iz celja in zaledja Celje ima lavinske pse Ze vsa povojna leta smo pogrešali v našem okraju izšolane p>se za reševa­ nje ponesrečencev iz snežnih plazov (la­ vinske pse), ki so vsako leto terjali nove človeške žrtve. O nabavi tovrstnih psov se je iz leta v leto mnogo govo­ rilo lin načrtovalo, toda do uresničenja ni prišlo. Zaradi tega je bilo treba za vsako nezgodo v našem alpskem go­ rovju prevažati lavinske pse iz daljnjih Jesenic, kar je bilo združeno z zamudo časa in z velikimi stroški. Zadnja ne­ sreča s pok. Pehanijem iz Celja je bila resen opomin, da je treba končno ne­ kaj ukreniti. Klub za vzrejo športnih in službenih psov v Celju je v času od 9. do 16. februarja t. 1. v lEistni režiji organiziral v Logarski dolini posebni lavinski te­ čaj za tovrstne reševalne pse in za njih vodiče. V tem tečaju je bilo pet v te namene odbrcUiih klubsiuh psov pasme »nemški ovčar« z enakim številom vo­ dičev, med njimi tri ženske. Tej akciji celjskih kinologov so se spontano pri­ družili tudi organi notranje uprave in je Tajništvo za notranje zadeve Celje v sporazumu z Državnim sekretariatom za notranje zadeve LR Slovenije po- slavo v ta tečaj enega svojega psa iz Solčave ter dalo na razpolago preda­ vatelja — kinologa tov. Uršiča, vodni­ ka LM iz Ljubljane, dočim je Gorska reševalna služba Slovenije dala na raz­ polago svojega najboljšega trenerja inž. GospodEiriča. Ta dva predavatelja sta vsak po svoji plati nesebično prenesla svoje znanje in reševalno tehniko na tečajnike, ki so vsi do zadnjega z uspe­ hom opravili ta pouk v praktičnem in v teoretičnem oziru. Tečaj je potekal na plazovitih področjih Ojstrice in Pla­ njave, pod najradiii^jnejšimi vramen- akimi in snežnimi pogoji. Psi so po- faazaii presenetljivo nadarjenost za iskanje v snegu celo do globine šest metrov. Nedvomno je ta poteza celjskih kino­ logov nov prispevek v korist skupnosti, ker je opravičeno pričakovati, da bo­ do v bodoče lavinski psi Kluba za vzrejo športnih in službenih psov Celje pravočasno odtegnili iz objema »bele smrti« marsikaterega ponesrečenca. Celjski kinologi so priredili ta tečaj z namenom, da ustanove lastno reše­ valno lavinsko ekipo, ki bo sodelovala s sorodno ekipo Gorske reševalne služ­ be v Celju, ker je tako sodelovanje neizogibno. Lavinska reševalna ekipa celjskih kinologov, ki se bo odslej ne­ utrudno urila, bo v kratkem opremlje­ na tudi z vsemi sodobnimi tehničnimi reševalnimi pripomočki, ki bodo omo- go&ili ekipi hitro in učinkovito delo na terenu. To bo prva organizirana kinološka lavinska reševalna ekipa v Sloveniji. V. Tanko TRI NOVE KOMISIJE V ŽELEZARNI ŠTORE Na zadnjem zasedanju delavskega »veta Železarne v Storah so med osta­ lim izvolili tudi tri nove jjomembne komisije, in sicer: disciplinsko komi­ sijo, ki bo zamenjala dosedanje disci­ plinsko sodišče, vodil jo bo tov. Ivan Stefančič; komisijo za sklepanje in od­ povedi delovnih razmerij, ki jo vodi tov. Anton Franolič ter komisijo za ugotovitev delovnih mest, kjer se lahko zaposMjo invaKdi, pod vodstvom tova­ riša Alojza Piska. J. IVI. Cene na celjskem trgu v tem tednu ICnompir 13—14 (16—18). Čebula 50 do 70 (70—80). Česen 160—200 (160 do 200). Fižol v. 90—100 (70—90). Fižol n. — (50—60). Solata 60—30 (70—80. Cve- tača 80 (80). Špinača 80—120 (150—200). Motovileč — (150—200). Radič 110—200 (150—250). Regred — (150—200). Zelje ^1. 12—20 (20—30). Zelje rib. 40 (40—45). Repa cela — (12—16). Repa rib. 28 (30). Peteršilj 50—^0 (70—100). Korenjček 40 Pesa 30 (40—50). Ohrovt 25—35 (30—40). do 50 (20—60). Koleraba—(25—30). Hren — (140—120). Por 40—60 (60). Redkev 18—20 (30—40. Redkvica 100 (—). Sadje suho — (150). Slive suhe 260—280 (150). Fige suhe 160—200 (—). Gobe suhe — (1500). Orehi celi 220—230 (240). Orehi lušč. 700—740 (700). Rozine 400 (—). Pa­ radižnik kons. v stekl. 110 (—). Limone 260 (—). Pomaranče 210 (—). Orašidi 380 (—). Ribe — (160). Jabolka 50—100 (90—100). Hruške — (100). Mleko — (36). Maslo — (520). Skuta — (160). Smetana — (240). Rž 38 (—). Kure — (400—720). Jajca 14—18 (15—18). Koruza 40 (45 do 50). Pšenica — (45—50). Cebulček 250 (1000). Vino — (150). KAKO JE Z RAZSVETLJAVO NA CESTI BUKOVŽLAK—TEHARJE? Delavci in delavke tovarn in podje­ tij Cinkarne, LIP, TOB, Tovarne emaj- lirane posode. Tovarne tehtnic, Celj­ skih opekarn v Celju, so nam poslali dopis, ki ga objavljamo v skrajšani in popravljeni oblild. Preteklo leto smo na Upravo javne razsvetljave v Celju vložili prošjo, da bi nam razsvetlili oziroma napeljali električno razsvetljavo na cesti, ki vo­ di od Bukovžlaka do Teharja. Tod je namreč vladala tema in še vlada. Pre­ tekli mesec pa se je zgodilo, da je ne­ znan moški napadel našo sodelavko 12 Tovarne emajlirane posode, ki je ne­ zavestna obležala na cesti in so jo na­ šli mimoidoči. To sicer nima neposred­ ne zveze s temo, toda tu ne gre tolike za napad, kolikor za to, da bi merodaj- ni organi tu nekaj ukrenili, da bi nan napeljali luč, ki jo močno pogrešamo kadar tipljemo tod z najrazličnejšim svetilkanai. PESIMISTI SO IMELI PRAV Ze smo mislili, da je letošnje zime ko­ nec in da lahko naša mladina spravi smučke in sanke na podstrešje — toda, zima nas je ponovno obdarila s svojo »belo opojnostjo«. Smučarka na sliki že­ li do skrajnosti izkoristiti zimo in njeno veselje, čeprav so semestralne počitnice že davno za nami. V času od 8. do 15. februarja 1958 je bilo rojenih 16 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Franc Canžek, zidarski pomočnik ter Juli- jana Cebular. poljedelka, oba iz Sp. Tinskc^a. Oto Rom, ključavničar iz Kasaz in Emilija Uplaznik, matlčarka iz Brnice. Marijan Ašič, pravnik in Josipa Darinka Gobec, nameščenka, oba iz Celja. Janez Gračncr, topilniški po­ močnik iz Štor in Franca Polutnik. poljska de­ lavka iz Trna. Jožef Filej, delavec iz Začreta in Ljudmila Sitar, delavka iz Ljubečne. Martin Fevžer, gradbeni delovodja iz Lipoglava in Ma­ tilda Štefanič, šiviljska pomočnica iz Loč. Vla­ dimir Ilrovat, tesar in Štefanija Šajtegel, boln. Ktrežnica. oba iz Celja. Iv^an Cilenšek, delavec in Ro^nlija Slapnik, nameščenka, oba iz Celja. Ivan Simunič, delavec in Angela Zidar, boln. strežnica, oba iz Celja. Franc Kaučič, klju­ čavničar iz Celja in Marija Krnmpak, pletilja iz Trnovelj p. Celju. Roman Kazimir Mam, železostrugar in Justina Jezernik, pom. kuha­ rica, oba iz Celja. Lambert Friderik Chiba, rad.iomehanik in Cecilija Elizabeta Resnik, mo- dlstlnja, oba iz Celja. Karol Knez, kmetovalec in Marija Ocvjrk, gosp. pomočnica, oba iz Ce­ lja. Jože Koželj, kmetovalec in Štefanija Oc- virk, delavka, oba iz Celja. Anton Gračner, ključ, pomočnik in Terezija Tomažič, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Franc Kolman, upokojenec iz Malih Grahovš, star 53 let. Irena Božič, otrok iz Celja, stara 10 mesecev. Albin Božič, miličnik i^z Celja, star 54 let. Dr, Janez Podpečan, zdravnik iz Celja, star 55 let. Blaž Ostrožnik, upokojenec iz Celja, stnr 71 let. Anton Skale, upokojenec iz Seno- vice, star 79 let. Božidar Završki, otrok iz Huma, star 7 let. Katarina Oberžan. gospodi­ nja iz Ložnice, star 66 let. Jakob Gračner, upo­ kojenec iz Latkove vasi, star 74 let. Antonu Operčkalu, delavcu v žele­ zarni v Storah, je stroj pri delu od­ trgal prst na roki. Albina Računa iz Ljubnega je na cesti v Šentjanžu pri Rečici ob Savinji podrl motorist. Obležal je z notranjimi po­ škodbami nezavesten. V Latkovi vasi pri Preboldu je poma­ gal pri zlaganju desk v piramido upo­ kojenec Jakob Gačner. Piramida se je podrla in pokopala Gačnerja. Dobil je težke poškodbe in je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Z motorjem je padel v Libojah Franc Mak. Dobil je poškodbe na nogi. Pri padcu sta si poškodovala noge Stane Strmčnik iz Dobrne in V. Prem- šak iz Celja. V Rogaški Slatini je na cesti padel z motorjem Danijel Bercko. Z notranjimi poškodbami so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Rudolf Seničar iz Celja je padel, ker so se mu trhle stopnice na vrhu zlomile. Pri padcu je dobil težje poškodbe na glavi, rokah in nogah. Na žagi pri Solčavi je polnojarmenik pri delu odtrgal prst na roki in roko tudi drugača poškodoval delavcu Kri­ stijanu Poličniku. V spomin dr. Ivanu Podpečann v ponedeljek, 10. februarja je v celj­ ski bolnišnici nenadoma umrl upravnik Okrajnega higienskega zavoda v Celju, zdravnik dr. Ivan Podpečan. Ta ne­ pričakovana žalostna vest nas je pre­ tresla toliko bolj, ker smo pokojnika poznali kot silno marljivega, vztrajne­ ga in neumornega zdravstvenega de­ lavca. Tako se je poslovil od nas eden redkih zdravnikov, ki se je poleg zdrav­ ljenja bolnikov posvetil tudi prepreče­ vanju bolezni in higienski službi. S svojo široko strokovno razgledanostjo in neutrudljivim delom je v sebi lepo združeval obe veji zdravstva — zdrav­ ljenje in preprečevanje bolezni. Veliko let je bU okrožni pozneje pa okrajni sanitarni inšpvektor, ves čas 1» osvoboditvi do sedaj tudi sanitarni in­ špektor celjske občine. Preveč bi bilo, če bi hoteli vsaj približno našteti vse zasluge, ki jih ima na polju higiene, preprečevanju nalezljivih obolenj, zdravstvene prosvete in ostale zdravst­ vene službe. Kot priznanje za to delo je bil odli­ kovan z redom dela II. stopnje, celjska podružriica iSlovenskega zdravniškega društva pa ga je izvolila za svojega predsednika. Pogreba, dne 12. februarja, so se ude­ ležili številni zastopniki zdravstvenih ustanov. Slov. zidravniškega društval, Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane, Okrajnih higienskih zavodov ter veliko število celjskega prebival­ stva. V življenju ni poznal počitka, na­ šel ga je šele v prezgodnjem grobu. KRATKE IZ DOBJA Volivci v Dobju so na zadnjem zboru potrdili kandidaturi tov. Kraigherja in tov. Kovačiča-Efenka. Ob tej priliki so izvoili sedemčlanski krajevni odbor ter šolski odibor. Potrdili so tudi kandidatu­ ri tov. Lubeja za Zvezni ter tovariša Jeraja za Republiški zbor proizvajalcev. Na tem zboru so zadružniki predlagala, naj bi kmetijska zadruga zgradila elek­ trično žago, ker so okoliške žage zelo oddaljene in so velike težave s prevo­ zom lesa. * Kmetijska zadruga Dobje je v zad­ njem času ustanovila pet sadnih skup­ nosti. Na površini 30 ha bodo zasadili sadno drevje. Pospeševalni odibori pri 'kmetijski zadrugi so si zastavili obširen program dela. Poljedelski odbor bo imel veliko dela z melioracijo močvirij, ki jih je v tem kraju precej. Ker kmetij­ ska zadruga nima primernega skladišča, si upravni odbor prizadeva, da bi zgra­ dili upravno poslopje s trgovskim loka­ lom lin skladiščem. Člani ZB so bili doslej včlanjeni v organizacijo ZB na Planini, zdaj pa so na pobudo domačinov ustanovili v Dob­ ju odbor ZB, ki bo imel nalogo, da bo v organizacijo pritegnil vse, ki so sode­ lovali v NOB. * Prosvetno društvo »Franc Vrunč« iz Dob j a je prejšnji mesec uprizorilo ve- • selo trideJanko »Stari grehi«. — Člani , društva razmišljajo, da bi zgradili pro- ] svetni dom. T. F, Kratke iz naših krajev V REČICI OB SAVINJI bodo začeli uvajati hmeljarstvo, ker so pogoji za to ugodni in ker so ga gojili že pred vojno. V letošnjem letu predvi­ devajo od osem do deset hektarjev no­ vih nasadov. . V načrtu so tudi žični nasadi. KMETIJSKA ZADRUGA bo v letoš­ njem letu začela z gradnjo nove sušil­ nice za hmelj. Posebno skrb bo posveti­ la tudi melioracijam. V načrtu je osu- šitev več hektarjev močvirnatih trav­ nikov. 2ene zadružnice in članice aktiva mladih zadružnikov v Rečici ob Savinji so priredile tritedenski kviharski tečaj, ki ga obiskuje 42 žena in deklet; denar je prispevala kmetijska zadruga. NEKAJ ŠTEVILK IZ ŽALCA Pred dnevi je bila v Žalcu seja sveta za kmetijstvo, na kateri so obravnavali razdelitev sredstev gozdnega sklada. Na območju žalske občine bodo porabili za gozdna dela 2,436.000 din, za ureditev gozdnih komunikacij pa 2,806.000 din. V to območje sodi 11 kmetijskih zadrug. Vsi člani sveta so bili mnenja, da navedena sredstva za popravilo gozd­ nih komunikacij ne zadostujejo, saj so te v zelo salbem stanju. Gozdarska po­ slovna zveza v Celju bi morala pokli­ cati k sodelovanju tudi zastopnika ob­ činskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor v Žalcu nima sveta za gozdarstvo. Svet za kmetijstvo pa, ki se bavi z gozdarsko problemati­ ko, ni sestavil posebnega načrta, ker namerava ta načrt sprejeti skupaj s perspektivnim načrtom razvoja kme­ tijstva za obdobje naslednjih let. DVE IZ PREBOLDA V Preboldu so na zadnjem zboru volivcev razpravljali o gospodar.skih vprašanljdh. Preb^lvalai so* predlagali, da bi čimprej uredili javno razsvetljavo. Na pobudo žena zadružnic bi se naj v novem zadružnem domu ustanovil za­ vod za napredek gospodinjstva. Kme­ tijska zadruga je pripravljena to usta­ novo materialno podpreti. Iz poročila, ki ga je podal predsednik šolskega odbora tov. Ancelj, je bilo razvidno, da se šola v Preboldu bori z velikimi težavami. Sedaj je pouk na treh mestih, ker v sedanji šoli ni več prostora. Z novim šolskim letom nameravajo pridobiti še eno učilnico. SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Na nedavni seji občinskega sindi­ kalnega sveta v Šoštanju so sklenili, da bodo posvetili vso skrb tarifnim pra­ vilnikom v podjetjih. Razen tega bodo začeli z izobraževalnim delom. V Smartnem ob Paki, Šoštanju in Vele­ nju bodo tolmačili članom siindikata nove zakone, predvsem pa zakon o de­ lovnem razmerju. Razen tega bodo s članstvom predelali tudi gradivo s kon­ gresa delavskih svetov. Menili so tudi, da bo treba poživiti športno dejavnost pri vseh podjetjih. VZAJEMNO DRUŠTVO SINDIKALNE PODR. ŽELEZARNE ŠTORE šteje 567 članov ali 21 odstotkov zaposlenih članov kolektiva. Vloge članov so do konca lanskega leta znašale 2.045.400 din oziroma 5.56S din na posameznega člana društva. V letu 195" je upravni odbor društva izplačal svojim čla­ nom 1,328.776 dim brezobrestnih posojil. I. M. STANOVANJSKA KRIZA TUDI V VOJNIŠKI OBČINI V zadnjih letih je čutiti velik dotok prebivalcev iz bolj oddaljenih naselij občine. Sem jih verjetno privablja bli­ žina industrijskega Celja, kamor odha­ jajo na delo. Tako čaka na rešitev sta^ novanjskih prošenj 160 prosilcev, upra­ va stanovanjske slčupnosti pa razpolaga le z 48 hišami z 59 najemniki. Z novo ureditvijo komunalnega sistema občine so bile združene vse stanovanjske skiap- nosti v eno samo s središčem v Vojnilku. Tu je 30 hišnih svetov in 105 članov — stanovalcev. Hišni sveti so dobro oprav­ ljali svoje delo; organizirali so prosto­ voljne akcije, namenjene zunanji in no­ tranji ureditvi zgradb. Svet stanovanj­ ske sikupnosti je začel lani z načrtno obnovo posameznih zgradb. Dokaj niz­ ka najemnina, ki znaša 2.6% od povineč- ne plače, pa onemogoča večja popravila in so o tem na svojih sejah že večkrat razpravljali. S. K. MLADINCI V VOJNIKU V vojniški občini se mladinci pcri- pravljajo na strelsko tekmovanje. Naj­ boljši strelci se bodo udeležili okrajne­ ga prvenstva v Celju. Skoraj vsii strelci so člani strelskih družin. Problem rednega obiska predavanj je zaradi razsežnosti terena pereč. Izkaza­ lo pa se je, da so prav mladinci iz bolj oddaljenih področij bolj redni od tistih, od blizu. Program predavanj je bil pri­ lagojen težnjam mladincev in material­ nim možnostim občine. — Pestrost strokovnih predavanj poživljajo tudi & filmsikimi predstavami. S. K. LAŠKI PLANINCI SO ZBOROVALI Pred dnevi je bil občni zbor Planaa- skega društva v Laškem, v katerem je včlanjena četrtina Laščanov (328). Če­ prav je med njimi preko 200 mladin­ cev, se društvo prizadeva, da pritegne še ostale mladince v svoj krog. Dose­ danji uspehi društva so prav lepi. IVUa- dina in pionirji so lani priredili 8 iz­ letov v naravo. Letos namerava društvo še bolj ure­ diti že komfortno urejen planinski dom na Smohor ju. Poleg dobre in cenene po­ strežbe bo dom oskrbljen s toplo vodo. Urejen bo tako, da bo služil pozimi kot postojanka ljubiteljem belega športa^ poleti pa za počitek delovnih ljudi, ki radi zahajajo tjakaj na oddih. Največji aplavz je na občnem zboru žel sklep, da bo društvo poslalo na mladinsko akcijo za gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb večje število mla­ dincev, kot ostala društva v okraju. Rž »NEBESA NA ZEMLJI« NA VRHU NAD LAŠKIM Na Vrhu nad Laškim so v soboto uprizorili veseloigro »Nebesa na zemlji«, ki je privabila lepo število gledalcev — celo iz Jurkloštra, Laškega in Celja. Predstava je uspela; zaslugo za to ima brez dvoma režiser šolski upravitelj Cepuš, a tudi igralci so si prizadevali. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA Na občnem zboru prostovoljne gasil­ ske čete Vrh nad Laškim so obravna­ vali problem članstva in vaj. Ker je v zadnjem času precej članov zapustilo društvo, so sklenili, da bodo pritegnili mladino, tudi ženske. L. P. KRATKE IZ SLOV. KONJIC Lepo in toplo vreme zadnjih dni so vinogradnika iz okolice Slov. Konjic iz­ koristili za prva spomladanska dela v vinogradih. Rezali so trto, kopanje pa je preprečil na novo zapadli sneg. * V zadnjih tednih so v podjetjih ko­ njiške občine dokaj obširno razprav­ ljali o novih zakonih, ki jih je konec lanskega leta sprejela Zvezna ljudska skupščina. V tovarni usnja KONUS so za razpravo izkoristili odmor med de­ lom. V TKO Zreče pa so o novih zako­ nih razpravljali v okviru debatnih ve­ čerov. * Kot smo že poročali, je prejšnji me­ sec v Slov. Konjicah zgorela žaga. No­ vo žago bodo začeli graditi že spomladi L. V. V Slov. Konjicah in okoliških krajit se že pripravljajo na volitve novih hiš­ nih svetov. Te bodo predvidoma v ten in prihodnjem mesecu. Pred kratkim je stanovanjska skupnost sklicala širši se stanek predsednikov hišnih svetov, m katerem so se ix>govorili o njihovem do sedanjem delu. Pri konjiškem Avtomoto društvu ji ustanovljena posebna komisija, ki b< sistematično skrbela za vzgojo kadroiv Ta bo imela predvsem nalogo, pripra viti strokovne tečaje, organizirati izpib in tako skrbeti, da bo čim večji kro! članstva obvladal vožnjo z motornim vozili. Poleg te pa je ustanovljena še drug; komisija, ki bo imela skrb na prireja nju raaličnih tekmovanj, saj računajc da bodo letošnje leto v Slov. KonjicaJ republiške motodirke. Celjska sodna kronika 5 LET ZA ROPARSKE TATVINE Te dni se je pred Okrožnim sodiščem v Celju zagovarjal čevljar Tomo Po- kupec, doma iz Vranskega — za tri ro­ parske tatvine in poizkus uboja. Po dvodnevni obravnavi ga je petčlanski senat spoznal za krivega in ga obsodil na 5 let strogega zapora. Vse tri ro­ parske tatvine je Pokupec izvršil lani v septembru. KO NI SLO Z LEPIM — PA S SILO V začetku septembra je spremljal na poti proti domu pri Vranskem vinje­ nega Ivana P. Nekajkrat mu je poiz­ kusil ukrasti denarnico iz žepa, vendar je to vinjeni Ivan opazil in zahteval denarnico nazaj. Ko je Pokupec videl, da mu prvotna nakana ne bo uspela, je vzel nož in prisilil Ivana P., da mu je izročil denarnico. Mimogrede mu je odvzel tudi nalivni peresi, nato pa iz­ ginil. ČEVLJE JE VRNIL. KER SO MU BILI PREMAJHNI Kmalu potem je na cesti med Žalcem in Libojami srečal pravtako vinjenega Antona B. Tudi tega je s silo oropal. Najprej ga je zavlekel v jarek za cesto ter mu tam odvzel denarnico. Odvzel mu je tudi srajco in pulover. Hotel pa mu je odnesti tudi čevlje. Najprej mu jih je sezul in ko je ugotovil, da so za njegove noge premajhni, mu jih je vrnil. V ukradeni denarnici je bila tu­ di srečka državne loterije; žal pa ni ničesar zadela. MOČNEJŠI ZMAGUJE — VENDAR NE NA ZATOŽNI KLOPI Podlost obtoženčevih početij še po­ večuje dejstvo, da si je vedno izbiral žrtve med vinjenimi ali pa takimi, ki so od njega telesno šibkejši. Tako je nekaj dni po obeh dogodkih srečal pri Dolenji vasi Slavka V. Samoten kraj se mu je zdel primeren za napad. Brez razloga se je pognal v žrtev in z nekaj .sunki in udarci dosegel svoj namen. Odvzem denarja mu potem ni več de­ lal preglavice. ZOPERSTAVLJANJE VARNOSTNIM ORGANOM SE NE IZPLAČA Varnostni organi so mu prišli kmalu na sled in ga že po nekaj dneh zausta­ vili pri Storah. Njihovemu pozivu se Pokupec ni odzval in je celo s strelja­ njem poizkusil preprečiti aretacijo. Končno pa mu tudi to ni uspelo, ker so ga nazadnje le dobili. Za roparja nam­ reč še tal^o dobro skrivališče ni sigurno. S streljanjem in upiranjem varnostnim organom si je nakopal še eno kaznivo dejanje. Senat mu je odmeril relativno visoko kazen. To pa zlasti zaradi tega, ker je Pokupec roparske napade izvrševal ne­ kaj dni potem, ko je sedel na zatožni klopi zaradi velike tatvine, za katero so ga tudi obsodili. S tem je dokazal, da izrečena kazen nanj ni vplivala. V ENEM LETU 45 TATVIN Te dni se je pred Okrožn-m sodiščem v Celju zagovarjala tudi gospodinja Alojziija Grlica, doma iz Hrastnika, ki je v lanskem letu izvršila 45 predrznih tatvin v stanovanja hrastnišikh rudar­ jev. Na ta način si je prilastila skupno preko 300 tisoč dinarjev. Za vsa kazniva dejanja ji je senat izrekel enotno ka­ zen 2 leti in 6 mesecev zapora. O po­ drobnostih z obravnave zoper obsoje­ no Alojzijo Grlico bomo poročali v na­ slednji številki.