Stev. 45. V Trstu, v tetrtek. 11. marca 1915, Letnik II. Izt'aja vsak dati, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. ruć'jJho . V lira Sv. I ranči n * -iSfccga 51. 30 !. nadstr. — Vsi cof »s! r*j «c tr;;ii-;r vrtdr^tv. J:.«=U». Nefrankirana pisma se n« jeniajo in rckrpi^i se ne \Tnčajo. It*»«rtel« Ir -ctni • rec' k Mefan fcdina T aslnik komore'} I sta FdirrsU* -- Tisk t:-vrr e .hdinestiV vrisane zadruge x rrrjeri' |>cr(£tvoin v Tr^K iSv. I ranfHka Asiškecja ».20. Telefon i rtc*i:i na in rprave ftev. 11-57. N*:ecni.a xra£a: /a (tki Jtio.......K 7B \ol leta................. 7a tu ................ .......... 7* redeljsko iidajo za relo teto........ oju ftl leta.................2™ VEČERNA Posamezne številke se prodvj.jjj po S vinarjev, z.istirclc številke po 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v širokosti ene kolo.i* Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov .... mm po lOvin Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vi il Oglasi v teksta lista do pet vrit......... k vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratn! oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. Plača In toži se v Trstu. L prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asi&ega št 2a — Poštnohranilnični račun it 841.652. ostane nevtralno. ■ Kemiki podmorski čoln potopil „Kdo je močnejši r DUN\J. 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: V Galiciji razširjajo Rusi ob začetku vojne v Moskvi tiskano brošuro z naslovom: »Kdo je močnejši: mi ali naši sovražniki?« Ta publikama kaže po svoji vsebini prav jasno, kakšnih laži, zavijanj in brezmejnih pretiravanj mislijo ruski vodilni krogi, da se morajo posluževati, da bi pobudili pogum in zaupanje ljudstvu. Sklepati pa se da po njej tudi na kulturni nivo ljudstva, za katero se misli, da bo verjelo trditvam take šušmarije. Brošura se začenja z nesramnim napadom na našega vzvišenega vladarja, da je bilo dolgo vladanje cesarja brana Jožefa vedn • posvećenu zaiir; nju Slovanov. Nato slede obrekovanja nemškega naroda, njegovih vojskovodij in njegovega cesarja. Nemci se imenujejo, sklicevale se na neko Bismarckovo besedo, stranka podčastnikov, katerih vsak hrepeni po odlikovanju. Brošura navaja nekianjega smrtnega sovražnika Rusije, Na;)oleona, »\elikega Korza, genijalnega vojskovodjo«, da bi dokazala, da nemški vojski manjka dobrega razpoloženja in navdušenja, da njeni vojskovodji poznajo samo paradne manevre ter se spoznajo v spletkah in škandaloznih dvorskih do-dog dkih. Navajata se Maks m i:an Har- tlčnega pc mena. Uničenje nemške trgovine in nemške industrije je istotako neizogibno kakor je z gotovostjo pričakovati lakoie v Nemči o. Že so začeli samomori nemških banki* ja v, že stradajo vojaki, že je uničenih na mihjone mirnih državljanov. Vojna ob tak»h oko In o stih je za Nemčijo najhuja blaznost, nje gesla jakosti ni nič druzega, nego gesta obupa! Skoro še v slabšem položaju se nahaja Avstro Ogrska. Že v prv-h mesecih vojne ie bila izčrpljena vsa zaloga denarja avstro-ogrske banke. Zbogom tudi denarna valu ta! Razsulo, lakota, upori čakajo Nemčije in Avstro-Ogrske. Brošura zaključuje z nastopnimi besdami: Ruske vojske in ru ko zlato govore za to, da mi Rusi in z nami naši zavezniki iziđemo kot zmagovalci iz tega boja med narodi, kakoršnjega ni bilo od začetka sveta. Mi z Evropo vred prinesemo svetu mir in osvobojenje Slovanov. Z nami je resnica, duševna sila in militar čna moč. Naprej torej za stoletja stare principe, ki jim je ruski narod tekom svoje uolgo etne zgodovini, vedno ostaj d zvest. Za svobodo, za zatirane, za domovin", prot sili! To je v stisnjeni kratkosti bistvena vsebina pamfleta, s katerega širjenjem meni Rusiji s uži ti svoji stvari. RjsUo potrebuje & stoikov. PETROGRAD 10. (Kor.) »Ruskij In- den in pa opisovalec življenja »V malih nemških garnizijah« kot glavni pri- i valid« priobčuje uradne določbe za poči. da je gornji sloj nemške armade j spešeno izučbo častnikov. Zahteva se sa-gnil do korenine ter da sloni njena dis- mo štirin.esečna priprava. Tudi črnovoj- c pfcna le pal«*«n„ikL ki imaio potrebno izobrazbo, se korporala hnderika velikega. Nemški niki- ki imai° potrebno pripuščajo v častniški stan. vojni ujetniki da se odlikujejo s popolno nepoueenostjo o vojnem položaju, ome- p^jj SlSPOrSkiai 0Pr0ŠČeVB!C2ffl VOjflHOV. jen ostjo in nekulturnostjo. _ * . n ... • X ir ! r da ne bo m -.oče poraziti Rudije! LYON, 10. (Kor.) _Ly m Repubhcam po- s takimi četami, katerih moč se je zlomi- U in Pariza: Policija je aretirala člane la ob mali belem in sabotnem Lutti-1 neke agenture, ki so p šil|ah vojakom na b • išču sredstva, da so se oproščali vo- Jo« ŠSS'. - rr. ki jth povzroča narodnosna ustava ar- «'PanJe srca. ma !e, katera obstoja le iz izvežbanih vo-1 jak..k,-, ne pa pravih bojevnikov, se pri-j HemŠkI PCafflOrSHI ČOlD P0!0)1J2I1. druzuic se pomankanje inicijative pri po- RTrDO, ,N 10 /Kor * Wo!f*ov urad po-^cznih voditeljih, strah pred odgovor-1 J^KaJk admirali- i -t)0 in potlačenost nižjih sarz teta je aizleški rušilec „Arlel" dmes ! t^A "SBrtVSS »M nr^^P—^i čoln „U 20" .TUtu. k, se v zvezi z najplemenitej-šimi in najkuhumejšimi evropskimi naro-. di bori za pravično stvar. Vodi pa to ar-j mado geslo njenega vzvišenega vrhovne-j ga poveljnika: V Berolin!«, da bo, kakor; Namestnik na':elnika admiralskega štaba: pl. BEHNCKE. plaz. v s uničevala pred seboj in osvobodila pod vojaškimi hemeni ječečo Evropo. Natančnejši »utemeljitvi« teh vodilnih misli je posvečen sledeči del brošure. Iz razmer moči borečih se armad, iz ordre de bataille Rusov in Francozov se sklepa na brezpogojno zmago Rusije in njenih zaveznic. Pri tem se tako mimogrede označajo gališke trdnjave kot nezadostne, utrdbena črta ob mazurskih jezerih pa kot slaba, in dane more resno zadrževati ruskega zmagovitega prodiranja. Proti častnikom nemških podmorskih co nov. PARIZ, 10. (Kor.) -Echo de Pariš" poroča z Londona: Admiral Reresford je zahteval na podlagi starega zakona o pomorski vojni, ki določa, da naj se morski ro-pirji obešajo da naj se t^ zakon uporablja tudi napram Ujetim častnikom nemških podmorskih čolnov. Zspadli pomiki. HAMBRG 10. (Kor.) ^Hamburger ' Fremdenblat« poroča iz Roterdama: Med MzmGittn. BEROUN, 10. (Ceni) „Tagliche Rundschau« poroča iz Aten: V poslanskih krogih vlada mnenje, da bo kralj moral takoj razpustiti zbornice, če bo hotel obdržati na čelu vlade Ounarisa ali pa politike iz njegovih prijateljskih krogov. Z ozirom na sedanji nevarni položaj in veliko razburjenje vseh slojev prebivalstva pa bi razpust zbornice ne bil nenevaren ukrep. Ounaris predstavi po nadaljnjih posvetovanjih s svojimi političnimi prijatelji najbrž v četrtek novo vlado zbornici. MILAN 10. (Cenz.) Iz Aten poročajo: Odkar se bombardirajo Dardanele, je zahteval Veniselos, da mora Grška takoj poprijeti za orožje. Načelnik generalnega štaba pa je poudarjal, da bi bilo nevarno večji del armade uporabiti kot ekspedicij-ski zbor, ker bi bila potem Grška brez obrambe proti Bolgarski. Nato je sklical Veniselos kronski svet, kjer je ponovil svoj poziv, da bi hitro Grška posegla vmes. Kronski svet ni imel preti temu ni-kakih resnih pomislekov. Vendar pa se je kralj v nedeljo izrazil napram Veniselosu, da bi bila prekršitev nevtralnosti proti koristim države. Nato je Veniselos podal demisijo in izjavil kralju, da bi on in njegova stranka ne mogla podpirati druge vlade, tudi Zaiinisovega kabineta ne, če bi le-ta ne nadaljeval popolnoma Veniselove politike. ATENE. 10. (Kor.) „Agence d'Ath nes-poroča: Časopisje priobčuje vladno izjavo novega ministrstva. Po svoji zmagoviti vojni ima Grška ukazujoča potrebo po daljši mirni dobi, da bi delovala na uspevanju dežele. Oganzicija javne uprave ter vojaštva na suhem in na morju in razvoj lju skiga bogastva sta zavarovala Grško proti vsakemu napadu na njeno s tolikimi žrtvami prido-b jeno last ter jej oben m dovolila, da iz-vei e program, ki rabi koristim drža\e, in vodi politi o, ki odgovarja nacijonalnim tra-dic am. Ob takem položaju je hila nev-traln st že v začetku evropske v j ne nuna p< »treba za Grško, ki pa je imela in ima še vedno absolutno dolžnost, da izpolnjuje dol-žn sti, ki si jih je naložila po zvezi n da nismo oute-zaii. Tudi smo v stvareh financtjelnega vojevanja stop li v stike s prejšnjim turškim finančnim ministrom Djavid Bey.m, ki ga je turška vlada poslala v B rolin s speci-jelnimi nalogami. Vojni truški naših sovražnikov so precej večji, nego na?i in oni naših zaveznikov. Angli.a pride za prvih osem vojnin mesecev n i okr. gl » devet mil jard. Njeni dnevni vojni izdatki niso več mnogo oddaljeni od 40 mi ij nov. Francija in Rusija ne potrebujeta mn go manje, nego dvojno svoto angleških vojnih tioškov. Ako računamo še stranske troške manjih zaveznikov, potem bo svota dnevnih vojnih troškov naših nas-piotnikov prej pre«o nego pod i20 m.hjo-nov mark, to je: 360U milijonov v enem samem mesecu. V nasprotju z Anglijo bo naš računski zaključek za tekoče fmaneno l to bržkone Račun naših nasprotnikov, posebno Anglije, ima luknjo. Prezrli so, da produktivne sile Nemčije zadostujejo, da olranijo nemški ljudski život v delovanju. Prezirajo požrtvovanost, razpenjavost in sposobnost za pri lagodjenje nemškega naroda. Res je, da smo mi po velikem delu odrezani od naših vna-njih zvez. Naša plovba je zaustavljena. Naše vnanje terjatve so zaplenjene. A i, dokler nam ostajajo naša nemška tla, in se bomo kazalj vredne, dotlej se ne posreči nobeni politiki izstradevama in davljenja, da bi nam odrezala življtn ko nit. Naroda 70 milijonov, ki je bil doslej s tisočerimi nitmi zapleten v svetovno gospodarstvo, temu narodu se je doslej posrečalo, da se je s sredstvi gospodarske in socijalne crganiza-'je pievel preko največje vojne svetovne godovine. Pohvala). Za nase vedenje imamo mi, ki smo o tali doma, zg ed na naših vi lih vojakih, ki vsako u o zastavljajo svojo kri in svo,e življenje. (Živahna pohvala). H ka/ai mal p ebitek. Proračun za prihodke zgolj avstrijski uradnik, ki se bo : leto bo bilrnciial. (Pohvala). Ni mkakega držal postave in pravice, ki bo brez povoda, ki bi nas silil, da bi iz vzrokov ravnotežja v redkem pp računu pos gli o • novih davkih, vsa| za sed j ne. Zvc,m vi. «iai HsmestniK Larcn Frlss-Skens. Ko je gospod namestnik, baron Frics-Skene, absolviral svoj prvi obisk v Gorici, ste inu posvetili glasili obeli slovenskih strank besed — zaupanja. »Goriški List« in »Friniorcc« sta izjavila, da zaupno pričakujeta prihodnjega njegovega delovanja na visokem mestu, ki mu je poverjeno. »Goriški List« je izjavil, »da mu nočemo delati vnaprej nikakih ovir v njegovem težkem poslovanju«. » Primorec« pa je zaključil, »da ga pričakujemo z zaupanjem, da bo v naših primorskih razmerah cel mož, ki nam je potreben in ki edino more ustrajati na tako težavnem mestu«. In slednjič: »Novi namestnik si je povsem svest svoje naloge; zato bo on ki se bo strogo predsodkov in strogo objektiven do vsakega«. Kakor vidimo, se izjavi v obeh listih po j c menila torej, da more za sedai opu^iti svojem smislu popolnoma krijete v na ____j.___ .. ,i. ..I. .. Cnnnnir mu ! rrlnČTniii fli !o nni;i ii'iinPctniL' tla C\'ftiott Posebno poglavje je posvečeno ^nem- j j m 6 marca meseca je zapadlo devet parnikov na vožnji med Angleško in Nizozemsko ter Angleško in Skandinavsko. Londonski lastniki ladij skrčujejo še nadalje sprejem tovorov za Nizozemsko in Skandinavsko. skim letalom, katerim se lažje priznava enka premoč na polju aparatov nego pa zrak, ki pa vendar niso nevarna. Tudi v nemški pomorski sili da ni vse ugodno. Nerazumljiva nemška posebna nakloniem>st za ladjevske topove ina'ega kalibra, bojno vrednost ladij močna zmanjšujoče neugodno placiranje artileri-ie in drugi momenti ne kažejo nemške flote nevarno. Ne glede na kolosalno moć angleških in francoskih pomorskih sil, je ruska flota po izkustvih iz japonske vojne, svojih izvrstnih ladijskih posadkah, kakrr tudi p » osebi admirala pl. Es-se a v saj enakovredna z nemško floto. Ev d ntna militarična premoč Ru-iie gre roVa v ri ki z njeno narodno gospodarsko močjo. V sled betate žetve v letih 1909 in 1910 stoje ruske finance sijajno Ima največjo zalogo zlata na svetu in razpolaga z neizmernimi davčnimi viri. Popravljajo se zakoni v ovijanje davkov od tobaka in žganja, ia m»-l se o pobiranju vojnega davka: Pov. d m vojne se r ska t-govska bilanc» prej zo ijša in valura bo g- tovo le malo trpela. Ru-ka industriji izvzemši * na v poljskem rajonu in ruska trgovina prebil ta sija no svetovni vihar, ki ga je razvni la Nemčija. Te skrbno sestavljeni prijazni sliki sledi, slikan čr^o v črno, opis gospodarskih udarcev, ki ze Nemčiji n Avstro-Ogr^k: po vojni. Dejstvo nrm*ke^a } o >o ila 5 m;! ard, največ eg notr-nj* ga posojila v zgod vini državn h financ je naj r l i d« k iz 'a izred-n težavni položaj NVmvi;e. Pai.ika v nemških bankah in hranilni ah. preohremenienje nemškega državljana z davki sta siptoma- Turtljo pran trosporoznniL Obstreljevanje baHaneL LONDON 10. (Cenz.) »Daily Chroni-cle« pravi o akciji proti Dardanelam: Računati se mora z dejstvom, da nas bo for-ciranje morske ožine stala žrtev in morda celo večjih. Toda četudi bi izgubili kako dvanajstorico torpedovk in tri ali štiri oklopnice, nas to ne sme ozlovoljiti napram dosegi našega smotra. Forcira-nje Dardanel ni samo vojaška, temveč tudi visokopolitična akcija. Dardanele so drugi Gibraltar, čigar posest končno zagotovi Angleški gospostvo v Sredozemskem morju. Rusija bi dobila prosto pot do Sredozemskega morja, nakar bi se zopet lahko začel dovoz vojnega materijala, ki je sedaj zastal. Politična stran vprašanja, na katerega rešitvi deluje nad 250 topovskih žrel najtežjega kalibra, zadeva stališče Grške. Britanija izvršuje sedai eno svojih najsmelejših in najveli-kopoteznejših operacij, katerih najuspešnejši dobiček pomenja pridobitev vsaj enega zaveznika. Kemiki državni zbor. Ogromni vojni troiki. - Financijelni pcložaj vojskujoči!! držav. BERCL1N 10. (Kor.) Na nadaljevanju razprave je izpregovoril državni tajnik državnega zaklada dr. Helferrich. Pozdravivši zbornico je izvajal med drugim: Načrt o državnem gospodarstvu je prvi vojni proračun države in zaključuje z več, nego trinajstimi miljardami, s skoro štirikratno svoto, nego je bil najobsež-neji dosedanji proračun. Za vojsko in mornarico da sploh ni bil predložen de-tajliran načrt, ker so v vojnem času vsi izdatki tega resorta prekoračili vojni proračun. Toda glede kolonij se ni sestavil detajliran proračun, ker mora vlada v teh težkih časih prepustiti najrazsežneje svobodno polje krajinim instancam za njihove odredbe. Za vojsko in mornarico je potreba na tekočih izdatkih postavljena na višino normalne polletne potrebe in sicer v zvezi s tem, da bo v rednim proračunu postavljenih 10 milijard zadoščalo za okroglo pol leta. Glede državnega dolga je naglašati, da se plačevanje po načrtu vzdrži, ne glede na vojni dolg, za katerega poravnavo bo pozneje določiti. Pač pa so obresti za vojno posojilo v polnem znesku postav-Ij ne v redni proraCun. Kako se razmere pri državnem dolgu pozneje razvijejo, to je odvisno od izida vojne in od mirovnih pogojev. Glede računskih zaključkov za tekoče finančno leto je priobčil državni tajnik, da se bržkone pokaže prebitek 38 milijonov mark. Govornik je prosil državni zbor, naj k že dovoljenim kreditom dvakrat po pet milijard dovoli Še nadaljnih deset milijard, zahtevanih v izrednem proračunu za 1915, da se tako zagotovi potrebna svoboda financijalnega gibanja za nadaljevanje vojne do jeseni. Na io je govornik podal pregled o sta- pre ož tev vojnih davkov. Za financir nje vo ne se morajo tore; troški pokriu skoro tzkl.učno s posodili, ali notami in izda^^m papirnatega d n: ja. Govorni« je opozarjal, d i je kurz anglež kega vojnega posojila vzl c vstrm prizadevan em, da bi Si vzdrzal, padel pod einisiiski kurz. (Cujte! ČUjte!) Mino moremo pričakovati, p d kakimi pogoji d b. Anglija drugo vojno p.isojil . K.ir se tiče Rusij- in F-mc^e, n ste m j^li co »lej izvesti eno ne večje fin nčne operacije v pokritje vojn h iro-kov. P« sojilo hrano e 800 m lijonov pied vojno je bilo nt uspeh v taki meri, da Fianc^a predi bru-h m vo n? sploh ni .nogi. misliti na porabo do načela ng i. Od \eh milij n »v sttrinov v L o onu so • ku bra daljf - a ili zak adnice v pro aj » s poteko'u tieh »>o dvanajstih me-se ev, kakoi je že bil ouj malec. Te >i o-tme tako imenovane po tinan nem m ni stru Ribotu — so prodajali tako iekoč na vatel, kakor je pač kupčja tekla i Veselost). Z,.i se. da po tej poti niso doslej pravili skupaj mnogo vec nego dve milijardi frankov, kar je daleč zaostaja! /a tem, kar j dai denarni trg Avstro-Ogrske, ki ga na francoskem tako nizko ceni(o Daltč pre Užni del firan ijelnih vo;mh troškov nosi torej fiancoskn banka, pri kaTeri si je dala uancoska vlada odpreti vojni i redit nič manje nego šestih m li ard frankov. Nedavno je fiancoska finančna uprava uvela več e po ojiic. Na to po>ojilo pa naj se ne bo o sprejemala samo vplačila vgoto\ini; ampak tudi v ribotinih in v ponorečenem pos -jiiu o t julija mii.o'e^a leta, zadne po emisijskem kurzu 91°/o. Kei je to posojilo padlo za več nego 10%, pomenja nova akcija v glavnem umrkntev ttga posojila in pač tudi velikega ae a li »ot nov. Pariške konference med finančnimi ministri trosporazuma so ponesrtčile na skupnem posoi'u, ki ga ni žeela Anglija in menda tudi ne Rusija. Vendar si je Anglija pri tem izgovorila vrsto koristi. Ugodnost si ke, ki se kaže za nas iz teh posojilskih operacij, je pomnožena po učinkovanju vojne na notne banke udeleženih de^el. Državna banka je pač najugodneje zvršila. Zaloga zlata je od 2ačetfca vojne porastla za okr« glo eno m lijardo in dotok zlata traja dalje. Pri bankah in hranilnicah so vloge v zadnjih mesecih izdatno porastle. (Pohvala). Vloge pri hranilnicah so iznašale v letu 1914 900 milijonov, dočim so pri francoskh hranilnicah v istem času nazadovale za 120 mil Jonov. Mesec januvarij je prinesel pri nemških hranilnicah nov do ok 390 miliionov. Neugodno stanje inozemskih izmenjevalni* kurzov ni v zvezi z notranjo močjo naše financijelne pozicije. Izhaja marveč iz gotovih tehničnih momentov našega sedanjega prometa. Sicer pa bo v vojni najbolja valuta — valuta zmage. glasanju, da je novi namestnik na svojem prvem nastopu napravil ugoden vtis in da je vzbudil — zaupanje. Dne 4. t. m. pa se je predstavilo novemu namestniku odposlanstvo slovenskega kluba v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru tržaškem, in našega političnega vodstva. Na nagovor dra. Rybara, v katerem je ta zastopnik tržaškega Slovenstva prosil gospoda namestnika blagohotne naklonjenosti za kultiirelna in gospodarska stremljenja slovenskega prebivalstva, je gospod namestnik poudarjal, da inu bo kot načelniku politične uprave v načelo in vodilo najstrožja objektivnost napram vsem delom prebivalstva. Naši zastopniki so odnesli iz tega razgovora isti ugodni utis, ki sta ga označila goriška slovenska lista. Predvčerajšnjim pa sta se gospodu namestniku predstavila g. državni poslanec Vekoslav Spinčič in dr. Dinko Trinajstič v imenu hrvatsko-slovenskega kluba v deželnem zboru istrskem in v imenu hrvatsko-slovenskega naroda v Istri. Po primernem pozdravu je g. namestnik zagotavljal istrska odposlanca, da hoče posvečati vse svoje zanimanje kulturnim in gospodarskim potrebam dežele istrske. Posebno pa nam ie podčrtati zagotovilo g. namestnika, da bo zahteval od svojih pod-rejencev, naj dobrohotno postopajo z ljudstvom in naj hitro rešujejo stvari, od katerih je odvisna blaginja ljudstva. Iz komunikeja, ki smo ga včeraj priobčili o tem sprejemu, je razvidno, da sta tudi istrska odposlanca z ugodnim utisom odšla iz nainestništvene palače. Pa tudi g. namestnik more biti zadovoljen s sporočili, ki so jih ti legitimni zastopniki vsega slovanskega prebivalstva Primorja sporočili svojemu narodu. I -klonili so g. namestniku, kar iz začetka ravno to, česar visok iunkcijonar v prvi vrsti m neizogibno potrebuje, ako naj bo njegovo poslovanje uspešno in v blagor ljudstva in — kot naravna konsekven-ča temu — v prilog koristim države: poklonili so mu zaupanje. Našel je g. namestnik, česar si je moral želeti: našel je u-godno dispozicijo!! Našel je pravi temelj, na katerem more dalje graditi. Kajti neizpodbitna resnica je, da za dobro politično upravo v moderni in konstitucijonal-ni državi — in to bomo zopet, ako Bog da, v nedolgem času — ne zadošča tudi najgenijalneji načelnik in ne zadoščajo tudi najbolji uradniki, marveč treba je tudi zaupljivega stika z vodilnimi faktorji javnega življenja; treba njihovega sodelovanja in njihove podpore. Vsega tega se more novi g. namestnik nadejati. Odziv v naših javnih glasilih na njegove izjave mu obljublja to. S»m H. „VEUERNA EDINOST* It. 45. V Trstu, dne II. marca »15 Gospod namestnik it iia svojem |;r- j nika preganjati s telesa, obleke in iz sta-vem stiku z zastopniki našega naroda i novanj! Ogiblji se ljudi iz ušivih in sum-pokaza! biMrtrga. dalckogledncga, razsod- Ijivih krajev, ako se niso takoj osnažili in nega moža. Zato izključujemo tudi mož-1 preoblekli; ne hodi v kraje, kjer se zbi-da bi nam hotel šteti v zlo odkrito rajo, zabavajo in prenočujejo ušivi ali nost. besedo, ki in hočemo izpregovoriti tu. — Glasovi, ki jih — s tendenco, ki je m težko pogoditi — širili o njem drugi, so vzbujali v naši javnosti neke bojazni, neko vznemirjenje. Izjave njegove so nas pomirile, ker nam govore, da v namenih g. namestnika ni razloga za tako vznemirjanje. Sedaj je tu dobra dispozicija: na njem je, da jo ohrani. In iz rarvovorov z našimi možmi, je mogel razvid gospod namestnik, da mu to ne bo u videti je mogel, da v tem. česar nas narod pričakuje od njega, ne le da ni me pretiranega, nič nedopustnega, marveč, da je v po^ mem skiadu s tistimi temeijiii-ini državnimi rak mi. na katere mora priseči vsak uradnik. Naš narod ne za.iteva nikakega favoriziranja na škodo drugih, ne zahteva nobenega nedopustnega pro-tekcijoniz;na, ničesar, kar bi bilo v navzkrižju z dolžnostmi državnega uradnika: naš narod zahteva od države le tiste dobrohotnosti in podpore, ki jo je država dolžna vsem brez razlike, zahteva enake pravice, in to popolnoma in brezpogojne — zahteva ravno tega, kar ie g. namestnik slovesno obljubljal — stroge objektivnosti. Zato smo rekli, da g. namestniku ne bo težko ohranjati tistega ugodnega razmerja med seboj in našimi javnimi činitelji. ki naj bo na korist prebivalstva, na korist uprave in v zadovoljstvo njemu samemu. Dal Bog, da bi naše pričakovanje nahajal > popolnega opravičenja v bodočem razvoiu stvari v tem, za narod naš in našo državo toli važnem Primorju. sumljivi ljudje, na priliko: v beznice, nizke kavarne, ljudska plesišča in prenočišča. Opusti nepotrebno potovanje in obiske po železnicah! V tem oziru nosijo veliko odgovornost uprave železnic, ki naj bi vpeljale redno službo razkuževanja vozov, čakalnic, vsega prometnega blaga iz okuženih krajev. Kadar pegasti legar resnično nastopi, tedaj se pa mlajši zdravniki po svojem Raz- previdnem cbnašanju kar nič ne razlikujejo od starejših. Tudi vlada se ravna v upravi javnega zdravstva po nazorih stare stranke in uveljavlja proti pegastemu le-garju iste bojne principe, kakor proti vsem drugim nevarnim in nalezljivim boleznim: bolnika in strežno osobje strogo izolirati; vse prostore in predmete iz bol: nikove okolice temeljito razkužiti! In tudi mi bomo kretali skozi nevarni čas pegastega legarja najbolje in najsigurneje, ako združimo teoretično spoznanje mlajših s praktično previdnostjo starejših! (Konec prib.) Plasti lesar. V -Slovencu je priobčil priinarij dr. Dergauc nastopno razpravo o pegastem lega rj u: Pegasti legar , norice tW indpocken) in ruske (R6-telnPri vseh teh boleznih nastopi na koži poseben, značilen izpuščaj. Pri večini drugih nalezljivih bolezni je zdravniška veda že odkrila njih povzročitelje (bakterije), -ar se pa žal pri skupini akutnih izpuščajev doslej še ni posrečilo. Izmed teh šest bolezni z neznanim povzročiteljem je najnevarnejši — pegasti legar. Kako se razširja pegast ilegar, kako se inficira (okuži) človek s pegastim legar-jen ? Z ozirom na odgovor se ločijo zdravniki v novejšem času na dve stranki. Stranka starejših zdravnikov trdi, da se širi pegasti legar naravnost od Človeka na človeka, če pride zdrav človek z bolnikom v dotiko; ali pa tako, da okuži bojnik predmete svoje okolice (obleko, perilo), pohištvo, sobo) in pride zdrav človek v dotiko s temi okuženimi predmeti. Bolnik je ves čas bolezni in še par dni pred izbruhom bolezni nalezljiv. Kužni strup kmži v bolnikovi krvi in pride iz nje v izdihani zrak, pljunek, znoj, seč (urin), v prah zraka in druge okolice. Povzročitelj pegastega legarja (kužni strup) je izredno stanovitnega značaja, posebno v prahu se ohrani več mesecev in se z okuženim prahom prenese, v oddaljene kraje. Cc se b Inikove sobe temeljito ne razkuži, lah-to še po dolgem času obole novi stanovalci. Stranka mlajših zdravnikov je na podlagi znav^evnih poizkusov izdatno omilila ta strah pegastega legarja in dognala, da bolnik sam na sebi ne more okužiti človeka ne okolice, ampak da prenaša od človeka do človeka posebna :a, i Sličico iz vojne. nih pošiijatev. To ogromno delo pa je še otežkočeno s tem, da veliko pošiljate v nima pravega naslova. Poštne pošiljke je treba zabeleževati v posebnem registru. Vrednost pošiliatev se mora preračunavati iz frankov v marke in obratno. In samo za to delo je bilo treba v Bernu namestiti 60 uslužbencev. Zamoti so večkrat zaviti tako slabo, da jih je treba previjati. Za to delo jc bila ustanovljena posebna pisarna, ki so jo nazvali -klinika za zavoje«. To delo se ne more izvrševati birokratično, temveč zahteva veliko inteligence in sočutja. Stotisoče ljudi, ki niso nikdar pisali nikomur, piše sedaj v tujino in to je zelo kočljiva stvar. Tako je pisala neka nemška žena, ki ne zna besedice francoski, piše svojemu možu ujetniku v — »Bursch <. Po dolgem premišljevanju si je domislil švicarski uradnik, da jc to fran- (izgovori Burž*). Ivan Krie Pogrešan deček. 13Ietnega dečka Alojzija Briščeka, ki pa ne kaže te starosti, iz Briščekov št. 2 pri Prošeku, pogrešajo že _ od prejšnje srede. Dečko ima debelo glavo. TfSt* PnUCMI S. GlOV&Vtlll 1 je nizek in roko Ima zatečeno od ozebkov. J?^^?1 im. Ođtel je brez fuknjića ta v sami maji. Kdor bi naletel nanj, naj ga dobrohotno prime m | ^^^^^ ko*er, ierb**** » »Itel taTnaogo izroči bližnjim orožnikom. dragih ▼ to ttrcfco flrinAPAfn. v Mitrovici *r&3sjo«ih predator. svojo trgonco s inu. njeko posodo r»»ko Trste bodt Velika železniška nesreča na Hrvatskem. V petek, dne 5. marca, se [e dogodila na kolodvoru v Mitrovici na »rgoruit od porcelan«, zeiatfe emailu, kopitarja ali crnka, nadali« paaanaactoi}«, kJeiie itd. Za gortflničaij« cosko mesto »Bourges« Druga ubok'a žena, ki je pisala svojemu slabše, kakor je bilo prej. Načelstvo me-možu na Francosko, je dobila nazaj svo- j sarske zadruge se je 8. m*rca posvetovalo je pismo s pripombo »Decede«, kar znači. z županom dr. \Veiskirchnerjem o tržnih »umrl«. Žena seveda ni razumela te pri- j razmerah. Več sto mesarjev je že zaprlo na pombe in je napisala novo prisrčno pismo —? ——*----- svojemu možu in ga naslovila v — »Dece-de«. ker je mislila, da je to novo mesto, kamor so prepeljali njenega ujetega mo- , HJ® . _ . _ Hrvatskem velika nesreča, in sicer vsled tr- j i-ipe, krojne, in stekleno posado ta Tino. čenja vlakov. Zaletel se je namreč z vso J silo tovorni v osebni vlak, ki jc stal na ko-) lodvoru v Mitrovici. Tri lokomotive so po- j polnoma razbite. Kolikor se je dcseciaj moglo i dognati, je ubitih 9 oseb, 18 jih je deloma j ^^ g a težje, deloma lažje rar jenih. t* 47 Podraženo goveje meso na Dunaju J ^ „ . T' "" " Ker je poskočila na dunajskem sejmu cena *P««jali»t KOŽhe in SPOLNE SOLZNE živin', se je podražilo tudi meso, ki je tudi sibkost in hesivoznost ORVATH tx žn uš Pt ilica, ?*>sebna žuželka, ki spada me i. in sicer — oblečna us (Kleiderlaus. Jiculus vestimentonem). Oblečna uš živi v obleki, posebno v telesnem nerilu. in sicer v tistih delili, ki se najtesneje o prijemajo telesa, torej na tilniku, plečil in okoli pasu. Iz perila lazijo usi pit človeško kri in leč v gube in Sive perila jaica tgnide), iz katerih se razvijajo v 1 dneh nove uši. Povzročitelj peKastega lesarja se nahaia v telesu usi in kadar u? ugrizne. tedaj rreide povzročitelj skozi malo ranico z uši v človeško kri. Ako nadaljna izkušnja potrdi to raz la'^o in mnerje mlajših zdravnikov7, potem pegasti legar res m tako nevarna bolezen in njega nalezljivost res ni tako grozna in velika. Kako se tedaj obranimo, obvarujemo pegastega legarja? Najuspešneje se zavarujemo s tem, prvič, da se ogibljemo vseh oseb, predmetov in krajev, ki imajo ali utegnejo imeti uši in gnide; drugič, da vse ušive osebe, predmete in kraje razkužimo s tern, da uničimo, zatremo njih ušjo zalego in gnide. Ušivec je nevarnost! Boj zoper uši! Pegastega legarja nas obrani v teh nevarnih časih podvojena snažnost telesa, obleke in stanovanja. Moški in otroci naj se na kratko strižejo ženske pridno Češejo! Roke, obraz in vrat naj se vsak dan z vodo in z milom omije, celo telo se naj enkrat na teden v kopeli okoplje; vsaj enkrat na teden naj se rreobleče telesno perilo, ki se mora vselej dobro oprati in skuhati (torej ne samo oplakniti v topli vodi), vrhnja obleka se mora vsak fm obrisati in osnažiti Premožnejši naj menjajo telesno perilo vsaj dvakrat na teden, še bolje, vsak drug dan! Tla v stanovanju redno vsak dan pometati, oziroma omivati, prah t mokro kompreso (cunjo) brisati. Kratkomalo-prah m nesnago kot najhujšega sovraž Častnik pripel svojemu rešitelju hrabrostjo svetinjo. Bralcem .Slovenca" te 0-stal gotovo v spominu ginljiv dogodek iz strašne bilke pri Grodeku, ko je našel ranjeni poddesetnik sedemnajstih, g. Rožanec, svojega ranjenega častnika g Zlobeca z bojišča med d žjem krogelj in točo granat. To je bilo 8. septembia (na tem mestu je cenzura zasegla v „Slovencu" nekoliko vrst). Višek guvora je bil, ko se je spomnil častnik s to plimi besedami junaštva Rožanca (zdnj kor-poral ^ in mu je pripel srebrno hrabrostno svetinjo, mu stisnil roko in čestital. Ginjtno je bilo moštvo in ginjen je bil častnik. Vsi so bili polni poguma v zavesti, da mora zmagati pravična stvar. Vrli fantje, Bog z vami! Iz japonskega ujetništva. Šibeniška »Hrvatska Misao« priobčuje pismo nekega Hrvata, ki se nahaja v japonskem u-jetništvu. Pismo jc datirano iz Himije 26. decembra in je naslovljno na ujetnikovo mater. Glasi se pa tako-le: Pred božičem ni imel nihče niti počenega groša, ali, hvala bogu, avstrijski državljani, ki bivajo na Japonskem, so napravili zbirko ter so nabrali denarja in obleke za nas in tudi za one naše, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu. Na sveti večer smo dobili — je pa nas 141 v tej cerkvi — pet zabojev, v njih pa šlap, rokavic, nogavic, hlač, robcev, masla, kruha, jabolk, orehov, slaščic itd. Japonci pa so nam tudi poslali slaščic in pa še japonsko jed, nekaj posebnega, napravljeno iz riža, rib, teletine, krompirja v salati. Poleg tega je dobil vsak steklenico pive in zopet slaščice. Na sveti večer so naši vojaki med seboj priredili predstavo. Povabili smo častnike, naše in japonske, ki jim je zelo ugajala naša predstava. Božič nam je tako minil dobro; srečni bi bili vsi vi, da je vam tako. Nikdar še nisem preživel božiča tako dobro, kakor letos. Bilo je veliko darov, veliko jesti. Vsak je poleg tega dobil po en jen, u znaša 2 kroni 42 vinarjev avstrijske ve-jave. S tem denarjem sem si kupil sukanca. igel itd. Sedaj pa še nekaj o našem ujetniškem življenju. Predvsem ne trpimo niti mraza niti lakote; le to je, da ne dobivamo niti vinarja plače. Na izprehod ne lodim nikdar; rekli so, da nas ne morejo pustiti ven, dokler ne pride dovoljenje >d japonskega ministrstva. Zjutraj vstaja-no ob poli sedmih. Umijemo se in ob osnih dobivamo čaj z lepim kosom belega \ruha in sladkorjem. Ob 12 je obed, ki sestoja iz samo ene jedi: golaša, polpet, rib ali kaj drugega, zato pa dobivamo Jvoino porcijo kruha, ki nam ostaja za užino. Ob petih popoldne imamo večer-10, golaš, raž, a kruha dobivamo samo etrtino toliko, kakor opoldne. Pri obedu n večerji pijemo samo čaj brej sladkorja. Po ves dan ne delamo ničesar. Imamo >npravno mesto za pranje perila in vsa-;ih osem dni imamo vročo kopclj. Z eno besedo, odkar sem tu. sem debelejši in zdravejšL Kdor ima kaj čitati, čita; drugi >a pišejo ali pripovedujejo tovarišem novosti, ki jih dobivajo od domačih. Iz Kitajske pa dobivamo nemške časopise, iz ka-erih izvemo kako novico in vidimo, da /ojna pri nas v Avstriji ne gre slabo. Pred lekoliko dnevi so pisali časopisi, da se e ladja ; Kaiserin und Konigin Elisabeth« x>topi!a v Čingtavu z vso posadko vred. To ni res, ker so rešeni vsi razun onih, ' i so bili mrtvi ali ranjeni na suhem. Švicarska pošta in ujetniki Dopisovanje ujetnikov se. vrši večinoma potom ženevskega urada Rdečega križa in zadaja tako švicarski poštni upravi nemale sitnosti. Dandanes je v Bernu in v Ženevi zaposlenih več nego 100 moških in ženskih uradnikov samo z ujetniškim dopisovanjem. To pomenja velike izdatke za Švico, ker se pisma ujetnikov odpravljajo brez poštnine. »Journal de Gene ve« priobčuje sedaj nekaj zanimivih štvelik o stalno rastočem delu švicarske pošte, število ujet-niških pisem, ki gredo vsak dan skozi bernski poštni urad, znaša okrog 150.000. Število zavojev znaša na dan 4000 do 12 tisoč. Število poštnih pošiljatev, ki gredo skozi glavno kontrolno mesto je zrastlo na dan na 15.000. Od začetka vojne pa do 1. januarja je dunajska pošta oddala 11 milijonov poštnih pošiliatev vseh vrst za u-jetnike v Švico. V tem času je bilo poslanih 221.687 poštnih denarnih pošiljatev v znesku nad polčetrti milijon frankov francoskim ujetnikom v Nemčijo in iz Nemčije na Francosko 61.000 poštnih pošiljatev v znesku 1,200.000 frankov. Z rastočim številom ujetnikov tudi raste Število poftt- za. Prav tako pa prihaja tudi iz Francoske v Nemčijo .marsikatero pismo naslovljeno v mesto »Gepriift«, ali »Der Ueber-wachungsoffizier«, ker mislijo Francozi, da so te pripombe, ki pomenjajo, da je bilo pismo cenzurirano, označba mesta, kjer se nahajajo ujetniki. Švicarski poštni u-radniki morajo biti pravi vsevedeži, da morejo odpošiljati na prave naslove pisma, ki so naslovljena na »bolnišnico usmiljenih bratov« ali »Park Hohenzollern-cev«, pri čemer pa seveda ni povedano mesto, kje je ta »bolnišnica« ali »park«. Rožne politične vesti Angleški častnik o trajanju vojne. - »Miinch. Neueste Nachrichten« javljajo: V »Daily Telegraphu« piše neki angleški častnik: S skrbjo opazujemo, kako propada trgovina, ter povprašujemo, kako dolgo še bo trajala vojna. Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven. Nemčija bo vojevala. dokler ne bo izstradano ljudstvo. Gospodarske razmere v Nemčiji niti od daleč niso tako slabe, kakor se splošno domneva, in pripuščajo najmanj še eno leto vojne. Odločilna za zmago trojnega sporazuma je možnost, da bodo zavezniki imeli dovolj vojakov in razstreljiv. Ta potrebna bojna sredstva pričakuje Francija od Angleške. Francozje ne morejo pojmiti, da ne moremo nove milijonske armade poslati na bojišče v prvi vrsti radi tega, ker povzroča njih oboroženje velike težkoče. Anglija mora nesporno dobavljati svoji zaveznici pretežni del ar-madnih potrebščin in mora po tem čim najpreje organizirati svojo produkcijo. Francija je poslala veliko vojakov kot delavce v tovarne, kar je posnemanja vredno. Francozje končno ne razumejo stavk ki so v Angliji na dnevnem redu. Angleži morajo priti do uverjenja, da so interesi njihovih zaveznikov njihovi lastni interesi. Otroci učiteljem na boiišču. Neki ogrski časopis objavlja pisma, ki so jih pisale 10 et stare učenke neke ljudse šole na Sed-mograškem učitelju, ki se nahaja na bojišču. Neka deklica piše: »2elim, da bi gospod učitelj razkosal čim več Rusov in se kmalu vrnil.« Druga zopet je pisala: »Ah, da bi vsaj mogel učitelj postreliti čim več Rusov; to bi me jako veselilo, ker bi potem prišel hitreje domov.« Tretja prosi: »Da bi ljubi Bog vsaj kmalu napravil konec vojni in da bi se naši vrnili zmagoslavno.« Četrta pravi: »Imam samo eno željo. Naj bi vladal mir in naj se učitelj kmalu vrne.« i-Oueen Ellzabeth«. O angleškem nad-dreadnoughtu ^Oueen Elizabethu«, ki se udeležuje obstreljevanja Dardanel, poroča landonski korespondent »Vorwaert-sa«: Imenovana ladja je največja oklo-pnica na svetu. Takih ladij dosedaj morje še ni videlo. Ima 27.500 konjskih sil in vozi 25 vozlov. Kuri se izključno z oljem in je oborožena z osmimi 38 cm topovi in dvanajstimi 15.5 cm topovi. Ladja je bila ravnokar izgotovljena in spada k razredu petih naddreadnoughtov istega tipa, ki bodo tekom prihodnjih tednov vse gotove. Vsekakor pomeni prihod te nove ladje pred Dardanele nekako demonstracijo. Angleška admiraliteta da je hotela s tem pokazati, da jo čisto nič ne skrbi premoč v Severnem morju. Vojne odredbe v Berolinu. Kakor se javlja iz Berolina, je v zadnjem času odredilo vrhovno armadno poveljništvo za vse berolinsko policijsko območje, da se morajo vsa društvena zborovanja kakor tudi vse zaključene družabne prireditve vršiti edino le tekom policijskega časa, kakor je določen za dotični kraj, kjer se vrši shod. Policijski organi so dobili ukaz, naj z vso strogostjo pazijo na to, da se bo z vso natančnostjo izpolnjevala ta odredba. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, se 1. aprila zapro vsa berolinska gledališča. Proti tej odredbi se je pojavil hud odpor in to prav posebno zato, ker je poset gledališča važno sredstvo za vzdrževanje dobrega razpoloženja v širokih krogih prebivalstva, tako da se vsled pritiska javnega mnenja naibrže ta odredba niti ne izvrši. _ Dunaju svoje prodajalne. Župan je obljubil, da hoče pri vladi glede na nastale razmere posredovati. V Barceloni na Španjskem je nedavno tega umrl, kakor poroča .Videnskipemuk", dr. R. Bari o s, velik prijatelj Slovanov. Več kakor 20 let se je pokojnik živo in r. največjim "interesom bavil s slovanskimi jeziki in s slovanskimi literaturami. Prepotoval je 0-petovano razne slovanske zemlje. Na teh svojih potovanjih je večkrat dlje časa bival v Pragi, Ljubljani in Krakovu. Dr. Barrios je priobčil v raznih uglednih španjskih in portugalskih listih celo vrsto člankov in razprav, posvečenih Slovanom in njihovi kulturi. Z raznimi odličnimi slovanskimi književniki je bil dolga leta v intimnih pri;a eljskih zvezah. Na španski jezik je prevedel mnogo slovanskih pesmi, zlati čeških in poljskih. Dr. Barrios je, kolikor se spominjamo, pisal tudi o Slovencih. Zanimivo bi bilo, ako bi se dalo izvedeti, v katerih lis'ih in kaj je pisal o Slovencih. V Spanji je bil dr. R. Barrios splošno znan pod imenom „konzul slovanski pod Pirenejami-. Bodi našemu prijatelju tudi med nami ohranjen trajen spomin! (Po Slov. Narodu). Čin blaznega. Iz Stržišča na Tolminskem : Prejšnjo nedeljo se je zmešalo poseslniku Luki Torkarju v Kalu. Najprej je sežgal več stotakov, hotel je vreči v peč tudi hranilno knjižico, kar mu je pa žena preprečila. Nato se je siromak z nožem sunil v trebuh in umrl v groznih bolečinah. za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od fl-1 pop. in 4 - 6 zvečer ob nedeljah od 10*1. KULI OOLUS i BH □C □C i se računajo po 4 stot. besedo. J Mastno tiskane besede se rača-- najo enkrat več. — Najmanjša , J : pristojbina zna^u 40 stotink. : □□ □□ Službo .Luinosti. kod postrežnica za par ur na Uan Lš.-e uboga ženska. Naslov pove Ins. odd 200 Ilifna Imn številko „Edinosti" od 11. lilior ima maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega listat proti primerni nagradi. ss iS PRIPOROČUlUE TURSKE »S BB iS BB BB ■v,mjr»img'ciMrriW IIHbb ■ a mmmttM mhm • » wnw>l