PODLISTEK. Strie Blaž. (CttiM ia naiih krajer.) (Dalj«.} Bilo je v nedeljo popoldan. Na vasi je kričala razposajena kopa otrok, da se je razlegalo tja do zadnje koce... Težek v*duh se je vlegel na pokrajino... BQlejte ga, glejte, strio Blaž gre" — je zaklicala otročad enoglasno, ko je stopal Blaž proti vasi. Klobuk je imel po strani na oči, da bi mn ne sijalo solnce kar naravnost v lioe... Počasi je prihajal bližje... nHej, stric Blaž, dajte nam kaj pripovedovati, dajte! Tako bi vas radi poslašali zdajle, dolg čas nam je", so kričali vsi zajedno... ,Kaj bi to, stbkrat sem vam že pripovedoval, zdaj se mi pa vendar ne Ijnbi — drugič, kadar bo lepSe, — kadar bo gostija..." »Dajte, dajte, stric, tako bomo pridni in mirno in tiho bomo posluaali, stric, dajte nam tisto pripovedovati ako sem še bil za pastirja", dajte, dajte, stric..." Blaž se je pocasno vlegel v zeleno travo, prekrižal roke pod glavo in pričel. BKo sem Se bil za pastirja, tega jo že silno dolgo in vi ne morete pomniti, tistega leta je bilo, ko je bil po zimi tako velik sneg. Pasel sem Smrekarjevo govedo na tistem velikem pašniku ob potoka. Živina je nagajala in jaz sem jo komaj strahoval..." jKoliko Bte pa pasli — tri, štiri?" ,Kaj bi tri — petnajst jih je bilo. Treh jnncer in par malih telet &e ne štejem ne". ,Potem ete jih gotovo imeli okoli dvajset, če bi rse Stoli", se je norčcval paglavec. BTako okoli jih je bilo"...a Blaž je težko zakašljal ter debelo pljunil v mejo, da 86 je povesil nežen listič... ,Dalje dajte, strio, kaj je bilo potem?..." BNo, in živina je nagsjala in jaz sem jo komaj strahoral... Primojdunaj, jeden vol je bil posebno siten... Vroče je bilo takrat rroče, pribliino tako kakor danes, če ne Se bolj in zivina je bila iejna". nAli niste nič napajali?" „1, kaj pa da sem napajal, pa takrat ni hotela piti..." ,Ker je bila sestradana", se je aopet norčeval paglavec. ,Kaj boš ti, tiho mi bodil" BDajte dalje, stric, mi smo silno radovedni..." Blaž se je obrnil na drugo stran in se pretegnil... BNo, in potem mi je všel tisti siten vol naravnost k potoku..., sam nisem vedel kdaj in ko sem ga pogrešal, som si takoj mislil: pit je šel..." ,Ali je res šel pit, stric?" ^Kajpak, primojdnnaj, za vselej bi se bil skoraj napil. Ko sem ga našel, je ležal na hrbtn v mlaki, globoki, kalni mlaki, noge kviSku, glavo pa za rogove zapleteno v koreninah — primojdunaj, sem se prestrašil..." ,Ali ste klicali na pomoč?" ,,Seveda sem kričal na vse grlo, toda priklical nisem žive dnše... Mislil sem, da je že po njem, da se je že docela napil, takrat pa: plnnsk, pa skoči po konci in se skobaca iz vode..." ,,Stric, najbrž mu je bilo vroče, pa se je šel hladit..." ,,Ti paglavec, kaj ti veš — noter je padel in ko mu je šlo za sapo, takrat je pa pobral vse svoje moči in se režil, samo jeden rog si je snel, drogega ni bilo ni<5 hudega". ,,Hvala vam, strie, tako lepo znate pripovedovati..."  nKaj bi ne, primojdunaj, stokrat sem vam že to pri povedoval in zraven sem tndl bil, torej moram vedeti, kako je bilo..." nDajte Se eno, stric Blaž!" Sklonil se je v dve gnbi, objel koleni in se zamislil ... nDajte, stric, tisto, kako ste znali vriskati!" nNaj vam pa bo, deoa, toda kratko bom napravil..." jČisto kratko lahko, stric, da bo le kaj . . ." nTisto leto je bil zelo lep hmelj in jaz eem hodil obirat vsako leto, tega še ni dolgo.. ." ,Ali je bil takrat tudi velik sneg?" nKaj bi, poleti pa sneg, kam pa misliš?'1 ^Tiho, Tinče, naj pripovedaje strie!" Blaž je zopet težko zakašljal ter pljnnil čez cesto. . . nTisto leto sem tndi šel obirat, pa nisem dosti obiral..." »Zakaj pa ne, ali ste bili preieni?" xKaj bi, primojdnnaj, okoli sem hodil in vriskal, ker so zvedeli, da znam dobro vriskati, so me porsod radi imeli in me klicali, naj jim zavriskam in za vsak Johe" sem dobO kos dobrega krnha ..." BPa se vam niso nič smejali?" BKaj bi se smejali, ko pa ni znal nobeden boljše ko jaz ...« BKaj pa je bilo potem?" „1, nič ni bilo, vsak dan sem vriskal naprej in jim delal kratek čas in dobro sem živel, potem sem se pa naveličal . . ." BTo je vse?" BKaj pa bi še radi več?" ^Seveda, včasih ste nam pravili tadi, da vas je neko dekle rado imelo, ali zdaj tega nočete povedati?" „1 to je bila tista Bizjakova Lenča, tista se me je vedno držala in mi pravila, da me ima rada.* nPa vas je tndi res rada imela?" fnall« prlhodnJM^