List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 1»—:--. -----„ ■ ' ----------------■ , V^H^ft;,/ 11 , --.» 3. številka. Joliet, Iljinois| dfecembva, leta, 19()6. '""' I^etiiik X. Southern .Pacific vlak blizo Dims- ■ ■ villo v ti državi, llcnry Green pravi, da', je p-ripravl.jeuprestati kazen za vse syojo hudobije. ker je "Indijancev veliko več kakor pa Amerikancev. Posadil ženo na razbeljeno peč. Omaha, Neb., 24. dec.—Otto Heink, nek tukajšni pivovar je pokazal svetu nov vzgled kakor ^e kaznuje nevbogljiva žena. Kot posledica tega s«di Bed'f v jeul aato-žen, ila je h o t »l segati svojo boljšo polovico. Iv-*or pripoveduje njegova sop*<>ga> ki se nahaja sedaj v kritičnem položaju, sta imela on in ona pred par dnevi majhen prepir. Ker ni njegova obveljala je Heink pograbil svojo leno, tako pravi ona, ki je bila tačas samo lahko napravljena ter jo posadil na razbeljeno peč. ___ Smrt za božično darilo. Waukegan, 111., 24. dec. — Že več tednov ja odgovarjala priletna Mrs. Robert Smrt na vprašanje kakšno božično darilo si Seli takole: "Jedino darilo, katero si želim je, da bi umrla. Bolna sem že tako dolgo, da bi mi bila smrt najljubše božično darilo." Umrla je v resnici danes zjutraj. Izdava denar na sanje. Wabash, Ind. 24. dec. — Standard Oil kompanija izdava sedaj' *S."00, da se -prepriča iz kakšne •irnovi;obstojo sanje Th<)mas Cleven-ger-ja, nekega fartne^ja, živečega blizo Nottinghama v Wells county. Pred dve^sa tednoma so je Cleven-gerjti« sanjaTo, db ko/ nahaja na nekem gotovfjin prostoru njegovč fartae velika luža olja. Okrog Nottingham.! je veliko oljnati- zemlje, katero je razvila Standard Oil ki m-panija, a Clewngerjeva kmetija stoji zunaj oljnate črte. V kljub temu je šel h krajevnem Stajidard uradu ter povedal svoje sanje. Cleveuger je odšel presenečen nad brozbrižho-stjo uradnikov. Toda zopet je imel ,» Uspeli iij^'"-vihsani. "\JF BOŽIČNI PRAZNIK! CAS RADODARNOm Urtptistovska cerkev v iljr'de Parku jcdobila božično darilo v znesku $30,255. BORI 2E ZOPET ZAJELI ANGEŽE. Obkolili so cel skadron vojakov pri Britstovm, ki so se jim kmaln vdali. -7 Isti so SfStmi zasledovali H ure, hoteci.jih zajeti. Loudon razburjen nad norico. Cape Town, 26. dec.—Poroča se, da je bil zajet pri Britstown ska-dron angleških vojakov, ki so zasledovali Bure. Padlo jih je veliko, in ostanek je bil baje zajet. General Kitohener je zapustil Naauwpoort in odšel (»roti severu. Buri so dalje zajeli blizo Zeerust v Transvaalu dva vozova naložena z božičnimi darili, namenjena v tabor Lord Mothuen-a. London, 27. dec. — Pomanjkljivost in redkost poročil iz južne SVETA VRATA V RIMU ŽE ZAPRTA, Osemnajst tisoč osebje bilo na vzožihpri pomenljivih obredih v cerkvi sv. Petra. Razne velike družbe .',0 l»or;ato obdarovale svoje vslužbeac«. Sveti Oče je vodil veliko slavnost ne da bi se v trudil. Ubožci so imeli dobro kosilo Bazilika je bila polna vernikov, Pretečeno nedeljo dopoldne je dobila baptistovska cerkev v Hvde Parku v Chicagi krasno božično darilo v znesku 830,255 kun • K?ia se bo rabilu ca napravo do v l;,ei:'v«. Seveda so njeni župljani večinoma bogataši, in v kaki pol uri je bila vsa vsota nabrana. ' John D. Rockefeller je daroval pred kratkem chicaškemu vseuči-lisču — University of Chicago — krasno darilo »1,500,000, zato da isti izboljša svoje prostore in »popolni svoje raznovrstnAzbirke.Leon Rim, 24. deo. — Papež Leon : XIII. jo danes vodil slavnostzaprtja svetih vrat v baziliki sv. Petra, v sredi veličastnih obredov. Prizor je bil veličasten. Zbranih je bilo mnogo oerkvenih dostojanstvenikov, ki so se vdeležili slovesnosti v pričo skoro 18,000 gledalcev. Sv. Oče je prišel v katedralo ob 11:45 dopoldne in obredi so trajali do 1. popoldne. Sivi starček se je nato povrnil v svoje prostore dozdevno prav nič vtrujen. Zapel je To I.Vum z moj; ni m glasom in se cel čas pokazal nenavadno trdnega, llabil jo svojo umetno zlato kelo, za (kafero sd^feyp vali katoličani iz vseh (1,-iov sVHa'rn z njo vrgel malto na tri pozUk&oa« 'opeke, položene na tla '^eirkve^vj Petra. S||1|);1: i 8V«4:n;ie ladhjje velikansko z zlatom Jjobroblji'iiiiii'' $ima?oih, in prostor jr so se vi ^.l.i glavni obredi je bil -^pf-eineujeiV-v sijajno okrašeno dvorano. Na Iftvi snetih vnat jedjilpo-^stavljen papožev presto! pokrit z ? nlo^iiu^lag-oidA.. $.;tom. Na desni fia so bi:H prirejeni sedeži za razne l iinskc volikaše ih druge odličnjske. Bazilika sv. Petra je bila k:;r polua vernikov, ki so:se ahrali tanr-'-/; • ; -t.'." i:, iCAH od- i'ti-'i'/-: V:, i a <•:.•:> V - <{ '-" (fU^tf . i je kar IJirviia";- tla si preslabi naj Dol j Se prostore. Papež zapustivši svoje prostore, je bil kakor navadno nešen na visokem stolu v procesiji. Dospevši pred portal katedrale, je stopil raz sedež ter se podal v cerkev skozi sveta vrata. V ozadju je poškropil množico z blagoslovljeno vodo, se zopet vsedel na vzvišeni stol in bil odnešen pred veliki oltar. Kojeod-molil so ga zopet odnesli k svetim vratom kjer je papež blagoslovil ves materijal, ki se je imel rabiti pri aapiranju svetih vrat. Z zlato kelo je sam Vrgel nekoliko malte na tla, položil na njo tri pozlačene opeke Uoseče spominske napise. Za njim so storili isto nekateri kardinali. Potem pa so potegnili preko svetih vrat zagrinjalo in došli zidarji go zazidali odprtino. Po dovršenih obredih je papež zopet zapel Te Deum in množica se je jela razhajati. Z zaprtjem svetih vrat se je končalo tudi sveto leto. Sedanji zvezni državni tajnik in njegov morebitni naslednik, Grozen >"ko. Tiger j« -odšel k s ;-o jeiiiu vožu, Vzel h nj^.i Winchester puško iji i vd-sel oacaj. iV.i.;bl vstrelil [a jj-i'^i'sr^o! few^oc. ■>:-,» ■ u ..-, - vtf.)>l\H k• •• b > 1*1' gledal. FfflSrem |$? Wk -'.'.V,;, i «kozi ledja in ga vsmrtil, vbil j< n trije drugi vdelelenci hudo ranjeni. V Mayfield sta bila vbita pomožni šerif John Usher in lastnik neke beznice Charles Bowlin v boju med oblastvi in onimi, ki so se Vstavljali aretovanju. Manchester, Tenn., 23. dec. — Pet roparjev je včeraj zjutraj okradlo Coffee County banko za $5,0di»i na Honolulu. Seveda se je pazilo na nje. da bi se kateri izmed mili np vo^'li zastonj do San Francisco in ondi zbežali." Elgin, Ul.» 23. dec. — Uzmoviči so razbili blagajnico v D. H. Haeger-tovi trgovini v Dundee ter odnesli $200. Pocneje so se spravili tudi na pošto, a so se preplašili predno so mogli odpreti blagajnico, Plen se jim tn ni posrečil. Hiše so se zrušile v rudnik. Pittston, Pa., 21. dec. — Vdiranje pri Ravine rudniku, last Pennsylvania Coal kompanije, ki se je pričelo včeraj se je danes še nadaljevalo. Pred poldnem ee je vdrla glavna ulica v mestu za daljavo kakih 30 čevljev. Policija straži druge dele, o katerih se sodi, da se bodo tudi vdrli. Vodovodne in plinove cevi so se polomile vsled vdrtja in voda sedaj vre v rudnike. Sedem hiš je bilo hudo poškodovanih in mnogo drugih se jih bo vsak čas podrlo. Vdrtje se je pripetilo ker so odstranili v rudniku podporne stebre. Indijanci prete z yporom. Seattle, Wash., 24. dec. — Potniki iz Alaske, dospevši semkaj na parniku Cottage City javljajo, da ^lada v starodavnem glavnem mestu Sitka veliko razburjenje ker se je vsak čas bati vstaje Indijancev. Zanikaj nastanjeni zvezni vojni mornarji spe na orožju in deputiji in maršal so pripravili vse, da varujejo ^elokožce. Razgled je jako resen, Nov štrajk v Scranton. Scranton, Pa., 25. dec.—Pri svojem shodu je več ko 800 vslužbencev pouličnih železničnih črt v Scrantonu in po Lackawanna dolini od Forest City do Pittstona zaštraj-kalo ker jim glavni manažer Silli-man noče ugoditi predloženemu zahteve. Promet skoro popolnoma miruje. -.'.A- : - r« , 1 /.*/ ' g < '?' " ■ " *■'. '"'.v A' -.-v ^ ^ .;;-.-; . . 'f, 1 ' * ,(,}ff||f V '7 ^ '*■'. \ m^if^ " IV 51231 " __.....v jrf^— Post Dispatch, dnevnik izhajajoč v St. Louis, Mo., je pogostil na lastne stroške 15,000 .tarnošnjih ubožcev. Najpomenljivejšo gostijo v New i Yorku je priredila 'Salvation Army' tamošnjim ubožcem vMadison Stjn^ are Gard en u. Pogoščenih je bilo 20,000 rcvežev, po 3,000 na jeden-( krat. 500 časnikarskih dečkov se je tudi veselilo božiča v svojem donm na Duane Street, kjer so se do sitega vsi najedli. Vsaki izined njih • je prejel v dar tudi močen in gorak 'sweater', ki jih bo v zimskrm času . varoval xnraza. i Sploh so se vršila dela usmiljenja > po vseh mestih Združenih držav, i kar kaže, da še vlada v amerikan-, skem ljučIstTn čut ljubezni do ubo-j žnih slojev. Take radoUawiosti ne j more pokazati nobena druga dežela kakor ravno Združene države. i --—:-W Roparji okradli banke. Dalton City, 111., 23.' dec. — i j Bančni roparji so včeraj zjutraj z • I dinamitom laistrelili blagajnico tu-a I kajšne banke ter vkradli $5,000. AfriEftiivANSKl SLOVENEC. DEC. 28, 1900. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 37. dec.—Zopet smo doživeli jedonkrat veseli božiS, katerega smo vsi tako željno pričakovali. Prinesel nam je s seboj vse krasne spomine pretekle mladosti. Obhajali pa smo mi ta sveti praznik % vso dostojnostjo. Altar našo cerkve je bil lepo okrašen z zelenjem in bliščem mnogoštevilnih luSic. Zopet smo videli prekrasne jaslico, ki so pravi ponos naše cerkve. Služba božja jo bjla povsem veličastna. Pri prvi in zadnji sveti maši jo svirala na koru Meščanska Združena Godba sv.oje niilozvočne arije ter še posebej povzdignila slavnost velikega prazrfika. Cerkov je bila natlačeno pplna pri vseh treh svetih dari^sati. Kakor običajno nabirala se ju tqdi letos, po cerkvi božična kolekta. Farani so znova pokazali svojo i-adodarnost kajti nabralo se je *2"4.30, res lepo darilo slovenski cerkvi za božične — Mladeniško društvo sv. Alojzija je-priredilo včeraj na Štefanov Točer svojo božičnico v dvorani naše šole. Predstavljali ste se dve dramatični igri slovenska in anglo-ška. Kakorr^dno tako jo bila tudi sedaj dvorana polna prijateljev mladine. Mladi igralci so želi obilo lohvale. / _ Isti večer jo priredilo tudi tu- kajsne hrvatsko društvo Zrinjski Wxankeplsn; svoj ples v Turner Ilall, ki jo bi V dobro obiskan. Vdeležilo se ga je tudi druStvo sv. Cirila in Metoda. Nekaj posebnega je bilo plesanje hrvatskega narodnega^lesa ob udarjanju doneče tamburice. — Kakor drugje so bo obhajala tudi v naši cerkvi na Silvestrov večer polnočna sv. maša po izrecni žolji sv. Očeta in odloku chicaškega nadškofa, da se dostojno proslavi rojstvo dvajsetega stoletja. Pri pol-noonici bo zopet igrala Meščanska Združena Godba. Dal Bog, da' bi nam novi ifek prinesel obilo M; ;o- -. Prete.vvno ni ilcijo i La Sale, 111., 26. dec. — Č. g. urednik! Že zopet imam poročati žalostno novico iz našoga mesta, ki nam je zagrenila veselje v teh znamenitih praznikih. Nase društvo sv. Družino je že zopet izgubilo jednega vrlega uda Josipa Dernača, ki je dalj časa bolehal na sušici ter izdihnil svojo dušo v petek večer 21. dec. Pogreb je bil v nedeljo 23. dec. Naše društvo in društvo sv. Barbare mu je napravilo lep sprevod, akoravno jo pihala mrzla burja. Pokojnik je bil doma iz celjske okolico na Štajerskem ter zapušča tukaj vdovo s peterimi nedoraslimi otročiči, katerint bode podpora K. S. K. Jednote prav dobro došla. Pokojnika priporočam v blag spomin in molitev. Dalje je cenjenim čitalcem že gobovo znano, da si nameravamo tu-1'kajini Slovenci postaviti lastno cerkev, kakor hitro dobimo slovenskega duhovnika. Kupili smo si že prostor na zelo lepem kraju pri "Public Square" v sredini mesta, ija katerega smo lahko ponosni. Prostor meri 110x110 čevljev in stane $1,975; nekaj smo plačali, a dolga imamo še okoli $1,200. To vsoto upamo nabrati in splačati v kakih štirih mesecih, zakaj prej ne moremo začeti z zidanjem cerkve. Zatorej pomagajmo vsak po svoji moči, da bodo loto prej ko mogoče plačane. Težava je velika posebno pri nabiranju denarja; ti možje veliko trpe; a svesti si naj bodo plačila od zgoraj iu z veseljem delajo za dobro stvar. Konečno voščim vsem rojakom zdravo in \eselo Novo leto! 'P. Perušek. pogovola tukajžn« tovarna IVosše •SteeP Car kompanije, bolje znana kot 'Po,x Plant'. Ogenj je bil tako silen, da ga ni bilo mogoče poga> siti. Vnela se je bila tudi večja množina olja kar jo storilo vse ga eenje brezvspešno. Kako je ogenj nastal, jo prava uganjka. Škoda se ceni na približno $100,000, zavarovalnina pa znaša le $9,800. Prote-čeni petek je bila tovarna prenehala z delom ter hotela pričeti s poslovanjem to sredo. Vslužbenih je bilo tamkaj 100 do 150 delavcev. — Veselica ali fair na korist slovenske cerkve se je pričela nocoj ob obilni udeležbi, kar kaže, da bo imela ista velik vspeh. la Salle; IU., 18. dec.—Tukaj Sni Slovenci smo imeli cerkveno sojo dne 13. deo. zvečer v navzoč nosti č. g. F. S. Šusteršiča iz Jo-liota. Glavni namen seje je bil do ločiti, kje naj se kupi prostor za cerkev. Z veliko večino glasov proti trem se je sklenilo, da se kupijo dve lote na sovero-vzhodni strani mesta po leg bodočega mestnega parka, katerega sedaj zasajajo in najlepše pri pravljajo. Torej bode bodoča naša slovenska cerkev stala nekako na najlepšem krajo mesta. Prostor Brno Že kupili ali denarjev še nimamo dovolj, da bi ga pliy-8ali. Tukajšni rojaki so sicer po stali zelo radodarni; vsaki po »*oj moči da, kolikor more, ali proti najboljši volji ne moremo tega Bami Se v kratkem toliko plačati. Obračamo se torej b ponižnoproš-njo do naših rojakov oziroma obojih Jednotinih bratov po celi Aine riki, da bi se pri svojih društvenih sejah spomnili na našo prošnjo ter nam vsak po svoji moči nekoliko darovali. Vsak najmanjši dar nam bode dobro in hvaležno došel. Prošnjo posameznim društvom poMjemo v kratkem. Imena društev in zahvale za prejeto darove bode citati v "Am/Slov." Upamo, da se bodo bratje rojaki skazali tudi sedaj radodarne, kakor se vselej do slej. Z bratovskim pozdravom vsem bratom rojakom po širni Ameriki. Cerkveni odbor. So. Chicago, 111., 23. dec. — Č. gosp. urednik "Am. Slovenca"! Dovolite mi naznaniti v cenjenem nam listu naš prvi račun pri začetku naše cerkve sv. Jurija. Darovali so po imenu sledeči gg. darovalci: Po $25.00: J. Laič, J. Šuljak. i Po $20.00: J. Sopoič, El. Mlako vit, M. Mi-.!*" lakovič, D. Vidove. Po $10.00: M. Jurjevič, Jos. Petretič, M. Petretič, F. Deli Simonovič, Kr. Šemo, Jak. Kovač, L. Samotorčar, Fr. Medoš, J. Dianovič, J. Maje-t.ič, P. Petkovič, Fr. Drobnič, Fid. Deli Simonovič, J. Golob. Po $5.00: Fr. Petrečič, Jur. Vlašič, Mit. Kekič, K. Habič, J. Zakrajšek, M. Kozjan, A. Gore, Fr. Časnoverli, Fr. Rome, Jos. Gradišar, J. Maver, Fr. Grablevc, Mart. Udovič, Ig. PlaninŠek, M. Raliija, Š. Jurkaš, Fr. Perušek, Jak. Škerjanec, Jak. Jančar, Jur. Ivančič, M. Piroško, Jos. Struna, Nik. Jakovčič, A. Ša-šek, Job. Potokar, J. Vidovič, Jos. Dolac, Dan. Raič, Dan. Šimrak, P. Harakovič, Val. Colarič, Dan. Kli-surič, Tom. Kliiurič, M. Carilo, P. Pakovič, Mark. Dragovič, P. Kekič, Tad. Bratelj, Mate Kobe, P. Latinioh, T. Milakovič, Jos. Rodman, M. H. Stone, P. J. Ruby, M. Brandt, A. Brence, M. Tomažič, L. Suhadolnik, Jos. Kompare, M. Brunsky, M. Macan, St. Čorak, M. Keserič, Jur. Jordan, J. Kučič, J. Majetič, Johana Skubec, Marko Bajuk, A. Zupane. Po $4.00: Tode Bulič. Po 25c: A. Duda, Stani Bodna, Kaba J., Neimenovano pri glavni soji $8.65. Vsega skupaj prejeli 23. dec. v blagajno.................$664.90 plačali za stroške....... 9.14, ostana v blagajni.... 805C. katero jo blagajnik položil na Union Bank. Zdaj bi pa radi še videli, da ho tudi ostalim rojakom omehčajo srca in nam pridejo k pomoči, zakaj prostora za cerkev ne bomo kupovali dokler se potrebna vsota ne zbere skupaj, da se potem plača v gotovini. Voščim v imenu cerkvenega odbora vsem rojakom veselo Novo leto. Franc Medosh, nadzornik. Pneblo, Colo., 25. dec.—Božični prazniki so bili letos izv&nredno prijetni; naša slovenska cerkov je gotovo prekosila vse druge v mestu. Slovaške žene društva Srca Je* zusovega so kupile grupo >a jaslice in č. g. Adalbert Blatnik jo napravil umetne jaslice, votlino v goj-i, kakor je bil kraj Jezusovega roj lepše mesto to stran Dulutha, in zakaj bi tudi no bilo, vsaj je okoli tega mesta najvoč rude in rudniki se vodno na novo odpirajo. Da bode iiaielo mosto obstanek, kažejo nove zičiano hiše, katerih ne more ogenj yo<": /okoričat.i. Telefon jo kaj navadna reč in zvezo imamo že tudi z Duluthom. Naročnik. SomJiui, Minil., 24. doc—Dne 18. t. in. soiii dobil nenadoma brzo-jav iz Buel, Miun., majhnega rudarskega sela poleg Ilibblnga, da mi je umrl moj brat Nikolaj Ober-mati v .starosti 48. let. Pokojnih je bil doma iz vasi Drašiče št. 40, far« Metlika na Dolenjskem. V stari domovi' i zapušča žalujočo ženo in jo-c<> hčerko, tukaj pa jednega sina Nikolaja in dva brata Johna in Martina Obermana. Ranjkijebil pokopan na pokopališče v Ilibbingu. Sprevod je vodil č. g. Mat. P i Ihan iz Virginije, komur se tem potom najudaneje zahvaljujem, lstotako se zahvaljujem tudi vsem fantom in možem na Ilibbingu, ki i »kazali pokojniku zadnjo čast v . ,v, . v , , tako obiJuom številu, zlasti pa še a. stva. Vse mesto jo prišlo občudovat I rC,',... k • • • • 1 , . ' ■■ ! L' rane Golobu in niegovi soprogi za umetno delo, m pobožno molu i.red . ,■ ,, » ' r F gostoljubno postrežbo za časa svo- detetom Jezusom—Slovensko žene društva sv. Ane so dale napravit prav lepo obhajilno mizo detetu Jezusu za božično darilo. Vsa čast našim rojakinjam. Več sto dolarjev so že žrtovale za okras naše cerkvo •1 v * in storile so že mnogo za sloznost v župniji kakor tudi za krščansko medsebojno ljubezen, Društvo sv. Trojice je dobilo ravno pred božičem krasno zastavo. Vsak pripozna, da je uajumethejšo j delo te vrste kar jih je prišlo še ^ce-daj v naše mesto. Blagoslovljena je bila pri veliki maši z leviti na (.veti dan ob polu 11. uri. Kaj več o .tem Telefona številka 348. pozneje. Vemo, da so Slovenci in Hrvati v Chioagi jako neradi izgubili <«'-ganistinjo gospodično Katko Kofer in njene sestre, pa kakor jo njiju zguba mučna, tnko je za nas pridobitev vesela. Do sedaj je pek v cerkvi le šolska inladož, sk-or:jna-v prijetno, ali jsodaj so takoj' i|jvte pevko iz Kranjskega zraven (iri:tonile. Krepko in ginljivo n "se na sveti dan razlegali po prodorni cerkvi slovenski glasovi. Z; leviti smo imeli sv. mašo ob 4. iu ob pol 11., ob 8. in 9. pa tiho sv. mašo. Hvala Bogu, dela in zaslužka je tukaj dosti in ker postavlja Steelwork kompanija velikanska poslopja, se nam še vedno več obeta — Gosp. Janez Fujda, rodom Slovak, ud društva sv. Jožefa je umrl dne 7. t. m. z veliko slovesnostjo. Bil je občespoštovan mož, kar ee jc pokazalo, ko se je šest podpornihdru-štev vdeležilo njegovega sprevoda. Ravno sedaj je prišla k naru žalostna vest, da je naš brat, Gašper Škrbffc umrl za jetiko v itari domovini. Odpotoval je od tnkaj pred 4. meseci iskat si zdravja, pa okrutna bolezen ga tudi v domačem ozračju ni hotela zapustiti. Vsi njegovi prijatelji, katerih ima tukaj resnično veliko, izražamo žalostni udovi svoje srčno sožalje ter ji voščimo tolažbe botje. • P. C. Z. , jega bivanja na Ilibbingu. Pokojnega brata priporočam v imenu žalujočih' ostalih v pobožno molitev. John Oberman. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROCERIJSKIM BLAGOM, » PREMOGOM IN » S-A-ILOOISr, 920 No. Chicago St., Joliet, 111. Po $3.00: Fr. Liuk. J. Mlinerič, A. Pauše, J. Iglič, J. Frankovič, J. Siničič, M. Matušek, J. Železnik. Po $2.00: R. Pampany, Fr. Koleno, Jan. Kerne, St. Žaga*, Šandur Spisič, Kari Sostar, P. Romac, P. Drgo-stu, M. Oberman, Avg. Juratovač, II.. Delivuk, J. B. Eberhart, M. Klein, J. Kobilica, Jure Muc, Fr, Oblak, J. Paulin, Jos. Mihelič, M. Radentič, A. Požek, A. Berke. Po $1.50: M. Juraič. Po $1.00: Iv. Sopčič, Iv. Poljak, J. Lar-kin, Iv Subart, J. Smrekar, A. Smokvina, J. Pauše, Fr. Dulc, N. Vučinič, Mark. Horvat, J. Selič, A. Kocjan, J. Bodnek, V. Knaus, A. Čorak, Jos. Jivičič, Lilica Čorak, Fr. Zupane, J. Verbič. Virginia, Mirni., 19. dč?c. — Na Biwabiku smo to poletje prej ž no cerkvico lepo popravili, zvonik in zakristijo pridelali in sedaj nov križev pot, spovednico in zvon, ki ima biti na svojem mestu do božiča. Zvon bo tehtal 702.25 funtov. Tudi pobarvali smo cerkev od zunsj in znotraj, jo omstali in nova okna napravili. Vse skupaj bode stalo čez tisoč dolarjev. Na Virginiji smo se ravno pripravljali cerkev podaljšati in zvonik in zvonove napraviti, pa je ogenj mesto razdjal, da nismo tega mogli; torej bo treba zopet malo počakati. Na Evelath je vse lepo v redu in tako tudi na Mountain Iron, kjer imajo.le v bo razun zvona. Na božič bodeta na Evelethu dve sv. maši ob 6. in £9., na Virginiji pa ob 411. Na novega leta dan bode prišel pomagat č. g. Roman Homar iz Cloquet, Minn., in sicer bodeta na Evelethu dve sv. maši ob ^ 9. in ill. Na Virgfiniji pa tudi dve ob ravno istem času. Z delani gre tukaj po zimi počasi; mesto pa dobro napreduje, vedno zidajo novo hiše in sicer na glavni cest i vse iz opeko, druge obložene z opek® od zunaj. Virginia bode naj- Iron Exchange MATT. PRIJANOVICH, Proprietor VIRGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obik-a obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, znano pod i»iienoifi- "iron Exchango". V njej je dobiti tudi 1'rinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S860,000.00. JOHN B. MOUNT, APOTEKAR. Pri meni se dobe redno najboljša zdravila za bolnike. JOLIET 702 Washington St Štefan Hebrori^ (Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača, vina in čiitega grozdju, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča »e v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. John Weigel, lastnik "THE CHICAGO HOUSE" »e priporoča v obisk svojo gostilne, v kateri jo dobiti vsakovrstnih pijač in tudi »modk. Vsak dan se dobi prigrizek. lstotako so na ranpolajo dobra prenočišča na 112 Bluff Str.......Jollet, 111. Martin Fir, PRODAJALEC Tina, žganja in smodk. 1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL. Stenski papir, barva, olje, lak, čopiči i. dr. se dobe cenoje kakor kje drngje pri STANTON & OETTER 405 N. Chicago St. Joliet, III. Tel. št. 1023. Doctor Clytie ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskcmq narodu. :omCK iS STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL, uradne ure: Od 12 do 4 popoledne. Od 6 do 0 zvečer Številka telefona 842. Dem ni električtii križ Tudi imenovan Volta-križ j bil pred nekaj leti f najden v Avstriji in vsled svijih velikih zaslug sej" kmalu razširil tudi v drugo tile Evropo. Demantni električni krž ozdravi rovmatize® muskljih iu sklepih, novralfijo in bolefline po vse« telesu, nervoxnost, živčno slabelost, slabost, nr. Ijeno živčno moč, opoianježivoev, brezspalnost, upljivo.st, duševno potrtost historijo, kap, top«1 bojazen, novralgijo, apoplotoo, boijast, vrtoglavo5 zapiranje sapo, norvozni ii hudi glavobol in spi« vse čute živčnega sistema. t Križ je trebanošiti po dievi in ponoči, obešeni I svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in jef jamčen, da je ravno tako dober, kakor so e)ekt# pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več U0 križ. Vsakdo, bodisi idrav ali bolan, bi ne sipel' t mmo, uoaisi iarav ali bolan, bi ne sipe'" koli biti brez deniantnega električnega križa, ke'® nikjer mogoče dobiti boljSega pripomočka zoper P lezni, kakor je ta. —T--------——-"-Ms-AaesS'WSfia Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni , DePt- 38. 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, iLToc J •v. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— OLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK IDR. Gk POHEIC sodaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th A Walnut Str. in N West!0* Park & Central Strs., Kansas C'ity, Mo., bivši predsednik večjega nemikega Vseučilišča ter predsednik državnega zdr»vl! škoga društva 111 jeden najpriljubljonejših zefravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovltl In proslavljofli zdravnik, ki se jo izučil in prejel diplomo na slovačih zdravniških vseučiliščih v Evropi ifj ^ Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem - ima 25>e' ^ pravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejJo človeško bole/.ni Ffl mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postkl preds^ dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika Z'1*1 tega naj so vsakdo, ki boleha, obrne na: 1)R. (J. IVANA rPOHEKA. -- S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih,;glavni in nosni k»i krvne in kožne bolezni, revmatizom, slabo prebavijanje, bolezni v ihehuriu M bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstno rano, izraščanie i i- '1 Opazka. Ako se jo kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več. n« mOf magati, naj obiščo ali so pismeno v materinem jeziku obrne na svoieira^roiakir' IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bohiilfSSS posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.. Dr. 6. Ivan Pohek se je pobotal izredno nadarjuneya pri zdravljenju Ženskim -:VS1 ONI:—1— kateri ne morejo osebno priti k njomu, naj opišejo natanko svojo bolezen stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako so ima zdraviti v "i čaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče^I trošil svoj krvavo zasluženi donar po nepotrebnem. .fflf Kaj govorijo od Dr a. Poheka niije podpisatu: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:— Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Poliekom in vem da ie zdra prvega razreda m gentleman mmvelo povesti. Morero ga vsal omo to, «„ Drlpo« T H OB. P. WHITE; sodnik sodiiča v Kansa* .-.1?, «rPotrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnanoijelno odgovorsn ^.vstl MARTIN STEWART, občinski b>^ij.jUc v K>,.«s (.jit.v, Mo..: X .1 Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bW'slshsfisiia več zdravja, nogo jo bilo to rnogo?« kakemu drugemu pro?ta«enen^.i zdravuiku^ Zato so vam lopo zahvaljujem. d. G. FOSTER, sodnin v Toptfkžf .Spoštovani g. dr. Poheh:—Zahvaljujem ,„ TMI1 ,a ,T0j, popolno oidrarllentc VaSa ydra*1' najboljša in vsaoomu irpedomu jih priporočam. ^ JO8 LlP0rAu iu!rili«.: Spoštovani zdravulk :-Nal.iaiijam vam, da lera vsa rdravila porabil in aera DooJ&raa "»" kUf 'aW 31 '"Vaudauf in 4,#tfh trpel S« let"'' " ,, , 1 „ JARUH KSLLKR, H«l»n»'r, za vate v.p.Sno zdravljenje. STKVR M A RAK, Ca»iroo. T* na obe oči ČUto ull'videl dofuoT.a"« "'l">ra' d" 3° m°3 »in POTBOm dobil zrak in dobro vidi. ^ na ooe oci cm« nic vmei uuigo iasa. Mnogo a o m vam zavezan za dobro ozdravljanj« SpoStovanl go.p, zdrami :-V.lia v.m hvala za zvoj. ».inS^lfc"9' m THOM. JUBK.OV1C, Iron MoiintaiO'* ^ nasvete daje zastonj. t «tv0 1$ Ne pozabite priložiti znamko za % o »a oclgovor.-Vsa pisma nalovite na: TyJEt. O. 1TAN POHEK, KAWSAS CITY, M0., U. S- C :ora vsakovrstnega vina in zganj^S jfci, ii 39-41 FRANKLIN ST. CHICA6 K. PORTER, predsednik. ...------... JOSWH BRA UM, taj- E. PORTER BREWING COMPAfl EAGLE BREV^1 Izdeloval«' uležane P1 PAL ALE % LONDON POFf: } Pivovarna: South 1Jluff Street Posebnost je Palo Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS fa v *Ooc »ove S f Hel . ova flor, te« l«t tc '°pili itize® po vse« t, izguf aost,«" topo«1 )gl»vc« in spi«1 seSoPf? in j»f loktrifj ,-ef smel a. V* :oper Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. URADNIKI: besednik: Anton NeiIanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. j»> 1L! odbor: rizivni <>dbor: EC i'ostp' zbr%4 -op' « a Prist' J eds«^ M. J; Ivraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Ivukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Obeestar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Ivukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. ' \ M. WARDJAN, I. tajnik, 003 N. Scott St., Joliet, 111. Drustyjena vesti, ni k» i, M i. t.' n o/.df krvi.j in j Joliet, 111., 27. dec. — Društvo KCirila in Metoda st. 8. K. S. Iv. pdnote ima prihodnjo nedeljo svojo Wno mesečno sejo in ob jednem v°litev novih uradnikov za prihod-("i« leto. Bratje društveniki se s pn pozivajo, da se vsi brez izjeme Neleže tega zborovanja ako jim ne ovira kak velevažen zadržek. Štefan Kuhar, predsednik. iziJ* n»: J. S' Tower, Mlnn.,- 23. dec. -- Dru-vtvo SV. Cirila in Metoda št. 4 K. Jednote si je pri zadnjem me-^nei^i zborovanju jednoglasno izlilo novega podpredsednika Anton 'Danica iu prvega tajnika John >i" komur se naj zdaj pošiljajo i ftiuštvase t.i: >čapismain stvari. John Zobec, prvi tajnik. Iz delavski^krogov. Chicago, 111., 24. dec.—"Ni-kr ne morete razrešiti socialnega ^°blema potom štrajkov; to je moje Mnenje po 20letni skušnji v tem gi-t,atlju"> je dejal včeraj popoldne eter Curran, prvomestnik glavne ^deracije obtrnih unij Velike Bri-^nije (General Federation of Trade nions of Great Britain), govoreč ^icaškim delavcem v dvorani na ^ Washington cesti. Peter Curran je prišel v Združeno J^ave kot bratski delegat britanskih k»'tuih unij na konvenoijo ameri- in" t —"i unij na konvenoijo------ ^nske federacije dela ter zastopa akih 2,000,000 organizovanili dedcev v Veliki Britaniji in Irskem. Urran je govoril v celoti takole: . "Boj strokovnih obrtov v Chicagi [e bil do sedaj še vedno zgubljen J« C' p! i A ■^or sklepam iz poročil, katere 6111 Sital po listih. Ni se vam pobilo prodreti s svojimi zahtevami, 44 katere ste1 se borili. V naši deželi mi že ravno isto izkusili, a po-Usili smo znova; iu dasi v drugič j0raženi, smo se zopet podali v boj, 1 °^ler nismo slednjič zmagali. Po-' donosno bi bilo ako bi unijo raz-l«dle." . Danes popoldne je bilo prijavljeno silno iznonadenje za onih ; delavcev vslužbenih pri zidanju t^Vega poslopja od Maridel Bro-1 (11'8- Ko so odkorakali zvečer od j a> dobil je vsakteri izmed njih e»ega purana za božično darilo. V^ieblo, Colo., 26. dec. — Rocky Mountain topilnica v ^0l'once, 40 milj navzgorpo Arkan-^s River je pričela danes z delom. ^ dodatkom postane Arkansas ^ lna v Coloradi največje središče topljenje rude v Ameriki, kajti Ptf&ioe se raztegajo prav od Lead. le Pa do Puab lo. Nova topilnica v Florence je veljala $750,000 in njena kapaciteta obsega 600 ton na dan. Ilauston, Tex., 22. dec. — Štrajk telegrafistov na Gulf, Colorado & Santa Fe železnici je bil končan sinoči. T opeka, Kan., 22. dec.— Predsednik Dolphin unije železnič-nih telegrafistov je izdal poziv, da je končan štrajk na Santa Fe progi. Operatorji si belijo glave, ali jih bo hotela vsprejeti nazaj na delo ali ne. Sedaj jim je njih organizacija dovolila delati ako morejo dobiti delo. Glavni manažer Mudge ni hotel ničesar povedati če bo vsprejel operatorje nazaj v delo. Dejal pa je, da sedanje vodstvo ne bo pripoz-nalo unije telegrafistov. "Operatorji naj si izvolijo novo uradnike in potom bodemo z njimi govorili." Norfolk, Va., 24. dec.— Mehaniki prvega razreda norfolški ladijedilnici bodo dobili lepo novoletno darilo v obliki povišanja plače. Prošnjo mehanikov so potrdile tukajšne delavske organizacije pred večini meseci. Zato je zvezni tajnik vojne mornarice Long prodložil sledečo listino za povišanje plače: Rezbarji, mehaniki, mašinisti, elek triki bodo dobili od $3.04 na dan sedaj po $3.28. Shamokin, Pa., 24. dec. — Enterprise premogokop, čegar ope ratorji so W. L. Connell & Co. iz Srantona, je danes popolnoma pre nehal z delom. Zaštrajkalo je 700 vslužbencev zato ker nekaj rudarjev ni hotelo plačati svojim delavcem onega zaslužka, katerega so zadnji dejali, da jim gse v soglasju z 10 odstonim zvišanjem plače. Štrajkarji pravijo, da ne bodo šli preje 11a delo dokler ne prisili kom-panija one rudarje, da poravnajo krivico ali pa jih iztira iz službe. Taco ma, Wa s h., 25. dec.— V prihodnjem letu bo v ti državi bolj primanjkovalo delavnih močij kakor še kedaj poprej. Železniške družbe znaja to dobro, zato dajejo sedaj vsem delavcem kolikor jih imajo raznovrstno delo. Letos ste imeli Northern Pacific in Great Northern družbi, v samom Wash-ingtonu vsako čez 5,000 delavcev v svoji službi, in prihodnje poletje pa jih bodeti rabili še dvakrat več pri razširjanju, podaljševanju in izbolševanju svojih prog. Kar beli glave prizadetim krogom je, da že sedaj po zimi ni nobene preobilice brezposebnih delavcev, in delavske agencije javljajo, da nikakor ne morejo nabrati zahtevanega števila mož. V Spokane in drugih večjih mestih te države vladajo iste razmere. Zato se sklepa, da se bodo z začetkom delavske dobe koncem februarja in začetkom marca [zaslužki silno zvišali. Kje se bo pričelo 20. stoletje? Nadaljevanje s četrte strani. ljudstvu, živečem ob datum črti 180. meridijana ob različnem času, in preje čim bolj gremo proti jugu, in pozneje čim bolj gremo proti severu. Še več, jutranjica novega stoletja ne bo nikdar posvetila na nobenega izmed obeh tečajev, kajti z 22. septembrom 1900 se je pričela na severu šestmesečna noč in na jugu šestmesečni dan.Vsled tega ne bo severni tečaj videl prvega solnca 20. stoletja pred 22. marcem, doČim je južni tečaj videl zadnje žarke 10. stoletja že pred tremi meseci ter ne bo zagledal solnčnega zahoda še za tri nadaljue mesece. Ako bi se prememba stoletij vršila na kateremkoli dnevu jednako-noeja—22. marcu ali 25. septembru — ko stoji zemeljska os ravno-kotno na ravnici svojega pota okoli solnca in sta dan in noč jednako dolga po vsem svetu, bi bilo stvar povsem lahko določiti. Črta jutran-jice bi se strinjala z datum črto in od tečaja do tečaja bi vzšlo solnce novega stoletja Istočasno. A žal, temu ni tako, in posledica je, da se črta jutranjice na potu okoli zemlje najprvo dotakne datum črte na jugu od ravnika in se potem počasi pomika navzgor dokler je ne pusti za seboj visoko gori na severu. Zato bo zasvetilo prvo solnce 20. stoletja na krajih ležečih na ali ob 180. meridijanu po onem redu, v kateri leže isti razvrščeni od juga proti severu. Obtem meridijanu,katerega lahko kličemo tudi datum črto, ker se na njem spreminja število dneva, pa je od južnega ledenega morja navzgor prva suha zemlja Podnožno otočje (Antipode Islands), vsled tega bodo tamošnj i prebivalci prvi videli ju-tranjico 20. stoletja. Nekaj minut pozneje jo bode videlo Otočje obil-nosti (Bounty Islands). Nato so bo pomaknila prpko severnega otoka Nove Zolandijo potem preko Vanu Levu v Fiji otočju. Kmalu za tem se bo posvetila na koralnih skalah Ellisove skupine, in potujoč še kakih devet stopinj proti severu se bo jutranjica točno ob šesti uri dotaknila one točke kjer sta se sestala naša vlaka. V šestih urah in 25 minutah bo pozlatila templje in palače po Kalkuti. V dvanajstih urah in 25. minutah se bo zasvetila na podnožju Eiffelovega stolpa v Parizu. Pet minut pozneje bo oblestila križ katedrale sv.Pavla v Londonu. ez 17 ur in 25 minut pa se bo jutranjica novega veka poigravala z vodami v podnožju kipa Svobode v new-yorški luki. V treh nadaljnih urah bo prekoračila severno ameriško celino ter dospelo do Zlatih vrat v San Francisco. Od tu naprej pa se bo pomikala zarja čez sinje morje nazaj od koder se jo začela in tako se bo končal večer in jutro prvega dneva v 20. stoletju. Dva dogodka sta, katere potovalci okoli sveta prav radi omenjajo in ki sta v direktni zvezi z našo razpravo. Prvi je, da ladija idoča proti vzhodu sreča solnce in na svojem potu okoli zemlje izgubi jeden dan: vsled tega mora pride jati jeden dan kadar prestopi 180. meridijan ako hoče svoj koledar ohraniti v redu. Obratno, ladija idoča proti zahodu pa pridobi jeden dan za solncem in mora vsled tega šteti jeden dan manj kakor pa kaže koledar kadar prestopi 180. meridijan. Vladna skrb za naseljevanje. Odkar jo za časa predsedništva Benjamin Harrisona prešel naselje-valni urad iz rok države New York v področje zvezne vlade je bila skrb za naseljevanje v glavni naselje-valni luki mesta New York v obče prav dobra. Ko je bil po nastopu McKinleye-vem na predsedniški stol izbran slaboglasni Powderly za glavnega nasoljevalnega komisarja, se je pri-čakovalo, da se bo predrugačil ves naseljevalni urad. Toda k sreči se niso Powderlyevi predstojniki, finančni tajnik Gage in njegovi pomočniki Spaulding, Vanderlip in Taylor prav nič ozirali na njegove oinaei)ii ne znajo ali pa ne upitjo vidiguiii zaklade iz lastnih ui, pritie pa. tujec iz daljino ter si umu proračuni, koliko bogastvo si bo izkopal z rokami slabo odškodo-vanih domačinov. V Loiidonuse je osnovala pred par meseci angleška delniška družba, ki L>o začela kmalu kopati na Zgornjem m Spodnjem Stajarsfcem premog m druge / udniae. Družba se imenuj "TheGoeriach Coal Mining and Gyp* Works Limited." V prvi vrsti odpri,, premogov ske in mavcem e l uuiuKena /-gor. toda svobodna je pot druzuj tudi po ferednjtm in apudiijwu otujurju, kttju angleški delniški zakon nu zaliteva določen kraj, nego celo deželo. Cela vrsta imenitnih ždravilikov spričuje, da v vseh žtflfcldeehiii) jetrnih in ledvičastih boleznili hi lio-benega boljšega domačega zdfft* vila, kakor je Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki je ob jednem najboljše okrepilo za vse telo in zanesljivo čistilo krvi. Isto je neovržno in prijetno zdravilo in gotova obramba zoper prehlajenje iu njegove posledice. To je resnično le o Trinerjevem grenkem vinu, ki je v resnici j edino zdravilno vino kar se jih izdeluje v Ameriki, Mnogi prodajajo ničvredne ponaredbe, ki so zdravju silno škodljive.V tem oziiu je pisal znameniti francoski zdravnik in specialist dr. Ford. 11. Pir-nat, Chicago, 111., v sledečih odlpč- nih besedah njegovemu izdelovalcu: Josip Triner, 437 W. ISth. St., Chicago. "Spoštovani gospod: — Po mnogih poskusih z raznimi grenkimi vini, ki se izdelujejo tukaj sem našel, da se nobeno ne more meriti z vašim. Njegove odvajalne lastnosti ,je delajo izvrstno sredstvo za šči-;ščevanje kevi. Zato je priporočam vsem in upam, da se Vam bo poskusilo upeljati ta neprekosljivi lek trpečemu občinstvu." i To izven red no zdravilo se dobiva tudi po lekarnah, in potrebno je, da se vselej vpraša po Trinerjevem vinu in ne po drugem. Kjer je ni dobiti naj se piše na gori navedeni naslov njegovega izdelovalca, ki je bo nemudoma poslal. Poskusi je samo jedno stekleniboiMipopolnoma bodete zadovoljni!' 1 ouiiijjj kij 1 v os 1111 krutost av strij-skegu dohUbkega zakona je že znana. Ta /.aKoii pa volja le za domaoiue, tujcu dovoli zakon njegove očet-njave, izkouačau zemljo ter se obogaten, m to je ravno tako britko za siromaštvo! Docim se v Avstriji zahteva od vsakega takega podjetja, predno se vpise v delniški rugJliU(r> VBe mo. goce pogoje, kakorsnih brez veli-*ega rizika uiti spolmti ni mogoče zadostuje na Angleškem Že, da. ee delniško podjetje naznani, Wii? se pove njegov namen ter zagotovi delniški Kapital 7 funtov šterlin-gov. Pristojbina za registriranje, ki je v Avstriji tako ogromna, da vsakega podjetuika Že y naprej splaši, je na Angleškem celo neznatna. Na Angleškem tedaj zadostuje, da se sporazume sedem mož vsak z jed-mm funtom kapitala in svobodno jim je se lotiti največjih podjetij doma iu na tujem. Avstrijski državljani morajo čakati na Angleže, da pristopijo k njim s svojimi deleži, kajti sami si podobne ueuiiške družbe pod domačimi žakoui ne morejo osnovati. Tako je tudi k omenjeni angleški delniški družbi pristopilo nekaj Avstrijcev, celo par btajarcev s svojimi deleži. Glavno vlogo in glavni dobiček bodo seveda imeli Angleži, avstrijski državljan mora že biti srečen, ce vlovi par tfrosk ko mu podira tujec mogočna drevesa. Ali se ne morejo tujci smejati zastarelim avstrijskim zakonom! Cesar se enkrat lotijo kramarski Angleži, mora imeti lepo vrednost. Za prazne špekulacije Angleži niso dobiti. Koliko dobička se nadejajo od rudniških podjetij na atajsr-skeni, kaže najbolje to, da je družba pred osnovanjem izplačala 120,-000 frankov dvema agentoma, ki sta nabirala delnice. Imenovana angleška družba si jo sestavila že tudi proračun, koliko jej morajo vreči njena podjetja na Štajarskem. Družba, ki ima v delnicah v ta namen naloženih 100,000 funtov šterlingov, računa na letne dohodke 592,000 frankov, a od te svote pride na čisti dobiček 470,000 frankov, a delničarji si zopet razdelijo 447,000 frankov,tako,da pr;, pade vsakemu 18-70% dividende._ S takimi ogroiurtinii švotSEsi f». čunajo podjetni Angleži igraje se. Koliko vrednosti mora imeti ta dežela v svojih podzemskih zakladih, ako bo samo jedno podjetje vzdi-galo iz nje take glavnice! Kako pa še le mora pasti v očeh teh tujcev ugitsd Avstrije in njetilli industrijskih zakonov, ki dovolijo, da tujeo odnaša take visoke svote! Domačini bodo imeli tudi pd teh podjetij zaničevalno smešno vlogo: Tujci bodo vlekli povprečno na dan poldrug tisoč frankov ter pri tem sedeli v Londonu ali v drugih mestih, vzdigali pa jim bodo ta kapital s smrtno nevarnostjo in živinskim delom sinovi domače dežele za par desetič na dan. Ako to ni krivica, potem je sploh ni. ^ Z bogastvom pride moč in vpliv. Tudi Angleži bodo pridobili na Štajarskem vsaj duševno premoč, pomilovalno bodo zrli na bogate pokrajine in njega prebivalstvo, ki udano polaga tilnik pod telego, ki bi lahko sedelo na vozu. Angležem se bodo zdeli Štjajarci drugi Buri, toda brez eneržije in samozavesti. Avstrijska vlada pa, ki je zakrivila s svojimi pomanjkljivimi zakoni in zanemarjenim strokovnim šolstvom, daso pravi sužnji tujemu kapitalu na lastnih tleli; pa bo te Angleže še blagrovala ter jim šla voljno na roke, če le sploh hočejo odnesti premoženje iz dežele. Domačinom pa bo še v naprej pripovedovala, da smo narod poljedelcev in delavcev, ki naj gremo rovat pod zemljo za tujca, ako se ne moremo preživeti od pridelkov na njenem površju. "Domovina." Hitra in gotova pomoč zoper glavobol, nervoznost, duševno onemoglost, so gotovo Severovi Praški zoper Glavobol in Neuralgijo. Veselo Novo le.£o! Slika iz življenja. Bančna firma Matjan & Co. je danes na »ilvestrov večer zaprla svoje pisarne jedno uro prejo kakor po navadi. Kavno so se bili poslavljali vslužbenci s srčnimi voščili drug od druzoga ko jo še jedenkrat zadonel električen zvonec. Hitro je stopi1! učenec k hišnemu telefonu. "Predstojnik želi govoriti s pro-kuristom, "Stojanom." "Dobro, takoj pridem!" je dejal nek postaren gospod, ki je še sedel pri pisalni mizi. Dovršivši hitro svoje delo, se je dvignil Stojan, popravil si obleko, stopil na hodnik in dospevši pred vrata privatne pisarne svojega cenjenega predstojnika, na lahko potrkal. Predstojnik Matjan, mož visokega života in srednjih let, je vstal ter segel vstopivŠemu prokuristu ljubeznjivo v roko. "Moj dragi Stojan, poklical som vas k sebi z namenom, da vas še jedenkrat prosim, da ne opustite poizvedovanja za Ogrinom, ampak je še nadaljujete. Najti ga moramo zop^t na vsak način. Ne bom imel preje miru, dokler ne popravim krivice, katero sem mu storil." "Gotovo veste, gospod Matjan, da sem 2e vse poskusil, da bi našel njegovo stanovanje in družino; policija ne vG o njem druzega, kakor da je stanoval pred štirinajstimi dnevi v neki veliki hiii blizo severnega kolodvora. Tamkaj pa ga je gospodar vrgel na cesto, ker ni mogel plačati najemnine ter mu še prodal pohištvo. Kje sedaj stanuje, ni mogoče poizvedeti. Vendar bom s pomočjo policije še nadaljeval svoje iskanje.. Upajmo, da bodemo ubogega moža kmalu našli!" "Storite to, prosim vas. Zaslužili si bodete mojo zahvalo v prav posebni meri. Da bi jaz takrat vsaj no bil tako silen! Pomagajte mu takoj, kakor hitro ga najdpte. Zato vam dam na razpolaganje svojo blagajnico. Tudi jaz upam, da bo novo leto slednjič še nam vsem prineslo mir in veselje." "Isto upam tudi jaz', gospod Matjan." Moža sta si zopet segla v roke in ee poslovila. » # * Prokurist Stojan je stopal počasi in zamišljen proti svojemu stanovanju. Bilo je zelo mraz in trdo shojeni sneg je žvižgal pod njegovimi nogami. A priletni gospod ni pazil na to; pri srcu mu je bilo tako hudo in po glavi se mu je podil nebroj misli j. Kako opoteča jo vendar sreča človeška! Mnogokrat se je Stojan spominjal veselega in pridnega knjigovodje, katerega so vsi Matjanovi vslužbenci Ljubili in spoštovali. Marljivo in udano je zvrševal svojo dolžnost; vrhunec vsega veselja mu je bila skrb za svojo druiino, o kateri je vedno pripovedoval z jasnim očesom. Tedaj pa se je zgodila ona nezgoda! Ravno njega, tako vrlega uradnika je morala zadeti! Ko jo namreč predstojnik nekega dne pre-glodoval blagajnico, je manjkal je-den tisočak. Iskali so povsod, a ni ga bilo mogoče najti. O, spominjal se je še natančno onega prizora, ko je d^jal predstojnik: "Gospod Ogrin, priznajte, kje imate denar?" "Jaz nisem poneveril nikakega denarja, mora se najti!" "Toda vsaj uvidite sami, da gani lakaj." 1 'Gospod predstojnik, vi vendar ne verjamete, da som jaz, jaz--" "Tat ste vi, ako ne izročite nazaj denarja!" '"frospod, zdržujtese!" "Ne, Fi hinavec; še jedenkrat re-■čem: vi sta tat. In sedaj so poberite |z moje hiše. Bodite veseli, da vas iz OTira na vašo družino ne naznanim policiji!" Na tak način je tedaj odšel nesrečnik, potem ko je njemu, staremu Stojanu še jedenkrat dejal z objokanim očesom, da je nedolžen. Pretekli ste bili od tega Je kaki dve leti ko so hoteli v pisarni nekaj popraviti. Vsled tega so premaknili pisalno mizb, ki so je tiščala blagajne. Pri tem pa se je odmaknila neka deska in iz napravljene špranje je padel na tla košček papirja. Stojan, stoječ ravno poleg, ga je pobral in v svoje začudenje in veselje našel, da je to pogrešani tisočak. Vsokakor ga je morala nekdaj sapa odnesti raz mize in ga vreči v šprajno na tleh poleg blagajnice. Predstojnik je bil ves iz sobe. Ogrin jo bil nedolžen! In kako jo on ravnal s pridnim uradnikom! A gospod Matjan je hotel zopet vse popraviti. Kje pa je bil on med tem časom, ta nesrečnik!? Po svojem odhodu iz banke je iskal vsepovsod za novo službo, a povsod so ga-od-slovili. Slednjič je služil pri nekam notarju za pisarja, a zbolel ter zašel v revščino In pottebo. Ogrin so je preselil v neko drugo predinostje in ni sc od tedaj več znalo zanj. Sedaj ko se je bila dokazala njegova nedolžnost, so povsod povpraševali za njim, a nihče ni hotel o njem ničesar vedeti, kaj so je zgodilo z njim ali njegovo družino. Vse iskanje za njim je bilo brez-vspešno in še celo na oglasila v časnikih ni bilo nobenega odgovora. A na vsak način ga je bilo treba najti. On, Stojan, ni hotel mirovati dokler ni pridnemu Ogrinu sopet povrnil prejšne sreče. Oj, da bi mu mogel sedaj, še danes ali jutri voščiti srečno Novo leto, ter pripraviti veselje njemu in njegovi dru-tini. » * Stojan, ki je sedaj že služIl trideset let pri firmi Matjan & Co., ni imel nobene družine več. Njegova soproga mu je umrla pred desetimi leti, otroci pa so bili že vsi poie-njeni in pomožoni. Sedaj je živel pri svoji najstarejši hčeri. Nocoj na Silvostrov večer so ga hoteli vzeti s seboj v večjo družbo, a odklonil jo povabilo in odšel raje v znano mu gostilno iskat si okrep-čila. Tako je sedel Stojan mirno v kotu iri bral zamišljeno svoj časopis ko ga je vzbudil krik nekega mladeniča, ki se je z drugimi tovariši vsedel za sosedno mizo. "Zgubi se, fantič, ti nas nadleguješ, prodajaj svoje preste in kruh kje drugje!" Mladi prodajalec, kakih jednajst let star deček, je prosil še jedenkrat s tresočim glasom: "Kupite vendar nekaj!" Mladi gostje so se glasno zasmejal! "Ako ne odlaziš stran, boš še te-pen. — Natakar odvedite tega paglavca venkaj!" Natakar je takoj pritekel in pograbil trepetajočega dečka za roko. "Stojte Ivan, pustite tega fantiča; kdo bi si upal ubogemu otroku storiti kaj žalega," je posegel vmes Stojan, ter obrnivši se proti dečku, nadaljeval: "Pojdi som, jaz bom nekaj kupil." S strahom je mladi prodajaleo vzdignil svojo cajnico ter jo polo-lil pred Stojana. Ta ga jo opazoval nekaj časa zelo pazljivo. Fantič je bil lepe rasti in prijetnega obraza, na bledih vdrtih lioih in motnih očeh se mu je brala revščina in pomanjkanje bolj kakor pa na tanki obnošeni obleki. Majhne roke je imel od mraza vse razpokane, tako dA je iz njih tekla kri. Deček je pričel jokati. "Ne jokaj so, dote," je dejal Stojan prijazno, "tukaj ti ne bo nikdo storil ničesar žalega. Kako ti je pa ime?" "Karol." "Kaj pa je tvoj oče?" "Moj oče^e bolan in moj bratec jo še tako majhen. Mati hodi zmiraj prat in pomivat, jaz pa hodim prodajat preste in kruh." "Ali tudi zjutraj?" "Da, ob pol šestih vstanem, in ob šestih moram že biti pri peku. Nato raznašam kruh, dokler ne pride čas za v šolo." "In zvečer?" "Zvečer moram pa hoditi po gostilnah do polnoči." "Ubogi fant; kako pa so piše tvoj oče?" "Karol Ogrin." "Kako!?" Prosenečon je Stojan skočil po konci, "Ogrin praviš, in tvoj oče je bolan. Kaj pa jo delal dokler jo bil še zdrav?" "Pisal je in vedno jokal." "Hvala Bogu, on je!— Povej mi dečko, kaj velja cela oajnica?" "Jeden goldinar in pol." "Tukaj imaš denar in kruh in preste še po vrhu. Sedaj me pa moraš takoj peljati k svojemu očetu." Poln veselja je pobral deček svojo cajnico. Stojan si je oblekel suknjo in oba sta v začudenje zbranih gostov zapustila gostilno in odšla na cesto. Zunaj je vprašal Stojan fanta za očetovo stanovanje. "Vrhova steza, št. 28, zgoraj pod streho." To jo bilo ros prav v srodini mesta, a v najrevnejšem in najuma-zunejšem delu kar si ga moro kdo misliti. Tukaj se je zbirala vsakovrstna sodrga. Stari gospod je pomagal dočku nesti jerbašček, in tako sta stopala oba hitro naprej. Čim dalj je spraševal Stojan fanta po očetovih razmerah, tim bolj se mu jo utrjevalo upanje,da ima sedaj pred seboj dolgo iskanega knjigovodjo Ogrina. Bil o je že po jednajsti uri, ko sta prišla v ozko ulioo in dospela pred temno hišo. Tukaj je prijel mladi Karol Stojana za roko ter ga vodil po ozkih stopnicah navzgor. Svetil-nico ni bilo nobene in zrak je bil jako gnjil; to vlažno ozračje je staremu gospodu skoro jemalo sapo. Konečno sta dospela do vrha. Fantič je odprl neka vrata in vstopila sta noter. "Kdo je?" je vprašal nekdo na Uhko. "Oče, jas sem, Karol; prišel sem domov ker sem le vse prodal." "Vlesi te mirno k Vilku v posteljo." "Ne, o8e, najprvo moram napraviti luč ker je še nekdo tukaj." . Stojan je vzel iz Sepa žveplenko in jo prižgal. Hitro je dečko prinesel majhno svetilko, in šele sedaj je Stojan uvidel, da se nahaja v majhni nizki izbi, brez vsakega okna; le iz odprtine na poševnem stropu je morala po dnevu prihajati svitloba. V kotu je stala velika postelja in poleg njo še jedna manjša. Razun še jedne mizo, par stolov in majhne peči ni bilo v iibi ničesar druzega. Z naporom se je vzdignil nek mož raz postelje, a prestrašeno je pogledal poznemu gostu v obraz. "Stojan, vi; kaj hočete od mene? Jaz nisem tat; jaz nisem vzel denarja!" Stari gospod je stopil bližje. "Ogrin, moj ljubi Ogrin, vi niste tat. Denar se je našel,in prišel sem, da vam prinesem veselo poročilo in vas zopet vsprejmero nazaj." Prijel je za roke bledega moža, ki se jo tresel icnenadenja in se jokajoč vrgel na postelj. Stojan ga je vzdignil ljubeznjivo. "Nehajte, bodite mož, vsa beda, vsa revščina jo minula; predstojnik vas prosi odpuščanja." Ogrin se je zgrudil na kolena in sklenil roke. "Bog v nebesih, zahvaljujem se Ti za Tvojo milost. Tvoja pota so čudovita.". Objel je svojega sina, ki se mu jo približal in globoko vzdihnil. Stojan je bil jako ganjen, solze so se mu valile po licih. Zopet jo dvignil Ogrina ter mu razložil,kako se je našel tisočak. "Hvala, prisrčna hvala, dragi prijatelj," je dejal Ogrin. Kako se bo tega veselila moja vboga žena. Nocoj j« šla pomivat posodo v neko restavracijo. Oj, tako me imajo radi, moja soproga in moji otroci. Kako z veseljem so za-me delali, ko sem zbolel za hudo boleznijo. Kolikokrat sem si že želel smrti; sed%j pa hočem živeti in delati za svoje ljube!" V majhni postelji pa se je sedaj nekaj zagibalo. Ogrin je dvignil zbudivšega se sinka in ga pritisnil na sroe. . "Ata, ali je že Novo leto?" je vprašal Vilko. "Da, že je Novo loto, napočilo je za nas drugo, pravo Novo leto," je dejal Stojan, globoko ginjen. Bučeče se jeoglasilo raz bližnjega cerkvenega zvonika slavnostno zvo-nenje; staro leto se je potopilo v večnost, napočilo je Novo leto in in prineslo s seboj srečo in blagoslov težko izkušenim. Oba moža sta si segla v roko globoko ganjena. Daj nam Bog, kakor vsem dragim ljudem srečno No vo le to! Trdi, spahnjeni ali proveč zdelani musklji kmalu zadobe moč in vpo-gljivost, kadar jih drgneš s Seve-rovim Oljem sv. Gotharda. Izvrstno sredstvo zoptr oteklino, spahnenje, revmatične in druge bolezni. Jedna vporaba zadostuje včasih.Cena 50c. Ha prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 6% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer toiiin vodno 6voSe pivo, fino kallloriiijuko vino, dobro Jganjo lu trum najboljše emodko. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. iggp*. j>rj menj gj tuj[ lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo. STUKEL AND GRAHEK, Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho mfeo, po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vefidno svežih pijač in dobrih smodk. Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo prodajalnioo. Imamo veliko zalogo zlatnine in srebrnine na iz-bero, srebrnih in zlatih ur, žepnih namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikalnih inštrumentov. Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni. KAROL 0ESTERLE, ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111. K. S. K. J. Mi izdeljujeino znake za K. S. K. Je ti 11 o t o, kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene. Dalje izvršujemo BANDERA ZASTAVE OBLAČILA kellhe, svečnike i. t. d., i. t, d. Pišite po cenik. The W. J. Feeley Co, 6 Monroe Str., Chicago, 111. W r t r* .r ■» C . . 1 t . ,9 JL\ | J, T T T T T T ANTON SCHAGER 212 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR = in <= GLAVNI ZASTOPNIK zavarovalniških družb za življenje In proti ognju. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejše! MI HOČEMO TVOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cederne stebre, deske in šlnglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kaual^. Predno kupiš Lumbbh, oglusl se pri nas, iu oplej ti nnfo lalo^ol Mi w bomo zudovoljUl iu ti prihranili denar. W. J. LYONS, N&S Offioe in Lumber Yard jo na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam ALOJZ LOUSHE, 1749 St. Clair St., Cleveland,. O. KAKOR URA ZA $50.00. (IP Lepo.okrašena z dvojnim Od JPjEj. pokrovom, ne pozlačena, v ampak A-resnici GOLI) FILLED ura z dvoma ploščicama zlata z zanesljivim AMERIKANSKIM GIBANJEM -nobena ponaredba-finega kolosovja 11. __R., garantovano, iz dobrega niklja. Gibanje in pokrovi Žo let garantovani. Po vnanjosti in trpežnosti je enaka najboljši elati uri za $50.00. Pošljem jo po C. O. J), za $5.50 in ekspres. stroške z dovoljenjem Proste Preiskave ter so lahko vrne ako ne ugaja. ZASTONJ $1.50 vrodna verižica, ako se pošljo z naročilom $5.50. Kjer ni ekspresneya urada je treba $5.50 poslati z naročilom in uro pošljemo po rearistrovani pošti. Pišite če želite moško ali žensko uro. Katalog zastonj. People's Jewelry Co,, JOLIET GAS LIGHT COMPANY se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . . I*ridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo vame in ni se bati nezgod. Ako pričnete s našimi plinovimi pečmi vam bodo ugajale ter jih bodete priporočali še drugim. TAKO GOVORE VSI. UEAD JU NA Chicago in Van Buren cestah yJolietn. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ( '"Tlie D, S." 10c. in "MeeManm" 5c. Na drobno so prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. tipa- tfo tir? tir? tfo JOHN J. WELNITZ, ODVETNIK. ■nMttMBSMMHHB Govori se nemški in poljski. Suito 406^CuttJ«g BuUdlns, JpW ^ Najuspešnejše zdravilo < —: zoper :— poletne bolezni —je— Stillmanova zmes zoper kolero in diarrhoea. Ista je napravljena iz najuplivnejših tekočin in zdravil. liabi jo lahko vsakdo, otroci seveda v nekoliko manjši meri. Vliti je treba nekaj tega zdravila v kozarec, drugo pa napolniti z vodo in zavžiti. Stillmanova Lekarna Cor. Chicago & Clinton Sts., Joliet, 111. Krajevni zastopnik vseh najboljših prekomorskih.črt na atlantiškem morju je JolarL lECuJsLeir, »20 Ji. Chicago St., Joliet, 111., kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, žoleči potovati v staro domovino. Zastopam pa te-le znamenito —: črte :— bEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vo/i med Bromouom in New Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS-ANTLANT1QUE, francoska linija, ki vozi na Haver; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Antwerpen; AMERICAN LINE in INTERNATIO-NALNAVIGATION COMPANY, vozočo na Southampton. Ako hočete dobiti stoje znance ali prijatelje iz Ktare domovine ali so nameravate sami tje podati, kupite vožni listek lahko pri moni brez vsoh daljnih potov. Hitra, poštena in zanesljiva postrežba je vsakemu zagotovljena. DENAli v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse mojo pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodaja© in kupujem tudi avstrijs/d denar v bai)-kovcih no manjših ko za 5 goldinarjoV- Priporočam svojim rojakim tudi lep® ... .GOSTILNICO.... roskrbljeno z vsemi pijačami in smod-karni, kakor tudi svojo brivuico. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Uitatunljtna J armor (J a Uia lturr. SILVESTER 8TRAMEfZ. vodja. ANTON o GRAHEK. PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, ^Mn.k, 920 North Chicago Street. ■ Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parado, sprevode, zabave, pik* nike. svatovsčine, politične shode, društva, dirke itd. Glavni Urad : Dnuai Chad : 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Ttle/on 848. JOLIET, ILL. JOHN GUDIITA, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. Tet.E««i t4»o Priporočam tukaj šni m Slovencem obilen obisk svojo prodajali)^.1. z mnogovrstno spodnjo in zgornjoobltte« Velika izbor raznih srajc, joiji<-, bi' nogovic, rokovie, trakov, dežnikov, žen skill in moških klobukov, masnih "\ povestij in šo mnogo drugih k tej trg vini spadajo&ili rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri meni se lahko vsakdo naroSi na "Amen- Slovenca". D. BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Yan Buren ulic JOLIET - - ILL. DR. I. G. nemški zdraynik. Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1872. ^ A.Ratift&Co. Izdelovalci in prodajalci sladkih pi' jač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Telefon 1843. . L. PETTIS & GO. 204 Duane St., New York. KUPUJEMO ZA GOTOV iDEnsr^iB vsakovrstne pridelke, kuretino, diV' jačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo. Pišite po naše sedanje plavalne cene. iz stare domovine. Posojilnica se snuje v Št. Juriju pri Izlakah. Umrl je v Koprivi na Krasu ka-pelan Franc Velan. V Metliki dobe finančno stražo. Z a drevesnico v Trnovem v pošto j inskem okraju je dalo c. kr. Poljedelsko ministrstvo 100Q K in ■zagotovilo 250 K letne podpore. llmrl je dne 4. dec. na Ivalu pri * t. Petru na Notranjskem Pavel Spila r, župan občine Sv. Mihela in večletni načelnik "posojilnice v Košani." Uboj. V nedeljo dne 25. nov. so se stepli v vasi Podrebro fantje.Tos. Rožnik, J. Završan in Jos. Ambrose in drugi. Obmetavali so se s kamenjem in pri tem ubili Rožnika. ; Imenovanje. Okr. sodnik v Kamniku, gosp. pl. Garzarolli, je imenovan svetnikom dež. sodišča, in avskultant g. dr. Milan Škerlj sodnim pristavoin v Mokronogu. Častno svetinjo za 40letno službovanje je prizual deželni predsednik ▼pokoj, gozdarju Jos. Paulinu v Vel. Pudlog'i in cerkveniku pri Sv. •Katarini Andr. Bukovcu. Povozil je vlak 4. dec. ob pol 1. zjutraj Antona Milavec-a, pomožnega čuvaja na Lazih. Na postaji Laze je en vagon skočil« tira, vsled tega je bil en tir zaprt, in vsi vlaki od Zaloga do Kresnic so vozili isto noč po enem-tiru. A- Milavec pa ni yecM'za to, in ko je šel po noči "v službo, pride za njim brzovlak, on Se umakne, toda ravno na isti tir, po katerem je šel vlak. Ta ga zgrabi in po njem je bilo. A. Milavec je bil zelo dober mož, zapustil jo 28-letno vdovo in 3 male otročice. r Ljubljanske novice. Lep napredek domače obrti. Tukaj sna tvrdka Žabkar je otvorila pA'o slovensko železolivarno. Ta želozoli-varna jo urejena nanajnovejšinačin in steče v njej na dan 3 50,000 kil železa. Čestitamo g. Žabkar ju na tolikem napredku. — Umrl je v Ljubljani g. Adolf pl. Soclier, inšpektor drž. železnice. — Lov na postopače je napravila 3. dec. pod Ti voli policij a v zve« z,orožništvom. — Pokopali so 3- dec. dobrozuano prodajalko čevljev Uršulo Ilrova-tin ki je umrla 1. dec. v 02. letu 'svoje dobe. —Tat v nunski cerkvi. 4. dec. zjutraj je zapazil cerkovnik v nunski cerkvi, ko jo je odpil, da je iiekdo hotel ulomiti v nabiralno pušico. Cerkovnik jo po cerkvi iskal tatu in ga res našel skritega v »povednici. Tat je harfenist Beda-rek. — Radi postopanja aretovali so znanega postopača Avg.Mandiča. Moža sumijo, da je napravil več tatvin. — Pri pogonu 3. dec. so bile prijete v tivolskem gozdu 4 zloglasne ženske in 2 postopača. — Poškodovala sta se 4. dec. Zakotni-kov tesar Gašper Narobe z Gline in zidar kranjske .stavbinske družbe Jakob Mojškerc^iz Bizovika. Jed-nemu je predrl žrebelj roko,drugemu je pa brun poškodoval nogo. — Zarota mej konji Bolčevega Pepeta. Konji obč. svetnika Turka vozijo odgonce. 4. dec. bi morali pripeljati s kolodvora odgonce na magistrat, a menda so se konji usmilili odgoncev. Ko so konji pripeljali voz.z odgonci pred gostilno "južni kolodvor", niso hoteli se premakniti z mesta. Odgoncem se je to strašno imenitno zdelo. Končno so so konji premislili, ter zavili — nazaj nako-lodvor in zopet nazaj na prejšnje mesto. Od tu pa se niso premaknili. Dva moža sta se spravila nanje ter jih poskusila jahati, pa tudi to ni pomagalo. Odgonci so morali peš na magistrat in pravijo, da takih konj še niso videli. — Umrla je tukaj sna posestnica in tovarničarka salam gospa Jožefa Androtto. — Vrl stražnik. Mestni policijski stražnik Ivan Pavline je rešil iz Ljubljanice llletnega Maksa Velkavrha, ki se je igral ob Ljubljaničinem obrežju in pri tem pal v vodo. Da ni Pavline pogumno skočil za utapljajočim se dečkom, bi bil deček gotovo utonil. — Aretirali ,so 7. dec. znano Julijo Treo. Ženska je še-le zjutraj prišla iz zapora. — Porotne obravnave v Ljubljani. 1. dec. vršila se je proti Jakobu Mlakarju, kajžarju na Gorah, porotna raz- prava. Drž. pravdništvo ga je tožilo radi hudodelstva uboja in prestopka lahke telesne poškodbe ter eventu-elno radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Obtožbo zastopala sta državnega pravdnika namestnik g. Verderber in g. dr. Krisper, slednji kot zastopnik zasebnega udeleženca. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Fur-lan s stališča, da jo od Mlakarja poškodovani Mlinar umrl vsled slabega zdravljenja, ne pa vsled Mlakarjeve poškodbe. Porotniki so vsa tri glavna vprašanja o krivdi obtoženca z dvanajstimi glasovi zanikali in Jakob Mlakar je bil popolnoma oproščen. — Prvi dan porotnega zasedanja je pa stal pred porotniki najprej 20letni delni delavec Jos. Bernik iz Šutne, ki je 28. avg. letos ob £8. zvečer, neposredno po oprostitvi iz škofjeloškega za-poia s kamnom smrtno ranil posestnika Fr. Križnarja iz Sredn.Bitinj. Sodišče mu je prisodilo sedemletno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem vsako leto 27. avg. — Drugi je stal pred porotniki 38-letni oženjeni čreljar Jan. Drinovec iz Stražišča. Obtožen je bil, ker je 4. sept. letos zažgal pod Frana Kuustlja ter hišo Mart. Rozmana in provzročil s tem blizu 4000 "kron škode. Obsojen je bil v osemletno ječo z mesečnim postom. Za vipavsko železnico. Doslej se je oglasilo za vipavsko železnico sedem podjetnikov. Koncem novembra sta pro^o pregledala dva gg. Froehlicli z Dunaja in Ceconi iz Gorice. Med 12. in 20. t. m. bo delo oddano temu, kogar ministerstvo sprejme. 70letnico novemberske ustajo so praznovali Poljaki slovesno dne 20. listopada. Veliko svetih maš se je bralo posebno v Krakovu za one mladeniče, ki so padli v brezvspeš-nem boju za svobodo domovine. Ljudstvo so je te žalne svečanosti mnogoštevilno udeležilo. K domobranskim orožnim vajam v letu 1901 bodo pozvani sledeči letniki: Neposredno v deželno brambo uvrščeni vojaki letnika 1892, ki šo niso dovršili vseh vaj; istotako letnika 1891 in 1890. Izmej nadomestnih rezervnikov bodo pozvani vojaki letnikov 1893, 1892 in 1891, ki še niso dovršili že več mlajših letnikov. Tiček z Gorenjskega v Zagrebu. 26letni Ivan Friegl z Jesenic je v Zagrebu razvijal spretnost svojih dolgih prstov. Lani so Fripgla hoteli izgnati, a Friegl je ušel. Letos so ga ujeli in zopet je moral na pot proti domovini. Friegel je vedel, da ga ondi nihče ne pogreša, zato je pretrgal vrv in jo paznikom zopet popihal. Po kratkem odmoru se je zopet objavil v Zagrebu in bil are-tovan v trenotku, ko je hotel obiskati vilo generala Adrovskega in dr. Miletiča. Sedaj se bo preskrbelo, da se Hrvati tega tička iznebe. Graško državno pravdništvo se je prepričalo o neomahljivi udanosti do cesarske hiše in avstrijskem domoljubju italijanskih dijakov, ki jih je policija oni dan 32 zaprlaradi voleizdajskih teženj, ter ustavilo proti njim kazensko postopanje ! ? Proslava Prešernove stoletnice. Slavnostno zborovanje v spomin stoletnico Prešernovega rojstva se je vrš\lo 2. dec. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani "Narodnega doma" v Ljubljani. Udeležba ni. bila posebna. Zbralo se jo okrog 100 gospodov in do 50 dam. Zastopana so bila z zastavami društva "Sokol", "Slavec", "Ljubljana". Slabega obiska je bilo po nekoliko vzrok deževno vreme, po večjem pa brez dvoma oni predpisi "o velikih toaletah", "velikih uniformah", "ča-marah", "surkah" itd. Kršč. soc. delavstvo se že iz tega vzroka ni moglo odzvati povabilu. Med odličnimi udeleženci je bilo videti deželnega glavarja Otona pl. Detelo, deželnega odbornika Fr. Povšeta, ravnatelja Senekoviča in dr. Juno-vieza i. dr. Zborovanjo-je otvorila godba z nekaterimi komadi lepih slovenskih pesmi. Moški zbor 'Glasbene Matice" pod vodstvom g. M. Hubada je zapel Jenkovo "Molitev" potem pa je nastopil slavnostni govornik g. prof. in nadzornik Fr. Lovec. V gladki, lepi besedi nam je prijetno — kakor zna v ti stroki le on — razložil, zakaj se klanja Prešernu cela Slovenija. Prešeren je bil nas prvi pravi pesnik — on nam je Slovencem podaril pesniški jezik in obliko— on je zanesel n»še ime med druge narode. Te tri sicer obče znane zasluge Prešernove je g. govornik dokazoval in razmotrival zares mično. Prepletel je bil svoj tema z raznimi podrobnostmi iz naše slovstvene zgodovine, ki so nam sicer staro tvarino delale zanimivo in nekako novo. Po govoru g. prof. Levca je zapel zbor še slavnostno kantato Prešernu. Zborovanje je trajalo točno eno uro. — Proslava Prešernove stoletnice n a II r v a t-skem. "Slovencu" se piše iz Zagreba, 3. dec.: Tudi na Hrvatskem se je proslavila dostojno Prešernova stoletnica. Vsi hrvatski časopisi so poročali o Prešernovem delovanju kot pesniku, a "Obzor" je objavil celo uvodni članek o znamenitosti te stoletnice. Najzanimivejša paje bila proslava Prešernove stoletnice v najvišjem znanstvenem zavodu hrvatskem, v jugoslavenskej akademiji. Dne 3. dec. je čital v sveča-nej sednici prof. dr. Avgust Musič zanimivo razpravo o Prešernovem "Krstu- pri Savici" pred odličnim občinstvom. Prof. Musič, sam rojen Slovenec, je proučeval z velikim zanimanjem Prešernove poezije, a po njegovej trditvi se mu je najbolj dopadel "Krst pri Savici", za to ga je pri tej priložnosti vsestransko ocenil, kakor dozdaj še nobeden v estetičnem pogledu. Prešernova slavnost v Pragi. Literarni odbor "Umelecke besede" v Pragi je priredil 8. dec. zvečer Prešernovo slavnost. Gosp. Rudolf Inemann, člen "Narodnega gledališča", je prednašal jako lepi prolog, ki ga je zložila znana pisateljica Gabrieta Preisova. Nato je nastopil zbor slovenskih visokošolcev, ki imajo glavno zaslugo, da se je v zlati Pragi tako lepo slavil Prešernov spomin. Naši akademiki so zapeli Prešernovi pesmi "Kam?" in "Luna sije". Nato se vrstile v prijetni raznoterosti razne češke in slovenske pesmi. Zlasti sta ugajali Vilharjevi skladbi "Nezakonska mati" in "Mornar", ter Jenkova "Strunam." "Mornarja" je pel naš znani akademični slikar gosp. Jož. Germ. Za sklep so nap akademiki zapeli Nedvedovo "Domovina mili kraj". Tako se je poučno in zabavno zvršil ta lepi Prešernov večer, ki so ga v lepi slogi praznovali Čehi in Slovenci v zlati Pragi. Osebne vesti. Avskultant v Novem mestu g. dr. Metod Dolenc, je imenovan sodnim pristavom isto-tam. — Finančni komisar v Ljubljani, g. MaksoKostanjevec, je imenovan višjim finančnim komisarjem. — Zdravnik g. dr. Ernest Majer iz Skofjoloke je imenovan sekundarijem v ljubljanski bolnici. — Okr. šolski nadzornik v Krškem, g. Andrej Šest, je prostovoljno re-signiral na nadzorniško mesto. Umrl je V pondeljek 10. t. m. zjutraj od kapi zadet in previden s sv. zakramenti za umirajoče veleč, gosp. Ivan Vesel, dekan v Trnovem. Pokojnik je bil rojen 16. avg. 1840, v mašnika posvečen 30. julija 1865. Pogreb je bil 13. t. m. Pokojnik je glavnim dedičem imenoval družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Mir in pokoj plemeniti njegovi duši. Bogoskrunstvo. V znamenju ob cesti blizu Lakovič je 5. t. m. po-poludne nekdo prevrnil sobo M. B. in jo poškodoval. Prijeli so kot sumljivega postopača Sohamber-gerja. zločin. Neki Šilar (po domačo Pekov) domačin, prišel je isti dan z Jesenic, jo naletel v neki gostilni skupaj z nekim mladeničem. Imenovani Šilar je hotel začeti prepir, pa mladenič mu pove, (la naj bosta sedaj po sklepu misijona prijatelja. Po kratkem prepiru sta zapustila gostilno. Pekov hiti domu po nož, se vrne in na eesti mladeniča zabode tako nesrečno v vrat, da je v kratkem zdihnil. Poklicani duhovnik je bil koj na licu mesta in mu podelil še sv. poslednje olje —mladenič je isti dan ob misijonu prejel sv. zakramente. Šilar je napadel še drugega fanta in ga tudi nevarno ranil. Zločinca so izročili deželnemu sodišču. Dijaki, vračajoč se domu na praznične počitnice, dobe vožne listke na Nickel Plate črti za ceno jedne in jedne tretjine vožnje zatje in nazaj ako so izkažejo z verodostojnimi potrdili. Listki bodo na prodaj dan pred zaključjem šole iu še jeden dan pred tem. Veljavni pa so do dneva ko se odpre šola, a ne pozneje ko 8. jan. 1901. Za pojasnila glede vlakov v Ft. Wayne, Cleveland, Fostoria, Erie in druga mesta, vpašaj ali pa piši na John Y. Calahan, General Agent, 111 Adams St., Chicago. Potniška postaja: Van Buren St. & Pacific Ave., na "Elevated Loop." Severova srčna Tonika je napravljena po predpisu nekega zdravnika, in pomaga izvenredno hitro zoper vse srčne bolezni. Gotovo zdravilo zoper povečanje srca, slabosti v bitju in onemoglosti. Cena $1.00. mladino, jo blagoslovil — pa zginil je za zapahom.. Oj, zdaj se je pa še le vnel vrišč; ko mali niso več videli svojega očeta, so še le prav začeli grletati in res, kar se šo nikdar ni dogodilo, — sveti oče dal se je prinesti nazaj. Srce se mu je nehote omladilo, ni mogel zapustiti teh ljubih prizorov, vrnil se je med nje, da bi si jih še enkrat ogledal, da bi došlece še enkrat blagoslovil, Še enkrat pozdravil. Torej so ga nesli nazaj do srede cerkve, kjer je vendar konečno izginil v zakra-montski kapeli. To je bilo veselje ta dan. Vsaki je vedel kaj povedati o svetem očetu, in če otroci pripovedujejo, oj to vam je veselje.Tako so so pojavili v svetem letu tudi taki ljubki prizori. Ne samo resnobain pokora, kaj še, sveto leto ima tudi svojo krasno poezijo. — Se jeden prizor od svetega očeta. Nekoč je podelil v svoji maši tudi nekemu rimskemu fantu prvo sveto obhajilo. Po sv. obhajilu povabil je fanta k sebi in ga med drugim tudi vprašal: "Kaj pa bi ti rekel, ljubi moj, če bi tebe tako zaprli 25 let v jedno hišo, kakor mene?" "Bi pa počakal, dokler me ne ne izpuste!" odrezal se jo brhki fant. Na smrt obsodilo jecelovško porotno sodišče dne 10. dec. 33letno Katarino Skaut iz Borovelj radi de-tomora. Vrgla je bila svojega 11-mosečuega otroka v Dravo. Ponuvljavni sv. misijon so obhajali od 2. do 5. t. m. na Višnji gori. Poleg domačih duhovnikov so vstrajno delovali sosedni če. gospodje, med njimi posebno veleč.g. dekan. Ljudstvo se je misijona štovilno udeleževalo. Obhajancev je bilo do 1100. Bog blagoslovi delo in trud. ^ Umor. Dne 9. t. m., ko se je v Št. Vidu nad Ljubljano završil sv. misijon z veličastno procesijo z Najsvetejšim in se je ljudstvo polno notranjega veselja razhajalo na svoje domove, se je ondi dogodil strašen Mladina pri sv. očetu. Iz Rima se piše "Slovencu": Nedavno smo videli nekaj ljubkega v Rimu. Sv. oče so namreč hoteli videti zbrane obiskovalce vseh katoliških šol v Rimu. Pozvali so jih ob £12. uri v cerkev sv. Petra. Videli so že toliko starih ljudij, toliko resnih mož v tekočem letu, a želeli so si tudi mladine, in res se je njih želja kar kmalu uresničila. Vse šole v Rimu, višje in nižje, od univerz do zadnje katehetske podučevalnice so odposlale svojo mladino k sv.Petru. Mladež jo bila lepo razdeljena, tako da so stale deklice ob levi strani velike ladije, fantje pa ob desni. V apsidi so so zbrali v polkrogu viso-košolci. Bila je cerkev polna do zadnjih vrat; torej si lahko mislite, da je vse priletelo k sv. očetu, kar je učenih mladih nog v Rimu. Pred oltarjem se je zbralo dijaštvo posvetnega vseučilišča "Sapienza", "il oircolo universitario cattolico" krog svoje krasne zastave. Istotako so plapolale zastave drugih šol v bližini; vse zastave pa so obkrožili Švicarji. Tako smo čakali na svetega očeta. Prinesli so ga iz spodnjega dela, tam kjer so se zbrali najmanjši šolarčki. Iii... se je za-čulo po cerkvi, kakor bi začivkali tisoči in tisoči škrjancev. Ne vem, kdo se jo bolj veselil, ali mladež svojega očeta, ali 92letni starček v sredi mlade krvi. Delo mu jo dobro, oko se je iskrilo samega čistega blagohotnega veselja. Blagoslavljal jih je, med tem ko so ga nesli po sredi cerkve. Bilo jo res ljubko videti, kako so deklice od same — ne vem kake — radosti metale svoje rutice v zrak, dečki pa klobuke. Nekateri so, kar skakali od samega veselja. Vpili so, kar so jim pripustila mlada grla. Ah, te grlice, si je mislil sveti oče in smejal se, videč toliko navdušenost. Počasi, počasi so ga nesli, da si je mogel vse prav dobro ogledati, konečno so ga vendar doveli v apsido in tusoga gromeč pozdravili vseučiliščniki. Postavili so ga na tla. Šumenje je utihnilo. "Eyrie eleison" začele so se lauretanske litanije. Peli smo jih. Na to se sveti oče vzdigne: Dva monsignora ga vedeta na oltar in tam zapoje krepko blagoslov na svojo ljubo mladino. Blagoslovil je nas in v ta blagoslov sem tudi vklepil našo slovensko mladino. Po blagoslovu je vsprejel neke gospode in podal se je zopet nazaj. Ko so ga vzdignili že so zagromeli tisočeri glasovi po svetem hramu. Prizori kakor poprej so se ponovili. Nesli so ga vnovič počasi nazaj doli, doli po cerkvi — počasi, obrnil se je še parkrat in pogledal na zbrano Znižane cene za Božič in Novo leto. Nickel Plate .črta bo prodajala vožne listke od 22. do 25. decembra vštevši tudi 31. dec. 1900, in 1. jan. 1901 proti ceni jedne in jedne tretjine vož.nje za tje in nazaj do vseh mest, ki se nahajajo v teritoriju osrednje potniške družbe (Central Passenger Association). Listki so veljavni do in vštevši 2. jan. 1901. Vestibulovani spalni vozovi. Posamezni obedi na vlaku od 85 do $1.00 v jedilnem vozu. Piši na John Y. Calahan, General Agent, 111 Adams St., Chicago. Potniška postaja: Van Buren St. & Pacific Ave., na "Elevated Loop". Mali oglasi. rCa oznartila "life «e'\ "Itfeje" itd. ne plačuje 1 cent od besede za enkratni tisk, dragih in tretjii se računi pol centa od besede. Več hiš z BofamI ali .brez lot na jako u-godnom kraju jo naprodaj po zolo priroorriih cenah. Kupci naj so oglasijo pii STEP. KUKAU-JU, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Dve slovenski kuharici zmožni popolnoma svojoga posla, dobiti nemudoma dobro službo. P|a6& od $15 do 325 na mesec, več o tem povo "Amerikauski Slovenec" ali pa CAROLINA LOZAR v East Helena, Montana. Išče se Franca Staniša. Stanuje nekje v Chicagi. Za njon natančen naslov bi rad zvenel "Amerikanski Slovenec", ali pa CAROLINA LOZAR v East Helena, Mont., ki ji ima nekaj važnega naznaniti. IŠČE SE JOSil'INA ŽAGAR DOMA 17, Bajneloke, okraj Kočevja, Pred d vem i loti jo odpotovala iz, stare domovine. Kdor ve za njen naslov naj ml ga blagovoli naznaniti: Joseph Kajfoš, 119 Seventh Street, Calumet, Mich. IŠČEJO SE: JOHN PRUS IZ VASI KrmačMa St. 1, Miklavž in Marko Si-monič iz vtusi prašič fit,. 15 in Martin Kle-menčič iz irriievske vasi.št. 18 vsi spadajoči pod metliški okraj. Prod nekaj leti so bili pri meni na hrani in stanovanju. Rojaki, katerim je znan kateri izmed teh, sp prošeni proti nagradi naznaniti jih "A. S." ali pa JOHN PRU8, Scott St. 1011, Joliot, 111. I>eiiai- na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. ---—--- DR, J, L, STRUZYNSK1, N. Chicago Street N«. 809 nasproti slov. KalolisKe cerKve Telephone 2371, JOLIET, ILL. Jilt Nati Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic. JOHN MODIC 1H5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. »JTolin Kraker, 1199 St, Clair St., Cleveland, Ohio. Tel. Molu 3S68. L. Priporočan) v obilen posest svojo novo HOStllno, obilno založeno z dobrimi pijačami, domu kuhanim žfirtvnjeni, ttopinovcem,pivom,vinom in smod-kami. - Prodajam tudi p rem o u in v« prejemam vsakovrstna naročila, za prevažanje tovora. ANA VOG-RIN, iz učen a babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET. ILL x devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevalaod slavnoznanih zdravnikov ljubljanske boinišnioe dr. Valonte in dr. Keesbacher-ju, so priporoča tu-kajšnim Slovenkam. _ JOHN PLESE priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih sinodk. 1104 Collins Street, Joliet, III. Vprašajte svojega mesarja zi Josip Zeluikar, Cor. Ruby & Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Vedno som preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami. P. G. BYRNE, 5214 & 5216 Butler Street, dobro izvežtiaii pogreMik se priporoča slovenskemu občinstvu V Pittsburgu, Pa., in okolici. Albert Mikuli, slovenski krojač 910 Ruby & S. Hickory St., Joliet, 111. Popravljam, snažim, perem in zgladim vsakovrstne obleke v najkrajšem času Dobro delo zagotovljeno vsakemu. Priporočam so rojakom v blagovoljna naklonjenost. Prodajani izvrstna doma predana vina: Belo vino po 60c gnlou. Rdele vino po 4Sc Kal. PoSlijam je od 27 do 50 gnlnnov skupaj. Prodajam tudi doma kuhano žganje troplnoveo po $2.75 Kalono lu je poSiijam od -1 do 5 jcalon »Kupaj. Prevoine stroSke za Ohio, Pentlfiylvallljo in Illinois plačam sam, zu drage lržave pa po pogodbi. MAT. GRILL, 15-18 St. Clair St., Cleveland, Ohio. PAUL SCHNELLER, NOTAR-NOTARY PUBLIC v Calumet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanje ter so Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini. Slovenska babica Marija Lukau z onoindvajsotlotno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valonte in dr. Stoekla in družili zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Clevelandu. Govori i hrvatski, nemški, italijanski. Stanuje na št. 1751 St. Clair St., CLEVELAND, O. katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111, Brata Simonicli v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnioo, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. ~M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 208 N. Chicago St. - Joliet, 111. Agent for Besley's Waukegan Ale and Porter. BAR GOODS. J. C. SMITH, BOTTLER. 41 4 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, ill Kali, nosečo s soboj pljučno in jetično bolezen zanesljivo ozdravi SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA. Najboljši lek zoper pre-hlajenje 25 & 50 c. Vse bolečine po udih ozdravi SEVER0V0 Olje sv. Gotharda. Najboljše mazilo. Cena 50 centov. w. F. SEVERA, apotekar v Cedar Rapidu, Iowa, NA PRODAJ PRI A. GOLOBIT8H, 799-805 N. Chicago St., Joliot, IU. Severov Želodčni Cirenčec okrepi in oživi ves telesni sestav, pomnoži jakoat živcev in delovanje uma ter uredi prebavljanjo. Cena 50c & $1. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski katoliški list? Ameriki, Izdaja Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za celo leto za pol letu $ 2.00 $ 1.00 Za Evropo, Afriko in drugo inozemstvo: za celo leto za pol letu $3.00 ali 15 Kron. $1.50 ali 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejomajo. Rokopisi so ne vračajo. Če se naročniki preselijo- z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj so pošiljajo na uredništvo: 813 North Chicago St. JOLIET, ILL. DEMAR in naročila pa na tiskarno: i ." jAt ' ' AMERIKANSKI SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telofofi It. 509. Uredništva telefon št. 1541. ,,AMERIKANSKI SLOVENEC". ——- Published weekly at Joliet, 111. by ,, The Slovenic-American Print-but Co." cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills. The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Camiolian I Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class mutter. CERKVENI KOLEDAR. so, 31. •i. 2. •:< 3. •1. 5. dec. Jan. Nedelja Pondoljek, Torek Sroda, Četrtek, Petek, Sobota, po božiču. Silvester Novo leto. Makarij. Genovefa. Tit, šk. Telesfor. Za zdravje, srečo, sladki mir, Za milosti vseh tvojih vir, Te hvali duša vneta. Daj Bog, da srečno leto bo, Ki smo ga zdaj začeli; Podpiraj s svojo nas močjo, Sveto bomo živeli. Odpusti stari dolg, o Bog! Obvari novih nas nadlog, Da služimo Ti veseli. Dodeli nam se noč in dan Do konca vojskovati, Glej milostno na vsaki stan, Da v dobrem trdno stati Zamore tukaj vsaki čas, Poslednjič stori vredne nas, Te vekomaj vživati. Ob robu stoletja. Srečno, zdravo in veselo Novo leto voščimo vsem našim spoštovanim gg. dopisnikom in naročnikom. Nadškof chicaški je poslal duhovnikom svoje nadškofije okrožno pismo, v katerem so navedena sledeča določila radi polnočne maše in drugih pobožnostij zadnjega dne tega leta kakor tudi stoletja: Sv. Oče je dovolil, da se sme obhajati jedna sv. maša o polnoči 81. decembra in biti razpostavljeno sv. Resnje Telo po vseh cerkvah in kapelah. Vernikom je dovoljeno pristopiti k mizi Gospodovi pri ti sv. .daritvi ali pa pozneje, in si lahko pridobe popolni odpustek ako molijo jedno uro pred razpostavljenim Najsvetejšim in molijo tudi v papežev namen. Isto kar velja za ohicaško nad-škofijo velja v celoti tudi za druge Škofije sirom Združenih držav. Novo leto. O naglo, naglo čas beži, V brezmejno večnost zgine; Naj tudi kdo vesel živi, Vse časno hitro mine, To mislimo tten&Blijl dan, Ko tek je leta dokončan, Vsa srca naj prešine. Nabrat' za večnost si blaga, Nam čas Bog dodeljuje, Pa sladnost iščemo sveta, To vest nam očituje. Grešili smo zares hudo, Ivo Bog nam vendar milostno Dobrote le skazuje. O Bog, dobrotljiv nam si bil, Naj ti bo hvala peta. Za dobro, kar si nam delil, Ves čas minol'ga leta. Razdelitev časa v tedne, mesece, leta in stoletja ni samo praktična naprava, ampak tudi milost božje previdnosti. Vsaka časovna menjava, velika ali majhna nas spominja, da čas je minljiv, da čas jo le košček večnosti. Nevidni svet nam pride tedaj bliže, mrena pade z naših očij in mi tujci in popotniki na tej zemlji se čutimo tako blizu večnega Boga. Zroč v lepši svet nad nami, pozabimo na težave in nadloge v tej solzni dolini in v naših srcih se vzbuja živo hrepenenje po pravi naši domovini tam nad zvezdami. Kadar se staro leto poslovi od nas in zatono v neizmerno večnost, takrat želi pač vsak misleči človek, da bi odneslo seboj vse zlo, katero mu je prineslo in tudi vse hudo, katero je storil sam. In kadar zvonijo zvonovi novoletnega dne in vabijo s svojimi milimi glasovi vernike v božji hram, takrat pač ni krščansko duše, ki ne bi povzdignila svojega srca k Bogu, proseč ga odpnščanja vseh pregreškov in blagoslova v novem letu. Ni ga časa v človeškem življenju, ko bi bilo naše srce bolj pristopno in vsprejemljivo za dobre sklepe in namene, kakor tedaj, ko se nam zopet jedno leto izmuzne iz rok in se sklene tista velikaknjiga, v katero so zaznamovali angelji božji vse muli in želje, besede in dela v letu preteklem; ko se oziramo na prej na dolgo cesto, nam popolnoma neznano, po kateri pa bomo morali >otovati, ne vedoč, kako dolgo. Kmalu, prav kmalu, čez par dnij jomo doživeli dogodek, kakoršnega ni doživel še nihče izmed nas in ga najbrž tudi nihče izmed nas več do živel ne bo. Stopili bomo v novo stoletje. Zato je prav in spodobno, da ta imenitni dogodek proslavimo. S čim ga hočemo proslaviti? Posno-majmo izgled vrhovnega poglavarja naše svete cerkve. Sv. oče, Leon XIII. bode o polnoči 31. deoembra v cerkvi sv. Petra v Rimu daroval slovesno sveto mašo in posvetil s tem novo stoletje Kristusu Jezusu. Molil bode papež ta slovesni treno-tek k Očetu časov, vekov in stoletij naj razsvetli Zemljanom um, da bodo vsi spoznali pravega živega Boga in jim omeči voljo, da se bodo ravnali po njegovih zapovedih.Združimo se z njim tudi mi v tej prisrčni molitvi! Lepše pač ne moremo pričeti novega stoletja. Nadškof Mar-tinelli, papežev poslanec v Združenih državah pravi: "V dvajsetem stoletju ne bo imelo človeštvo nobene imenitnejše naloge kakor to, ki velja za vsa stoletja: približati se !3ogu, svojemu zadnjemu cilju po Kristusu, Odrešeniku. Glavna pre-niemba in želja pred koncem dvajsetega stoletja bodi, da se povrnpjo vsi ljudje k veri v Jezusa Kristusa in njegovih nebeških naukov, da bo "on hlev in en pAstir." Nauki Kristusovi naj prešinejo posameznika, naj prešinejo narode in državo in na zemlji bo zavladal mir in bratov-ska ljubezen." Zaključek devetnajstega stoletja seveda ne kaže tega. Končuje se s prelivanjem krvi. Evropske vlasti ae bavijo z moritvijo na Kitajskem, Angleži v južni Afriki, Amerikanci na Filipinih in južno-amerikanske republike se koljejo med seboj. Toda, bode li-to dolgo trajalo? Nikakor! Zdravi razum, "common sense" narodov bo naredil konec mesarskemu klanju človeštva. Pač se bodo bile silne in krvave bitke, zlasti v Evropi, kjer si stoje narodi drug poleg druzega oboroženi do ust; bitke in morije, kakoršnih morda še ni videl svet, toda naposled bo — mir. Prevladalo bo na-torno pravo. Slabejši narodi bodo do cela uničehi, podjarmi jeni in se bodo morali ukloniti močnejšim. ! Svet bode napredoval v dvajsetem stoletju še vso hitreje, kakor je napredoval v zadnji polovici sedanjega stoletja; napredoval brez ozira na zgodovinske, zemljepisne ali narodno tradicije. Izpremenil bode obličje zemlje in vse dosedanje zemljevide. Nočemo prerokovati; iz preteklo- • v , , sti sodimo na priliodnjost. Španija je bila pred sto leti stokrat močnejša, kakor je dandanes. Lastovala je vso južno Ameriko, izvzemši Brazilije in Guiano, lastovala vso srednje Ameriko, Meksiko, in do malega celo vshodnjo Indijo in raz-ven tega še Kalifornijo, Nevado, Utah, Colorado, Texas, Arizono in Florido. Te države so zdaj naše in šo nekaj druzih poleg njih, ostale se nam bodo kmalu ponujale. — Pred sto leti je bila Anglija stokrat močnejša, kakor je zdaj; za sto let bo izgubila vse svoje kolonije,kakor jih je izgubila Španija. Avstralija se bode najprej odcepila od matere Anglije in vstanovila lastno ljudo-vlado; takisto bodo storili afrikan-ski narodi, kakor hitro se zadostno civilizirajo; Kanada že komaj čaka na priklopitev k Združenim državam; Meksiko in južno-amerikanske /epublike bodo pa same od sebe padle v naročaj naše republike. In v Evropi? Evropo bode za sto let vladala jedna velika država — Rusija. Vladala bode dva kontinenta, Evropo in Azijo. Vse slovansko narodnosti se bodo izlilo v rusko in tedaj bode praznovalo Slo-vanstvo svoje zmagovanje. Vsi jeziki slovanski se bodo utopili v ruskem. Anglija se bode najbrž še ohranila na svojih treh otocih, na Nemškem morda federaoija tevton-skih državic, in na mestni Španije, Francije in Italije kaka latinska republika, ki bodo pa vse več ali manj odvisne od Rusije. Poglavitna jezika dvajsetega stoletja bodeta jezik: angleški in ruski. V dvajsetem stoletju bode prodrl duh svobode v vse sloje človeškega življa; izobraženost in omika bode pristopna vsem ljudem; stanovski razločki bodo izginjali bolj in bolj; osebno prepričanje bo prišlo do prave veljave; narodi bodo vladali sami sebe; mejnarodne diference se bodo reševale potom arbitracije ali posredovanja, takisto tudi razmere med delavci in delodajalci; socijali-zem, anarhizem iu drugi taki izrodki žalostnih razmer sedanje človeške družbe bodo izginili; prava omika se bo razširila po vesoljnem svetu. Vse to bo v korist človeštvu in tudi v korist naši sveti cerkvi. Katoliška cerkev bo napredovala v dvajsetem stoletju, kakor še nikdar doslej in obhajala s svojimi otroci najsijajnejše zmagoslavje, S tacimi veselimi nadami pozdravljamo katoličani novo stoletje. Pričnimo je v imenu Gospodovem in posvetimo je vladarju narodov Kristusu Jezusu! v zadnji konvenciji American Federation of Labor, to najmočnejše zveze novega sveta skoro jednogla-sno izvoljen vnovič za predsednika. On misli, da bi prisilno sodišče imelo iste posledice, kakor ko bi delavcu odrezal obe roke, kajti pravice do štrajkanja mu ne sme nihče odvzeti. Pa poročilu Gompersa je prišlo v zadnjem letu po Združenih državah do 088 štrajkov, katerih se je vdeležilo 213,190 oseb. Izmed teh je bilo 455 dobljenih, z 217,408 osebami, med temi je vštetih 140,-000 premogarjev v Pennsylvania i; 100 štrajkov je bilo zgubljenih; 74 končanih po kompromisu in 57 ,še ni končanih, Izgubljenih ali potoni kompromisa prenehanih štrajkov se je vdeležilo le 11,257 oseb. Da pa zavzema American Federation of Labor, četudi se brani od-vzetju pravice do štrajkanja,zmerno socijalistično stališče, je dokazala na svojem zadnjem generalnem zborovanju v Louisville, Ky., s svojim obnašanjem napram socijalizmu. Tudi na ti zadnji konvenciji je bil storjen poskus, da vsprejme federacija socijalistične nauke. V ta namen je bila podložena rezolucija, glasom katere naj so išče razrešenje sedanjih napetih, nečloveških, ponižujočih in svobodo vničujočih razmer jedino-le v tem, da naj ljudstvo lastuje in kontroluje vsa produkcijska in razdeljevalna sredstva, ki so v interesu vseh ljudij." — To je vsekakor čisti radikalni socijali-zem. A vsprejemu tega stavka so se Gompers in drugi odločno protivili ki sicer dovoljujejo socijalistom v sredi federacije predložiti svoja načela, pa so take radikalne misli vendarle zavrgli. In zmerna stranka je imela v konvenciji popolnoma prav. Zlasti zastopniki večjih delavnic so glasovali zoper socijalistično rezo-luoijo, ki je bila slednjič zavrnjena. Ako se odobri se je bilo bati, da izgubi federacija voliko svojih u-dov, ki jo ji do sedaj še zvesti. Tako postopanje kaže, da delavski zastopniki, četudi le priznavajo prosto razsodišče in zametavajo prisilno še nikakor niso rdečkarji, ampak se drže onih nazorov, katere je dokazal Gompers zlasti v letu 1894 za časa chicaškega želeaničar-ske.ga štrajka s tem, da je preprečil nastanek splošnega štrajka vseh delavskih strok po vsi Ameriki. Jako hvalevredno se je obnašala konvencija te federacije z ozirom na naseljevalno vprašanje s tem, da je sklenila rezolucijo, v kateri se izreka zoper poostrenje naseljevalnih postav, kakor jih jo hotel napraviti komisar Powderly. Kje se bo pričelo 20. stoletje? Anterikanske delavske zveze in socijalisti. Za prisilno arbitraeijo po vzoru Nove Zelandije in njenih 600,000 prebivalcev naša dežela šeni < 'zrela!" Tudi preteeeui teden v Chicagi ob državana mednarodna arbitracijslca konferenca se ni mogla zjehiniti nad načelom prisilnega razsodišča, a je vendar izvolila za polovico iz delaveev in za polovico iz delodajalcev obstoječ odbor, ki se naj pogodi o načinu kako bi bilo najložje dokončati v bodoče vsak razpor med delom in kapitalom v splošno zadovoljnost. Z veliko večino je izrekla konferenca, da prisilna razsodišča pri tem ne smejo priti v po-štev; da pa naj vse industrijske stroke, jednako delavcem vstanove zveze z ozirom na mirno reševanje razporov in da naj sklenejo delodajalci s svojimi vslužbenci jedno- ali polletne kontrakte radi plačila. Kot glavnega nasprotnika prisilne arbitracije in razsodišč se je v imenovani konferenci pokazal Samuel Gompers* ki je sedaj igotovo najimenitnejši amerikanski delavski vodja, ker je bil pred kratkem Mnogo se je trudila človeška pamet predno se je razvila do višine, na kateri stoji danes. O mnogih stvareh in naravnih prikazih se je nekdaj z določno gotovostjo sodilo ravno nasprotno kakor sodimo mi. A še sedanji izobraženi svet se ni mogel zjediniti nad tem vprašanjem kdaj se konča 19. in prične 2®. stoletje. Vsi znamo, da postane dete jedno leto staro na dan prve obletnice svojega rojstva, in ravno isto veljja tudi za krščansko štetje. Zatorej »e 19 stoletje ne moro končati preje dokler ni svet naštel 19 »to celih let. Kako riadaljno razpravljanje o tem jednostavnem dejstvu bi bilo popolnoma odveč. A še v nekeih drugem smislu se lahko- stavi vprašanje: "Kdaj se prične 20. stoletje"? ne da bi se mogl'o Bklepati iz tega na nezdravi razum vprašalea. Še več, stavljenje tega vprašanja obsega v sebi še drugo, kije: "Kje se prične 20. stoletje"? Na vsako teh vprašanj se lahko odgovori na dva načina, in v vsakem slučaju je jeden odgovor običajno in drugi matematično in astronomično resničen. * Da naredimo to s,tvar kolikor mogoče jasno, mislimo si, da se raztegujeta na zemeljskem ravniku dva železniška tira. Spustimo sedaj raz jedne točke na Greenwich meridijanu dva vlaka, vsakega v nasprotno mer, vozeča z jednako hitrostjo. Kje se bodeta ta dva vlaka srečala? Vsaki izmed njih bode prevozil polovico zemeljskega obsega, in ker znaša zemeljski obseg ravno 800 me-ridijanov, tedaj se bodeta srečala oba vlaka na 180. meridijanu dolžine,ki je potegnjen skoro,ravno čez sredino Tihega morja. Ravno tukaj pa ni nobene suhe zemlje. Najbližja bi bila Byronov otok, kakih 90 zemljepisnih milj proti jugo-zapadu, zato si bomo predstavljali,da stoji tukaj postaja, na kateri se lahko potniki pozdravijo drug druzega. Jedno najprvih novic, katere bi izvedeli bi bila, da niso vsi prišli na isti dan. Na primer, vzemimo, da je proti vzhodu vozeči vlak dospel tjekaj v ponde-ljek 31. decembra 1900, in proti zahodu vozeči v torek 1. januarja 1901. Vzemimo tudi, da bi oba vlaka dospela na to postajo točno o polnoči 81. decembra — v Greenwich času — vendar bi lokomotiva vzhodnega vlaka že lahko brlizgala svoj prvi pozdrav 20. stoletju,, med tem ko bi lokomotiva zahodnega puhala sopar še v 19. S kratka, prvi je izgubil in zadnji pa pridobil natančno dvanajst ur. Vsled tega so civilizovani narodi vsprejeli 180.meridijan dolžine, črto na kateri postane vzhod zahod in zahod vzhod kot točko, na kateri se izpremeni datum. Na ti črti postane s šeBtim polnočnim udarcem iz večera jutro, ravno tako kakor postane iz vzhoda zahod in obratno. V smislu te trditve se torej lahko reče, da se bo pričelo 20. stqletje na ti točki točno s šestim udarcem dvanajsto ure v noči 31. decembra 1900. V matematičnem in astronomič-nem oziru je ta sklep pravilen, a ne v običajnem. Iz političnih vzrokov se računa čas po otokih ležečih blizo ali na 180.meridijanu po onem sistemu kakoršnegalrabijo narodi, pod kojih oblast spadajo ti otoki. Posledica je, da se črta,na kateri se dan običajno spremeni ne strinja s 180. meridijanom, ampak se pomika sedaj proti zahodu, sedaj proti vzhodu kakor že ravno leže otoki Ker leži kap vzhodne Sibirije najbolj izven 180. meridijana, a se računa čas na njem ravno tako kakor bi stal natančno na omenjenem meridijanu, tedaj damo lahko v odgo vor na vprašanje: "Kdaj in kje se prične 20. stoletje?"— "O polnoči na vzhodnem kapu Sibirije." 25 minut pozneje se prične novo stoletje na Prijateljskih otokih (Frien dly Islands) v Tihem morji ter se potem počasi pomika proti Aziji, Avstraliji ter za tem proti Evropi. Sedaj pa nastane še neko drugo jako važno vprašanje, kateremu;je malokedaj najti zadostnega odgovora, in to je: "Kje in kdaj bode solnce prvega dne dvajsetega stoletja najprej dejanski zasvetilo?" Na prvi pogled bi se zdel odgovor na to jako jednostaven. Mnogi izmed nas smo se učili v naseinzem-ljepisju, da je poldne istočasno v vseh krajih ležečih na istem meridijanu, in ako bi bilo to resnično tudi o solnčnem vzhodu in zahodu teda; bi prebivalci ob 180. meridijanu prvi zagledali solnce 20. stoletja. Dejstvo pa je, da je ona točka, kjer bi se naša dozdte-vna vlaka srečala, jedina na zemlji ali morju, kjer bi potniki, hoteči čakati prvega solnca 20. stoletja videli njegov za hod ob šesti uri — to je ravno v sredi med polnočjo in poldnem. Vzrok temu je,, da se črta jutranje svitlobe, ki predstavlja tok ju-tranjice okoli sveta nikdar ne strinja z datum črtOy razun v dveh posebnih dnevih v letu. Ako bi zemeljska os stala ravnokotno na ravnici svojega pota okoli solnca bi pa to ne bilo tako. Tedaj bi solnce vzšlo in zašlo istočasno na vsakem kraju, ležeoeui ob istem meridijanu od tečaja do teščaja. Na tak način bi vladalo večno poletje v vročih in večna spomlad v zmernih krajih, natečajih pa večnazima. Z drugimi besedami,ne bilo bi nobene premem-be niti v dnevih niti v letnih časih. Toda zemeljska os je nagnjena za 23£ stopinj proti ravnici svojega pota okoli solnca, in zaradi tega moramo potegniti črto jutranjice za dvajseto stoletje ne'poleg 180. meridijana ampak preko njega v tem kotu, ali še bolj natančno 21 stopinj od severo vzhoda proti jugo-zapadu. Iz tega sklepamo, da bo jutranjica dvajsetega stoletja zasvetila Bankirji računajo, da bodo newyorške banke morale izplačati po Novem letu ogromno vsoto $150,000,000 kot dividende ali deleže vsem onim, ki so pred jednim letom založili svoj denar v dobičkonosna podjetja. > V mestu Charleston, v južni Ivarolini so 20. t. m. mestni uradniki razlili v kanal 1400 steklenic importovanega piva, katerega je hotel nekdo skrivoma ali kontra-bantno dovesti v mesto, a so ga še pravočasno zasačil. P o d a d m i r a 1 Schley, ki se e v zadnji španski vojski silno odlikoval, se bo v prihodnjem juniju povrnil v Združene države raz ju-žno-atlantične postaje tor v oktobru stopil v zasluženi pokoj ko bo dosegel 02. leto. Zanimiva je statistika ameri-kanskih železnic, ki poroča o njih stanju v letu končnjočem se s 80. junijem 1900. Vsa njiTh dolžina je merila 190,400 milj, in njih skupni dohodki so znašali §1,480,673,054 ali 87,776 na jedno miljo. Od tega so plačali potniki za prevožnjo $896,860,760, za prevožnjo tovora pa se je nabralo $1,048,268,875. Skupni dohodki v prej snem uradnem letu so pa znašali $1,313,610,-118. Poslovalni stroški železnic v zadnjem fiskalnem letu so bili $956,814,142 ali $5,025 na miljo. Davka so plačale železnice $44,-396,165. Za dividende se bo izplačalo $109,400,147 ali 827,£55,388 več kakor pa v prejšnem letu. Najboljši sedanji poljski dramatični pesnik je Lucijan Rydel. Njegova pravljična drama "Ča-rovni prstan" se nahaja v reperto-irju vsakega poljskega gledišča, Rydel igra tudi v krakovski družbi precejšno vlogo. Sedaj pa sejeporo-čil z nekim priprostim kmečkim dekletom iz male vasi blizo Ivrako-vega. Poroka se je vršila v Krakovu, pri kateri so se vsi vdeleženci v kmečkih vozeh pripeljali pred cerkev. Vsi do neveste in ženina so bili oblečeni v krasno narodno nošo krakovske okolice. Vozove so spremljali mladeniči na konjih. K s javnosti se je zbralo na tisoče gledalcev. Znameniti pesnik stanuj« v rojstnem kraju Bvoje soproge, ki opravlja se sedaj kakor prej vsa navadna kmečka dela. .Sestra nje-1 gove žene se je poročila pred nekaj, leti z znanim poljskim slikarjem Felmajerjem, in tudita dvojica živi na deželi in vzgaja svoje otroke kot priproste kmete. Dalje na peti straui. Večkrat se zagotavlja, da delavski štrajki ne segajo dalje v preteklost, kakor do časa kapitana Boycott-a v prvem delu tega sto-' letja. Vendar pa je zgodovinska resnica, da sega prvi štrajk nazaj do okoli leta 1450 pred Kr. roj. ali približno 33 stoletij. Egiptovski faraon je zidal takrat tempelj v Tebah. Zidarji bo dobili jako malo gotovega denarja, pač pa toliko zalogo živeža za jeden mesec, kakor-šna se je bila zdela kontraktorju zadostna. Ako je bila ista zadostna ali ne,so jo delavci povžili še predno je potekel mesec. V jednem takem slučaju so porabili dani jim živež že v prvem delu meseca, zato so odkorakali pred kontraktorjevo hišo in ondi predložili svoje zahteve rekoč, da so nočejo vdati dokler se jim ne poravna krivica. Kontrak-tor jih je pregovoril, da naj pred-lože svoje težkoče pred faraona, ki je imel v tistih dneh obiskati tempelj. Ta jim je dal bogato zalogo koruze in vse je šlo dobro naprej tisti mesec. S pričetkom druzega meseca pa so bili delavci ravno tako na slabem kakor poprej, zato so prenehali z dolom in odšli. Obdrža-vale so se različne konference, a zidarji niso hoteli odjen jati dokler so jim ne da nova zaloga živeža. Dejali so, da so jih uradniki ogoljufali pri meri in tehtnici, kar je jako navadna pritožba. Ker jim kontraktor ni hotel dati česar so zahtevali, odkorakali so pred hišo governerja tistega mosta. Ta jih je skušal odpraviti s sladkimi besedami, a bilo je vse brez vspeha. Ker se jih ni mogel drugače iznebiti, dovolil je, da so dobili koruzo iz javne iitnice, in štrajk je bil končan. Slovenske knjige raznih založnikov priporočam cenjenim rojakom za daljno naročilo. EST' Cenik pošljem poštnine prosto. Denar naj ,se blagovoli poslati naročili. V zalogi imam tudi ž o Slov. Pratiko za 1. 1901, male po 10e, veliko po 15c, in razne podobo za Božične jaslice 5c list, O za S5c. spominske dopisnice, katere prodajam 3 za 10 ali 12 za 35 c. MATH. POGORELC, 920 N.Chicago St., Joliet, Ills. Vsakemu naročilu ob praznikih pri ložim lepo podobico. Mali zneski se labko dopoSljejo v znamkuh. Pri jl(tailjanju denarju po Money Order naj ceujeno W občinstvo natančno pazi na moj naslov. T l JOLIETSKE ŽELEZNICE. SANTA FE B. B. B. GKB MA VZHOD, ; Št Iz Jolieta v Chicago '8, Chicago Express...... H.18 pr. p. 9.3U pr. p. 11, CMonijo Express.....7.25 „ 8.42 ,, 1H, Chicago Express...... 7.89 „ 9.25 „ 16, Chicago Express......11.16 „ 12.35 pop ,10, Chicago Express...... 8.36 .pop. 6.02 „ 2. Atlantic Express.......7.50 „ 9.00 „ 1 OKI MA KAPAD. it Ii Chicago v Joliet t- Kan. A Texas Express. 7.28 pr. p. 8.10 pr. p. .15, Peoria,' Peklu, čales- - burg & Monmouth Ex.. 1.00 po p. 2.27 po p. 13, Joliet Express......... 5.08 „ 0.30 „ 1, California Express...... 10.00 „ 11.00 „ Rj 17, Kansas City Fast Mail. 2.13 pr. p. 3.88 pr. p. .....! Cb nedeljah no vozijo v'aki St. 14, 10, 10, 7, 15 in 13. II. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO ALTON. : Na sever ali na Tzhod. Iz Jolieta v Chicago Pal. Ex press.... 5.40 prcdpoldua 7.15 predpoidue Mtdn, Speoial. ..fl.45 „ 8.00 „ Cal. a Colo. L'd.7.85 „ 8.45 Rl'gton a Chi.. .9.15 „ 10.30 •Aflantio Kip..12.16 „ 1.30 popoldne JdtottXlm.......8.30 popoldM 4.30 »Joliet a Chi.....6.89 ,, T.45 Prairie State Ex.8.10 „ 9.30 Ka Juu aii na zapad. Iz tihicago v Joliet Prairie State Ex 6.Ml prodpoidne 10.20 predpoidue Alton Um......11.0« „ 12.01 popoldne ♦Pacific El i.....3.0« popoldne 4.2C •Cidcago&JoliBt fc. 00 » Chi. A lil'mingt. l.iO " Colo & Cal.......6.00 Prairie State Ex. 9.08 ,. Mtdn. Sj............. Z zvezdico zaznamovani 6.10 6.00 7,00 10.20 12.40 zjutraj vlalci ne vozijo ot nedeljah. W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. ELGIN, JOLIET and EASTERN R. It. Proti Zapadli. Iz Jollet-a........8:15, predpoUlne; 5:40, popoldne Iz Plniiilleld-a — 9:00, " 6:30, lz Normantown-a 9:11, " 6:40, " V Auroro.........9:85, " ' :05, Proti vzhodu. z Aurore.......... 7:10 predpoldne; 4:30 popoldue Iz Normautowr,-a 7:32 " 4:47 " Iz Plalnflold-a— 7:38 . " 4:53 » V Joliet........... 8:05 " 5:20 Vzhodni del. Iz Joliet-a. V Porter.. . .3:45 predpoldne .12:01 popoldne Prbti zapodil. Iz Porter........................12:30 predpoldne V Joliet.......................... 5:10 popoldue Waukegan drta—Proti severu. t, ivi ,st ./oilrft-a.................. 7: SO prod poldne Waultegau.................... 4:30 popoldue Proti jugu. ■ i„ v. uukegan-a..................7:30 predpoldne VAiliet..........................4.'55 popoldne t ynedeljah ne vozi noten vlak. A. F. HANKS, Traffic Manager. Pi L. McMANUS. Passenger and Freight Agon«. MICHIGAN CENTRAL. Ore na vshod— 14S 144 Way Freight. 10 pop. 7:00 pr. p, 4:3T " 8:20 » 4:40 " H:25 " 143 vray Frolght. 6:o5 po p. 12:3o pop. <5:55 " 8:33 " " 7;8o " 5:3O » W. C. THOMS, -Vgent,. Jollot. RUGG L US . t. p. A T. A,. Chicago li.Toliet-a____6:20 pr, Iz Mat«eson-»7:02 ■■ V Laiio......8:00 Gre na znp^d— 141 I'- Lake.....H .50 pr. p Iz Matteson 1. ^ « V Joliet.... li es " Acorti peči iti ognjišča so najboljše izdelane iz najfinejega in trpežnejšoga materijala. Drugi izdelovalci delajo svoje izdolko po našem vzoren a njih peči so ne morejo primerjati pristnim Acorn pečem in ognjiščem. ROBERT MEERS, železninar in klepar. 205 Jefferson Street, Telefon 195. JOLIET, ILL. J Nikdo ob pozna več žeSodeonlh boieznij, % ki je začel rabiti novo in jedino vspešno ^ GRENKO VINO,i katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik X3r. IsK. F. Bozirioii. )no pozitivno ozdravi vso bolezni želodca in črev, ter je A?* lisa pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni £ One . najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo katar, p okrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec J» pred vsakim obe'dom in predno se gre k počitku. Ako po- Tj* navijaš to »a n<«k;ij dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila. Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: I>r. :>2. J?\ BOZINCH, T 519 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. jT G-lavno agencijo za Joliet J kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki jo prevzel g. jr .A.. ^TiL;ivd:-A.3sriox3:, T 913-915 N. Scott St., - JOLIET, ILL. Priporočale rojakom v obilno naračbo v meatu in oddaljenih krajih. < •tir "A* "tie "slf -Ir -tir "if •>&• itc ~3r "dc *stc Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KL0BUČAR-JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče, igralno mizo, dobe se dobre smodite, fino žganje, sveže pivo iu izvrstno vino. I'renoHUf« in hrana ji vtem novodoiMm na ratpnlago. Radi odhoda v staro domovino po primerno nizki ceni. Prostor je dobro obiskovan; ima dve veliki sobi in poolroom. Kdor jo želi kupiti naj si jo blagovoljno pride ogledat. John Kiici6 9002 Strand St., S. Chicago, 111. W, Meyer & Sons, — Trgovci — importovanih vin in likverjev na debelo. 75 & 77 Chicago Ave., CHICAGO, ILL. Telef. 325. JACOB ST01TICH 89 E. Madison St., Chicago, III. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s zlatom pretegujem (gold-filled) in jamčim zanje 20 let; kolegov je je Elgin ali Waltham tei velja samo Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, ta cena je le ža nekaj časa. Na zate van je pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem 19778 Kratkofiasnice. Klinov močnik. Vojak jo prišel k ženi v hiJo in jo naprosil, naj bi mu dala kaj jeati. Ona pa mu odgovori, da nima ničesar jesti v hiši. Nato pravi vojak: "Daj mi vsaj ponov in malo voda, da si napravim klinov močnik!" Žena mu da, čosar jo jo naprosil. Vojak vzame ponov, dene vanj železen klin, nalije vode in postavi vse nad ogenj. Ko se voda segreje, hqče imeti od žene malo soli, katero tudi dobi, in nato posoli vodo. Ko voda zavre, hoče imeti malo moke; žena mu da tudi to, samo da bi videla, kakšen bo vender ta klinov močnik. On moko posiplje v ponev in jo dobro pomeša. Potem reče za jajca, in tudi ta dobi ter jih razbije v ponev; naposled ročo še za maslo; ž njim si lepo zabeli, vzame ponev od ognja, potegne klin iz njo ter poje močnik. Zona pa je zdaj vedela, kakšen je klinov močnik. i Lilije. Meščan vpraša tovariša: (-4 S* ® v . r— ^ a ^a h o g LUS s flfl W d P . tsj o? . os 3 m -> -a , .."1 al S a FrankPapeš priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno postllno, kjor so dobe vedno sve/.e pijače in dobresmodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz priBtnega grozdja po najnižji ceni. 7th St. No, 211 Calumet, Midi. A. Schoenstedt, naslednik firmi Longhran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obreatim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. E. HAYWOOD Hlev iii krma za, konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1632. Joliet, 111. M. P. SCHUSTER Prodaja hiše in loto po «200 in višje. ObiSčite mene predno si kupite dom ali zemljišče, ker jaz vam lahko prihranim denar, Pofojujem denar na zemljišča proti 6 odstotkov. Preskrbujem zavarovalnino na posestva. Številka sob 80 in 21. YOUNG BUILDING, _JOLIET, ILL. Wm. P. Marso. Jacob Marso. BRATA MARSO, ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih eevij. NaroSUom *e tof.no ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Tolcfou 1353. Ka kerSno vprašanje, tak odgovor. Župnik: "Ratomok, Ratomok, že zopet te vidim, da prihajaš iz krčme?" Ratomok: "I sove, gospod župnik, »mirom vender ne morem biti v krčmi!" Dvojen vzrok. Mož jo imol ženo pijanko. Ilotel jo je odvaditi pijančevanja. Dal jo tedaj na dno navadne kupice našli kati — samega peklenščka, da bi se ga žena ustrašila, kadar bi hoteli piti. Toda lena se peklenščka ni ustrašila, ampak še bolj jo pila, rekoča "Peklenščku pač ne privoščim ni kapljice!" Nato voli mož poklenščka izbrisati in naslikati angeljčka. Ali tudi to ni pomagalo. Ko jo jo nokoč mož kregal, dejala mu je: "Ljubi mož, no jozi se! Angeljček v moji kupici jo tako lep, da ga moram večkrat na dan poglodati!" Žena j« ostala, kar je bila—pijanka. da bi šol v bljižno krčmo iti kupil pečeno gos. Peter gre in kupi gos. Ko so vrača, no more si kaj, da no bi snedel jedno gosja nogo. Jezus ga potom vpraša: "Peter kje ima gos drugo nogo?"—"ni imoladrug« nog«!" odgovori Potor. "Kako li mora gos biti samo ob jedni nogi?" vpraša zopet Kristus. "Resnično, Sin neboškl!" veli učenec. "Vidiš li, ona gos tam stoji tudi samo na jedni nogi!" Ko Peter to izročo, pokaže čedo gosij na trati, Jezus umolkne. Zdaj razrežeta gos, sne-sta jo pod senčnatim drevesom ter odideta. Skoro dospeta v gozd, kier reče Zveličar tako: "Peter douarja ni-mava,apotrobovalaga bodova skoro. Pod tem trhlim porobkom je zaklad; primi kol izruj porobek in vzemi zaklad." Peter stori, kakor mu je velel učitolj, in res najde mnogo zlata. Jezus prešteje, razdeli zlato na tri jednako kupčke vzame kupček bebi, drugega da Petru in tretjega pusti na tleh.Peter vpraša: "Sin nebeški, čegav li bode ta kupec?" Zveličar odgovori: "Ta bodi tistemu, ki je snedel gosjo nogo!" Petra oblije rdečica, obide ga nemir in zatorej zajoea: "Sin nebeški, drugo gosjo nogo som pojedel jaz, kor Bem bil jako lačen!" Jezus se razhudi in ročo žalosten: "Peter, ako lažeš ti, ki si najbližji mojemu srcu, kaj mi je misliti o drugih ljudeh?" Peter se je srčno pokesal svojega pregreška in jo britko jokajoč prosil oprostila ter obetal, da se nikoli več no zlaže. Ko jo Zveličar videl njegovo resnično kesanjo, odpustil mu je ker ga je ljubil. čuden z d r a v n i k. Potnik zboli v gostilni ter pošlje po zdravnika. Takoj pride nekdo v sobo. "Ali sto vi zdravnik?" vpraša bolnik. "Da, kaj vam je?" "Zelo sem bolan!" "Ali ne morete nekoliko vstati?" "Ne!" odgovori bolnik. "Kaj, tudi v sobi ne?" "Ne, niti v sobi si no upam vstati!" "No, to je izvrstno!" reče tujec, vzame potnikovo uro in denarno listnico ter odide. Američanke Co. prodajajo najceneje PREMOG, drva, oglje, led itd. OfPloo: na voglu Chicago in Columbia Streets. Ofllee Telephone No. 67. Evidenc« Telephone No. 13<). Mohki premog . * . 3.00 ....... 3.25 3.50 Trdi premog 675 Bratje Brajdic priporočajo Slovencem svojo miiotfovrfcitno ajvlogo grocerijskega blaga 20J Jackson St., Joliet, 111. My §M Mas® Sata na voglu Ruby in Bluff St. »Joliet - Illinois imajo najboljše Porter j evo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch". LOUIS MAUSER & CO. "Rojaki, dobro do šli/" Čud en ugovor. Sodnik: "Zakaj ste tako pretepli svojega prijatelja?" Zatoženoc: "Vidite, gospod sodnik, to jo bilo tako: Midva leživa skupaj v jedni postelji. Pa so mi je neko noč sanjalo, da som dobil za god pečeno gosko v dar; ravno sem si jo razrazal ter hotel ponesti be-dro v usta, kar se moj tovariš obrne ter mo ob tem vzbudi. To me je tako razjarilo, da sem ga pošteno naklostil!" Veliko zahteve. V upravniŠtvo nekega lista jo prlnosol nedavno srednjih let mož to-lo oznanilo: "Pisalec teh vrsti« s? žoli kar najhitreje ožoniti z damo iz dobra rodbine, katera ima ta-le svojstva: VUokost 5 čevljov, 4 in pol paloa; teža 186 funtov, širokost prsij 89 paloav, pas 38 in tri četrtino paloa; iteviloobutala 8, število rokavic 6." Administrator se no-malo Jčudi ter pravi: "Zdi so mi, da zahtevate precej mnogo."—"Mogoče," odgovori inserant, "a to ni brez vzroka. Prva žena mi jo umrla skoro po poroki. Roditelji so ji dal po svatbi veliko obleke, in vsa je krasna in popolnoma nova. Vidite časi so slabi, bilo bi škoda, ko bi se obleka ne dala več porabiti. Zato iščem žene, katera bi bila prav ta-takega života kakor moja ranjica, da bi lahko nosila nje obleko. Slabi časi so; dragi moj!" G o a ob jedni nogi. Jezus in sv. Petor sta Sla skozi široko dolino. Ker je bHa ravno nedelja, dal je Jezus Petru denarja, Po k n j e n nos. Pretepač jo bil obtožen, da je pri tepežu tovarišu razdrobil nos. Ko mu sodnik to očita, odgovori zato-ženec: "Kaj, jaz da bi mu bil razdrobil nos? Ni mogoče! To je moral že prej imeti razpoklega!" MIHAEL KRAL —: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno Anheuser-Busch pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St., iGLJET, ILL. Amerikanska Ura. Najlepša 14 K pozlačena ura z dvojnim pokrovom, najlepše okrašena ii) tudi z jednim pokrovom, ako žel i to. Opremljena s pristno izdelanim amerlkanslilm nifcanjetn nobena ponaredba— sestavljena iz dragih kamenjev, finega ko-lcsovja in niklja in je je dovolj za celo življenje, enaka je uri za «40.00. Pokrov in gibanje SO let r/arantvvitno. Pošljemo jo O. o. D. za $3.05 z dovoljenjem jo W preiskati. - ZASTONJ fina pozlačena verižica vredna $1.00 ako nam poiljeto -$3.»5 •/. naročilom. Kjer -ni ek«pre«ne{/a vruda treba je $3.95 poslati ■/, naročilom in uro pošljemo po regislrovam poŠti. Pišite če želite moško ali žensko uro. Katalog ur in zlatnine zastonj. Dept. 27 ft Safe Bid«., CHICAGO. Pomiritev. Mlad žid so jo hotel dati krstiti. Rabbi mu ugovarja in pravi, da se oče, ako to zve, obrne še v grobu. "No, no," odgovori mladenič, "to se bo vse zopet poravnalo, zakaj čez nekaj dnij se da krstiti tudi moj brat, in — oče se zopet obrne na ono stran, ua kateri leži sedaj-" Potros lota 1 8 9 5. Hlapec v Šiški pri Ljubljani je legel v potresni noči na svisli, zjutraj pa so je vzbudil med kravami v hlevu. Potres je bil svisli zasukal tako, da jo fant padel v hlev, ne da bi so bil vzbudil. Ko je videl, da je med živino, vzkliknil je nepopisno presonooen: "Ktir hudič jo biu teku neumen, de je krave na svisl prpelu!" Požiga le c. Bogati angleški lord Makwel je zavaroval vse svoje zgorljive reči zoper škodo po požaru. Čez nekaj let se je hotel z zavarovalnico nekoliko pošaliti ter ji jo poslal poziv, naj mu povrne šfoodo, katero ima e tem, da jo požgal šest zabojčkov havan in 100 kilogramov finega tobaka, skupaj za aOO gld. Zavarovalnica, ki jo takoj spoznala lordove muhe, izplačala mu je vestno zahtevanih 2C0 gld., a g:| potam zatoilila — kot požigalca. Skromno« t. Meščan se odpelje r,a svojo posestvo kake pol ure zunaj mesta. Ko si ogloda hrame, gre se izprehajat na vrt. Tu najde vrtnarja, ki spi v sonci košatega drevesa. "Lenuh!" zakriči gospod, "kaj spiš, ko bi moral delati! Res nisi vreden, da bi te solnce obwevalo!" — "Prav zato- sera tudi legol icmkftj vst ,. c P odgovori vrtnar malomarno. People's Jewelry Co,, St© li gluLlii? Sleherna GLUUOST aft TEŽKO SLTŠANJB so seilaj ozilrnvi potom unf« nove iiTrnMb«: samo Kluht so ncezdmrHlvl. UMKN.IK PO GLAVI PKKSTANE X .KM UDOM A • 1'opiH nam »to) alu-*tt). Nnsvet in nre^UnlAnlf Mston). Ozdravi sot (lonnv proti mailmenm p/nflhi. fly, flnHnnln Anprj'1 Tnotitntp «» L« aniie Ui. UdUUll 8 Midi XllSlllUlu, Avenn,!, CHICAGO, ILLS Denarna posodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev m legitimate. J. C. O'Connor. Fosojujem dsnar po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke. Preiskujem "Abstracts of Title" 2& vsa zemljišča in lote v Will County. John O'Connor, 105 South Ottawa Bt.i JOLIET » ILLS. T. o. McCarthy st co. - -pombnik - - PUEBLO, COLO. •Pliotte 16yA. McCarthy block UokUIomcc 'Phone 332 HENRIK C. liONKOMP, izdelovalec izvrstni«! srciodk. Prodaja svoje blago ns. debelo in drobno. 609 Ni Chicago St., Joliet, III. So. Water St., Joliet, Ills Raznovrstna Tiskovna Dela . . . kakor koverte in pismeni papir z naslovi, vstopnice in lepake za veselice, pobotnice in nakaznice za društva, knjižice, trgovske karte, cenike itd. Tiskanje društvenih pravil je specijaliteta AMERIKANSKI SLOVENEC Sts., Joliet, 111 Cor. Benton & Chicago Kdor se hoče prepričati, katere cigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči ANTON HORWAT-ove, jedine TJlli jslte vržinke v teh državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil. Pošiljam vržinke, kakor tudi vsakovrstne druge smodko na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah. Posebno opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogostokrat odzovejo temu povabilu. Ob jednem fe priporočam v obilen obisk svoje GOSTILNE,vkjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM. ANTON H0RWAT, 200 MM St., JOLIET, ILLS. Telephone 3431. The Anheuser-Busch Co, Fred Grassle. PEKARIJA. 300 N. Muff St. - JOLIET. mmmHmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmm William Reitz dekorator in barvar. VSE DELO GAHANTOVANO IN NAJFINEJŠE. Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1678. Točna izvršitev je vsakemu zajamčena. John L. Spreitzer 601 N. Broadway St.,Cor. Broadway & Division Str., — zadaj za nemško katoliško cerkvijo. — JOLIET,---ILLINOIS. Rojakom naznanjam, da sem s 1. julijem odprl svojo - - lepo urejeno gostilno, - - preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v najobilnejši poset. A. GOLOBITSH, 799-801-^03-805 N. Chicago St. -- JOLIET, ILL. Long Distance Telephone (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih ''kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugili potrebščin za oboji spol. GOSTILNIČA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVEKO-NEMSKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno lo na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. A. Golotoitsh, lastnik. Geo. L. Brozich, manager. F. KORBEL Sc BROS. prodajalec vin«, od trte in žgania Sonoma Co., Oeiliforriiet. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. TELEFON: 110 CANAL. Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & CO. Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami ia Ja eo najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za nase blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, ILL. ^rank Legan, -: GOSTILNA :— preskrbljena z najboljšimi pijačami. 5tO N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Doktor Frederick, Soba 404 lturber Uldji., Phone 2124. Stanovanje, 1222 licu ton St., Phone 1414. 10 ilo 12. Uradno ure: 2 (lo 4. 7 do 8. p. m. Joliet III. E I/D ACT 1004 North . IVITAr 1, Broadway Street. JOLIET, ILLINOIS. DfFHDTT/l Pri "■» sp dobi vodno »veži kruh IlllinnlJn l>o naJnUjlh cenah. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v iolietu, IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 8. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40; cena 3 glasnim.......825 do 80; cena 4 glasnim, .od 855 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. SpoStovani prijatelj!—Prejel sem va3e harmonike in se vam Za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so ml in tudi drugim dopadejo. ko jih sllSijo. lio.\ Its. Walkervllte. Mont., Peter Speliar. Drafil prijatelj!—Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele In reji smem, da se nisem nadejal točili. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za W00.—/,»to se ti tako lopo zahvaljujem, ker (.o harmonike tal.-o močne in posebno v glasovih, ki se prav dobro ujemajo.—Rojaki, ki želite imeti dobre orplje, obrnite se na moža, ki vam dobro postreže,—Večkrat sem že videl tvoja spričevala v nafih slovenskih listih iu prosim te, tla tudi mojetia uvrsti? med nje če te je volja, zakaj taeejiu moža moramo c. uiti. Leadville. Colo. A. Križnimi, SpoStovani John Golob!—Va8e harmonike sem dobil ln sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno Izdelane. liienville.Lu. Jakob Skrb H'. Drnai prijatelj John Golob!—Prejel sem tvoje harmonike in II naznanjam, da seiu zadovoljen ž njimi in da le mi irlasovi prav dopadejo. Crested Cutte, Colo. »Iarko Sodja. i Frcd Sehr--„ | * Brewing Company pivovarji in izdelovalci pive v steklenici I Oes ' i K Naročilom za naše . . „1 . ^ ulezano pnt tiezi JOLIET, ILLS. tel. ... £ NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJ SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Kapaciteta zadi. ......v - • • stiliranje jo 20,000 ^ • £ " if v - • fylfi i galonov na dan; ka- --■^MOjfe^iSjvp^ . i'l™!1* galon. Največji di- MpSf^'j-gi*®^* stilerji za izvrstno .«' ""-^J « Rženo —in—Sour ~ * Mash žsranje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z" našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets. CHICAGO. Naročila naj se blagovolijo nasloviti na: