarovaixju (UO in komisija se zmeraj sestajata skupaj) dne 25. novembra 1966. Na sestanku je bU tudi predsednik skupščinske komisifje za zadeve borcev in predsednik občinske skupščine Brežice. Ko smo proučili zadevo, smo ugotovili, da je m^ 77 primeri 7 do 9 takih, pri katerih Studijske pomoči ni mogoče zagovarjati ali pa jo je mogoče zagovarjati samo delno. Na istem sestanku smo se dogovorili, da predlagamo spremembo odloka, v katerem bodo točneje določeni kriteriji za upravičenost do študijske pomoči. Naslednji sestanek, na katerem naj bi sprejeli kriterije za dodeljevanje študijske pomoči, smo sklicali za 21. december ob 14.30, ker smo računali, da bo praznovanje dneva JLA isti dan zvečer in 22. decembra kot običajno. Medtem so se občinske skupščine Sevnica, Krško in Brežice s predstavniki garnizona dogovorile za sprejem 21. decembra ob 15. uri. To pojasnilo lahko zadovolji vsakogar, kdor je želel zvedeti, zakaj je bil ta sestanek preložen za dva dneva Na sestanku 23. decembra je upravni odbor sklenil, da do 15. januarja 1967 pripravi predlog za spremembo o^oka in ga predloži občinski skupščini v razpravo in sprejem. V predlogu morajo biti natančno izoblikovana merila, predvsem imovinski cenzus, s katerim bo določeno, kdo je upravičen prejemati študijsko pomoč in kdo ne. To pomeni, da smo se odločili za revizijo dodeljevanja študijske pomoči, ker mislimo, da ta pravica in dolžnost pripada samo upravnim organom občane Brežice in članstvu združenja ZB. Upravni oilbor sklada za borce NOV v Brežicah ZATIŠ-JE MED PROSVETNIMI DELAVCI V KRŠKI OBČINI Stare želje v novoletni preobleki Reformo bo treba dosledno upoštevati tudi v šolstvu in denar, ki je namenjen za vzgojo in izobraževanje, pravilno porazdeliti — V Krškem si želijo novo osnovno šolo — Pobudo za gradnjo je že dala krajevna skupnost — Zanjo bodo verjetno sprejeli samoprispevek — Na Vidmu bo krajevna skupnost uredila stavbo za otroški vrtec Miro Kuglen NA TRAVNIKU Zlatenica - bolezen sladkega gumija in umazanih rok Novo leto je mimo, vdhar protestov se je polegel, zatišje med prosvetnuni delavci pa vzbuja občutek, da je v šolstvu vse tako, kot so želeli. Da bi zvedela za potrdilo teh domnev, sem zaprosila za nekaj odgovorov ravnatelja osnovne šole v Kršk^n Slavka Smerdela. »Kako ste začeli novo leto t šolskih kolektivih?« »Delo teče normalno, četudi naše zahteve jk) izboljšanju osebnih dohodkov niso še do kraja urejene. Na zborovanju, ki je bilo 24. novembra lani, smo zelo ostro zahtevali, naj se osebrvi dohodki prosvetnih delavcev v naši občini približajo porastu osebnih dohodkov v gospo- Po desetem januarju so se v krški občini pričele konference ornovnih organizacij Zveze komunistov. Sodeč po resnih pripravah, je pričakovati živo in kritično razpravo zlasti v večjih delovnih orga-razacijah, kot so tovarna ce- darstvu. Vsega, kar smo zahtevali, nismo dosegli, vendar imamo pred očmi to, da zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja še ni bil sprejet. Zdaj tudi ne moremo vedeti, kolikšne vsote bodo imele za rast šolstva na razpolago izobraževalne sikupnosti. Opozarjali smo celo na potrebo po spremembi v delitvi narodnega dohodka v korist šolstva, po i^avah nekaterih naših najodgovomeoših vodit-Ijev pa sklepamo, da procentualno dobi šolstvo kar precej, da pa ta denai* ni pravdil-no pHDrazdeljen. Sp>oprijeti se bomo torej morali z reformo in jo tudi v šolstvu dosledno izpeljati.« luloze, AGROKOMBINAT in rudnik Senovo. Izhodišče za obravnarvo bo povsod gospodarska in družbena reforma, za katero smo se lani zavestno odločili. V zvezi s tem bodo komimisti načeli vrsto perečih zadev ne »Ali je občinska skupščina pokazala razumevanje za vaše zahteve?« »Da, sa(j nas je nekaj celo sodelovalo pri sestavi predlogov za spremembo proračuna. Prepričali smo se, da šolstvo nd moglo dobiti več kot 305.000 N din dodatnih sredstev in da bd bilo v takih razmerah nesmiselno vztrajati pri napovedi o prekinitvi učno-vzgojn^:a dela.« »Kakšno željo lahko zapišem v imenu kolektiva vaše šole za 1967?« »Prosvetni delavci in vsi prebivalci Krškega želimo, da bi že letos začeli gradita novo šolo na Vidmu. Pobudo za to je dala krajevna skupnost, in njen predsednik samo v gosix>darstivu, ampak tudi v — edsebojnih odnosih. Obravnavali bodo vlogo komunistov pri krepitvi samouprave v delovndih organizacijah, v predstavnišikih organih in krajeivnih dcuipnostih, za katere ugotavljajo, da še nimajo praive veljave. Stane Nimčdč meni, da bi se ta želja najhitreje itresničila, de bi se občani odločili za sa-mopriispevek. Krajevna skupnost bo letos uredila tudi stavbo za otroški vrtec. Pomagale ji bodo delovne oi^gandzacdje. Z dograditvijo šole se nam bo prosvetnim delavcem in staršem lu'esničila še druga želja, Iri je prej nisem omenil. V stari šoli bo Posaivje lahko uredilo pomožno šolo za tiste otroke, ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo v korak z drugimi učenoi. To bo šola inter-natskega tipa, ki naj bi otroke tudd poklicno usposabljala. Ni dovolj, če jih po končanem šolanju prepustimo same sebi. 2e zdaj bi morali misliti na ureditev delavnicc in na finančne vire, s katerimi bi to omogočili. To bo možno le s skupnimi močmi, s sodelovanjem vseh treh spodnjesavskih občin.« »Kaj menite o bodočih izo-. braževalnih skupnostih?« »Da se Posavje ne bi smelo deliti na dvoje. Vsaj krška in brežiška občina bi morali pripadati eni skupnosti. Imata skupne šole in reševati morata mnoga skupna vprašanja. Sevnica bo imela morda res boljše zveze s Celjem,-vendar se ob tem poraja vprašanje, če občanu na Buč-Iri v resnici najbolj ustreza povezava s Celjem. Ce bi se Sevničani odločili tako, kot sem pravkar omenil, i>otem mislim, da bi kazalo razmišljati tudd o mejah občine, saj sega en del daleč na Dolenjsko. Končno pa so to samo ugibanja in želje, občani pa se bodo odločali po svoji presoji.« JT. Hvala vsem prijateljem mladine! z letošnjim novoletnim praznovanjem so bOi v krški občini nadvsem zadovoljni. Občinska zveza prijateljev mladine se je potrudila, da je prišel dobri dedek na vsako šolo, medtem ko prejšnja leta tega v oddaljenih krajih niso doživeli. Samo po dva dneva je imel časa za obiske, ker v Krškem niso premogli obleke zanj. Lani so jo kupili in ne bo več treba ponjo v Ljubljano. šolarje in otroke v vrtcih je dedek Mraz kolektivno obdaril, na sprejemih pa so bili otroci povsod lepo pogoščeni. Najbolj so bili zadovoljni tisti otroci, ki jih je dedek Mraz prvič obiskal. Matični urad Artiče Decembra rojstev izven bolnišnice ni bilo. Poročili so s«: Jožef Zalokar, delavec Iz Eeštanja, in Marija Molan, poljedelka iz Zgornje Pohance; Rudolf Ogorevc, tapetnik iz Maribora, in Marija Ritl(^, uslužbenka iz Murske Sobote; Ivan Ogorevc, trgovski pomočnik iz Maribora, in Rozalija Balon, poStJia uslužbenka iz Pi-šec; Franjo Pilipaš, šofor iz Ljubljane, in Jožefa Zupan, poljedelka Iz Silovca; Ivan Fuks, kovino-stnigar Iz Trebeža, in Kristina Blatnik, Študentka iz Artić; Anton Purkat, deiavec iz Dolenje vasi, in Marija Gorenc, poljedelka z Rake. Umrla je Rozalija Mo-škon, gospodinja iz Križ, 32 let. Matični urad Krško Deoembre Je bila izven bolni, šnioe rojena ona deklica. Poročili so se: Stanislav Zorko, strojni stavec iz Nove Gorice, in Sonja Letenje,, trgovska pomočnica iz mubljane; Emiilijan Kreutz, ge-ometer iz Oelj«, in MariJa-/5ia Vrbovšek, delavka iz Celja; Martin iDrugovič, ključavničar s Spodnje Libne, in Karolina Golob, ku. barska vajenka iz Spodnjega Starega grada; Adam Molan, ključavničar z Libne, in Milena Jov-nikar, tovami6ka delavka iz Spod. starega grada; Martin Mloddc, steklar iz Kr&kega, in Bliaženka Haibdnc, fiivilja iz KrSkega; Alojz PolSak, d^ovodja, in Ana Figar, delavka, oba iz Sremiča. Umrli m: Ivana Babič, lanetovalka iz Gon^ega Pijavfikega, 70 let; Jožef S^briC, kmetovalec Jz Spodnje Liboe, 75 let; Maiija Stajner, Šivilja is KrSkega, 78 let; Fran. čdSka I^zc, delavka iz Leskovca, 67 lot, in Slavko Gerjevič ie Krškega, 19 meseoOT. Ob epidemiji virusne zlatenice, ki napada ljudi pri nas in na tujem, se čutim dolžna opozoriti na eno najigrših in najbolj nuš>jenih navad med našimi otroki in pri mladini, v mislih imam navado, ki sem jo opazila pri mladih žvečilcih sladkega giimija. Videla sem, kako otroci raztegujejo žvečilni gtmii, držeč ga z umazanimi rokami. iz ust in ga spet tlačijo v usta. Verjetno se nobeden ne zaveda nevarnosti, ki pri tem preti: pri raztegovanju in spravljanju v usta se gumi ne le umaže, marveč tudi hudo okuži s strupenimi kli-c:uni. ki lebdijo v ozračju. Kaj ta mladostna navada ne prispeva tudi k razširjanju virusne zlatenice? Saj slišimo, da ta bolezen ni nič drugega kot b o-lezen umazanih rok! Vemo, da zbole za virusno zlatenico predvsem otroci in sploh mladina, redkeje odrasli. Tudi odrasli žvečijo sladki gumi, vendar ga ne vlečejo iz ust z imiazanimi prsti. Dokler je sladek, ga imajo v ustih, potem ga izpljimejo, ne da bi se ga med žvečenjem dotaknili z roko. Naštela bi nekaj primerov, kako delajo otroci. Sama sem videla otroka, ki je stopil iz tr^vine z žvečilnim gumijem v ost h. Ko je zaprl vrata, je segel k ustom in začel vleči gumi v roko, ki je prej tišč^a umazane bankovce. šolarji sami povedo, đa spravljajo nedožvečen gumi pod klop, kadar vsto,ii tovarišica učiteljica. Ko tnine pouk, sežejo spet pod klop in nadaljujejo | žvečenje. Včasih je gumi i prilepljen pod klopjo do I drugega dne, ko se o roci j spomnijo nanj. j Tudi mame tožijo, da ima.'o težave z otroki, ki žveč jo gumi. Prežvečene sladke kroglice imajo otroci v šolskih zvezkih, žepih, robcih in še kje. Zabavo s sladkim gumi- j jem imajo tudi vlakarji. Mislim, da bi bilo dob- j ro, če bi zdravstveni de- ' lavci in pri RK začeli preprečevati grdo navado z žvečilnim gimiijem in po- i vedali. kako se h'gije'sk > pravilno žveči sladki gumi. Prav bi bilo, da bi tudi televislija v program j vnesla kaj poučnega o preprečevanja virusne zlatenice ter o tem, kako se ta bolezen prenaša in širi. ANA FEGIC Šmarje pri Sevnici SENOVO: težave z elektriko ■ DKS KR&KO BI LAHKO PREJ obvestilo porabnike elek trike v Dovškem, Dolnjem Le-skovcu in v uradnl&ki koloniji na Senovem, da bodo zaradi popra- Drogovi za električne vlake Skupina delavcev že nekaj dni razvaža s krške postaje železne drogove za elektrifikacijo železnice. Delo gre naprej, čeprav je slabo vreme, brž ko bo mogoče pa bodo drogove vzdolž proge tudi vkopali. Krčani, zlasti tisti blizu železnice, z veseljem opazujejo priprave na moder, nizacijo železnice in želijo, da bi težke parne lokomotive res kmalu prenehale puhati dim in saje po okolici. vil na električnem omrežju dalj časa brez elektrilce. V teh krajih Je prebivalstvo že več kot 14 dni nejevoljno, saj od 7.30 do 14.30 nima elektrike. ■ 5. JANUARJA STA BIU v senovskem rudniku žalni svečanosti za tragično preminulim podpredsednikom ZIS Borisom Krai gherjem: ob 14. tiri Je bila ko memoracija v strojnem, zvečer pa v Jamskem obratu. Žalne svečanosti je vodil predsednik rudniškega delavskega sveta. ■ RUDNIŠKI SODNIKI in So^ cialistična zveza pripravljata na Senovem evidentiranje kandidatov za občinsko, republiško in zvezno skupščino. Letos poteče mandat poslancem republiške in zvezne skupščine ter petim občinskim odbornikom Evidentiranje oodo opravili v kratkem. ■ SENOVSKI ŠOLARJI so ime li dedka Mraza z novoletno jelko v šoli, odrasli pa v gostilni Seni-ca in šolski dvorani, kjer je silvestrovanje priredila Svoboda. Prijetna zabava je trajala do 1. ure, ko se je v gostilni vnel prepir. SFff^ovorili bodo tudi o reorganizaciji in se odločili z-a take oblike, ki pogojujejo uspešnejše 4eilo kot doslej. Predlogov je dovolj, sprejeli pa bodo le tiste, 1^ i^iajajo iz resničnih potreto vsiE^anje-ga življenja. »CELULOZAH«: sjllve-strovanje pri strojih Delavci krške tovarne papirja so se dogovorili, da bodo silvestrovali in prebili novoletne praziniike na delovnih mestih pri strojih in tako na. doknadili, česar niso mogli napraviti ob p>oplavah. Veči. na je dogovor spoštovala, nekaterih pa ni bilo, 2sato so imeli oddelki težave. Organi upravljanja so se odločili prizadevne delavce, ki so novo leto pričakali pri strojih, nagraditi. Pavk. NOVO LETO V PAPIRNICI. Ce bi za novoletne praznike ustavili papirne stroje v Tovarni celuloze in papirja v Krškem, bi imeli 50 milijonov S din izgube. Odločili so se, da bodo delali tudi te dni »pa čeprav so v Vietnamu celo vojskovanje ustavili zai^i praznikov.« Papirnica v Krškem je tako eno izmed redkih podjetij, katerih stroji se nikoli ne ustavijo — v preteklem letu so delali tudi za 1. maj in 29. november! Fotografija tedna, je bila posneta 31. decembra točno opolnoči, ko so si dežurni papimičarji zaželeli veliko sreče ▼ novem letu — kar ob velikem papirnem stroju (ORWO NP 18, zaslonka 5,6 — bliskovna luč) Foto: Tone Zalokar St. 2 (877) DOLENJSKI LIST U Komunisti, z besedo na dan! DOLENJSKI LIST V 4 dneh 138 novih! Samo štirje delovni dnevi so bili vmes, kar smo zadnj&rat zaključili naš tedenski pregled novih naročnikov. Bera pa vendarle ni tako slaba: iz brežiške občine se je od 5. do 10. januarja po zaslugi naših sodelavcev prijavilo še 14 novih naročnikov, iz črnomaljske 5, iz kočevske 7, iz krške 9, iz metliške 2, iz novomeške 45, iz ribnike 8, iz sevniške 11 in iz trebanjske občane 9 novih naročnikov. Z raznih pošt je prišlo 20 naročilnic, za rojake v tujini pa so domačini naročili še 8 Dolenjskih listov. Veseli smo 138 novih naročnikov, saj se je od 20. novembra 1966 pa do 10. januarja letos zbralo v naši kar-toteiki že kar 2295 novih naročnikov. Božo šušteršič, pismonoša iz Novega mesta, nam je ta teden pridobil 5 naročnikov; Zvone Hacin iz podjetja OPREMALES v Novem mestu je poslal 7 naročilnic, Ivan Lahovič s pošte Kapele 7 naročnikov, Feliks Kastelic z žužem-beršike pošte pa 5 naročnikov. Ostalo število odpade na posamezne pošte in druge sodelavce. Sodelavce pri zbiranju novih naročnikov, ki potrebujejo morda manjše število novoletnih koledarjev, prosimo, naj nam to takoj sporočijo! Koledarji so namenjeni novim naročnikom, ki jih še nameravate te dni in v prihodnjih tednih pridobiti. Lep pozdrav vsem, ki nam pomagajo pri širjenju domačega pokrajinskega glasila SZDL! UREDNIŠTVO IN UPRAVA Izžrebanci tega tedna Iz vrst novih naročnikov smo v torek opoldne izžrebali še 9 novih stalnih bralcev našega lista; vsak bo danes dobil po pošti knjižno darilo: Anita Utešin, Partizanski trg 12, Metlika; Franc Kromar, Dolenja vas 74 pri Ribnici; Barica Hotko, Jereslavec 7, Kapele; Niko Petek, Vel. sela 6, Adlešiči; Franc Ogrinc, Potiskavec 13, Struge; Franc I^Iar, Anže 1, Brestanica; Heda Trojar, Mumice 25, Šentjanž na Dol.; Julka Brcar, šentrupert 54, in Leon Bele, Gubčeva 14, Novo mesto. 26.610 izvodov DOLENJSKEGA LISTA - to je naša današnja redna naklada. Od tega bodo dobili stalni naročniki 25.374 izvodov, kolportaža 1093 izvodov, 143 izvodov pa bo šlo v arhiv oz. za dokazne številke. SKUPNA NAKLADA DOLENJSKEGA LISTA pa znaša danes kar 32.300 izvodov: 2.000 izvodov bo razdelila krajevna skupnost v Novem mestu pred nedeljskim referendumom, 3.690 izvodov pa bodo raznosili pismonoše in naši sodelavci v družine in posameznikom, med katerimi pridobivajo nove naročnike. DO 10. JANUARJA 2295 novih! V zadnjih 4 dneh so nam sodelavci poslali še 138 naročilnic, tako da smo od 20. 11. 1966 do 10. 1. 1967 vpisali v našo kartoteko.že 2295 novih naročnikov. Več o tem berite na 12. strani, stanje po občinah pa je takole: BREZICE:........189 ČRNOMELJ:.......193 KOČEVJE:........144 KRi^KO:.........187 METLIKA:........89 NOVO MESTO:......501 RIBNICA:........160 SEVNICA:........377 TREBNJE: ........209 Razne pošte: . . . . . . . 201 Inozemstvo: .......45 IN2. JANEZ JERMAN; (direktor tovarne pohištva Brežice, za DOLENSKI LIST) Zadnje srečanje z Borisom na Voglu Z Borisom sva se spoznala v partizanih, pogosteje pa sva se srečavala na glavnem štabu NOV in POJ Slovenije, kjer je bil on komisar glavnega štaba, jaz pa operativni oficir v štabu. Odkar je odšel Boris v Beograd, sva se sešla le ob praznikih na raznih smučiščih na Gorenjskem, kamor je prihajal s svojimi otroki na smučanje. Rad je imel naše gore, zlasti smuko, in se je vedno neutrudno spuščal po smučiščih. Za novoletne praanike sva se srečala v p>onedeljek, 2. januarja, pozmo zjutraj na sipodnji postaji gondoflske žičnice za na Vogel, kjer so bile dolge vrste n je bilo treba čakati in se prerivati več kot uro. Biil sem s svojima otroki. Pogovarjali smo se, da bo treba naslednji dan priti zelo zgodaj, ko še ne bo todifco ljuda. Pozanimali smo se, kdtj pelje zjutraj prva gon-doda zvedeli, da bo šla v torek, 3. januarja, ob ix>l osmih. Tako smo se v toorek zjutraj našli z Borisom in njegovima sinovoma Markom in Janezom ob pod osmdh in se sami štirje odpeljali ob tri četrt na osem z gondolo na Vogel. Na zgornji postaji smo se hoteli presesti na vlečni- delati debele ledene obloge na napravah, ki in tam po 17. uri pK>gnali žičnico, da bi s tem preprečili zaledenitev jn zaščitili naprave. Skupinovod-ja je rekel, da se je to pač spustili navzdol k njeni spodnja postaji. Tam smo se postavili v vrsto. Stali smo skupaj in se pregovarjali. Ker pa je sedežnica jemaila ljudi samo od zgornje postaje gondole in za nas pri vmesni postaji ni ostal noben sedež prazen, je Boris rekel uslužbencu, zakaj ne zasedejo pri gondoli vsak drugi sedež, prazni sedeži pa bi bili za nas na vmesnd postaji, da ne bi zaman čakali tako dolgo. Videti je bilo, da so Boris in Boris Kraigher je ljubil naše gore in zlasti pozimi jih je z otroki rad obiskoval in se neutrudno spuščal po smučiščih dogajalo po nijihovem »šdhtu«, ko imajo prosto. Boris je pripomnili, da to ni pravilen odnos do naprav in da so s tem i2^bili precej denarja, ko sinova neučakani, in so se že dogovarjali, da kar gredo in ne bodo več čakala v nedogled. Vendar so vztrajali. Med pogovorom so rekli, da ali štirih vožnjah s sedežnico in spustih navzdol smo se z Borisoon in sinovoma poslovili. Odšli so na kosilo in nato navzdol. Bili smo že vsi pošteno utrujeni in sem se tudi jaz, kljub dobri kondiciji, po dveh spustih odpravil v dolino To je bilo ob 14. uri. Oni so se odpeljali že pred nami. Nov preparat za hitrejše ozdravljenje kosti Sovjetski znanstvenik doktor bioloških ved Peter Ma-žuga iz Kijeva je izdelal nov preparat za zdravljenje prelomljenih kosti. Skupaj s svojim prijateljem iz inštituta za zoologijo Akademije znaiosti ukrajinske SSR sta sestavila preparat, ki pospešuje regeneracijo kosti. Njegovo delovanje je preizkuše no na psih in še na nekaterih drugih živalih, ki so jim zlomili kosti. Živali, ki so jih zdravili s tem preparatom, so se že lahko čez 15 dni oprle na zlomljeno nogo, čez 20 dni pa so bile klinično zdrave. Kosti so se tako dobro zarastle, da kasneje niti z rentgenom niso mogli ugotoviti prelomljenega mesta. Novega zdravila še ne uporabljajo za zdravljenje ljudi. Sedaj delajo priprave, da bi zdravilo preizkusili tudi na klinikah. Gradbeni material iz zemlje in petroleja Zemlja in petrolej sta glavni surovini za nov gradbeni material, imenovan »BMX«, ki so ga izpopolnili ameri ški strokovnjaki. Lahko ga uporabljamo v zameno za klasični gradbeni material, namesto betonskih blokov in žgane opeke. Surovine za izdelovanje sta petrolejski asfalt in navadna zemlja, ki ni prikladna za poljedelstvo. Novi gradbeni material so preizkusili v obliki opeke in blokov raznih velikosti in oblik. Preiskave pa so pokazale, da ima lastnosti prvovrstnega materiala. oo, vendar nam je uslužbenec rekel, da še pregledujejo progo in da moramo počakati. Nekaj časa smo čakali, in ko ni kazalo, da bo sedežnica kaj kmalu začela voziti, smo se odpravili v brunarico nt čaj, kjer smo našli uslužbence sedežnćoe In vlečnice. Ti so se okoli tri četrt na devet odpravili na žičnice, md pa za njinii do spodnje postaje vlečnice. Na spodnji postaji vlečnice so usliEž' nci ugotovili, da so vse žice ter kolesje vlečnice in sedežnice objeti v debel oklep lediu. Ko so poskusili vlečnico pognatd, je padla žica z rK)sllne koae in uslužbenci so se napotili dvigat vrv na kozo. Ker ni kazalo, da bosta vlečnica in sedežnica kmalu delovali se je Boris s sinovoma odpravil na bližnjo strmino v nada, da bodo žičnice le začele voziti Vsi brije so izjavljali, da mor;. j kmalu odpotovati in hočejo zato čim bolje izkoristiti vožnje pK) čudovitem soncu in na novo zapadlem pršiču. Jaz sem se odločil, da grem peš na smučeh proti Sijd do zgornje postaje žičnice. Boris je dejal, da bodo tudi oni trije prišli za menoj, ce ne bodo začele žičnice kmalu voziti. Medtem so začeli prihajati ljudje na strmino, kjer je bil Boris s sinovoma dn kjer so vsi trije vadili zavoje. Nato so jo mahnili za menoj v breg peš. Ob trasah obeh žičnic smo srečavall uslužbence žičnic, ki so razbijali led z virvi in kolesja. Nekee:a skupdno-vodjo je Boris vprašal, zakaj niso prejŠTxJd večer, ko je padal dež in 00 se nato začete danes obe žičnici stojita, ljudje pa čakajo. Pot nav^jor p>o nezgaženih strminah je bila naporna in prišli smo precej utrujena do zgornje postaje sedežnice. Tam je eden od uslužbencev sedežnice razlagal Borisu smisel obstoječih žičnic, kd zaradi premajhne količine snega še ne delajo, in pripovedoval o bodočih gradnjah novih žičnic. Medtem je začela okoli 11. ure poskusno delovatd sedežnica, mi pa smo se hitro morajo čdmprej na kosilo in da jih čaka še dolga pat v Beograd. Na mojo pripombo, da smo že pošteno utrujeni in ali ne bo to prevelik napor, je Boris rekel, da je vožnja čisto drug napor, da je te vožnje vajen in da mora biti naslednji dan točno na delu. Pripomnil sem, da je to res ogromen napor. Medtem se je sedežnica spraznila in prišli smo na vrsto. Na zgornji postaji smo se razšli pri spu-situ navadol. Po kratkih treh ■ ^4 FANT S POZIVNIM ZNAKOM YU3DJR »POUDAREK NAJ BO V KULTURI TELESA!« Junija 1960 se je tovariš Boris Kraigher, ki je bil takrat predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine LRS, udeležil VII. zleta bratstva in enotnosti v Novem mestu. Po končanih prireditvah smo ga prosili, da je dal za bralce našega lista kratko izjavo o zletu, pri čemer je med dnigim dejal: • »Prav gotovo je najvažnejše srečanje mladine is raznih okrajev in priložnost, da ob takih sre-5»iijih ocenimo napredek telesnovzgojnega dela. PTiv tu bo treba še marsikaj napraviti. Ni vse sa. nM*- prireditev; poudarek naj bo v kulturi, ki jo nsladina preko te dejavnosti dobiva, v kulturi nege telesa, pri čemer nas vse čaka še veliko nalog. Tudi U prireditev je pokazala, da bo treba prav v tej 9» eri še. veliko dela. Pomen zleta .ie v tem, da se laladina z vseli področij seznanja, da spoznava pr dobitve našega boja in razvoja. To pa je izredno važno, zato je treba tradicijo teh zletov čimbolj vzorno nadaljevati.« Na SLIKI: desno Boris Kraigher, takratni pred-se«lnik izvršnega sveta ljudske skupščine LRS. levo od njega Milentije Popović, takratni član zveznega inršnega sveta. (Foto: Tone Gošnik) Ne vem, zakaj, ampak nagnjeni smo k temu, da si f>o-leg rednega dela, s katerim služimo svoj vsakdanji beli ali črni kruh, poiščemo še tisto, kar nas znotraj zadovolji, kar nas še bolj oplemeniti, nam da še večjo vero v življenje. Kaj pa je to? Hobby (konjiček). Nekaj takega. Dominik Gutman iz Novega mesta je na primer radioamater. Dolgo je trajalo, preden je zatrdno vedel, da pomen: radioamaterstvo tisto njegovo notranje zadovoljstvo. Morda je to prvič, začutil, ko je bil še čisto majhen, še v šolski klopi. Ko je bil v mornarici telegrafist, ga je močneje zamikalo, da bi se nekoč doma po etru pogovarjal z vsem svetom, iskal prijatelje ... Zdaj so njegove sanje uresničene. Sede k oddajniku in pokliče, kar se mu zahoče: Novo Gradiško, Ancono, Udine, Bratislavo .. Vedno na pozivni 2!nak, kateremu doda YU3DJR, znak svojega, se pravi novomeškega radiokluba in svoje ime »Ko so bile v Italiji poplave, sem od tamkajšnjih radioamaterjev prej in več zvedel kot iz RTV ali iz dnevnega časopisja. Tudi o letal ski nesreči na Brniku me je ljubljanski radioamater prej podrobneje obvestil, kako m kaj je bilo ...« V radioamaterstvu sta v glavnem dve dejavnosti: radiofonija in radiotelegrafi.;a Dominik je v obeh »doma«. Svoje znanje je v praksi že neštetokrat preizkusil. Radio-telegrafijo takrat, ko si je »dopisoval« z neko Čehinjo. Po etru je spoznal domaia ves svet, gotovo pa svet v malem, saj ga radioamaterji od vsepovsod obveščajo, kako je pri njih. S sosednjimi »državami« se redno pogovarja, govoril pa je že z vso »Evropo«, »Afriko« .. . Na njegov poziv se oglašajo — prijatelji. Prijateljstvo na raznih dolžinah radijskih valov? To mora biti nekaj posebnega! »Ko pridem v klub k oddajniku, me prevlada neka nestrpnost, nap>etost, zlasti če se odločim govoriti z radioamaterjem, ki ga ne poznam. Napeto pričakovanje me ima v oblasti vse dotlej, dokler se poklicani ne c^la-si. Potem je lažje. Nenadoma se podre pregrada med menoj in neznanim sogovornikom. Vse, kar je potem, je tako, kot bi izmenjaval besede s starim znancem ...« Biti radioamater pa ni tako preprosto Celo zelo zahtevno je in odgovorno. Mimo tega, da je treba vse delati po pravilniku, se je uveljavilo nepisano načelo: drug drugemu pomagati, drug drugemu svetovati! To je pravo tovarištvo! In, zapišimo: radioamaterjem ni tuje! Nasprotno; zbližuje jih, utrjuje vezi do sočloveka. KOČEVJE: na 30 občanov avto Števi o osebnih avtomobilov naglo naraslo, motornih koles pa naglo padlo Morje poganja hidrocentralo v Franciji so pred kratkim spustili v obrat prvo hidrocentralo, ki ji daje energijo morska plima. Nahaja se na reki Rance, na kraju, kjer se ta reka izliva v kanal La Manche. Dosedaj so vstavili 24 turbin, ki bodo proizvajale letno 544 milijonov kilo-vatnih ur. Drugih 20 turbin pa bodo tudi kmalu spustili v obrat. To hidrocentralo so gradili šest let, stroški zanjo pa so znašali 420 niilijonov frankov. V kočevski občini, ki šteje okoli 18.000 prebivalcev, so 31. decembra lani imeli občani 615 osebnih avtomobilov. Na manj kot 30 občanov pride torej že en avto, medtem ko je prišel leto prej en avto na oKoli 55 prebivalcev. Razen tega so v občini 31. dtcembra lani zabeležili še 236 motornih koles (predajiskim okoli 400), blizu ^200 mopedov, 161 tovornjakov, 7 avtobusov, 50 traktafjev in 110 prikolic. je imelo decembra lani 2 -92 občanov za vožnjo loopedov in motornih koles, 1081 za vožnjo osebnih avtomobilov, 250 za vožnji tovornjakov, 105 za vožnje avtobusov, 82 za vožnje traktorjev in 167 za voinjo prikolic. SaisO' lani je opravljalo šofersite Izpite 113? občanov, tispe&io pa jih je naredilo le 462 kadidatov ali 41 odiltotkov. Med temi jih je opravilo izpit u^ešnb: bilov, 37 za tovornjake, 122 za vožnjo motorja, 238 za avtobuse, 11 za traktor-. za vožnjo osebnih avtomo- je in 34 za prikolice. Razboinika sta bila mrtva Avtomobilov *eč kot otrok razpravo o občin- ■ ske^ proračunu je du- | najski občinski svetnik SigUiund izjavil, da registrirajo na Dunaju dnevno ^ novih avtomobilov, rodi pa se povprečno samo M otrok na dan. Število osebnih avtomobilov je v lanskem letu naraslo za v«č kot 22.000, tako da je trenutno v avstrijski prestolnici registriranih 361.61'5 avtomobilov. Policiji pred dnevi ni bilo treba posredovati, ker sta si razbojnika, ki sta napadla Canadian Im-I>erial Bank v Montrealu, sama vzela življenje. Dva maskirana razbojnika, 24-letni Richard Lor tis in Yvon Ehibbreil, sta V2sdrla v banko, še preden so odprli linice. Razbila sta veliko šipo na vzhodnih vratih. Medtem ko je eden od njiju s puško držal uslužbenca v šahu, je drugi izpraznil blagajno. Na begu pa se je eden od razbojnikov spotaknil ob črepinje na razbitih vratih in se hudo porezal. Kljub temu mu je uspelo, da se je približal do avtomobila. Njegov pazdaš je odpeljal avto, še preden je bil ranjeni razbojnik v njem. Razbojnika je vlekel kakih osem metrov s ZADNJE SLOVO OD BORISA KRAIGHERJA. E^settisoči Ljubljant^nov in okoU-čanov so pretekli petek izkazali zadnjo čast velikemu revolucionarju in podpredsedniku izvršnega sveta B. Kraigherju. Na sliki: mimohod pred poslop^m republiškega izvršnega sveta v Ljubljani, kjer je bila žara s pepelom pokojnega pozneje prispela policija, sta ležala oba razbojnika mrtva v avtu. Edeai je umrl zaradi strela iz puške, drugi pa zaradi notranjih poškodb, ki jih je dobil, ko ga je avtomobil vlekel za seboj. Darilo je eksplodiralo Pri odpiranju darilnega paketa sta bila v New We-stminstru (Kanada) hudo poškodovana 42-letni kaz-nilniški paznik Frank Newton in njegov desetletni sin Norman, škatla, ki jo je paznik prejel po pošti, je v njegovih rokah nenadoma eksplodirala in mu odtrgala obe roki. Normana, ki je stal za očetom, je zadel košček železa in bo verjetno izgubil levo oko. Oče in sin ležita v bolnišnici. Policija domneva, da je paket poslal kakšen bivši kaznjenec v kaznilnici, kjer je bil Newton zaposlen, in da gre za maščevanje. V kaznilnici je povprečno 500 do 600 kaznjencev, večinoma nevarnih kriminalcev. Dominik Gutman: »Radioamaterstvo — lep konjiček za mlade!« »Mnogi me sprašujejo, kaj imam od radioamaterstva, v čem najdem zadovoljstvo. Kaj drugega bi naj bilo, kot veselje iskati prijatelje po svetu, se z njimi pogovarjati, slišati njihovo mišljenje. To ni majhna stvar. Ce vse to okusiš, te potegne s še večjo močjo za seboj. Nazadnje spoznaS, da to ni več hobby, marveč življenjska potreba, ob kateri nisi osamljen ...« Pozorno sem sledil vsaki Dominikovi besedi, pretehtal vsako njegovo misel in se vprašal; ali ni svojim vrstnikom s tem nakazal poti do razvedrila, ali ni postavil s svojim zgledom dovolj svetlega kažipota za beg iz osamljenosti in nezadovoljstva s samim seboj, kar današnja mlada generacija tako močno in znova poudarja? »Rad bi imel svoj oddajnik, da bi po etru poslej iskal nove prijatelje s svojim, samo svojim pozivnim znakom,« je Dominik razkril svojo največjo željo. Potem je izračunal: »Vse to bi me veljalo 400.000 S din, morda pa tudi manj.« IVAN ZORAN UPOKOJENCI - pridite v nedeljo na novomeška volišča! Tudi glas vseh tistih, ki ne bodo plačevali samoprispevka, je pomemben za ugoden izid glasovanja! ena SVETOVNI ZNANSTVENIKI GOVORE T udi rak bo premagan! 2. NADAUEVANJE Zdravilni učinek teh preparatov, pravi Larionov, se kaže v različnih oblikah: od zmanjšanja tumorja do njegove popolne izginitve. Z uporabo kemične terapije pri neka-tei^ vrstah tumorjev so dosegli v 5 do 10 letih klinično OBdravitev. Kljub temu pa še ne moremo reči, da smo dosegli popolno ozdravljenje. Profesor Larionov trdi dalje, da so antikancerozni kemični preparati omogočili uporabo novih metod zdravljenja. Tako se na primer s pomočjo sonde vstavijo ti preparati v samo žarišče tumorja. V primerih, ko se je timior preveč razrastel in ooiemo-goča kirurški poseg, ga s kemično terapijo najprej zmanjšajo in tako omogočijo operacijo. Razen tega se pri operaciji pljučnega raka z uporabo zdravila endoxan zmanjša odstotek recidivnih obolenj. Larionov sodi, da prve izkušnje s kemono terapijo ustvarjajo popKJlnoma nove možnosti za boj z rakom, kar bo prispevalo k odkrivanju novih preparatov proti raku. NEVARNE KEMIČNE SNOVI Čeprav kemija pK>maga človeku v boju proti raku, ne-' katere keniične snovi »obtožujejo«, da so največji povzj-o- -čitelji raka v tem »stoletju kemije«. Sovjetski znanstvenik je mnenja, da so nekatere kemične snovi zelo znane kot kancerogene, p>osebno karbonska sol, parafin, nekatere anilinske barve in podobo. Za njimi našteva žarke iks, radij, radioaktivne izotope in končno nekatere viruse. Njegovo mnenje se v tej anketi delno ujema z mnenjem ameriškega znanstveoiika prof. dr. E. V. Cowdryja, ki navaja primer, da določene količine sintetičnega hidrokar-bonata »dnba« povzročajo raka na dojkah, in to zelo naglega in brez posledic za druge organe. To so s poskusi dokazali na belih miših. Navaja, da je v ZDA med belimi ženami največ-žrtev ■ raka odiTaka na dojkah. Po njegovem mnenju je zato potrebno zbirati podatke ■o takih dokazih, ki govore o delovanju kemikalij _kot povzročitelju raka in onemogočiti prodajo tudi takih živil, ki vsebujejo še tako majhno količino nevarnih komi(>nih snovi. RAKOTVORNI VIRUSI Značilno je, da so v neki anketi govorili neodvisno eden od drugega predstavniki sovjetske, francoske in ameriške znanosti o tako imenovanih rakotvornih virusih. V Franciji so na primer opazili, da vzgojene rakave celice, ki so jih presadili na živali, niso povzročile tumorjev, če jih prej niso p)omešali z določeno vrsto virusov. Toda virusov je toliko, da je težko ugotovili, kateri so nevarni, kateri pa ne. Še manj vemo, kako se eni spreminjajo v druge in ali se siploh spreminjajo. NARAVNA ODPORNOST Akademik Halpem trdi, da ima vsakdo izmed nas v sebi rakave celice, ki so nastale zaradi kozmičnega in slič-nega sevanja ali pa jih je povzročila hrana in podobno. Človekova sreča pa je, da je v njem naravna odpornost proti raku, ki je pridobljena z dolgotrajnim človeškim razvojem. Ta odpornost je odvisna od vitalnosti in aktivnosti tako imenovanega retdkulo-endotelijskega sistema celic, ki se bore proti virusom z znanimi protitelesi. Francoskim manstvenikom se je p(»rečilo, da ^ s krepitvijo in aktivnejšim delovanjem retikulo-endotelijske-ga sistema prišli do naglega in smrtonosnega razvoja raka na živalih. Sprejema m oddaja vaše želje SUlravljenje s kobaltno bombo »Theratron« v zagrebški bolnišnici »Dr. Mladen Stojanović«. Podobne naprave za zdravljenje raka imajo tudi v nekaterih drugih znanih medicinskih srediscih v naši državi Na glavni zletni dan, 19. junija 1960, je takratni predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine LRS tovariš Boris Kraigher skupaj z drugimi gosti VII. zleta bratstva in enotnosti dopoldne obiskal tudi Dolenjske muzej v Novem mestu. 1 zanimanjem Si je ogledal vse muzejske zbirke; na gornji sliki ga vidimo v razgovoru z delavci muzeja. Od leve proti desni: Boris Kraigher, muzejski kustos Tone Knez, ravnatelj muzeja prof. Janko Jarc in Franc Pirkovič-Cort, takratni sekretar okrajnega komiteja ZKS (Foto: Tone Gošnik) Priprave za uvedbo samoprispevka občanov Na kandidacijskih zborih za nove odbornike in poslance bodo razpravljali tudi o uvedbi samoprispevka za vse občane v sevniški občini - Za akcijo se bo treba dobro pripraviti Sevniška občina doslej ni uvedla zbiranja samoprispevkov občanov za območje vse občine, ker so odgovorni ljudje menili, da bodo pomanjkanje proračimskega denarja za plačilo dolgov v šolstvu pokrivali s prispevki gosp>odarskih organizacij. Pokazalo pa se je, da so s takšnim zbiranjem velike težave^^ Kljub stalnim pozivom občinske skupščine in njenih predstavnikov so lani podjetja prispevala le dobro polovico tistega. Medtem ko nekatere gospodarske organizacije obljubljajo, da bodo zaostale zneske poravnale, pa KGP Brežice trdi, da se ne čuti dolžno, da bi tudi njihov sevniški obrat plačal prispevek, čeprav velja za vse. Spor se je celo tako zaostril, da je podpredsednik sevniške skupščine Franc Molan zahteval odcepitev obrata, čeprav ta postopek ni tako enostaven, saj končne meje gozdnogospodarskih območij odločajo odlok izvršnega sveta in širše gospodarske koristi. Z zbiranjem prispevkov Sodelujte pri odkrivanju Po naših krajih je mnogo kulturnih spomendkov, ki so vemo zrcalo naše preteklosti, trpljenja, trenutkov sreče, smrti in rojstva. To so biseri, ki jih moramo znati pravilno ceniti, da ne bodo propadli, saj bi z njimi zamrl tudi naš ponos, občutek lastne vrednosti. Spoznati moramo, kolikšno vrednost imajo za nas stari gradovi, cerkve, vaška 2inamenja, starinski kozolci in druge stare zgradbe. Iz novejše zgodovine imamo mnogo objektov, ki nas spominjajo na 6as revolucije, velikega dejanja naše sodobnosti. Pred dobrin mesecem je prosvetno-kultiimi abor republiške skupščine razpravljal o varstvu kulturnih spomenikov in predlagal širše posvetovanje z zastopniki občinskih skupščin, gospodarskih organizacij in turističnih zvez, ki lahko veliko pripomorejo, da bomo oihranili in varovali naše zgodovinske spomenike. Dolenjska in Posavje imata obili(g3 kulturnih vrednot, vendar se še ne zavedamo njihove prave vrednosti. V Posavju že poteka kulturna akcija za izdajo Kulturnega zbornika za Posavje, ki naj bi zajel vse kulturne spomenike na tem območju. Med- tem ko je v občinah Krško in Brežice zbranega že preoej gradiva, je še zelo malo znano področje sevniške občine, zato prosimo prebivalce, da bi sodelovali v tej akciji in obveščali občinski odbor SZDL v Sevnici o kulturni pneteklosti svojih krajev. Zavedati se moramo, da ima spoštovanje naših kulturnih in zgodovinskih spomenikov veliko vlogo tudi pri razvija^ nju turistiične dejavnostii v naših krajih. S. Sk. LOKA: skupščina bo o zemljišču še enkrat razpravljala Ce je spomo zemljišče v Loki pri Zidanem mostu v zemljiški knjigi zapisano še na ministrstvo za kmetijstvo SRS, to j)omeni, da lastništvo ni urejeno že cel ducat let. Kot kaže, je sedaj spor privrel do vrha. Kmetijski kombinat Sevnica je to zemljišče nam- Ostra kritika na račun pošte »Zadnjič me ni bilo oa-sejo, ker sem vabilo do- b bil po pošti tri dni po I tem, ko je seja že mini- I la,« se še ni dobro opra- I vičil odbornik Klenovšek r iz volilne enote Zabukov- < je, ko so drugi odborniki j, že hiteli pripovedovati vr- > sto pripomb na delo po- _ šte v sevniški občini. »Danes sem sejo zamudil, ker sem moral pK>čakati pošto, ki po novem pride celo uro kasneje, kot je prišla prej,« je pripomnil Rudi Cimpršek, direktor kmetijskega kombinata. Pritoževali so se tudi ljudje iz Boštanja in Kr-melja, kjer imajo kljub avtomatski telefoniji možnost telefonirati samo do določene ure. Nekateri niso bih zadovoljni z dosedanjimi dostavnimi okoliši, ko pošiljke za prebivalce, ki živijo izven okolišev, obleži jo na poštah. Posebno ostro so obsodili pona.šanje odgovornih na poštni upravi, ki kljub tolikokratnemu negodovanju prizadetih niso ničesar ukrenili ali vsaj javno odgovorili, zakaj je tako. Plačniki poštnih uslug menijo, da je poštna služba zaradi njih, in ne obratno. Matični urad Tržišče v decembru je bil doma rojen en deček Umrli so: Marija Lenič, Upalcojenka iz Pavle vesi, 59 let; Jožefa Zubukovec, InvnUdslka upravičenka Iz Stare vaii, 69 lert; Pran-čiAsa Tratar, zasebnica iz TrSčL ne, 86 let, in Franc Lindič, iipo-kojenoc iz Mtadetič, S8 let. reč pri arondaciji namenil v ssa-menjavo za zemljo, Id je zdaj že pokrita s hmeljevimi nasadi. Krajevna skupnost iz Loke pa zahteva zemljišče zase, ker je na njem mogoče urediti igrišče, kasneje pa je možna tudi zazidava, ko se bo naselje širilo. Občinska skupščina se je odločila, naj o stvari še enkrat razpravlja svet za kmetijstvo in g<> adarstvo, za tem pa še skupSčji, na. Zadeva je kočljiva v tem, ker so na zadnji seji odborniki glasovali, naj zemljišče dobi krajevna skupnost, občinski upravi pa ne kaže izdati negativno odločbo kmetijskemu kombinatu, ker se bo le-ta gotovo takoj pritožil na republiški organ in bi tožbo tudi dobil Kmetijske organizacije imajo po predpisih o arondaciji prednost pri 2!emljiščih, ki so splošna ljudska last. Ta primer in še nekateri podobna po rtolenjskl kažejo na to, da stvari niso urejene. Krajevnim skupnostim nalagamo nove naloge in obveze, pa jim hkrati z zemljo odvzemamo pomembne vire dohodka. Po dosedanjih predpisih izrivajo kmetijske organizacije krajevne skupnosti z boljSih zemljišč, le-te pa z oddajo slabših zemljišč, ki jim še preostanejo, ne morejo dobiti kaj prida dohodka. M- L. Delegacija ni žal nič opravila Nedolgo tega je delegacija sevniške občinske skupščine obiskala predstavnike izvršnega sveta, da bi jih seznanila z razpoloženjem prebivalcev občine, ko so zvedeli, da zasavske ceste ni v republiškem načrtu izgradnje cest do 1970. leta. Kot je bilo pričakovati, je bila pot brezuspešna, saj so predstavniki izvršnega sveta znova povedali, da ni denarja za cesto. Žalna slovesnost tudi v Sevnici 5. januarja je imela sevniška občinska skupščina skupno 2 družbeno-političnimi organizacijami ob 13. uri po-po'dne v dvorani tovarne JU. GOT ANINA žalno svečanost v spomin Borisa Kraigherja, moža, ki je tragično premi, nul v času, ko bi ga naše gospodarstvo in jugoslovanski narodi najbolj potrebovali. podjetij so tolikšne težave, da je potrebno razmisliti o uvedbi enotnega samoprispevka za občane vse občine. Medobčinskemu šolskemu skladu v Novem mestu so Sevničani dolžni za lani še 19 milijonov starih dinarjev, vraidar jih ne morejo plačati, čeprav je imela Sevnica pri tem skladu prednostno pravico pri sredstvih za gradnjo šol. Slabo vračanje je seveda tudi slabo spričevalo za bodoče. Skratka; čas je dozorel, da je treba nekaj ukreniti. Kot so p>okazali primeri v drugih občinah, si je mogoče z uvedbo samoprispevka zagotoviti stalen vir sredstev, ki se tudi smotrno naložijo, saj je tisti, ki jih zbira za določen namen, odgovoren vsem, ki denar prispevajo. Dolenjski list • prijatelj Spodnjega Posavja Ko hodim .po Spodnjem Posavjoi in drugod, sSišom laskava priziianja na račun ureditve in pisane vsebine našega lokalnega glasila. To pa ni vse, saj vedo marsikaj dobr^a povedati tvuM iz drugih slovenskih krajev. Odgovorni urednik Primorskali novic, ki izhajajo za primorske občine v Kopru, mi je rekel, da je Dolenjski list odlično urejen to ima vse možnosti za razvoj. To je lepo pcniznanje. ki ga zaslužita uredništvo in uprava Dolenjskega lista. razen tega pa tudi sodeOavoi in pismonoše, ki opravljajo važno nalogo s pridobivanjem novib naročnikov. Treba je pripomniti tudi to, da je Dolei>isik]i Ust zelo obsežen in poln ne le d*>mačih vesti, marveč tudi strokiovnih prispevkom, zanimivosti in člankov o kulturi. Bralci, novinarji in dopisnika smo lahko zadovoljni, da Dolenjski list tako dobro uspeva. Priporočal bi, da bi list dobil še več dopisnikov iz raznih krajev. STAKO SKOCIR SliVNISKI.VESTNIK Proračun — nad pričakovanjem S 104 odstotki bo izpolnjen plan dohodkov sevniškega občinsk^a proračuna v lanskem letu, kar je prijetno presenečenje. Največ je k temu pripomogel porast zaslužkov ljudi, zaposlenih v gospodarstvu, pa tudi republika je že izpolnila lanske obveznosti in nakazala vso dotacijo. Tudi dolg medobčinskemu šolskemu skladu v Novem mestu bo občina ix) vsej verjetnosti lahko ix>ravnala, saj je prvi jobrok poslala že pred nekaj dnevi. VOLITVE IN IMENOVANJA Pred kratkim je sevniSka občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja sprejela naslednje odločitve: Namesto Zvonka Kranjca je imenovala v skupščino celjske komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Rorisa Pcrka, namesto Milarui Jeraja pa Je imenovala v svet za narodno obrambo Antona Medveda. Za spomladanske volitve je imenovala volilno kooniaiijo občinske skupščine, v katero so bili izbr^: Rajko Zupane, ki bo njen predsednik; člani fcomi-s^, ki bo volitve vodila, pa so: DuSan Brelih, Iirnac Vintar, Valentin Hribar, Bolo Stojs in Andrrj Martine. Hvala, loški krvodajalci! Krajevni odbor RK v Loki se zahvaljuje vsem krvoda-jailcem na svojem območju in na območju RK Razbor. V tej plemeniti akciji, ki na 'ašem območju ix>teka že šesto leto, je sodelovalo do zdaj več kot 70 darovalcev krvi. Želimo, da bi se vsi ti in drugI v letu 1967 spet odzvali vabilu k prostovoljni oddaji kipvi. w > * LAČNIM PTIČKOM. Sevniški šolarji niso pozabili na svoje male pernate prijatelje. Pred šolsko zgradbo so jim postavili doma narejene krmilnioe, ki so vedno polne dobrot (tretja nagrada za Fotograijo tedna — foto: Franc Pavkovič, Sevnica ORWO NP 18, 8/125 Sprejete nove cene za vodo Za 110 odstotkov bodo višje, kot so dosedanje - Da bodo računi čisti, bo podjetje tisti del vodarine, ki je namenjen preureditvi vodovoda, na zahtevo občanov vodilo ločeno Zbora volivcev v Sevnici in Šmarju sta se strinjala s podražitvijo vode v Sevnici, ki jo je predlagalo Komimalno stanovanjsko podjetje in odobril svet za družbeni plan ^n finance z namenom, da bodo preuredili sedanji vodovod, o čemer smo že obširneje pisali. Tudi občinska skupščina je na zadnji seji soglašala z višjimi cenami, ko je sl:ie-pala o najetju posojila za vodovod. V bodoče bodo gospodinjstva plačevala 1.05 N din, društva, ustanove in gostinski obrati v družbeni in zasebni lasti 2.10 N din, gospodarske organizacije pa 3.15 N din za kubični meter vode. Kjer pa ni vodomerov, bodo j>orabniki vode plačeva- li pavšalne zneske od števila stanovalcev, glav živine in od stanovanjske opreme, ki troši vodo. Dr. Pesjak se je na seji zavzemal za višje pavšalne cene, češ da so po dosedanjih cenah tisti, ki vodo pavšalno plačujejo, na boljSem. Ker pa je še v veljavi odlok o obveznem vgrajevanju vo- domerov, te stvari lahko uredijo tako, da odlok dosledno izvajajo. Da bi Sevnica čim prej tnie-la preurejen vodovod, je treba vplivati tudi na izvajalce del, da bi pohiteli in ae zapravljali dragocenih dni ter prekinjali delo, kot se je to že :%odilo. Odgovor že, pošta pa še vedno neredna! Novoletno voščilo onemoglim Sevndško društvo UF>okojen-cev je priredilo svojim članom in drugim v domovih počitka v Loki in na Impoljci pred kratkim po nekaj trenutkov razvedrila. Sodelovala sta boštjanski pevski oktet. ki ga vDdi Fajfar, in "ri-čHanski instrumentalni ansambel. V imenu oskrbovancev v Loki se je zahvalil upravnik doma Stanič. Gostje in oskrbovanci so skupaj zapeli nekaj domačih viž. Spored so ponovili tudi na Impoljci. Želijo, da bi taki obiski vsako leto razvedrili oskrbovance v domovih počitka. Odgovor novomeškega podjetja za PTT promet glede na nere'' .j dostavo pošte v Loko, v kraj na skrajnem območju tega podjetja, ni utemeljen. Loka ima namreč dobre zveze po železnici, od tega proti Sevnici in Zagrebu 9, proti Zidanemu mostu in Ljubljani po 8 zvez. Imamo pa samo eno avtobusno zvezo: Brežice—Celje. Znano je. da ima Dol. Posavje slabe ceste in da se jih obiskovalci izogibajo. V odgovoru PTT podjetja nd bilo navedeno, da lahko uprava ix)šte v Loki odpremd poSiljke za Sevnico le z vlakom št. 417, ki vozi skoei Loko ob 16.24. Avtobus ob 13.30 je za pošto prezgoden. 4. januarja smo bili brez pošte, 7. januarja pa smo jo dobili z osebnim vlakom št. 416, ki je prip«. al šele okoli 11. ure. Negoduje zlasti okoli 50 naročnikov DELA. Kolikokrat pozimi bomo poŠto prejemali z zamudo? Ljudje pravijo, da niso proti tamu, da bi pošta prihajala in odhajala z avtomobili, samo da bi bila dostava redna. Zamujena dostava ovira pismonoše, da ne morejo prar vočasno raanesti pošte, zlasti tedaj, kadar morajo v kraje, kd so do 2 uri oddaljena od Loke. STANKO SKOCIR En krajevni urad za 5000 prebivalcev? Da bi imelo področje Tržišča, Krmelja in Šentjanža, kjer živi čez 5000 prebivalcev, en sam krajevni urad, se ljudje nikakor ne strinjajo. Sedaj ima to področje dva krajevna urada: v Tržišču in Šentjanžu, pa morajo Se va-ščani Kala, Kladja, Telč, Tel-čic in Drušč do dve uri pe-Sačiti do svojih krajevnih uradov. Z nameravano združitvijo teh dveh krajevnih uradov, ki sta že tako med najmočnejšimi v občini, bi se ljudem pot še podaljšala, zato ne morejo biti zadovoljni s takšno odločitvijo. z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA V TSS NA MIRNI 24. DECEMBRA Pri dohodku in zaslužidh se začne in - nelia Urediti notranje odnose, ki bodo vsakega zaposlenega spodbudili ne samo k večji proizvodnosti, temveč tudi k zniževanju stroškov - to je v Tovarni šivalnih strojev na Mirni razen zboljšanja tehnične opremljenosti najvažnejši ukrep za dosego večjega dohodka - Toda vprašanje je, če bo podjetje ob sedanjem stanju strokovnih kadrov sposobno to uresničiti Po poročilu o delu sindikalne podružnice, ki ga je prebral njen predsednik Jože škulj, je živahna, včasih prav ostra razprava hitro pokazala glavne težave v podjetju. Razen tako imenovanih škarij, ki režejo podjetju dohodek s tem, da dobavitelji materiala na vse načine poskušajo povečati cene, medtem ko ima Tovarna šivalnih strojev cene določene, k nerazpolo-ženju v podjetju precej pripomorejo tudi neurejeni od- nosi med posameznimi obrati in celo med delovnimi mesti. Direktor podjetja Vladimir Ileršič je kolektivu pojasnil, da se obeta izboljšanje v notranji delitvi ustvarjalnega dohodka, s tem, da bodo s pomočjo zavoda za organizacijo poslovanja vpeljali obračun po ekonomskih enotah, ki naj bi upošteval predvsem ekonomski uspeh posamezne enote. Hkrati pa ni povedal, da podjetje sploh nima razvite analitične službe, ki bi te DROBIŽ IZDOBRNIČA ■ VOUA, TEKOČA VODA! Tudi prebivalci Dobrniške doline postajajo vse bolj zahtevni. Ce jih vprašate, kaj si najbolj žel^o, pravijo, da tekoče vode, hkrati pa nočejo priznati, da živijo v Suhi krajini, češ Krajnčani so na ono stran Žužemberka. Nekaj so obetali bližnji izviri, vendar so strokovnjaki iigo>-tovili, da se jih ne ia^ilača zajeti. V urbanističnem programu g^rasu-peljske občine sicer piSe, da je vodovod Stična — Trebneje — Do-bmič, ki ga napajajo Babje koleno, Drmožnik in Lahka voda, začel obratovati 1954 leta, Dobrčand pa lah^ potrdijo, da to ni res. Res pa je nekaj drugega: da se prebivalci DobmiŠke doline niti ne pripravljajo na to, da bi podaljša^ li vodovod v svoj konec, saj nimalo niti za to potrebnega režijskega odbora, kd bi gradnjo pripravljal. ■ PRODAJA NEKATERIH ZEM LJISC okoli Dobmiča, ki so splošna ljudska last, je povzročila pri' ljudeh, ki so 'jneU doeleij takšna zemljišča v najemu, obilo hude krvi in zaskrbljenosti. Kot smo zvedeli na oddelku za gio6q;>odarstvo pri občlndci upravi v Trebixjem, je prodaja zaenkrat ustavljena in je treba počakati na odločitev posebnega sestanka, na katerega bodo vabljeni predstavniki krajevnih skupnosti, krajevnih uradov, kmetijske zadruge, občine In družbenopolitičnih organizacij. To odločitev pa bi kazalo sprejeti čimprej, saj se bo zima hitro prevesila v zgodnjo pomlad — čas setve ovsa, detelje in korenja — in bo treba vedeti, kdo bo na tistih njivah v bodoče gospodaril ■ DOBRNICANI NISO ZADO-^■OLJNI z izbiiro kmetijskih potrebščin v zadružni prodajalni. Tam zaposleno dekle po razen drugih stvari prodaja tudi strupe za uničevanje rastlinskih Skodajivcev in bolezni, česar po predpisih ne bi smela opravljali. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pravita o tem sanitarna in delovna inšprftoija (če za ta primer sploh vesta)? ■ ČEPRAV SO pred nekaj meseci ukinili pošto v Dobmiču, prebivalci doline zaradi tega ndso prikrajšani. Na dom jim prinese pošto nekdervji ragmAalec, denar in poštne pošiljke pa lahko oddajo kar pri uslužpbenki kmetijske zadruge. TREBANJSKE IVERI ■ NEKATERI PREBIVALCI Trebnjega in Starega trga so se pritožili Da oddelek za notranje zadeve zaradi silnega pokaix}a v noči med 34. in 25. decemibrocn, ki je kalilo nočni mir, kar je v nasprotju z zakonom o pirekrfiklb zoper javni red in mir. Strelja so šoloobvezni otroci s karbidom. Ker se je to prvič zgodilo, je potreben le opomin vsem odgovomim, predvsem pa staršem, da bodo v bodoče preprečili takšne kalitve miru, saj tudi vinjen človek, če ponoči glasio izraža svoje ))ra:qx>loženJe«, odgovarja pred sodnikom za pre-krSce. ■ V SOBOTO JE BILO v Trebnjem tako rokoč vse na cestah, saj Je čez noč nasuk) toliko snega, da je bil promet skoraj onemogočen. Na parkirišču za tovornjake je bilo vse zasedeno, ker je sneg mnoge voznike zatekel v bUžl-ni Trebnejga in so čakali na parkirnem prostoru, da bodo cestarji očistili avtomobilsko cesto. Eden i2imed tovornjakov s prikoJdoo, ki Je imel italijansko registracijo, je obstal na ovinku pri stori osnovni šoli in je potoeibaval precej časa, da X je laitko iimaknil s kiižičča. Ze tako in tako ooko cestišče in nevaren ovinek, ki Je zaradi snega na ob^ strani Se od^, je delal marsikateremu vocniku tovornjaka ali avtobusa precej preglavic. To križišče bo treba prej aJl slej urediti, saj je prometno ogledalo agolj začasna rešitev. ■ PREJŠNJI TEDEN je dobila trebanjsito kino dvorana nove peči. Po mokronoSkem zgledu so tudi v Trebnjem namestili dve preprosti peči, predelani iz rabljenih bencinskih sodov, ki imata to lastnost, da dvorano na hitro in za kratek čas ogrejeta, kar se z dosedanjimi pečmi iii dalo doseči. Novi peči sta stali blizu 80.000 S din. ■ OBVISEL JE PLAKAT za fillm »Med Jaatrebi«! V nasprotju z dosedanjimi bikušnjiami, ko so lovd na originalne plakate kavbojsldh in pustolovskih filmov sproti sneli vse lepeke. Je plakat za film »Med jastrebi« obvisel do predsta- obračune delala, spremljala in obdelovala podatke ter obračunavala zaslužke. To delo je posebno zahtevno, ker je treba predvidevati primere, ko posamezne ekonomske enote nimajo enakih možnosti. Tako lahko v Tovarni šivalnih strojev pomanjkanje materiala, ki je tako rekoč na dnevnem redu, podre vsa predvidena merila za obračun. V podjetju torej še ni misliti na skorajšnji obračun po ustvarjenem dohodku, saj niso v njem še zaživele druge, preprostejše oblike nagrajevanja, ki pospešujejo predvsem proizvodnost. Verjetno je odločitev vseh članov kolektiva, da je treba uvesti akordni sistem tudi v kovinarskem obratu, pravilna, treba pa se je hkrati zavedati, da bo to povečalo razlike med zaslužki zaposlenih, tako kot je to v lesnem obratu. Po mnenju slabše plačanih delavcev iz lesnega obrati je treba zaslužke v tem obratu viskladiti, kar pa skoraj diši po želji za izenačenjem, ki pomeni zavoro za povečanje delovne storilnosti. Družbena zemljišča plačujejo večje prispevke kot zasebna Odbornik Franc Jevnikar iz Doda pri Mirni je na pred-zadi^ seji občinske skupščine v Trebnjem načel zanimd-vo vprašanje, kdo več prispeva k občinskemu pr^j^pću-nu: aH eadruga, ki ima zdaj zemljišče, aH bi več prisipeval kmet, de U ie naprej ostal lastnik. Odgovor je dobil na zadzvH seji občinske skupščine. Naičebiiik oddelka za finance Jože Godnjavec je dejal, da sicer i)opo]noma točnega računa t danih razmerah ni mogoče predložiti, vendar podatki nazoiDO kažejo, da plačujejo drujS)ena zemljišča občutno več družbenih prispevkov kot zasebna, kar je v nasprotju z dosedan.iim mnenjem nekaterih, ki menijo, da je prav obratno. Z drugimi besedami povedano: zadruga ali kmetijsko posestvo ima težje pogoje gospodarjenja z oeirom na prispevke, p)odobno pa je tudi v obrti. Tik pred novim letom je podjetje PETROL odprlo pri Trebnjem prvo bcncinsko črpalko v občini, kot smo že poročali. Okrog črpalke je toliko manevrskega prostora, da ne bo zastojev vsaj deset let. Dostopna je z avtomobilske ceste, še posebej pa tudi s trebanjske strani. V prvi avtomobil je natočil gorivo predsednik občinske skupščine Ivan Gole (na sliki) in tako svečano odprl novo črpalko. Prvim sedmim odjemalcem so na novi črpalki napolnili rezervoarje brezplačno (Foto: M. Moškon) Ni se bilo mogoče znebiti vtisa, da se delavci še premalo zavedajo, kje nastaja dohodek. Medtem ko je bila razprava o delitvi sila ostra (predvsem v odnosih: »on je toliko dobil, jaz pa ...«), se nihče izmed delavcev ni dvignil in poklical na odgovor ljudi, ki so z malomarnostjo pri kontroli in odpremi pošiljk za Vzhodno Nemčijo nedavno tega povzročili tolikšno škodo, da mora Tovarna šivalnih strojev tja zastonj poslati za odškodnino 130 kabinet šivalnih strojev, kot sta se sporazumela poslovna partnerja! S tem je na zboru seznanil udeležece direktor podjetja. Ker ima tovarna vse več dohodka od izvoza, razprava ne bi smela iti mimo takih stvari, pa čeprav se je mudilo na sindikalni prigrizek ... M. LEGAN Ne bo razprave pred ustavnim sodiščem? Dva enaka džipa sta stala v petek, 6. januarja, vsak na eni strani ceste pred ix>slop-jem občinske uprave v Trebnjem. Eden je imel celjsko, drugi pa ljubljansko registra-cdjo, eden je last brežiškega Kmetijskega gozdarskega podjetja, drugi pa novomeškega Gozdnega gospodarstva. V njih so se pripeljali zastopniki obeh podjetij, da na zahtevo republiških organov predstavniki GG Novo mesto izročijo v gospodarjenje KGP Brežice polovico zasebnih gozdov v trebanjski občini, čeprav so se tej odločitvi dolgo časa upirali lastniki gozdov, trebanjska občinska skupščina in GG Novo mesto. Kot smo že poročali, je zaradi tega občinska skupščina že lanskega oktobra sprožila ustavni spor pred republiškim upramim so- diščem, ki pa o tem še ni razpravljalo. Mar bo po zadnjih dogodkih razprava pred ustavnim sodiščem nepotrebna in izigrana pravica lastnikov gozdov in skupščine, ki jim jo zagotavljata zakon o gozido^ in ustava? V TOREK NA MIRNI! 17. januarja ob 15.30 bo v prosvetnem domu na Mirni predaval magister ekonomije Jože Pogačnik iz gospodarske zbornice SRS o »Vključevanju jugoslovanskega gospodarstva v mednarodni trg«. Udeležite se zanimivega in koristnega predavanja! ŽALNA SVEČANOST V TREBNJEM — Pred številnimi občani, ki so se v četrtek ob pol dveh popoldne udeležili komemoracije pred spomenikom v Trebnjem, je o liku pokojnega Borisa Kraigherja govoril sekretar občinskega komiteja ZK Homan Ogrin (Foto: V. Juvanc) Prva odvetniška pisarna v Trebnjem Vsega pet pravnikov je doslej premogla trebanjska občina — Niti eden izmed njih ni zaposlen v gospodarstvu — Pred vojno so bili prebivalci glede tega na boljšem, saj so na območju sedanje občine delovali štirje pravniki, trije advokati in dva notarja — Po vojni je občina dobila prvo odvetniško pisarno v začetku letošnjega leta, ko je v nekdanjih prostorih Kemoopreme v stavbi gostilne Opara odprl pisarno odvetnik Peter Čeferin Dosedanje hvuio pomanjkanje pravnikov v trebanjski občini je kljub organdziiranju pravne pomoči pri občinski skupščini dodatno močno bremenilo redno delo občin^e-ga sodišča. Tako je moralo sodišče samo v enajstih mesecih lanskega leta sestaviti ljudem 1154 vlog in 289 pogodb, precej ljudi pa si je poiskalo pomoč tudi pri zakotnih pisarjih, ki so, strokovno neusp>osobljeni, celo zavajali ljudi z redne pravne poti in jih usmerjali na zvezne in republiške organe, kakor da bi ti lahko rešili njihove konkretne aadeve. Pomanjkanje pravnikov, predvsem pa odvetnikov, je vpilivalo tiidi na to, da je imel le manjši del ljudi, ki so se znašli pred sodiščem ali v upravnem sporu, svoje aa^ stopndke in zagovornike, kar je zaradi zapletenosti postopkov ljudem jemalo zaupanje v pravičnost. Podobne težave so imeda tudi podjetja, kjer so mnoge pogodbe, tožbe in drugi akti pomanjklijvo sestavljeni. Občanska skupščina je že pripo- ročala, naj si podjetja poiščejo pravnike, vendar se stanje do sedaj nd spremenilo. Ce je letos v Trebnjem odprta prva odvetaiška pisarna, je to koristna pridobitev za (A>čane, ki jim ne bo tr^ ba več tako daleč po odvetni-šfco pomoč. Težave z vodstvom Trebanjsko mizarsko E>od-jetje je eno izmed tistih obrtnih podjetij v občini, ki lani ni pokazalo pravega napredka, rekli bd lahko oeo, da nazadujejo. To dokazujejo tudi rezultati tega 25-član-slekga kolektiva, ki je imel lani v prvih 9 mesecih le 56 milijonov S din celotnega dohodka ali 5 odst. manj kot ZAHVALA DAROVALCEM ZA NOVOLETNO OBDARITEV OTROK Občinski odbor druStva pcljate-Vjev mladine v Trebnjem se Iskreno zahvaljuje podjert.j^ in ustanovam, ki so razumela zagato društva ob koncu lanskega leta in pri. spe vala za obdaritev otrok, ko je kazalo da jih ne bo mogoče obdariti. Izaned 35 podjetij in ustanov, ki 90 prispevala skupno 1,287.100 S din, 90 dali: občini sindikalni gvet 150.000, DANA z Mirne 160.00, KPD Dob 120.000, TRŽAN iz Mokronoga Je v blagu prl'-ipeval 15.000, Gradbeno opekarsko podjetje 20.000, HRAST iz Sentlovranca 15.000. ObS Trebnje 30.000, SZX>L 50.000, občinski komite ZK 41.000, DPM 50.000, GG Novo mesto 25.000, TSS Mirna 40.000, Zdravstveni dom Trebnje 15.000, Irkama Trebt>je 10.000, trg. podjetje DOLENJKA 20.000, »EMI« z Mirne 10.000 Zveaa borcev NOV Treb-rvje 5000, Komunalno podjetje 15.000, NOVOTEHNA 13.000, Mizar, stvo Trebrx)e 5000, KE3MOOPREMA iz Trebnjega 30.000, KZ Trebnje 39.000, »LUostroj« 30.000, Modna oblačila iz Trebnjega (v blagu) 150.000, Komunalna banka Novo mesto 30.000, Pečar (Trebnje) 5000, ELEKTRO Novo mesto 6000, GG Bježdce 4« .000, Krojaštvo Brežice 50.000, ASTRA 10.000, MERCATOR, Trebnje 50.000, gostišče »Grmada« 5000, Vodna ^cupnost Stićna 16.000, poŠta 5100 in Stanovanjsko podjetje Trebnje 5000 S din. Občinski obdor DPM Trebnje leto dni prej, medtem ko je bilo skladov ustvarjmi 7 milijonov ali 12,5 odst. manj. V delovni organizaciji je bilo še težje, ker so že pol leta tako rekoč brez direktorja. Po zakonu o reelekciji bi moral biti dosedanji direktor zaanenjan že spomladi 1966, vendar se je na razpis javil en saim kandidat, pa še ta je kasneje odstopil. Tako je ostalo po starem in se po mnenju članov kolektiva direktor, ki se pripravlja na odhod v inozemstvo, ni več dovolj zavzemal za pK^jetje. Na ponovni ra^is se je javilo nekaj kandidatov, med njimi budi podpredsednik občinske skui>ščane Janez Mi-hevc, ki bo v primeru, da bo izbran, na novem delovnem mestu lahko začel delati šele po prenehanju mandar ta spomladi 1967. NOVA ŠOLA NAJ BO TUDI PONOS MESTA... Nekaj dni pred nedeljskim glasovanjem o »DA« ali o »NE« za novo osnovno šolo v Novem mestu smo spet obiskali vrsto staršev, da bi povedali svoje mnenje o potrebah po novem šolskem prostoru. Prijetno smo bili presenečeni in ganjeni: s kakšno ljubeznijo govore naši starši o svojih šolarjih, s kakšno zavzetostjo spremljajo prizadevanja občinske skupščine in šolskega vodstva, da bi se pereče in tako važno vprašanje šolstva le premaknilo z mrtve točke! Poslušajte nekaj odgovorov — in prav gotovo se tudi vam ne bo težko odločiti na nedeljskem glasovanju! m Kdo bo pa vedno šival raztrgane hlače!« RADA GUT-MAN, gospo-dinja z Zagrebške ceste — »Ne-kajkirat sem bila v šoli. Na roditeljskih sestankih. Prevečkrat, da sem se lahko prepričala, kakšna šola je t». O. kakšna je znotraj, Će samo poanislim na klopi .. . Otrokoma sem kupila nove hlače, pa sta prišla domov z luknjami. Tudi čisto ni tam. Vse je staro, tesno. Kako naj se otroci uče? Nemogoče! ŽeJela bi, da bi v šoli delili za malico razen mleka in čaja ter čaja in mleka tudi enolončnico. Otrokom bi se prilegla. Hči, ki hodi v šesti razred, dela v kirožku. Včasih je do devete zvečer ni. Samo mleko ji je popoldne premalo. Pripravljena sem plakati "3Č. Za enolončnico. Vem, da je v prenatrpani šol: poleg vsega ni mogoče pripraviti, lahko pa bi jo v novi šoli. Ta je potrebna. Parne na je spodbuda, da bi vsd prispevali za zidavo. Kdo bo pa vedno šival raztrgane otroške obleke?! Rada bom dala vsak mesec svoj delež. Rada p« bi tudi, da bi bila šola lepa, mestu v ponos. Stala naj bi daleč od prometnih križišč in bencinskih črpalk. In igrišče bd naj imele poleg! Vedno v strahu pred boleznijo! SILVA LOVKO, kmetij-!!«ka srednja ■šola GRM — »Tri obroke imam v osnovni šoli. V drugem, petem in še-Istem raiaredu. 1 Dokler sem v službi, so otroci sama doma. Ko grem domoiv, so v šoli. Vedno sje bojim, da se ne bi kateri vr-nii bolan. Tako tesno je tam.. Učenci so p>otrebni svežega zraka. Dobili bi ga v novi šoli .Brala sem, da bo referendum. To pozdravljam. MSs-lim, da ne bo nihče odrekel prispevka. Kadar gre za šole in bolnišnice, moramo pomagati. Vsak dinar bo dobrodošel. Ko bomo že prispevali, naj bi bilo urejerx) tako, da bi dal več tisti, kdor več za-Bliiži.« »Ves dan se ne vidimo!« JELKA vu-TK, šola za zdravstvene delavce v Ulici talcev — »Samoprispe-vefic bo res obremenil družinske proračune, če ipa pog'leda-mo, keikšna stiske je v osnovni Sold . . . Zaposlene matere smo naj-bulj prizadete zaradt iosnen- skega pouka, saj ves dan ne vidimo ota»k. Ko bo nova šola, bodo otroci popoJdne doma.« »Otrok je vse več!« MIROSLAVA ĆRTALIC, gospodinja iz Paderšičeve ulice — »Sin obiskuje osmi in nči peti raared. Oba sita že tako velika, dia najbrž noben ne bo hodil v novo šak>. Pa vseeno: nova šola je Novemu mestu pK>trebna in pri nas smo pripravljeni prisijeiveta, kolikor bo prišlo. Otrok je v mestu v?e več. Morda bo naš prispevek koristil šele otrokom naših otrok .. .« »Moj bo hodil v Šmihel, pa vendar ...« ! MARIJA ZU-[FANCIč:, ka-I varna CEN-(TER — »Dru-I žino imam v Smihelu, zato bo tudi sin, ko bo dovoflj velik, hodil v šmi-helsko, ne v novomeško šolo. Za težave novomeške šole sem slišala in se mi zdi prav, da bomo občani prispe-vaiM za novo šolo.« Za prispevek-dve leti! NACE GRE- [gorčic. — Grozdno gro--spodarstvo — .. ......iM—M- *Vem, kakš- W^J na stiska je I '•> ^ osnovni šo- ? ^ li ob Cesti herojev in kako težko je v njej vzgajata in učiti. Zato pozdravljam zamisel, da bi gradirli novo šolo. Zdi se mi. ,^Pohitimo, dokler je ugoden časi"" Mr. ph. Boris Andrijanič, direktor tovarne zdravil KRKA: »Ob težavah, v kakršnih je novomeška osnovna šola, ni bilo v našem kolektivu nobenega oklevanja glede prisipevka. Toliko manij tudi zato, ker smo se na svoje oči prepričali o stanou v sedanji šoli Ln ker so samoupravni in drugi organi že prej razpravljali o tem, da smo tudi mi dolžni prispevati za šolstvo. Naš kolektiv je mlad, ssalo je težnja po i2»brazbi v njem zelo močna, saj nam vsak dan v proizvodnji dokazuje, da dandanes ne gre brez ananja. Dva milijona starih dinarjev, ki smo jih prispevali v sklad za gradnjo nove šole namesto venca na girob pokojnega tovariša Borisa Kraigherja, sta šele naš prvi prispevek, ker tudi v bodoče ne bomo odrekali pomoči. Na referendumu o samoprispevku pa se bodo naši delavci brez dvoma odločili za samoprisipevek, saj sami zelo dobro vedo, kako potrebna je nova šola v našem mestu. V vseh kolekitivih je velika pripravljenost za sodelovanje v tej lepi humani akciji. B Zato bi moral prav zdaj odbor, ki akcijo vo- ■ di, kar se da pohiteti in doseči, da bd se ta ■ pripravljenost podjetij čimprej spremenila v ■ konkretne denarne prispevke!« NOVOMEŠKA Y:ORmi da predlagana varianta o sa-moprisipevku ustreza, saj vemo, da gospodarstvu ni lahko. Sem za prispevek, kot bo izglasovan na referendumu, vendar pod pogojem, da bodo sredstva porabljena samo za šolo. Čas za zbiranje — tri leta — se mi zdi predolg, če bo šola zidana etapno, bi za začetek zbrali dovolj že v dveh letih. Pričakujem, da se bo število prebivaistva na desnem bregu Krke v prihodnje naglo p>ovečavalo, zato predlagam, naj bi nofva šola stala na Grmu.« »Glasovala bi za Kandljo!« VLADIMIRA ŠPILETIČ, 2abja vas — »Dvoje otrok imam. Eden hodi v šolo, dru-gd še ne. Od nas do šole je precej daleč. Sem aa novo šolo, glasovala pa bi za to, da bd jo zidali v Kandiji, vsekakor na desnem bregu Krke.« Govori mati petih otrok: »... Za samoprispevek nisem ravno navdušena, ker imam 5 otrok in nevelike dohodke, vendar bom glasovala za! Ne smemo misliti samo nase. Moji otroci res ne bodo več deležni pouka v novi šoli, toda tudi oni bodo imeli otroke ...« (Pavla Simčič, gospo-dinja v Novem mestu) KJE BOMO V NEDELJO VOLILI? Volili? Da! Z javnim glasovanjem, z referendumom, se bomo občani krajevne skupnosti Novo mesto izrekli ZA NOVO ŠOLO ali pa proti njej! Vse drugo o tem preberite na tej strani, posebej pa obveščamo novomeške krajevne skupnosti, kje bodo imeli v nedeljo odprta volišča (najprej glasovalno mesto, za njim: katere ulice, naselja in vasi zajema): 1. Glavni trg - rotovž: Glavni trg, Detelova ulica, Germova ulica, šolska ulica, Jenkova ulica, Strojarska pot, Dilančeva ulica, Seddlova ulica. 2. Novo mesto - občinsko sodišče; Cesta komandanta Staneta, Jerebova ulica, Kratka ulica, K sodišču, Streliška ulica, Vavpotičeva ulica, Vrhovčeva ulica. 3. Novo mesto - gimnazija: Prisojna ix>t. Ulica talcev, Cankarjeva ulica. Na tego. Mestne njive, Koštialova uhca, Kettejev dre. vored od 1 do 31, Ljubljanska cesta od 1 do 8, Cesta herojev. 4. Novo mesto - sindikalni dom: Kosova ulica, Muzejska ulica, čitalniška ulica. Breg, Društveni trg, Mej vrti, Pugljeva ulica, Sokolska ulica, Cvelbarjeva ulica, Skrabčeva ulica. Prešernov trg. 5. Novo mesto - uprava za dohodke (Novi trg 9): Novi trg, Defranceskijeva ulica, Hladnikova ulica, Kastelčeva ulica, Nh ■ ■'u j-inćiOevo s..ena-jališče, Trubarjeva ulica, Kidričev trg, Dalmatinova ulica, Strma pot. 6. Kmetijska šola Grm: Ttrdinova ulica, Skaliokega ulica, Adamičeva ulica, Valantičevo, Kotarjeva cesta, Paderšičeva ulica. 7. Hotel »Kandija«: Ulica Majde Šile, V Ragov log, Ragovska ulica, Kandijska cesta. Zagrebška cesta, 2abja vas, Gub-čeva ulica, Karlovška cesta, Ragovo. 8. Kristanova ulica - dvorana družbenih organizacij: Kristanova uhca, Nad mlini, Resljeva ulica, Partizanska cesta. 9. Pionir: Ljubljanska cesta od 9 dalje, Kettejev drevored od 32 dalje, Kolodvorska ulica. Cesta brigad, Kurirska pot. Slakova ulica, Bršlin, Cegelnioa, Mala Bučna vas, Poersterjeva ulica. 10. Irča vas - gostišče DRSKA: Irča vas. Brod, Srebrniče, Partizanska cesta št. 16, 18, 20 in od 22 dalje, Smihelska cesta, Volčičeva ulica. 11. šmihel pri Novem mestu - osnovna šola: šmihel pri Novem mestu. 12. Škrjanče - pri Francu Knafelcu, Škrjanče 5 škrjanče št. 5 pri Novem mestu. 13. Gotna vas - gostilna Drenik: Gotna vas, Regerča vas, Jedinščica. KJE BO STALA NOVA ŠOLA? Mnogo ugibanja je zadnje tedne in dneve v Novem mestu in okolici tudi zaradi Zakaj referendum? (Nadaljevanje g 1. str.) Izid glasovanja na referendumu je obvezen za občinsko skupščino in za organe občinske skupščinet ter za druge samoupravne organizacije in občane. Eno leto po izvedbi referenduma ne sme sprejeti občinska skupščina nobenega akia, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. 274. člen Če na referendum ne pride večina volivcev, razpiše občinska skupščina ponovno referendum najkasneje v roku tridesetih ctoid. 275. člen Odločba o raospisu referenduma se objavi na krajevno običajen način, rezultat glasovanja na referendumu pa v uradnem glasilu. 276. člen če za predmet referenduma ni glasovala več na navzočih volivcev, sme občinska skupščina razpisati ponovni referendum o istem predmetu šele po preteku šestih mesecev. Tako občin.ski statut, zn. člen tega poglavja še posebej govori o tem, da veljajo določbe 273. in 276. člena statuta, dokler ne bo z zakonom drugače predpisano. V rokah občanov krajevne skupnosti Novega mesta je torej usoden sklep: ali si bodo s samoprispevkom omogočili pot do potrebnih kreditov in druge pomoči .širše skupnosti ali pa — kar povejmo odkrito in nedvoumno — nove šole .še vrsto let ne bo mogoče zidati! Gre za UModo, osnovno šolanje in iz- obraževanje sto in tisočih otrok, ki bodo v prihodnjih letih in desetletjih stopali v razrede novomeške osnovne šole, ki je že zdaj podobna velikemu mravljišču, prenatrpana in sama v vedno večjih škripcih. Gre za zdravo rast ali pa za hiranje mladine, nuše bodočnosti, naših novih delavcev, strokovnjakov in različnih kadrov. V slabih pogojih jim šola ne bo mogla dati tega, kar bi jim za vstop v življenje morala nuditi! Samopomoč je rešitev, da pride Novo mesto čimprej do novih šolskih pro-stoniv! Zato ponovno trdimo: nedelja nam bo napisala spričevalo zavednosti in naše resnične skrbi za otroke, za našo bodočnost! Ne zapravimo ugodne priložnosti, da z delanjem na glasovalnih mestih dokažemo odgovornost in skrb za mladi rod! t. gosnik vprašanja: KJE BO STAIA NOVA ŠOLA? Veliko jih je, ki na "so moč trde; Stati mora v Brš-linu, tam je največ otrok! Druga, številčno nič slab.^a skupina trdi nasprotno: nova šola mora biti na Grmu oz. nekje v Kandiji, tu ]odatkov, bolj po občutkih in prizadetosti staršev. Razumeti moramo tako prve kot druge: vsaka družina bi rada, da bi njihov .maJček obiskoval prve razrede )sii(>v-ne šole kar najbliže doma. Danes posebej poročamo o izjavi dipl. ekonomista Mihe Hrovatiča glede priprav gradiva o novi šoli. Naj še zaupamo javnosti novico, ki se je rodila zadnje dni v občinskem središču: vse možncsti so, da bi gradili v Novem mestu celo dve novi šoli! Verjetno bi bili nekaj manjši kot ena, o kateri govorimo in razpravljamo doslej, stali pa bi lahko v tistih dveh okoliših, kjer bo največ podatkov govorilo za novo šolo! Vendar vsdaj to nikogar ne bi smelo odvrniti od udeležbe na nedeljskih volitvah: Z MNOŽIČNO UDELEŽBO odgovorimo na vprašanje, ki nam ga zastavlja referendum: DA, SMO ZA NOVO ŠOLO, SMO ZA SAMOPRISPEVEK! Če bomo pokazali javnosti, da si hočemo najprej sami pomagati, bomo deležni tudi pomoči širše skuprnosti! Ne pozabimo tega! Študija bo gotova te dni Miha Hrovatič, direktor Podjetja za stanovanjsko go-spi>darstvo in urejanje našel'j: »Te dni bo narejena ekonomska študija o potrebah gradnje nove osnovne šole v Novem mestu, študija obdeluje Grm in Bršlin kot kraja, kjer je potrebna šola. Upoštevano je daljše razvojno obdobje, tako da bo šele na tej podlagi možno izdelati investicijski program in določiti lokacijo. Do zadnje besede, kje naj šola stoji, je še dolgo. Nove p)odatke za študijo sem dolgo zbiral, ker starih nisem dobil ali pa .so bili nepopolni. Delo ni bdlo lahko.« FRANC DEČNIK IN2. KOCEVAB FRANC ŽULIC RAFKO LINDIC IN2. JEDLOVCNIK FRANCI BEG IVAN AS J02E UNETIC LADO NARDIN JOŽE UOGAR MARICA GAL ANICA SUŠTARŠJC Odločamo o sreči naših otrok! Tudi k tovarišem in tovarišicam v delovne organizacije smo stopili te dni in jih povprašali, kako gledajo na razpisano glasovanje (referendum). Ni bilo primera, da bi kdo ne bil za novo šolo! Še več: povsod bodo skušali tudi iz skladov podjetij po svojih močeh prispevati za novo šolo. »Ne samo skupnost, vsi moramo pomagati!« Franci Beg, vodnja splošnega sektorja v ELI: J našem kolektivu smo za samoprispevek, saj bomo tako s sodelovanjem najbolj prizadetih — staršev otrok — najzanesljiveje zgradili novo šolo! Tisti, ki menijo, da bi morala gradita nove šole sama skupnost, nimajo prav. Prav je, da tudi občani pomagamo tam, kjer je najbolj potrebno. Upam si reći, da bo naša delovna skupnost, čeprav je majhna, prispevala v tej lepi akciji po svojih močeh tudi :z skladov podjetja- Marica Gal in Anica šuštaršič sla ueiavki v novomeški ELI. V dveh kratkih stavkih sta kar med delom potrdili to, kar je malo prej povedal tov. Gal. Rekli sta: — Smo za samoprispevek za gradnjo nove šole, saj je nova šola namenjena našim otrokom! Tudi za prispevek podjetje smo! »Kam pošiljati otroke?« Lado Nardin, pod je; je VARN ST: — Sem za šolo in za samoprispevek! Z vsemi štirimi sem zanj, ker bom potem zatrdno vedel, kam pošiljati otroke! Šolstvu moramo dajati več kot do zdaj! Inž. Božo Kočevar, predsednik upravnega odbora DS v IMV: Sem za samoprispevek, ker je treba dati šolstvu več kot do zdaj im ga bolj podpirati! Prepričan sem, da naš kolektiv m samoupravni organi ne bodo odrekli pomoči za gradnjo nove šole iz skladov podjetja. Pomagajmo tudi občani! Franc Pečnik, predsednik sindikalne podružnice v IMV: šola je našim otrokom potrebna, zato sem za samoprispevek! Vsi lahko vidimo, da se mnoge šole skoraj podirajo, ponekod pa jih sploh ni! Pomagajmo torej tudi občani! V Novem mestu je zelo potrebna še ena šola. Člane našega kolektiva bomo še ta teden pred referendumom temeljito seznanili z namenom samoprispevka, o katerem bomo odločali kot občani. Želimo namreč, da bi se vsi zavedali, kako potrebna je šola, in da bi glasovali za samoprispevek. Di-naT, ki ga bomo s tem prispevali kot občani, je namenjen našim Af r/\lrAtn I »To bo šola za naše otroke in za mnoge rodove!« Jože Unetič, direktor NOVOTEH-NE: Ze tisti pih, ko smo zvedeli za tragično smrt Borisa Kraigherja, me je ob misli na venec prešinilo spoznanje, da bi bilo boijše prispevati ustrezni znesek v sklad za gradnjo nove šole. Takoj smo se odločili za prispevek 50.000 Sdin, prepričan pa sem, da bodo orga-m samoupravljanja na svoji prvi seji povečali ta prisi>evek na 250 tisoč Sdin. Sem za prispevek, tako, kot so zanj vsi tisti, ki imajo otroke in na svoji koži čutijo, kako potrebna nam je v Novem mestu še ena šola. Redki posamezniki, ki nasprotujejo samoprispevku, so večinoma brez šoloobveznih otrok.. Nimajo pra;V, saj pozabljajo, da bodio v to šolo hodili otrcx;i njihovih otrok in še pozabljajo, da je vse, kar gradamo in ustvarjamo, namenjeno ;nladim rodovom! Vemo, kako težko gre v proizvodnji brez znanja! Ivan Aš, predsednik sindikalnega odbora v NOVOLESU: Po tem, kako hitro in brez pomišljanja se je naš DS odločil za prispevek 100.000 Sotrebno pa je povedati še tole: krajevni samoprispevek bi plučevali delavcd, zaposleni v delovnih organizacijah ali pri zasebnikih, ter oficirji, delavci vojaških enot in upokojenci v višini 1 odst. od neto (čistih) osebnih dohodkov in pokojnin; obrtniki in osebe s svobodnimi poklici — 2 odst. od ugotovljene davčne osnove in lastniki kmetijskih zemljišč — 2 odst. od katastrskega dohodka. Kdo samoprispevka ne bo plačeval? Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni delavci tn upokojenci, katerih osebni dohodki oz. pokojnine ne pre- segajo 500 N din na mesec, pa tudi lastniki kmetijskih zemljišč, katerih katastrski dohodek ne presega 500 N din. Oproščeni naj bi bili tudi vajenci, dijaki in študentje od vajenskih nagrad oz. štipendij. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki so zaposleni, bi plačevali samoprišpe-^ vek samo od osebnega do-* hodka. Koliko bi se nabralo v 3 letih? Po zbranih podatkih je na območju krajevne skupnosti Novo mesto zaposlenih 4200 do 4500 delavcev, ki stalno aU začasno bivajo na območju te KS. Njihovi skupni letni dohodki znašajo zdaj približno 2 milijardi In 800 milijonov S din. Od tega bi znašal krajevni samoprispevek 28 milijonov S din, samoprispevek oficirjev, upokojencev in delavcev vojaških enot pa bi dosegel 8 do 10 milijonov S din na leto. Samoprispevka s kmetijskih zemljišč bi se zbralo letno poldrugi milijon S din, od obrtnikov in drugih poklicev pa 2 milijona S din. Na leto bi torej zbrali 39,500.000 do 41,500.000 S din, v treh letih pa kakih 118 do 123,500.000 S dćn. Dva primera: kmet in delavec Te dni smo slišali nekaj opomb, da bi »samoprispevek kmete preveč prizadel«. Poglejmo številke! Večina kmetovalcev na področju občine ima sorazmerno nizke katastrske osnove. Kmet, ki ima take osnove npr. 400.000 S din letno, bi plačal od tega prispevek v višini 2 odst. — to je 8 tisočakov na leto. Delavec, ki zasluži 80.000 S din na mesec, pa vsak me-sel 1 odst. od tega, to je 800 S din ali na leto 9.600 S din. V večini primerov bodo zaposleni delavci in uslužbenci plačali več samoprispevka kot kmetje v občini, saj bi dale vse kmetije v območju KS Novo mesto na leto komaj 1,500.000 S din samo- prispevka, samo 2a,posleni delavci pa na leto 28 milijonov S din. Gre torej za obremenitev naših »osebnih proračunov«, naših žepov — toda z jasnim namenom; dobiti osnovno podlago, da bi se lahko lotili gradnje nove šole, od katere bodo imeli korist tudi vsi otroci s področja mesta in njegove ožje oz. širše okolice — tudi tisti s Slatnika, in I*r©čne, Karteljevega. Ločne in sosednih vasi bodo obiskovali višje razrede šole v mestu! Naposled le disciplinski center S posebrft odločbo je občinska skupščina v Novem mestu na zadnji lanski seji ustanovila disciplinski center za mladoletnike. Čeprav bo ta pri centru za socialno delo v Novem mestu, bo delal samostojno, predvsem pa opravljal strokovno, socialno in vzgojno delo z mladoletniki, ki jim bo sodišče izreklo ustrezen vzgojni ukrep. Novomcšte kronife ■ MESTO JE PRED DNEVI prekrila debela snežna odeja, tako da so bile ceste slabo prehodne .pločniki neposlpani in poledeneli pa več dni neočiščeni. Mnogi avtomobili so ostali v snegu. Tem nevšečnostim so se pridružile Se drsalnice, ki so jih skoro na vseh klancih v mestu naredili otroci, starejši ljudje pa so na njih padali. Tudi sankanje po mestnih ulicah se je spet uveljavilo, čeprav se oitroci s tem izpostavljajo veliki nevarnosti. ■ MED NOVOMEŠCANI je precej zanimanja za ogled dunajske drsalne revije v Celovcu. Podjetje KOMPAS zbira prijave do 25. januarja, hkrati pa daje vse informacije. ■ OKRASNIH ŽARNIC, ki so jih v več barvah namestili na arkadah trgovine TEKSTIL na Glavnem trgu, Je bilo že čez nekaj dni precej manj. Vse, ki jih je bilo mogoče doseči z roko, so namreč neznanci pokradli. H V PONEDELJEK ZJUTRAJ so na Glavnem trgu spet odprli DOLENJKINO špecerijsko prodajalno, ki je bila zaradi preureditve zaprta od lanskega septembra. Preurejene ^?ecerije se veseli ose- bje, še bolj pa potrošniki, ki so šp^rijsko DOLENJKINO blago do zdaj kupovali v zasilni proda^ jaJni pri Domu JLA. ■ PRI ORANJU SNEGA na mestnih ulicah in cestah se je na pločnikih nabralo toliko snega, da so pešci le s težavo hodili po njih. V torek dopoldne so komunalci začeli z najbolj prometne Ceste komandanta Staneta sneg odvažati s tovornjaki. Dobro bi bilo, da bi se podobno lotili tudi nagnetenega snega na Glavnem trgu in drugih mestnih predelih, zlasti tam, kjer so parkirišča za osebna vozila. ■ GIBANJE PREB-V.ir.STi A — Rodili sta: Marjeta Turk z Ljul>-Ijanske 9 — Tanjo in Terec:ja D'o-lar z Novega trga 2 — Viktorijo. »Uredimo naš vrt!« v torek, 17. januarja, ob n. uri bo v sindikalni dvorani (Di-u-Stveni trg 2) zanimivo predavanje »Uredimo naš vrt«, spremljano z barvnimi diapozitivi. Po predavanju bo občni zbor Jlorti-kullumcga društva. VabljL'ni v^si ljubitelji cvctja, vrtičkarji in sadjarji. Pogovor z zdravnikom V nedeljo vas vabi skakalnica na Mirni Kot nalašč je sneg na debelo prekril Dolenjsko in mnogi bodo v nedeljo, 15. januarja, spet lahko pohiteli k 45-metrski skakalnici na Mimo, kjer se bodo pomerili nekateri najboljši smučarski skakalci Slovenije. Iz znanega smučarskega središča Logatca so ae obljubili 30-člansko udeležbo, prav tako pa so to nedeljo prosti tudi drugi najboljši smučarski skakalci, ki jih je TVD Partizan Mirna povabil po vodstvih klubov, za katere nastopajo. Na letošnjo prireditev so povabljeni tudi tekmovalci iz Hrvatske (iz Delnic). Mirenska podjetja so pokazala dobro voljo in že pomagajo s prispevki, posebno pa se je odrezala DANA, ki je prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem. Kot je znano, je bil lanski zmagovalec znani državni reprezen-tant Miro Oman iz smučarskega kluba Triglav. In še eno privlačno tekmovanje se obeta! Prav te dni se pogovarjajo na smučarski zvezi Slovenije, da bi na Mimi naslednjo nedeljo, 22. Januarja, organizirali tudi republiško mladinsko prvenstvo, kar bi bilo za to mlado dolenjsko smučarsko središče posebna počastitev. Kako bo odločeno, bomo pravočasno obvestili. Z lanskih skakalnih tekem v Mirni na Dolenjskem, ki So privabile rekordno število navdušenih domačih gledalcev « ŠAH & K iPri športni dejavnosti premalo pomoči v Krškem štirje v vodstvu Na šahovskem prvenstvu v Kr-Sloeim, na katerem sodeluje 112 igr^oev, vodijo Levičar, Horvat, inž. Kurent in Rupor. Zanimivo je, da so bili favoriti poraženi v pr-kolih. Pavk Šport minulega tedna v Kočevju GIMNAZIJSKO ŠPORTNO DRUŠTVO je začelo s prihodom zime živahno delati. V nedeljo, 8. ja-nuairja dopoldne, so bila v domu telesne kulture društvena tekmovanja v odbojki in košarisl. A raare-di so se pomerili z B razredi in v odbojki zmagali s 3:2, v košarki pa izgubili 42:45 po vodstvu 30:17 v prvem p>olčasu. TEKMI SO VODILI IN SODILI diijaJci sami ob pKjpolnem redu in disciplini. Podobna tekmovanja bodo še prireja.li, ker jim da uprava doma ob nedeljskih doiX)ldnevih prostore brezplai^. TEKMOVANJE, KOT SO SI GA ZAMISLILI kočevski gimnazijci, sicer nima posebnega čara, ker se pomerjajo športniki enega društva, mikavno pa je, da so našli način, kako tekmovati. Tako so našli nedeljsko razvedrilo tekinuujoči in gledalci, tudi drugi zvečine gimnazijci. A. ARKO NOVOMEŠKI DIJAKI z volilno pravico: pridite v nedeljo na glasovalna mesta in glasujte za novo šolo! Občii^ka zveea aa telesno kulturo iz Nov^a mesta je z okrožnico obvestila vse osnovne organizacije, naj imajo občne zbore do 31. januarja. Nekatere so jih že imele, in ko smo jih obiskaU, smo videli, da i^x)štujejo smernice občinske zveze in da obravnavajo tudi predlog statuta, ki ima nekatere spremembe. Zvessa je opozorila vsa društva, naj bolje gospodarijo s premoženjem, naj pridobijo več lastnih doiiod-kov s članarino, vstopnino in z zbiranjem samoprispevkov; izberejo pa naj si tudi dobro vod- Na IX. zletu 650 dolenjskih športnikov? v tem tednu se bo se.stal zletni odbor za pripravo udeležencev iz doletijskih občin na IX. zletu bratstva in enotnosti, ki bo junija v Banjaluki. Odbor se je v zadnjem času pospešeno lotil dela. Izdelal je že okvirni načrt udeležencev v IMsamezni športni panogi na glavnem zlctnem nastopu. Predvidevajo, da bo šlo na banjaluški zlet iz Dolenjske okoli 650 športnikov in vaditeljev. Tolikšna udeležba zahteva tudi precejšnja sredstva. Kje jih bodo dobili, bo moral odgovoriti zletni odbor, za katerega je to vprašanje najtežje. Gotovo bo treba nastopajočim poseči precej globoko v žep, oziroma bodo nemara morali poseči športni klubi T svoje borne preračune. Neglede na to, kakšne težave še bodo, je treba vedeti, da je udeležba na zletu obveznost. SO stvo, ki bo v bodoče uspešno vodilo organi2»cijo. NedavTK) tega se je sestal tudi TREBNJE: odbojkarji so začeli vaditi Po dvomesečnem premoru so 10. januarja trebanjski odbojkaj-ji začeli z redno zimsko vadbo v šolska telovadnici. Ena izmed najvažnejših nalog starejših športnikov je vzgojiti dobre, za šport navdušene mlade igpralce, ki bodo niada-Ijevali tradicijo, zato bodo morali tudi trebanjski odbojkarji pri^-niti v svoje vrste čimveč mlajših igralcev. Trebanjci bodo še tekmovali v republiški ligi, kjer so lani osvojili 3. meabo, če bodo le dobili denar za najnujneše športne potrebščine in aa plačilo stroškov potovanja v različne kraje Slovenije. TVD PaiTtizan Trebnje je pripravljen organizirati tudi druge šport, ne dejavnosti, če bo dobil potrebne vodnike, da bi odgovarjali tudd za disciplino v telovadnici, ki je last šole, saj mora njena uprava skrbeti, da je ne bi brezglavo uničevali. Med kegljači: Žičkar in Runovec Na kegijaškem prvenstvu krške občine, ki ga je nedavrK) organizirala občinska zveea to, telesno kulturo, je na 100 lučajev s 385 keglja zmagal Jože 2ičkar pred Uršičem in Hisom, na 200 lučajev pa je bil najboljši Sandi Bimovec s 788 keg-Iji pred Zičkiairjem in PUsom. Letos bo prvo tekmovanje v januarju. igralci pa se bodo pomerili v dvojdoah Pavk svet za telesno in tehnično v^o-jo pri občinski skupščini Novo mesto, ki je posebej obravnaval telesno vzgoji) na šolah in teles-novzgojnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da stanje ni ravno rožnato, za kar pa je krivo predvsem {»manjkanje strokovnega in vodstvenega kadra. Mladine, ki si želi športnega udejstvovanja, je dovolj, ne more pa si sama pridobiti sposobnih vodstev, medtem ko na podeželju občutno primanjkuje tudi igrišč in športnih potrebščin. Svet je ugotovil, da društvom ne pomaga dovolj občinska zveza, še manj pa pripomorejo k dejavnosti druge organizacije: Socialistična zveaa. Zveza mladine in nekatere druge, ki bi lahko veliko pripomogle k uspežnejše-mu delovanju in razvoju telesne vzgoje na vasi. SMUČARJI! Od 15. januarja letos dalje vozi vsako nedeljo izpred hotela Metropol AVTOBUS DO ČRMOŠNJIC Odhod iz Novega mesta ob 8. uri, odhod iz Crmošnjic najpozneje ob 17. uri. Smučarsko društvo »ROG« Menierova bolezen Včasih redka, pa ne vedno tako zelo redka ušesna bolezen je Menierovo obolenje. To je tipična bolezen notranjega ušesa, vzrokov zanjo pa je veliko. Razne ix>škodbe slušnega živca, bolezni slušnega živca, vnetja možgan, nalezljive bolezni, bolezni ožilja in srca, poapnenje žil, nepravilen krvni pritisk, različne nevroze in migrena, poškodba možgan, npr. pretres, so samo nekateri vzroki, ki bolezen povzroče. Ne smemo zanemarjati tiidi vnetja srednjega in zunanjega ušesa. Seveda spadajo k vzrokom npr. motnje presnove, kajenje, pitje alkoholnih pijač in npr. motnje epresnove, kajenje, pitje alkoholnih pijač in prave kave, pa tudi preobčutljivostne reakcije. Bolezen se začne iznenada z napadom vrtoglavice, padanja, bruhanja, slabosti, s šumenjem v ušesih, z nagluš-nostjo in migljanjem oči. Vsi ti znaki trajajo nekaj ur aU nekaj dnd in nazadnje pop>olnoma izginejo. Napadi pa se p>onove; v začetku morda poredkeje, pozneje bolj pogosto. Bolniki žive v večnem strahu, kdaj bo spet napad. Včasih pa se zgodi, da napadi z leti izginejo, kar je seveda najbolje. V za^tku se po napadu sluh popravlja in je normalen. Pozneje pa se ne E>opravlja več docela, ostane na-glušnost, ki se končno spremeni v popolno gluhost. Čeprav napadi lahko presenetijo bolnika kadarkoli, se le večkrat zgodi, da se napad začne ponoči, in ko se bolnik zjutraj zbudi, ima vse značilne znake bolezni. Bolezen napade največkrat samo eno uho, vendar obojestranska prizadetost ni tako redka. če je bolezen povzročila kap, so znaki izredno močno izraženi. Po prenehanju napada se v tem pirimeru sluJi ne vrne več, uho ostane gluho. Kaj naj naredimo, če imamo takega bolnika doma? Bolnik naj leži v postelji, miruje naj. Dobro je, če mu damo na glavo hladne ali mrzle obkladke, lahko tudi vrečico z ledom. Hrana mora biti neslana. Jasno je, da bolnik ne sme uživati alkoholnih pijač in prave kave, pa tudi cigarete so mu prepovedane. Naanj moaramo vplivati pomirjajoče, brez panike in kričanja. Sicer pa se moramo v vsakem primeru držati zdravnikovih navodil in moramo uporabljati zdravila, ki jih je predpisal. Včasih je potrebna operacija, ni treba z njo odlašati. Dr. B020 OBLAK NJEGOVE NOVOLETNE ŽELJE Dijak Lado Maoele je skromen, toda nadarjen in borben nogometaš, ki še nd bil zapisan ali izključen iz igre. v novomeški ekipi igra srednjega napadalca in je eden najbolj^ igralcev v LPL. Na" prv^ letoSnjeJn treningu v telovadnici gimnazije rai je odgovoril na nekaj vprašanj. — Lado, kje in kdaj si začel igrati nogomet? »Ko sem bil star Sest let, smo že brcali žogo po poljanah. V dm-najstem letu sem prvič igral v ekipi za mladince Pivke.« — Tvoji trenerji? »Moj prvi vaditelj je bil Lalič, ki igra sedaj v Grčdjl, in kasneje Suša, ki igra za prvoiligjaša Zagreb. V Novem mestu na žalost tega vprašanja nimamo rešenega in nimamo stalnega moža, ki bi skrbel za nas.a — Kako sd se znašel v Novem mestu? »Tu igram že dve leti. 2e od šestnajstega leta sem stalno v moštvu. Najraje se spominjam finalne tekme na turnirju v Litiji, ko Je eiklpa Novega mesta osvojila pokal, potem ko je preinar gala v borbi za prvo mesto slovenskega ligaša Kovinarja iz Mar ribora.« — Tvoje novoletne želje? »Da bi z usp^om končal ginv nazijo in da bi se moštvo Novega mesta uvrstilo v višjo ligo!« STARŠI V NOVEM MESTU - glasujte za novo šolo z DA! NOVOMEŠKI ROJAK LEON STUKEU NA SVETOVNEM ODRU Nepozabna olimpijska žetev Od Novega mesta do Pariza prek Amsterdama in Berlina na poti k velikim olimpijskim zmagam Spomini tionejo nemalokrat v poiaabo. Resnici na ljubo je taiko tudi z našim novorneškim roja-hiom, 68-letinim pirvakom Leonom dtuikljem, ki uživa jesen življenja daleč od tekmovalaiih prizorišč, daleč od stvojih nekdanjih tovarišev Tomažiča, Sumija, Derganca in drugih, s katerimi je deUl nepozabne trenutke radosti, nepopisnega ve.seiya ob sivetovnih in olim-pijsikih lovorikah. 2igodba s popisanih listov, ki ji kiKMKist vendarle ne more krojiti njenega zgodovinskega pomena, je zgodba o ntjem, o nosilcu šestih oflimpijskih medalj od Pariza do BerUna, zgodba, kd vnovič oživlja pred našimi očmi... Z^dba, kd jo piše življenje n» tedovadnih orodjih, je pot, ki jo je Leon Stukelj prehoČMl povprek in počez i)o stari celini, da bd sisd-njič v Berlinu Se zadnjič stisnil v iroko oldmpijsko »srebro«. »Oh, da me le spomdn ne vara. Kje so že tista leta... A se jih vseeno še dobro spominjam. BiL) je leta 1908, ko sem stopdl v nara^^-čaj novomešfkega Sokola. Bilo mi je deset let. Z orodno telovadbo eem nato pcraivzaprav začeJ in jo intenzivno gojil v nižji gimnaziji, še posetoej vneto v III. in VII. nazrediu. Tedaj me je ,ujela' mobi-(liizacija in moral sem po volji snkona v avstrijsko vojstoo. Telo-vadlba je tii leta sipala spanje pravičnega. Biilo je kar dovolj. Pomislite, tri oela leta! »Kako pa je bilo po vojsilri?« »Star Novomeščan sem. Kmalu bo za menoj že sedmi križ. Rodil siem se 1898. Vprašali ste me, kako je bilo po vojskn. Nič novega ni bilo, če mdsldm le na telovadbo. Spet sem nadaljeval pri Sokolu, tokrat že kot član. Ta telovadbo je bilo tiste čase v Novem mestu precej zanimanja, morda še največ zato, ker so imeli v Sokolski župi Metličane, ki so sloveli kot dobri telovadci. Med njimi slavni Karel F^jtos, ki je kasneje bii inže-nnr v Ameriki, čee »lužo' jo je mahnil, ker se je zbal vojaške suknje. O tem bi se dalo mnogo pisati, mnogo je sploh neraziskanega o prvdh stopinjah slovensfke in s tem tudd ju'goslovanske telovadbe. Toda ibo moram zdaj preskočiti ...« »Prvi nastop?« »Iz Novega mesta sem prišel samo enkrat pred svojim pnvim mednarodnim nastop>om 1922. leta, in to v Ljubljano. Nastopil sem na aktrdenK'iji Oijulbiljanskega Sokola. Taikrat sem spoznal tudi poznejšega svetovn^^a pn-vaka Petra Su-mdja, ki )e bU favorit Ljubljanča- nov. Kasneje swa še nekajkrat nastopala skupaj.« »V Ljubljani srte biU 1922 član jugoslovanske vrste, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila odlično drugo mesto?« »Ljubljansika revija na svetovnem gimnastičnem vrhu je bdla moj prvi nastop v elitni mednarodni konkurenci. Sumi je postal svetovni prvak v mnogoboju, naša vrsta, v kateri so bili še Suma, I>r-ganc, Vidmar, Hlastan, Porenta, Žilic in Osvald, pa je osvojila drugo mesto.« »Pot vas je dve leti poaneje vodila k prvim olimpdjsfcim odličjem?« »VIII. olimpijske igre so bile najuspešnejše v moji športni ak-tifvnostil. OsivojU sem dve alatd medalji: aa vaje v mnogoboju in za vajo na drogu. Dvakirat sem sbopdl na najvišjo olimpijsko stopnico, dvakrat sem bil deležen nepozabne olimpijske časti. 2ial mi je, da danes ndmam ndti ene foto-gimfije s pariškega olimpijskega slavja. Nrfcaj stanlh posnetkov sem i:^nJ'bi'l med vojno, ko sem moral nenadoma zapustiti stanovanje, fotografij iz Pariza pa mi or-gaoizatorj'i športne razstave v Ljubljani (nekako v letih 1926— 1928) s5>loh niso vrnili.. Sdtoo mi je žal zanje. Saj jdh še danes pomnim ... Dve fotografiji ponazarjata izročitev olimpijskih medalj, na drugi pa je bila naša vrste, ki koraka z jugoslovansko zastavo. So vedno upam, da fotografije nekje so, kje pa so, tega pri najboljši volji ne vem. « (Konec prihodnjič) Stoja v razi>ori na krogih, ki jo je Leon Stukelj prvi predstavil športnemu svetu na olimpijskih i^h v Amsterdamu. Visok sneg in zameti na cestah PIONIR: »Samoprispevek — v dobro naših otrok!« — Sindikalna podružnica in DS bosta dala primeren znesek namesto venca na grob pokojnega Borisa Kraigherja v sklad za gradnjo nove šole. Tudi vnaprej me bomo odrekali prispevkov iz skladov podjetja, saj vsi vemo, da je šola v Novem mestu zelo potrebna in da je ne bo moč zgraditi v enem letu. Vse, kar je v naši moči, bomo naredili, da bi ljudje vedeli, da se odločajo na referendumu za prispevek v dobro svojih otrok in da bodo glasovali za samoprispevek! Tako so nam povedali pri SGP PIONIR, kjer smo upravno vodstvo podjetja našli na kratkem jutranjem delovnem posvetu (Foto: Miloš Jakopec) Kam na poljudna predavanja? Zadnji smeg je pavOToćil precej zamud v avtobiisinem S strehe so kidali sneg s strehe velikega skladišča destilacije DANE na Mirni so morali delavci v soboto 7. januarja odmetati velike koUčine snega, ki je že grozil, da se bo streha na nekaterih mestih podala. Tako se je zgodilo prvo leto, ko je bilo skladišče narejeno in ko je bilo še last kmetijske zadruge Trebnje. Streha tega skladišča namreč počiva na montažnem kovinskem ogrodju, ki ne prenese večjih obremenitev. V dveh letih: 246 zadev Občinska skupščina Trebnje je imela od zadnjih volitev, ko je bilo zamenjanih IX)lovica odbornikov, 25 sej, na katerih je sprejela 73 odlokov, 37 sklepov, obravnavala 75 poročil in Informacij, 4 priporočila in resolucije, izdala 5 odločb ter obravnavala 52 različnih drugih zadev, kar dš skupno 246 točk dnev nega reda ali povprečno skoraj 10. prometu. V soboto, 6. januarja, so bile ssadovoljivo Poljudnih predavanj v večjih občinskih središčih. Krajevna vodstva Socialistične zveze naj na ta predavanja povabijo čimveč občanov. Razpored predavanj v prihodnjih dneh: Žužemberk — 12. januarja ob 19. uri: Gnojenje s hlevskim gnojem (inž. P. Lekše) in Sadjarstvo in vdnc^radni-štvo (T. Doberšek); 26. januarja ob 19. uri: Cerkev in sodobni svet (P Zupane); Šentjernej — 19. januarja ob 19. uri: Sadjarstvo in vi-nogiradništvo (J. Starič); 2. februarja ob 19. uri: 2Sakaj alkohol? (dr. F. Hubscher); Prečna — 13. januarja ob 19. uri: Osebna higiena žene s kontracepcijo (dr. M. Ma-lešič); 27. januarja ob 19. uri: CJerkev in sodobni svet (D. Zupane); Škocjan — 24. januarja ob 19. uri: Osebna hipena žene Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Cecilija Jazbec iz Podgorja — dečka, Pavla Poc^ iz Mosteca — dečka, Lucija Gorenc iz Zenja — Slavka, Silva Gligič iz Brežic — Radka, Alenka Žust iz Ljubljane — dečlca, Marija Ber-ložnik iz Brežic — Tai^o, Agata Urek iz Pleteri j — Maksimdljana, Marija Leš iz Bestovja — d^ico. Vida Pire iz Vel. — deč^, Štefka Potokar iz Cerine — deklico, Amalija Vogrin iz Ponikve — deklico, Rozilra Stalekair iz Krškega — Suzano, Marija Vovk iz Sevnice — Ireno, Jožefa Cizel iz Loč — Andrejko, Terezija PangerčiC iz Brežic — dečka, Marija Cučnik iz Stolovnike — F\ranoa, Barica Bi-ščan iz Hamorja — Zdravko, Angela Kovačih' iz Osredka — dečka. s kontracepcijo (dr. M. Ma-lešič); 7. februarja ob 19. uri: Zakaj alkohol? (dr. F. Hiib-scher); Dolenjske Toplice — 25. januarja ob 19. uri: Starši in otroci med seboj (prof. V. Troha); 8. februarja ob 19. uri: Cterkev in sodobni svet (D. Zupane); Ceste ali kolovozi? Tovariš urednik! Ko hodim ali se vozim po nekaterih cestah, ki so oddaljene komaj 5 do 6 kilometrov od sedeža Cestnega podjetja Novo mesto, se vprašujem, ali je gospodarska reforma to podjetje popolnoma opkopala ali pa morda samo pobrala cestne delavce na nekaterih cestah? Na cesti črmošnjice pri Stopičah — šentjošt — Hrib — Hrušica — Gabrje ni ie leto dni nobenega cestnega delavca. Razumljivo je, da je cesta v tem času postala ja-masta in skoraj neprevozna ter da se po njej v deževju vijejo potoki, v suhem času pa avtomobUisti preizkušhajo na njej vzmeti svojih avtomobilov. Nič boljše ni s cesto od Stopič proti Velikemu Orehu in Dolžu. Najbrž ]e takšnih zapuščenih cest, ki se jim v bodočnosti obeta, da se bodo spremenile v kolovoze, pri nas še več. Prebivalci se upravičeno Stopiče — 18. januarja ob 19. uri: Rak (dr. B. Oblak); 1. februarja ob 19. uri: Zakaj alkohol? (dr. F. Hlibscher in Straža — 17. januarja ob 19. utri: Rak (dr. B. Oblak); 31. januarja ob 19. uri: Zakaj aikohod? (dr. F. Hubscher). Občani vljudno vabljeni! sprašujemo, če je prav, da so cestni delavci, ki so nekdaj te ceste tako lepo vzdrževali, bili premeščeni drugam. Vprašujemo se tudi, od kod to, da po 20 letih skrbnega in načrtnega obnavljanja ter vzdrževanja makadamskih cest kar iznenada prepuščamo te ceste naravi, naj jih oblikuje po svoje! Da gazimo pozimi sneg do . kolen, dokler ga sami ne zor-jemo, ni najujše, h zelo pa nas boli, da cestno podjetje ne skrbi za ceste, ki so bile 20 let dobro vzdrževane! Zato protestiramo! Ob koncu pa še to: prepričan sem, da so Cestno podjetje in pristojni organi prizadete občane dolžni seznaniti z vzroki, ik so privedli do opisanega stanja! DRAGA OVNIČEK Hrib 12 p. Stopiče Ničvredno poslovanje Tovariš urednik! Pred tremi meseci sem dal Avtoličarskemu in kleparskemu podjetju v Sevnici v po-popravilo moped. Obljubili so mi, da bo popravljen v osmih dneh. žal čakam na izpolnitev njihove obljube še sedaj, čeprav moped zelo potrebujem za službene potrebe. Pred štirimi tedni sem dobil telefonsko sporočilo, naj pridem ponj, češ da je že popravljen. Najel sem osebni avtomobil in se zapeljal v Sevnico, kjer sem se na svoje oči prepričal, da so me potegnili za nos. Od takrat so pretekli spet trije tedni, moped pa še vedno ni popravljen. Takšnega poslovanja res ne morem razumeti! Zahteval bom, naj mi podjetje povrne vse stroške, ki sem jih imel do zdaj po njegovi krivdi, te vrstice pa sem napisal zato, da ne bi še koga drugega potegnili za nos, kot so mene! SLAVKO ČUČNIK elektroinkasant Senovo LOV NA ŠTEVILKE, KIJIH NI! Blok, v katerem stanujemo, nima hišne številke. Tudi drugi bloki v bližini so brez številk. Ko so jih zidali, so jim rekli: blok I, blok II itd. In pri tem je ostalo. Ker ni številk, nas morajo obiskovalci dolgo iskati. Najdejo nas ali pa tudi ne. Zadnjič, na primer, smo na Trdinovo cesto klicali babico in zdravnika. Babica je prej ob-redla vso sosesko, preden nas je našla. Zdravnik prav tako. Nista povedala, koliko časa sta po nepotrebnem izgubila... Novo mesto se lahko pohvali s tem, da ima z ozirom na majhnost velik nered. Pomanjkljivo oštevilčenje hiš ga povečuje. Svojih številk še niso dobili bloki ob Trdinovi in Zagrebški cesti, na Grmu, Mestnih njivah in še kje, čeprav nekateri stoje tri, štiri, pet let. Nekatera naselja in ulice ter ceste v njih so še vedno anonimne. Ljudje negodujejo. In prav imajo. »Zaradi tega je že tak nered, da vpliva tudi na naše poslovanje,« so se jezili v Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij. Povedali so tudi, da so na ta problem opozorili občino že v prvem polletju, da pa še ni odgovora ... Vse je tako, kot bi zmanjkalo številk in besed: številk za hiše in besed za nazive ulic, cest in naselij. In zavoljo tega je nastal začaran krog, v katerem smo priča stalnemu lovu na (hišne) številke, ki jih ni! Pa vendar se je treba vprašati: DOKLEJ TAKO? IVAN ZORAN ■i" ^ A j"' -"i- '4 " jT i NOVOLETNA JELKA NA OTROŠKEM ODDELKU. Novoletna noč je posebna odpoved za tiste, na katere pride vrsta, da so v prelomu leta v službi — še posebno pa so za veselje in razvedrilo prikrajšani bolniki v bolnišnicah. Vendar so tudi na novomeškem otroškem oddelku poskrbeli, da malim bolnikom ni bilo preveč dolgčas. Za ta posnetek si Polde Grahek iz Novega mesta deli prvo mesto za Fotogra^ njo tedna (ORWO NP 18, zaslonka 8, bliskovna luč) KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA v zadnjih 14 dneh so darovali kri na novomeški tra^-fuzijski postaji: dr. Ema Primožič, Marija Šinkovec, Ljubica Perctin, Kristina Brudar, Tončka Šinkovec, Nežka Rešetič, Ljubica Resman, Robert Klenovšek, Franc Oberč, Albert Mu-hič, Martina inajs, Kristina Ostronič, Martina Pctakovič, Alojz Pust, Jože Kovačič, Anica Kotnik, Jože Vovko, Anton Judež, Mimi Miklavc, Milka KaU-m, Vika Brulc in Marija Širne, člani kolektiva sploSne bolnice Novo mesto; Karel Košir In Anton Hudoklin, člana kolektiva Pionir, Novo me sto; Martin Doblehar, Jože Korasa, Anton Petje, Aolji Bevc, Milan (Ir, Vid Golob, Betka Kuplenik, Janez Gornik, Marjan Rolih, Marinka Smalc, Panika Mrak in Jane« Bajuk, člani kolektiva Krka, Novo mesto, Jože Gorenc, Jože Kostrevc, Ivan Kastelic, Mirko Cvel-bar, Jože Drmaš, Ivan Kovačič, Jože Franko in Martin Luzar, člani koleUva IMV Novo mesto; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Storaže; Franc Kastelic iz medobčinrfce mvaroval-nice Novo mesto; Marjan Pureber, član kolektiva UNZ Novo mesto; Anton Zupančič, član kolektiva Zavoda za čebelarstvo, Ljubljana; Albin Jerelc, Peter Bevc in Jože Jcričck, člani kolektiva hotel Grad Otočec; Mihael Povedoš, Pavle Kežman, Pepca Pečnik, Hamlet Bečič, Olga Furar in Marija Kapu.^in, člani kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Martin Konda, član kolektiva Beti, Metlika; Janez Vovko, posestnik iz Senovega; Alojzij Zupančič, član kolektiva Elektrotehnično podjetje Novo mesto; Vinko Gnini, čevljar iz Češke vasi; Rozalija Robek, gospodinja s Trške gore; Darinka Turk, članica kolketiva KZ Krka, Novo mesto; Pavla Smuk, članica kolektiva Pionir, Novo mesto Avtobusa iz Osilnice ni! Tudi z Reko še ni avtobusne zveze — Sneg botroval okvari dveh transformatorjev PISMA UREDNIŠTVU tE5V m DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Na vprašanje; — »Ali ste od komunale?« so delavci, ki jih vidite na sliki {Hi kidanju snega s pločnika pri IMV, odgovorili. »— Naa, mi smo pa IMEVEUEVCI!« in nadaljevali % delom. Tovarni IMV v dobro naj povemo, da je bilo to v petek zjutraj, torej takoj nato, ko je sneg zapadel. Kar hitro so se polotili čiščenja, hitreje kot marsikje drugod! (Foto: Miloš Jakopec) Ekonomska srednja šola v Novem mestu sprejme v delovno razmerje SNAŽILKO za 4 ure dnevno. Nastop službe je 1. februarja 1967. Osebnd dohodek po pravilniku o delitvi OD. [»rošnje sprejema Eaoooom-ska srednja v Novem mestu do 31. januarja 1967. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem 10. januarja 1967 odpri lastno DELAVNICO za strokovno popravilo električnih f^ospodinj-skih aparatov. Popravila opravljam na domu tudi v poF>oldan-skem času. Priporoča se: JANEZ MOČNIK, Sokolska 3, Novo mesto — telefon 21-639. Osnovna šola Mirna razpisuje mesto administratorja - , računovodje Pogoji, srednja ali višja strokovna izobrazba. Nastop službe najkasneje 1. marca 1967. Prošnjo z življenjepisom, kolkovano s takso 50 S-din, in z dokazili o izobrazbi pošljite do 31. januarja 1967 na naslov; osnovna šola Mirna. ČE ŽELITE odgovor aii naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico aH uiamko ca SO din. UPRAVA LISTA KV AVTOOBNOVA teiuUicuM GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV • LJURLiANA ZAMENJAVA GENERALNO OBNOVLJENIH MOTORJEV TAM-4500 Specializirano podjetje za generalni remont težkih vozil ifc ' ^ > AVTOOBNOVA, Ljubljana, Titova 136 vam nudi generalno obnovljene motorje TAM-4500 po reklamni ceni 940.000 S-din z garancijo v zamenjavo za izrabljene motorje. Garancijski pogoji so enaki kot za tovarniško nove motorje. B Zamenjava motorja se izvrši v 1—2 dneh. Podjetje ima na zalogi generalno obnovljene motorje in sklope tudi za druga težka vozila. ■ STROKOVNO, HITRO, CENENO IN S KVALITETNIM MATERIALOM nudimo vse usluge uporabnikom težkih vozil! Proizvajamo tudi razne nadomestne dele ter brusimo dele motornih vozil. I Vse informacije dobite v komercialni službi podjetja ■ AVTOOBNOVA, Ljubljana, tel. 310-594. GRAL AVTOOBNOVA LJUBLJANA nfflNIHlillllllKlimiinNNMnilllllUlItHNmillllHlilMIHHimilim 28 PRVI DOLENJSKI Komisija za nabavo m odtujitev osnovnih sredstev pri CESTNEM PODJEDJU v Novem mestu razpisuje JAVNO UCITACIJSKO PRODAJO osebnega avtomobila FIAT-1300 v voznem stanju, izklicna cena 14.000 N-din. I*rodaja bo v ponedeljek, 16. januarja 1967, v stranskih obratih Cestnega p(xijetja Novo mesto, v Bučni vasi; prićetek ob 9 un Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije in ustanove. Informacije dobite po telefonu: Novo mesto 21-571. •mfm ZARADI INVENTURE ZAPRT«. Ob novem letu je marsikomu zmanjkalo denarja — pa saj tudi kupovati ni bilo kje — vsi trgovci so imeli polne roke dela z inventuro. Naš posnetek je iz trgovine GRMADA v Velikih I^.%ah. (4. nagrada za FOTOGRAFIJO TEDNA, foto: Franc Modic — EFKE. 20, 5,6/30) razpisuje NOVO NAGRADNO ŽREBANJE za vlagatelje, ki varčujejo pri Dolenjski banki in hranilnici NOVO MESTO in njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI in TREBNJEM ali pri poštah v okviru podjetja PTT novo mesto. 1. za vlagatelje, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 vloženih na svojo hranilno vlogo najmanj 1.000 N-din kot vlogo na vpogled — navadno vlogo: 25 DENARNIH NAGRAD PO 200 NOVIH DINARJEV 2. Za vlagatelje, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 na svoji hranilni vlogi najmanj 2.000 N-din in vlogo vezano na odpovedni rok nad 12 me«ecev — 28 praktičnih nagrad: televizor RR Niš moped »Partizan« - šivalni stroj »Mirna« hladilnik »HIMO«, 60-litrski radijski sprejemnik Simfonija blago za moško obleko tovarne »N0V0TEK8«, Novo mesto 6 moških srajc tovarne perila »LABOD«, Nov« mesto 6 kosov ženskega perila tovarne »BETI«, Metlika 5 transistorjev HOKEJ 66 5 jedilnih servisov za 6 oseb 5 jedilnih priborov za 6 oseb 5 električnih likalnikov z regulatorjem Vsak varčevalec ima pri žrebanju toliko žrebnih lističev, kolikorkrat izpolnjuje pogoje nagradnega žrebanja s tem, da je lahko izžrebcm enkrat. 3. Za varčevalce, ki bodo imeli na dan 31. marca 1967 z banko sklenjeno pogodbo o namenskem var-čevanju za nuUup, gradnjo ali adaptacijo stanovanj in položen 'osnovni polog, razpisuje banka posebno nagradno žrebanje — 6 praktičnih nagrad, ki jih bodo prejeli ob i23polnitvi pogojev za najetje kredita. Nagrade so: 1. kopalna kad s kombinirano pečjo 2. hladilnik HIMO, 80 litrski 3. bojler, 80-litrski 4. električni štedilnik 5. bojler, 8-litrski 6. bojler, 8-litrski VARCEVAlX:i — ne pfK^abite, da /a ve7ano hranilno vlogo prejmete tudd večje obresti! Navadno hran 'no vlf^n lahko spremenite v vezano vlogo! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO »DANAcc — MIRNA na Dolenjskem razpisuje LICITACIJO za oddajo prevoza blaga na območju SFRJ za leto 1967 za soboto, 21. januarja 1967, ob 9. uri na sedežu podjetja. Podjetje bo sklenilo pogodbe za 6 kamionov. Prednost imajo prevozniki, ki imajo kvalitetne voala in čim večjo koristno površino karoserije. To vedja samo za vozila, ki so opremljena s streho in cerado. Ponudbe i navedbo cene za prevoženi kilometer in opisom vomla (znamke vozila, nosilnost, koristna površina karoserije in leto izdelave) ter navedbe, za katere kategorije ima voznik vozniško dovoljenje, pošljite v zaprti kuverti najkasneje do 8. ure na dan licitacije. KAJ SE JE DOGAJALO NA ŠENTLOVRENŠKEM POKOPALIŠČU Zaradi mrtvih živi nimajo poitoja Ko krsta zaječi pod kepami llovke in zamre glas pevcev, je pokojnikova pot končana. Tako gre iz roda v rod in tega so ljudje navajeni. Kot so pokazali dogodki na šentlovrenškem pokopališču, jih vznemiri, če se razen tega, običajnega, dogodi še kaj drugega v decemibru 1962 je zemlja vzela Franca Slaka iz Marti-nje vasi pri Šentlovrencu. Pokopali so ga na mestu, kjer je imela prostor v zakupu njegoiva družina. Moža Ane Ostanek je do smrti povozil vlak poleti 1963 Zapustil je ženo in troje ne-preskrbljenjih otrok. Pokopali so ga na mestu, ki ga je določil upravnik pokopališča P. Gamze. Naključje je hotelo, da sta imela poslednji dom drug ob drugem in s tem se je stvar zažela. Ko se je Ostankova sčasoma opomogila od hudega udarca, se je odločila, da bo daila postaviti spomenik in en meter širok nagrobni okvir. Ker sta bila na mestu, kjer je bil pokopan mož, prej d(va grobova, je namreč že SODIŠČE NAJ RAZSODI! Karel Slak iz Martinje vasi je najprej potrkal na vrata občinske uprave, zatem pa na oh*'nsko sodišče. Trdil je, da so grobarji, ki .so kopali jamo za Ostankoiv grob, toliko premaknili Slakov nagrobni okvir, da Ostankov okvir pokriva krste njegovih rajokih. Začele so se obravnave. Grobarji in upravnik pokopališča so trdili precej drugače, kot je zatrjeval tožnik, in sodišče je bilo primemo določiti delni iifeop, ki naj točno pokaže, kako ležijo krste. Takrat se je na šentlovrenškem pokopališču abralo več ljudi kot na običajnih pogrebih. Ti so z nestrpnostjo čakali kaj bo komisija ugotovila. Mnogim že takrat ni bilo všeč, da je šel Slak tako da- ¥>:¥SS®? "-tiin s ^ ' vi ^ Nagrobnika kot tisoči drugih. Toda ta dva sta našla mesto že v sodnih spisih, zaradi njiju so svojci obeh pokojnikov na smrt sprti. Na Slakovem je vidna vklesana puščica, ki kaže v sosednji grob. prej odkinpdla prostor za družinski grob. Tako je bilo tudi nanejeno, od takirat naprej pa na tem delu pokopališča ni pokoja. Bencinska eksplozija na Mestnih njivah 3. januarja oto 12.30 je v bloku rv. na Mestnih njivah v Novem mestu močno odjeknila eksplozija in vzaiemi-rila stanovalce. Vnel se je bencin, s katerim je v kopalnici Obram Pešić čistil suknjič. Eksplozdja je popolnoma uničila opremo v kopalnici in so ocenili škodo na 7.000 Ndin. Pešič je požar ob eksploziji sam pogasil, teprav je imel opečene roke. Ko .<30 raziskali vznoke za ©kspdoesljo BO ugotovili, da se je bencin vnel zaradi visoke temperature v dimniku, ker Je v sosednjem prostoru v peči gorelo. Podobno neprevidnost je drago plačaJo že več ljudi. To pa je spet dovolj prepričljiv dokaz, da v zaprtih prostorih In blizu ognja aH J^7:prretih dimnikov ni priporočljivo uporabljati lahko ^etljivo ali eksiploarfivno go-1 Wvo! Ko ga je zaradi motenja ix>-sesti Ostankova tožila, je tožbo dobila. Slak pa je izjaml, da je on risal in da bo še risal, dokler bodo njegovi starši ležali pod Ostankovim okvirjem. Ker tudi z risanjem in oznakama ni dobil zadoščenja, je začel s časopisi. V rubriki Pisma bralcev je zahteval pravice. Poslužii se je celo laži in trdil, da mu je sodišče priporočilo pisanje, ker je tožbo izgubil zaradi zamujenega roka pritožbe. Vaščani, ki poznajo njegovo ravnanje z rajnkim očetom, obsojajo to početje. Povrhu vsega je namreč pred kratkim Ostankova dobila še nadvse nesramno in žaljivo grozilno pismo, podpisano z oznako: Klub za zaščito pokojnikov, ki je bilo oddano na pošiti na Gorenjskem. Ljudje obsojajo to pravdar-stvo, sivojeglavost in trmo, ki zasluži, da bi se pokojniki v grobu obrnili. Mar je res potrebno, da mrtvi nimajo pokoja, čeprav ga jžm zemlja daje, ker živi nočemo žijveti v miru in medsebojnem razumevanju? M. L. Pritožbe upoštevane Največ pritožb s področja delovnih razmerij in stanovanjskih zadev Občani kočevske občine se v večini primerov raje pritožijo na občinsko komisijo za vloge in pritožbe kot na višje organe. Večina vlog v zadnjih dveh letih je bila upravičena in zato za občane tudi ugodno rešena. .'Največ pritožb je bilo s področja delovnih razmerij, stanovanjskih odnosov in premoženjskopravnih zadev. Vendar pa bi bilo lahko pritožb precej manj ( v dveh letih jih je bilo 69), če bi imele delovne organizacije urejeno notranjo zakonodajo. Tako na primer pritožb s področja stanovanjskih zadev sploh ne bd bilo ali pa bi jih bilo le malo, če bi imele delovne organizacije primerne pravilnike o dodeljevanju sta- novanj, če bi imele prioritetno listo o dodeljevanju stanovanj in jo seveda spoštovale in če bi stanovanja razdeljevali javno, se pravi, da bd vsak član kolektiva vedel, kdo je dobil stanovanje in zakaj. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ PretekJi teden so se ponesrečili in isk£tli pomoči v brežiški bolnišnici: .Marjan Kodrič, sin delavca iz Brezovice, je padel na dvorišču in si poškodoval desno nogo; Terezija Urek, žena kmeta iz Dramlja, je podla na dvorišču in si poškodovala desno ramo; Lovrenc Kelhar, upokojenec iz Bojsnega, je padel na poti in si poškodoval rebra; Jože Semec, upokojenec iz Ledine, je padel na dvoriSču In si poSko-dov^ glavo; Edvarda Komočarja, zidarja iz Brežic, je povozil nekdo s kolesom, pri tem pa si je zlomil desno nogo; Roman Krošelj, sin delavca iz Vitne vasi, je padel pri i^ in si poškodoval glavo; Antonija Polak. upokojeiika iz Krškega, je padla na oesti in si po-ško^v^ levo nogo. og I eda! O In vinum veritas Praznila sva zelenko vina in kramljala. Čeprav se je mali kazalec na stenski uri v gostilniški sobi pomikal proti dvanajsti, se ni nikomur mudilo. Kako neki: bil je to dan, ko je iz Ljubljiane završalo: Nezaslišano, vlada je odstopila! Vino je počasi razgrelo glave, pogovor je za naju postajal vse bolj zanimiv. »2e desetletja opravljam zdravniški poklic in spremljam razvoj osnovnega zdravstva. Moram reči, da se je moralo nekaj zgoditi. Vse več papirja, vse več obrazcev, evidenc in poročil, dan pa isto število ur. 3a bolnika ;e bilo vse manj časa. moral se je spet presedati po čakalnicah in čakati na tisti: Naslednji, prosim. Priznam, veliko več bi mi lahko naredili za bolnika. Mnoge so nas pokvarile točke, osnove, pribitki. odbitki, norme, pehanje za zaslužkom.« »Pa zdravniška morala in kodeks?« »Morala, kodeks? Ni še tako dolgo tega, ko s7no imeli zdravniki v rokah, kdo naj gre v zdravilišče. In veste, kako je bilo? Iz vse občine sem onega leta poslal pet ljudi, iz drugih, nič večjih, pa so jih poslali tudi sto in čez. Ko je bil sestanek zdravnikov na zavodu za zdravstveno zavarovanje in sem to povedal, so me postrani gledali, kot da nisem čisto pravi. Drugi so bili pač pametnejši. Svojim občanom so dobro želeli. Zakaj pa ne? Zdravilišča so cvetela, pacienti pa so jim bili tako hvaležni. Jaz pa sem ostal zdravnik starega kova, nedostopen za priporočila, tak. ki noče izkoristiti, kar druiba ponuja...« »Ali sem lahko malo zloben?« sem ga prekinil, »če bi jaz odločal, bi sku.šal doseči to, da bi vos — zdravnike plačevali po številu zdravih ljudi, m ne po številu bolnikov in bolniških pregledov. To bi bila prava osnova za nagrajevanje po učinku.« »Bodite no pametni, kam pa bo potem druga polovica zdravnikov!« Priznam, najinemu pogovoru je prišepetavalo vino. Za izrečene besede se nisva čutila nikomur odgovorna — morda le staremu izreku: V VINU JE RESNICA, pa četudi je v njem preveč žvepla in je zjutraj potrebna tableta, nabavljena na knjižico. M. L. \ „POZNA KORAJZA" zdaj tudi kaznovana! Občinski sodnik za prekrške je na javni razpravi v Trebnjem, 6. januarja obsodil Janeza Janežiča zaradi žaljivega vedenja na 30 dni, Andjelka Po-Ijanca pa na 10 dni zapora — Vinko Janežič, ki je preprečil, da bi prisotni poklicali milico, je dobil denarno kazen leč, in slišati je bilo različne pripombe ljudi, ki so bili pri izkopu. Izkop je pokazal, da Ostankov okvir ne prekriva Slakove krste, res sega izven Sla-kiovega okviio-ja Iz preprostega vzroka, ker je šir&a in daljša, kot je okvir. Taki primeai so pri mnogih grobovih in ljudem še na misel ne pride, da bi se zaaiada tega pravdali. Tožnik je tožbo izgubil, ker je sodišče ugotovilo, da je bid Slakov okvir res melo premaknjen, česar se pri neurejenih vaških pokopališčih ni mogoče izognit-" če se hoče pokopališče pos^topoma urediti. Znova je najefl in plačeval odvokate in se pritožil, pa je spet izgubo!. Pritožil se je celo na IŠ in pravijo, da celo v Beograd. VKLESANA PUŠČICA NA NAGROBNIKU Ko vse skupaj ni nič zaleglo, je začel dirugače. Ko je Ostankova nekega dne obiskala grob, je zagledala na družinskem nagrobniku in okvirju s kopirnim svinčnikom začrtano debelo črto, na Slakovem nagroJanilou pa je bila aiklesana ztoto pobarvana puščica, ki kaže na Ostankov grob, češ tam počivajo Slakovi. Slakov grob nd bil urejen, pač pa Je bila jješčena stezica med obema grobovoma posuta s črno prstjo. Stvari so javnosti že dobro znane: 10. novembra 1966 zvečer se je manjša družba ljudi, v kateri sta bila tudi invalid Franc Kolenc iz Novega mesta in Otmar Meglič iz Žabje vasi, ustavila v gostilni Deu v Mokronogu. Kmalu sta postala ix>zoma na sosednje omizje. Janez Janežič iz Brune vasi je začel med preklinjanjem ž^iti Kolenca, češ: »Ce si ti tisti, ki nam je žito pobral, ko je bila obvezna oddaja, in če imaš čisto vest, pridi ven!« Ko Kolenc na to ni odgovoril, sta se Janežič in Andjelko Poljanec prijela okoli vratu in :^ela prepevati: »Kaj nam pa morejo, če smo veseli; kaj nam pa morejo, če smo belogardisti!« V tem trenutku je hotel Otmar Meglič na milico, kar pa mu je preprečil Vinko Janežič, Janezov brat. Gostilničar Deu v sporu ni posredoval. Precej manj fcorajžni so bili ti ,junaki' na razpravi. 32'letni Janez: »Bil sem vinjen, ne spominjam se, kaj sem govoril. Ce bi bil trezen, tega ne bi počel. Obžalujem ...« 28-letni Vinko, samostojen avtoprevoznik: »Bil sem trezen, toda ne spominjam se, katero pesem sta pela. Megli-ču nisem storil nič žalega. Nisem pa ga pustil na postajo milice. Tovonxjak sem v Nemčiji pošteno zaslužil, zato ne potrebujem nobenih namigovanj na zveae s tamkajšnjo emigracijo.« (Tega mu namreč ni nihče očital.) 24-letni brezposelni avtome-hanik Andjelko Poljanec je bdi bolj raajborlt: »Nisem pel, prepir sem samo miril!« Priče so vedele povedati drugo, predvsem pa, kako je glasno pozival, rekoč: »Fantje, ste za to, da udarimo?« Krivda jim je bila dokazana, krivca so dobili zasluženo kazen. Ostaja pa vprašanje, kam bi nas pripeljalo takšno neodgovorno, obračunavanje in žalitev tistih ljudi, ki so v težkih povojnih letih pobirali obvezno oddajo in opravljali to nehvaležno delo za vso družbo, za prebi- valce v mestih, in ne zase. Mar naj bodo zaradi tega izpostavljeni zasm^ovanju in žalitvam, mar se naj zaradi tega bojijo usesti se v javni lokal tisti, fci so toliko pripomogli, da smo mogli prebroditi povojne težave in zagotoviti hrano mestnim prebivalcem in jih obvarovati pred neusmiljenim izkoriščanjem prekupčevalcev in dobičkarjev, ki bo takšnih priložnostih vedno pristavijo svoje nenasitne malhe. Takšne ukrepe mora v leziun trenutkih sprejeti vsaka država, če hoče zagotoviti najnujnejšo preskrbo prebivalstva. Znano je, da so imeli Angleži dalj časa živila na karte, kot smo jih imeli pri nas, čeprav so bili v vojni manj prizadeti in so živeli v bogatejši državi. Naši ljudje so razumeli ukrepe ljudske oblasti, ko je bila prisiljena uvesti obvezno oddajo od vseh kmetovalcev, ne glede na to, kaj je kdo izmed njih med vojno počel. Zato so moralno obsodili novembrski dogodek v mokronoški gostilni, kar dokazuje, da so takšni klavrni izpadi že vnaprej obsojeni na prop>ad. M. L. Ogoljufani potrošniki v Kočevju Novo blago se je trgalo - Prelahka volna - Proizvajalci neprimernega blaga predani tožilstvu Kočevska tržna inšpekcija je pred kratkim pregledala nekatere trgovine s tekstiOnim blagom in ugotovila, da prodajajo nekatera proizvajalna podjetja trgovini (ta i>a potem F>otrošnikom) neprimerno blago. Tako Je bilo blago za ženske obleke, na katerem je bila označena kot proizvajalec Tekstilna industrija iz Grde-Uce, prhko in neprimerno za izdelavo oblek. 2e pod najmanjšim pritiskom se je trgalo. Pri tehtanju volne za ročno delo pa se je iekazalo, da so predena volne pogosto precej lažja in da le redika dosežejo težo 100 gramov, kot je označena na etiketi. Ta ugotovitev velja za proizvajalca Tekstilno industrijo »Hasan Brkić« iz Livna in Industrijo volne in kože iz Pirota. Pri prvi so tehtala predena, ki bd morala imeti 100 gramov, tudi do 30 gramov manj; pri drugi pa do 25 gramov manj. Seveda je to zavajanje kupcev in hkrati špekulacija, saj so proizvajalci s tem neupravičeno zvišali cene svojim proizvodom. Blago za ženske obleke in volno je poslala tržna inšpekcija v preizkus oziroma tehtanje Tekstilnemu inštitutu v Mariboru, ki je ugotovitve inšpekcije potrdil, proizvajalce pa je tržna inšpekcija predala javnemu tožilstvu. Navedeno bl^o ni bilo dolgo v prodaji, zato kupcem ni bila povzročena večja škodtu Trgovine so reklamacije kupcev upoštevale. 23 Avtomobilski vlomilec v Kandiii 29. decembra ponoči je neznanec vlomil v osebni avto in tovornjak, ki sta stala na dvorišču hotela KANDIJA ▼ Novem mestu. Vlomilec je raiJ-bil zadnje siteklo na osebnem avtu in vzel iz vozila fotoaparat, vreden 126.000 S din, ter dežni plašč. Podobno je vlocnil v tovornjak—hladilnilc novomeške MESARIJE in odp nesel odejo. TEDENSK(j)|_gp;^^ Petek, 13. januarja — Veronika Sobota, 14. januarja — Srečko Nedelja, 15 januarja — Pavel Ponedeljek, 16. jan. — Tomislav Torek, 17. januarja — Ajiton Sreda, 18. januarja — Vera Četrtek, 19. januarja — Marij Dragemu sinu Marjanu Zupančiču iz Smolenje vasi pri Novem mestu želijo za njegov 10. rojstni dan še mnogo let mama. ata, in mali brator. Ob izgubi rkaSega dragega očeta in starega očeta JOŽETA BUKOVICA z Bučke se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, Id so ga spremili na zadnji ix>ti in mu darovali vence. Zahvaljujemo se organizacijama KS in SZDL, posebno pa predsedniku Zveze borcev Jožetu Gorencu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: sin Jože, hčerke: Pepca, Rozalija, Marija, Alojzija in Anica z družinami. Ob bridki izgubi naše ljube mame in očeta FRANČIŠKE in IVANA BLAŽIČA z Broda 34 se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnice, Id so jima lajšali bolečine, vsem, ki so darovali vence in cvetje, posebno kolektivom »Pekama in slaščičarna«, NOVOTE2CS in 2ITO, organizaciji ZB Smihel ter vsem, ki so ju spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami. Žalostno javljamo, da je 30. decembra 1966 ob 18. uri nenadoma umrl naš dragi mož, nadvse ljubi oče, brat in stric FRANC METELKO iz Dobravicc pri šentjerne.osluSaloev. 15.20 Zabavni intormezzo. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Somvta od Ob prerani izgubi dragega moža in skrbnega očeta LOVRA MEŽIKA Iz Kotarjeve 6, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo šefu internega oddelka dr. Koscu, dr. HUbscherju, ostalim zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju splošne bolnice Novo mesto ter dr. Vodniku za zdravljenje. Posebno se zahvaljujemo IMV Novo mesto za podarjene v«ice in drugo p<*noč. Zahvaljujemo se tudi tovarni zdravil KRKA iz Novega mesta za 'p>odarjeni venec, enako sodelaviwm, častiti duhovščini in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Žalujoča žena Štefka, sinova Bojan in Marjan ter drugo sorodstvo. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA - NAVODILA - GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČKO. NOVO MESTO Ragovska 7; št telefona 068-21^59 vsako soboto od 15. do n. ure. PEROTTI-EKPORT 8. FRANCE8CX> 41. TRST PROD/VM NOV GUMI VOZ (3 tone) in kombiniran obračalnik. Alojz Kim, Dobravica 15, Sent- PROD^ KUHINJSKO POHIŠTVO po ugodni ceni zaradi selitve. Tone Kranjc, Bršlin 45, Novo mesto. DVE DEKLETI iščeta opremijCTio sobo v središču mesta ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (16/67). NUJNO ISCEM OSEBO, ki bi učila slepo strojepisje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (17/67). ZA NEOPREMUENO družinsko stanovanje pomagam pri dograditvi ali nudim večjo vsoto posojila. Naslov v upravi lista (22/67). GOSPODINJSKO POMOCNICO, — pošteno in nevajeno reda in snage, lahko je začetnica, po možnosti z nekaj znanja kuhe, proti dobri plači sprejme zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo lista (25/67). TAKOJ SPREJMEMO samostojno gospodinjo 25—45 let k odrasli tričlanski družini v Krškem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (24/67). S. I. POPOLDNE sem izguboila zlat prstan pred trgovino PEKO. Najditelj dobi nagrado. Naslov v upravi lista (23/67). KMETOVALCI! Puhalnike »Stu-max 50«, »St\unBx 40«, »Pionir II in Pionir I, kakor tudi kladi varje (šrotarje), gnojnične črpalke ter vse ostale stroje naro.aj-te posredno pri Jožetu Krašni, Skocjan 22, Novo mesto, kjer dobite tudi vsa ostala trfinična navodila. Kleparstvo Stuhec, Maribor. baroka do danes. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Minute s plesnim orkestrom RTV LJubljana in solisti. 20.20 »Spoznavajmo svet in domovino«. 22.10 CMdaJa za naše izseljence. NEDELJA, 15. JANUARJA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — MilivoJ Mato-šec: Prečudni dr. M. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -— I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . France Potočnik: K partizanom. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s posIušaJci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 15.30 Humore-^ca tega tedna. 17.30 Radijska igra — Arthur Miller; Maček in mojster klepar, ki Je bil človek. 19.00 lAhko noč, otroci! 20.00 »Potujoča glasbena skrinja«. 22.10 Novosti aa ljubitelje zabavne glasbe. PONEDICIJEK. 16. JANUAIUA: 8.05. Glasbena matineja. 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe. 9.45 »Cicibanov svet«. 10.M NaS podlistek — H. C. Branner: Dve minuti molka. 11.00 Poročila In Turistični napotki za tuje goste. 13.10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski na.sveti — Dr. Mnrjan Zupan: Organizacija priprave .sadja za trg v Italiji in Franciji. 13.30 Priporočajo PRODAM MOTORNO ZAGO 6KS, z jamstvom. Naslov v upravi lista. (39/67) PRODAM NOVO orehova spalnico z vložki in vzmetmi. Naslov v upravi lista (27/67). PRODAM NOV PLETILNI STROJ ttSinger« in radio za avto »Blau-punkt«. Makovec, Novo mesto, Kristanova 5. UGODNO PROD.AM nov superav-tomatični pralni stroj Castor 532. Martina Recko, Partizanska 29, Novo mesto. ZA 55.000 SDIN prodam skoraj nov pralni stroj Himo. Martina Recko, Partizanska 29, Novo mesto. ZDRAVILI.<5CE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar roga.Sko »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetiu HMELJNIK — telefon 21-129 in .STANDAER — telefon 21-l"^« KgLii iQl Brež.cp: 13. in 14. 1. jugoslovanski film »Mrtvim vstop prepovedan«. 15 in IG. 1. jugoslovanski film »Dekle«. 17. in 18. 1. ruski film »To ie fašizem«. Črnomelj: 13. in 15. 1. ameriški barvni flm »Revolveraši ranča Crosa Gr.inOe«. 17. in 18. 1. angleški birvni film »Londonski hudodelec« . Kočevje — »Jadran«: 13. in 15. 1. amor ški barvni film »Topka-pi«. 16. :n 17. 1. mski film »Odi seja v tanku« 18. in 19. 1. italijanski film »Sanjave zvezde velikega voza« Kostanjevica: 15. 1. angleški barvni film »Gorka žetev«. Metlika: 14 in 15. 1. španski film »Kraljica CJhantecler«. 18. in 19. 1 ruski film »Bitka za Seva-stopolj«. Mokronog: 14. in 15. 1. ameriški barvni film »Nihalo strahu« Novo mesto — »Krka«: 13. do 16. 1. ameriški barvni film »Ne-spravljivi«. 18. in 1!). 1. francoski film »Življenje na dvorcu«. Nov« mesto — »Dom JL.^«: 12. do 15. L italijanski barvni film »Preluknjani dolar«. 16. do 18. 1. francoski silm »Grom in pekel«. Ribnica: 15. in 15. 1. ameriški barvni film »Upornik brez razloga«. 18. in 19. 1. i'rlijansko-fran-coski barvni film »7 ogni-vn in me<*cm«. Sevnica: 14. in 1.). 1. an.ileški Kolesarju je zaprl pot 4. Januarju zjutraj se je po CJesti krških žrtev v Krškem peljal s kolesom Jože Kerin. Pri Bohoričevi ulici je na -roti pripeljal z osebnim avtomo'.> l"ni Rudi Božičnik iz Koprivnic«', 7ap;'ljal na levo in mu tako zaprl pot. Kolesar Je trčil v avto in padel pod njega. Odpeljali 30 ga v novomeško bolnih-co. Na kole'^u 'p 7.a okrog 30 Ndin škode. Nesreča na ovinku Ivan Kam!oh iz Gabra se je 5. januar in 7.v?^er peljal z osebnim avtomobilom iz Tržišča proti Sevnici. V Jelovcu je na ostrem in vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Mali koncert zbora »Glasbene Matice«. 17.05 Operni koncert. 18.45 Skupni program JRT — studio Beograd. torf:k, n. januarja: s.oo Glasbena matineja 9.26 Pojo »Stari Ljubljančani«. 10.15 Arije iz znanih oper. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel Borisa Kovačida in Boruta Lesjaka. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Nace Lovšin: Uspehi pri reji rodovniške sivo rjave živine. 13.30 Priporočajo vam ... 14.26 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . 18.50 Na mednarodnih križ-potjlh, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.()0 Poje zbor »Proleter« iz Sarajeva. 20.20 Radijska Igra — Dieter Waldmann: Dubrovskl. SREDA. 18. JANUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Majhen recital klarinetista Mihe Gunzka. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Tam nad Jezerom«. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vlado GregorovlC: Hlevska krvomočno«t. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lnhko noč, otroci! 20.00 Giacomo Pucclni: Turandot. ČETRTEK, 19. JANUARJA: 8.06 Glasbena matineja. 9.25 Narodne pesmi in plesi iz Bosne. 10.15 Slovenski pevoi pojo arije iz Mozartovih oper. 11.00 Poročila in film »Banda Heleonov«. 18. 1. ameriški film »Psiho«. Sodražica: 14. in 15. 1. francoski film »Rimske device«. ■Šentjernej: 14. in 15. 1. ameriški barvni film »Osvojitev Sirakuze«. Trebnje; 14. in 15. 1. nemški barvni film »0!d Shatterhand«. 18. 1. jugos'ovan.«:ki film »Izdajalec«. Pretekli teden so v novomeška porodnišnici rodile: Veronika Bair. tolj iz Trebnjega —- Ksenijo, Matilda Kužnik iz Kamnega potoika — Silvo, Nataša Novak iz Črnomlja — Francija. Marija Kink iz Bj^ stanice — Jožico, Neža Klajder iz Gornjega Suhadola — Mileno, Pranja Avsec iz Mirne peči — Jožefa, Štefka Tomažin iz Dolnje Radulje — Jožeta, Ana Kralj iz Vojne vaisi — Bogomira, Marija Jurvc iz Sred-nj^a Grčevja — Marjana, Antonija Žagar iz Hruševca — Ireno, Marija Vovk iz Breaja — Franca, Ivanka Lužnar iz C>rešja — Ivanko, Ana Simonič iz Velike Lahinje — Marijo, Pepca Starič iz Hrast-nega — Francija, Anioa Kastelic ie Dolnje Straže — Darjo, Jožica Seiko iz Zvabovega — Martina, Antonija Mukavec iz Speharjev — Renato, Marija Zamida iz Dolnjega Vrhpolja — Jožeta, Breda Peterlin iz Hra-stnega — Primoža, Karolina Staniša s Konca — Andoo, Ivanka Springer iz Dolnje Straže — Marjano, Štefka Kotar z Broda — Iva, Silva Sbil iz Gradca — Damjana, Svetlana Vasič iz Črnomlja — Mla-derm, Amaliija štine iz Uršnih sel — Marjetko, Marija Klemenčič iz šentjetmeja — Božo, Teiresdja Papež iz Klečeta — Jožeta, Marija Kastelic z Vrha pri Pahi — Franca, Nećka Dragoš iz (3ri.belj — deklico, Marija štefamič iz Svibni-ka — deiklioo, Olga Udovič iz Ceš-njevka — deklico, Tončka (3grinc iz Velikih Poljan — dečka. Angela Bedek iz Gabrja — dečka, Marija CJovednik iz Gratorovca — deklico. Milka Ferenac iz Božakovega — deklico. Oveta Pevec iz Trebnjega deklico. Anioa Skrbeč iz Metlike — dečka in Ivanka Zugelj iz Gradca — deklico. NE HODI OOMOVBREZ nepreglednem ovinku pripeljal naproti s kombijem Irhan Talundžič iz Zaloga. Kamloh je naglo zavrl, zato ga je zaneslo, du je z vozilom aadel v levo stran kombija. Na vozilih je za 2.000 Ndin Sko^. Trčila pri Jedinščici 7. januarja popoldne se Je Mar tan Turk z Stopič peljal z osebnim avtom s Težke vode proti Novemu mestu. Pri Jedinščici je srečal avto z nemško registracijo, ki ga je vozli Alojz Bele z Vrha pri £>olžti. Ker je Bele vozil po sredi ceste, se je Turk ustavil. Bele je zaviral, pa ga je zan^lo v Turkov avto. škodo so ocenili na 1.500 Ndin. Turistični napotki aa tuje goste. 12.10 Na&i ansambli domačih na-pevov. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože šile: Katere sorte poljščin je zvezna sortna komisija doslej potrdila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni Intermez-ao. 17.06 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Uihko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADIO BREŽICE PETEK, 13. JANUARJA; 18.06 —19.30 — Obvestila — Glasbena oddaja; Izbrali ste sami, vmes — Humoristična priloga; Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA. 15. JANUARJA: 10.20 — Poročila — Edl Komočar: Občni zbori sindikalnih podružnic v občini Krško — Ta teden v Delavski enotnosti — Maks Topli-šok: Ureditev naselij in hiš — Dr. Marko Pire; Težave in bolečine v spodnjem delu trebuha pri spremembah lege genitalnih organov — Za naše kmetovalce — Dve melodiji v različnih izvedbah — Spela Pirnnt poroča z zadnje lanske seje ObS Brežice — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in .spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo In pozdravljajo. TOREK, 17. JANUAIUA: 18.00 —19.30 — Vzgojno predavanje; Čustvene motnje v otrokovi du-Sevnostl — 11. — Nove plofiče Jugotona — Nasveti — Obvestila in pregled filmov — Mladinska o^aja — ObLsk pri mladlrtfikem aktivu T Brceinl. S ce$te na strmino z zasnežene ceste pri Podborštu je 7. januarja popoldne zaneslo osebni avto, ki ga je voeil Ciril Pevec iz Trebnjega. Na zasneženem cestišču se je vozilo obrnilo povprek, nakar Je zdrsnilo na strmino. Škode Je za 50 Ndin. Zdrknil na travnik Zagrebčan Milan Džurarić Je 6 januarja z osebnim avtom na avtomobilski cesti v Krakov^^m ?ozdu prehitel tovornjak. Ko je precej hitro zavijal na de^u) stran, ga Je z zasnežene ceste zaneslo r»a nasip in travnik. Škode je bilo za 500 Ndin. Zaviral na snegu 6. januarja pcH>oldne se je a osebnim avtom proti Ljubljajii peljal Milinko Gligorić iz LJubovije na Drini. Na avtomobilski cesti pri Lutrškem selu Je dohitel dva tovornjaka in zmanjšal hitrost. Za njimi se Je pripeljal v osebnem avtu Ciril Tomažin iz Ribnice na Dolenjskem, zaviral in treSčil v Gligorićevo vozilo. Škodo so ocenili na 800 Ndin. Preozka cesta na Potoku 6. januarja okoli 12. ure sta se na osski cesti na Potoku sreC^la avtobus GORJANCEV, ki ga Je Ivan Gril peljal v Novo mesto, in tovornjak z voinlkom Antonom Olajem iz Zaloga. OlaJ Je previdno voedl mimo avtobusa, v katerem Je bilo 40 potnikov, ker pa Je na cesti drselo. Je trčil vanj. Škodo so ocenili na 2.200 Ndin. Nemški avto v avtobus Pri Dol. Gradi&ču je 6 JantiarJa (dopoldne Ekiuard Dlebl iz Nemči- je z osebnim avtom prehitro pripeljal izza ovinka, tako da je, čeprav je zaviral, trčil v avtobus kranjskega podjetja (GORENJSKA, ki ga je na redni progi Jesenice— Dol. Toplice—Novo mesto vossil Franc Slatnar iz Kovora pri Tržiču. Škodo so ocenili na 3000 N-dinarjev. Ograja nad Lahinjo ni popustila 6. januarja okoli 7. ure se je pripetila huda nesreča v Primost-ku. Na avtobusnem postajališču je stal avtobus GORJANCEV, ki ga je vozil Zdravko Rožič iz Dragatu-ša. Po klancu navzdol .se je s tovornjakom pripeljal Franc Zunič iz Žuničev. Žunič Je zapeljal mi-nv) avtobusa, pri tem pa zadel a blatnikom v Rožičevo vozilo. Tovornjak se Je naglo obrnil na levo, zapeljal na pločnik, od tam pa ga je odbilo v ograjo mostu čez Lahinjo. Sreča je bila, da je ograja tovornjak zadržala, sicer bi zgrmel v reko. škodo so ocenili na 3500 Ndin. Voznikoma In 30 potnikom v avtobusu se nd nič zgodilo. Zapeljal med tovornjak in smernik S tovornjakom PRIMORJE— EUCPORT se je po avtocnobllsM cesti do Poljan 5. Januarja zvečer pripeljal VUi Figelj Iz Nove (jori-ce. Kei je drselo, ae je vozilo znaSJo na sredi cesti, kastMje pa ga Je zaneslo na levo striui, kjer Je obstalo. Viktor Mikec iz Novega mesta, ki se Je z osebnim av. tom pripeljal naproti, ae ni mogel ustaviti, marveč Je zapeljal nisdl tovornjak in obcestni smernik, kjer se je vozilo 6bdrgnilo. Škodo so ocenili na 1.500 Ndin. DOLENJSKI LIST _• . ' UASTNlKl l/DAJAfELJI občinsKi odbon SZDL Br» žice. Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto, Ribnica Sevnica In Trebnie UREJUJE URE35N1SK1 ODBOR' Tone Go&nlk (glavni n odgovorni urednik). Ria Bačer. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Pnmc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik-Marjan MoŠkon IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 50 par (SO starih din) - Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starU) din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo 37.50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 amenSke dolarje - Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon; 21-227 — RoKopl.'^ov in fotografij ne vračamo — TISKA; Časopisno podjetje »Delo« v I^Jubijonl RADIO LJUBLJANA i Vsa vaša peresa 0. m. se lahko spopadejo s tržiščem, pa ne boste dosegli takega učinka kot ga doseže en sam v DOLENJSKEM LISTU