fat


jjajl^EToNDEl

Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVN O
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
Kupujte 1		
vojne bonde! II		
The Oldest	KiyicioKr	
Slovene Daily		
in Ohio		
Best Advertising		
Medium		
XXVI.—LETO XXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). SEPTEMBER 23, 1943
ŠTEVILKA (NUMBER) 222
y^lka borba med Nemci in partizani v Sloveniji
izvajanja ameriškega radijskega j Anthony Eden vidi
komentatorja o borbi partizanov v Jugoslaviji
viji	v Jugosla-] partizanov. Med drugim je citi-
izšel
dnevniku PM, in podal tudi več izvlečkov iz članka Stojana Pri-bičevica, ki 'je izšel v reviji "Fortune" in ki ga je "Enakopravnost" prošli teden objavila v prevodu.
Swing je med drugim tudi ko-

.11

dne do dne večjo ral članek Louis Adamiča, ki je Itadjjg,. ^ ampriški javnosti, j včeraj izšel v new-yorškem
/ 'komentator Quincy kraob P^iiner 17. septem-PoCjj uri zvečer govoril '^muslg^jgj^^^'^oadcasting Sys-
Itjiiji J® bilo storjeno v ' ^ da popraviti, in,
Tod	obrnejo na bolj-1 mentiral o neki vesti, ki je do-
^0 gledamo preko Ja-! spela včeraj, da so Mihajloviče-
vi četniki baje skupno z naciji napadli partizanske borce, in da je po kratkem odmoru, tekom katerega se je zdelo, da so se nasprotja med partizani in Mi-hajlovičem ublažila, očividno nastala nova konfuzija, za kar da je predvsem odgovorna zamej-na jugoslovanska vlada v Londonu, ki je pustila narod v Jugoslaviji brez pravih smernic in ker proti očividni volji ljudstva vztraja na stališču, da je Mi-hajlovič edini, ki zasluži podporo zavezniških vlad.
ehfii;, "Jugoslaviji, vidimo Tekom zadnjih par vanske partizan-im načeluje ču-
v ^%08lo\
tete.
^^teri^ii nauciuje vu-
w ^^to, okupirale dve ■ """take m 120 milj ja-jjp Ti jugoslovanski M ««0 J	za seboj tako
10 *	osvobodil-
\	partizani
[Sit t ^^čuje člane vseh ^ ^^^'liste, agrarce, li-in člane iviii ^°^tnih skupin v Ju-Če	in Slo-
hitfo^^ naše čete gi-[ V y^ inorejo ustanovi-anua?	kakršne je
|l! jttaljj P	ubežne-
jjk^i Za kot marajo I-Badoglia in 'Jir^Ra » Emanuela. Po-
partizani še manj /vojnega ministra l^i-
/

/
\v ^^''tizani že ustvari-tako
%. <)5 JUgosi,
da
%
Se
politično se še ni iz-ovanski viri tr-
J® nad 40 tisoč ita- in oltarnega društva pridružilo si-k	Mihajloviča, od-
pitulirala, med-
ks
.Ptlkloh-?	italijanske
P^^tizanski ar-f "Tito' v, P°"^eljuje general
«rožovič."
%
Swing komenti-
O -
«•4 G„_
položaju
y
/
y
raajskikom«!-
% '	je
®'>slti^ , govoril o borbi in srbskih
%*pet tukaj
k
Nov grob
Ob poldrugi uri danes zjutraj je preminila na svojem domu, Marija Miklaučič, rojena Milar, stanujoča na 22401 Beekford Ave., v Euclidu. Stara je bila 76 let in je bila doma iz Les-kovca pri Krškem. Bila je stara naseljenka v ondotni naselbini, in sicer se je nahajala v Ameriki okrog 50 let. Zadnjih sedem let je bila vdova.
Pokojnica je bila članica društva sv. Kristine št. 219 KSKJ . Tu zapušča dva sinova in dve hčeri: Mrs. Mary Scwarzman, Josepha, ki je veteran prve svetovne vojne ter pohabljen od paralize, Mrs. Angelo Žabkar, ki je dospela iz Auburn, Calif., pred e-nim tednom, in Johna.
Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v soboto zjutraj na Calvary pokopališče, pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi.
Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje!
skorajšen sporazum z Rusijo
Tak sporazum bo za jamčil mir in upravičil grozote sedanje borbe, izjavlja angleški zunanji minister
Angleški zunanji minister Anthony Eden je včeraj v Londonu pred parlamentom izjavil, da bodo imele Anglija, Amerika in Rusija v teku prihodnjih par mesecev priliko priti do trajnega soglasja tako obsežnega značaja, da "celo grozote te vojne ne bodo zaman."
Eden je v debati glede angleške zunanje politike v zbornici govoril z isto odkritosrčnostjo, ki je karakterizirala govor, ki ga je imel dan preje premijer Churchill. Premijer je poudarjal, da je popoln sporazum s Sovjetsko unijo nujno potreben, ako se hoče Evropo in svet rešiti pred "novimi temnimi dnevi."
Eden brani postopanje v Italiji
Eden je zagovarjal postopanje vlade v odnošajih z Rusijo, kakor tudi postopanje zavezniške okupacijske uprave na Siciliji. Zanikal je trditev, da so zavezniške oblasti na Siciliji obdr-
RUSI 11 VIDIJO VRHOVE ZVONI-KOV V KIJEVU
Rdeča vojska samo še 18 milj od ukrajinske presto-lice. Nova velika ruska zmaga v ofenzivi proti beloruski meji. "
Iz Londona se poroča danes zjutraj, da so sovjetske čete samo še 18 milj od Kijeva in da vojaki RdeSe vojske .s svojih prednjih postojank vidijo vrhove zvonikov v ukrajinski presto-lici.
Rusi so včeraj v ofenzivi proti Kijevu, ki je četrto največje sovjetsko mesto, zasedli vas Ljeski, ki leži 18 milj od mesta.
Demidov padel
Visoko na severu so Rusi po eni najbolj ljutih borb, odkar se je v juliju začela velika sovjetska ofenziva, iztrgali nacijem močno utrjeno mesto Demidov, ki leži 42 milj severozapadno od Smoljenska in 21 milj od beloruske meje.
Premijer je objavil vest o ve-
Žale fašiste v Javnih uradjh ter^ki zmagi ob štiril^^danes z ju
države Ohio, g igrati "bingo" za
v ^ogih dvoranah vr-
katoliških
s." Te vrste i-Čas zlasti raz-
m
na
priredbah raz-organizacij. zvezi izjavila, postave brez
# -
k	da bodo raz
zažer pretvezo dobro-1 iznova operirati s
izjavil, da je bilo tam aretiranih preko tisoča prominentnih fašistov. Rekel je, da Anglija ne namerava anektirati Sicilije, in da čim preje bo mogoče otok vrniti v roke italijanski upravi, toliko bolje.
Benešovo potovanje
Ko je bil Eden vprašan od nekega poslanca glede potovanja češkoslovaškega predsednika Beneša v Moskvo, da podpiše pogodbo z Rusijo, je odgovoril, da angleška vlada razume, da sta obe vladi (angleška in sovjetska) mnenja, da je v interesu obeh držav, ako se taka pogodba za enkrat ne podpiše.
VILE ROJENICE
traj, v kateri je rečeno, da so nemške obrambe padle v torek po 48 ur trajajoči borbi. Nemci so vprizorili 12 desperatnih protinapadov v prizadevanju, da obdržijo Demidov, ampak niso mogli vzdržati sovjetskih napadov in v beg je bilq, pognana cela nacijska divizija.
8,000 Nemcev ubitih
V bitki za mesto je padlo več kot 8,000 Nemcev, zajetih je bilo 300 ujetnikov in zaplenjene so bile velike zaloge vojnega materijala. Druge sovjetske črte so bile po zadnjih vesteh samo 18 milj od Smoljenska.
O novih uspehih se poroča tudi v Kavkazu, kjer naciji držijo samo še košček teritorija, kakor tudi, na južni ukrajinski
"SSBERUNIKI RADIO PRIZNAVA.
na
Korziki
Ameriški bombniki potapljajo ladje, s katerimi se skušajo Nemci rešiti. Naval na zadnje postojanke pred Neapljem.
Zadnja poročila Associated Pressa s fronte v južni Italiji javljajo, da je peta ameriška armada naskočila zadnje gorske postojanke, ki stoje pred vrati Neaplja, ki se nahaja ves v plamenih.
Istočasno se javlja, da ameriški bombniki sipljejo ogenj na ladje, s katerimi skušajo Nemci zbežati s Korzike v prizadevanju, da se rešijo na italijansko celino.
Ameriški bombniki so zanetili požare na krovu več transpor? tov natrpanih z nacijskimi četami, bodisi, ko so se Nemci vkrcavali v luki Bastia na Korziki, ali predno so se izkrcali v luki Leghorn na italijanski celini.
Borba pri Korziki pri kraju
Komunikej generala Girauda, poveljnika francoske armade, javlja, da se ob strani francoskih komandov in francoskih .gerikev bori tudi 4eia ameriških komandov.
"Nemci so pustili na bojišču več kot tisoč trupel," pravi poročilo s francoskega glavnega stana. "V naše roke je padlo tudi več sto ujetnikov."
Od nekdanje nemške posadke na Korziki, ki je štela 12 tisoč mož, je ostala samo še peščica, ki je sedaj stisnjena v severovzhodnem kotu velikega francoskega otoka.
DA JE SLOVENIJA SREDISCE BORBE PROTI NACIJEM
Združene slovenske in hrvatske partizanske čete, s katerimi se bore italijanski rebeli, skušajo odsekati Nemce v Italiji od Balkana.
i Današnji "Cleveland Plain Dealer" prinaša naslednji^ buletin "Associated Press" novinarske agencije:
"Nemška visoka komanda je nocoj v radijski oddaji priznala, da so nacijske čete v borbi z italijanskimi, slovenskimi in hrvatskimi uporniškimi četami, katere se skušajo polastiti ozemlja, ki tvori most med Italijo in Balkanom, vključivši italijansko beneško provinco, kakor tudi Istro in Slovenijo."
PARTIZANI ZAVZELI GORICO
Drugo poročilo, ki opisuje partizansko borbo proti Nemcem v Sloveniji, je bilo včefaj objavljeno potom "United Press" novinarske agencije iz Londona. To poročilo, ki je bilo objavljerio v "Cleveland Pressu" se glasi:
da, če nekateri naši voditelji čutijo, da smo nekako zamudili čoln v Italiji, ako hočejo vojaško več tvegati, ako hočejo dati vzpodbudo za pravi novi red v
Priporočilo podr. št. 39 SANS
za
Pri družini Gene in Helen Go-tovzy so se pretekli petek zgla- j	kjer bo v teku par dni
sile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerko. Mati in de-
Naši
fantje-vojaki

Pvt. Fred C. Nachtigal, sin Mr. in Mrs. Anton Nachtigal, 14801 Hale Ave. je prišel na dopust za 15 dni. Tu bo ostal do ponedeljka. Svojo bazično tre-ningo je dobil v Camp Wolters, Tex., kamor se bo vrnil, nakar bo prideljen zračnemu oddelku. Pri vojakih se nahaja štiri me-Snoči se je vjgece.
^oter Pro:
ill bin
e n:" °2nanenja s 130. ža-
go
120. zapadni priredba fare

kateri žensk.
je
bilo
A N(
■>
"Lo&a°doM' » Z"."« Johnu žni-Seli. »lovo v Grdi-vršil
POGREB
Njegov brat Cpl. Aug. Nachtigal se pa sedaj nahaja na ma-nuvrih v Arizoni. Pri vojakih je od junija, 1942.
klica se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. Anton in Mary Nachtigal,' 14801 Hale Ave. Naše čestitke!
odločeno vprašanje, da-li se rus ka ofenziva ustavi ob Dnjepru ali se razlije naprej proti poljski meji.
Kupujte vojne bonde In vojno-varče-Talne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
Protest društva "Slovan," štev. 3 SDZ
v tekoči tretji kampanji vojno posojilo, je gotovo, da ne bodo naši Slovenci zaostali. Naša Jiaro dna zavednost nam veleva, da stojimo naši domovini ob strani in ji pomagamo po naših najboljših močeh do čimprejšnje zmage. Da pa bo to naše sodelovanje dobilo upravičeno priznanje na pristojnem mestu, je potrebno, da se predloži vsoto nakupi jenih bondov. Vodstvo podružnice št. 39 SANS urgira svoje članstvo in cenjeno občinstvo v splošnem, da si nakupi, v času kampanje, čim več vojnih bondov, in da sporoči tajniku, Mr. John Sušniku, 6104 St.i
Na redni seji društva Slovan | kom SANSa. Nadalje vemo, da štev. 3 S. D. Z., ki se je vršila j je g. Adamič do sedaj prvi Blodne 15. septembra 1943, se je | venec, kateri nas je predstavil ciair"AvI, Tateri"'bo'"zabeležil razmotrivalo o uredniških član-, ameriški javnosti osebno ali pa;^^^ njem se lahko osebkih lista "Ameriška Domovina", i v pisani, besedi.	j ^gi^site, ali pa sporočite na v katerem so na dnevnem redu| Vemo tudi, da le v slogi lah- .; podružnice, ki se bo vršila napadi na nekatere odbornike ^ ko kaj dosežemo, z neslogo pa ^	ygggr' dne 24. septem-SANSa, posebno še na častnega koristimo le našemu skupnemu ^ Slovenskem narodnem do-
jutri zjutraj ob 10. uri iz kapele na Calvary pokopališče. Pokojni zapušča poleg včeraj omenjenih tudi osem pastork. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 T. M.
predsednika SANSa g. Louisa Adamiča.
Ker je Slovenska dobrodelna zveza članica SANSa in ker je
sovražniku.
Nadalje smatramo, da vsak' posamezen odbornik SANSA; naj zanese vse nesporazume,
društvo "Slovan" štev. Z. tudi včlanjeno pri
3 S. D. I najprej na sejo SANSa, in le če SANSu, i tam ne dobi zadoščenje', naj se
mu na St. Clair Ave. Čim večja ko bo skupna vsota teh bondov, toliko več priznanja bodo dobili Slovenci kot narod.
"Posebni komunikej jugoslovanske ljudske armade javlja danes, da so partizanske sile v 22-miljskem vpadu v severno-italijanski teritorij zavzele Gorico ter okupirale polotok Pe-Ijašac pod Splitom ter tri na-daljne jadranske otoke.
"Poročila iz jugoslovanskih virov, ki so dospela v London, kažejo, da imajo patriotske armade, ki očividno vodijo ofenzivo za ustvaritev oporišč za možno zavezniško invazijo Balkana, zdaj v oblasti več kol polovico Jugoslavije, vključivši vso dalmatinsko obalo z izjemo nekaterih večjih mest.
Nemška moč v Jugoslaviji šibka
"Zavezniški vojaški krogi niso mogli takoj dobiti potrdil o-menjenih vesti, toda opazovalci priznavajo, da so bile nemške linije v Jugoslaviji vsled italijanske predaje morda tako o-sldbljene, da so bile gerilske čete, o katerih se sodi, da štejejo kakih 200 tisoč mož, v stanu premagati nekatere nemške posadke, , in da so bile pri tem morda deležne tudi pomoči od strani Italijanov.
Natolcevanje nemškega radia
"Nemčija je danes prišla na dan s trditvijo, da slovenski rebeli in italijanski komunisti skušajo dobiti oblast nad sever no Italijo in severozapadno Ju goslavijo (Slovenijo). Neka današnja nemška radijska oddaja trdi, da uporniške čete 'ropajo in plenijo.'
"Neko drugo poročilo javlja, da se Split, Ogulin in Sušak nahajajo trdno v jugoslovanskih rokah, dasiravno se Nemci pripravljajo za težke protinapade, kristaliziralo v Italiji. Imajo tudi okrog 300,000 izvežbanih in oboroženih čet.
Evropi, se ^i Jugoslavija kot iz neba poslana prilika. Angleško - ameriške sile zdaj kontrolirajo stopalo in gleženj italijanskega škornjo. Mi imamo baze na italijanski obali Jadrana, mi imamo jugoslovanske prijatelje na drugi strani . . . toda mi nimamo preveč časa. Nemci morejo, če hočejo zdrobiti partizane, kakor se zdi, da so zdrobili vsako pravo popularno revolto v notranjosti Italije. Ne da bi Nemci mogli zmagati v vojni. Nevarnost je, da če se mi ne zganemo kmalu ali če še nadalje preziramo partizane in dozdevno vržemo vso našo silo na stran starega reda v Jugoslaviji, kakršen je obstajal pred Hitlerjem, bomo morda napravili nasprotnike iz naših najboljših prijateljev in pripravljali pot za ekstremno revolucijo, iz katere se more poroditi tretja svetovna vojna."
BIVŠI KRALJ VIDI NENADEN KONEC VOJNE
Bivši angleški kralj Edward je včeraj v Bostonu izjavil, da se bo vojna končala nenadoma, ni pa se hotel izraziti, kdaj se bo po njegovem mnenju to zgodilo.
radi tega članstvo društva "Slovan odločno protestira proti podlim napadom v listu "Ameriška Domovina".
Člani društva "Slovan" št. 3, S. D. Z. zaupamo delu g. Louis Adamiča kot ostalim odborni-
posluži časopisja.
Za S. D.
društvo Z.:
'Slovan" št. 3,
DODATNO POROČILO
John Pollock, preds. Stephen Lunder, tajnik Ludvik Medvešek, blag.
Dodatno se nam poroča, da I pokojni Frank Pečjak, p. d. I Kranjski Frank, zapušča sestro . Antonijo Roje v Žužemberku, in i Angelo Kovačič v Mirni peči, I ter več sorodnikov.
SEJA PODRUŽNICE ŠT. SANS-A
48
Z neba poslana prilika za zaveznike
Redna mesečna seja podružnice štev. 48 SANSa za collin-woodsko naselbino, se vrši v petek, 24. septembra, ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zastopniki in zastopnice društev so prošeni, da se te seje gotovo u-deleže. Vsaka seja je važna in tako bo tudi ta.
SEJA
"Well, mi smo morda postopali pravilno ali napačno v Italiji in predstava se je komaj začela. Naša sme/-nica v Jugosla-1 skem društvenem domu na Reviji še tudi ostaja negotova. To-: cher Ave.
Jutri ob 7:30 uri zvečer se vrši redna seja društva "Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, v Sloven-
^ini bondi so batine za barbarskega sovražnika!
4
BTRAN Z '
ENAKOPRAVNOST
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
'J ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by ^ STHK AMERICAN JTGOSLAV PBINTIINQ AND PUBLISHING CO. 8331 BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 iMued Every Day Except Sundays and Holiday: SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town;
KPo raznafialcu v Cleveland In po poitl Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)--------—---.W-SO
Por Hall Tear — (Za pol leta)--------------------------3.50
for 8 Month# — (Za 3 mesece)-------------------2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico:
XPo poAtl V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)-------------BO
Por Wftif Year — (Za pol leta)-----------4 00
Por 8 Months — (Za 3 mesece)-----------2.25
stojimo blizu, in kako zelo potrebno je, da ostanemo vUemanja in izkoriščanja vsega, tember. Govorim pa da bo do,dnevu se ne bo moglo
življenju enako zedinjem kakor smo danes zedmjeni v premore človek e j
1 1 . „	Ne morem se iznebiti pri ta
smrtnem boju.	'
roT Europe, South America and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inoaemike driave): POk' One Year — (Za celo leto)
NEWYORSKA PISMA
Piše Frank Kerže
GLAS IZ NOTRANJOSTI
Marsikaj pride, kar nam osla- vzrastel. Govoriti s takim pre-
Por Half Year — (Za pol leta) _________
..$8.00 _ 4.60
entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	_
POMEN BORBE V JUGOSLAVIJI
II.
Slovenci smo bili najmanjša izmed treh narodnosti v Jugoslaviji, zato smo skušali shajati s Srbi kot Hrvati, ki so bili skoro prav od začetka v ostri medsebojni borbi. Tako smo bili do gotove meje vsled razmer tirani v politiko oportunizma. Klerikalci so imeli od vseh strank na Slovenskem najmočnejši političen aparat v Avstriji in obdržali so ga tudi v Jugoslaviji. Kadar so bili izven vlade, so zagovarjali samostojno Slovenijo in napadali centralizem, kadar pa so bili v vladi, so mahoma pozabili, kar so še dan preje zahtevali in delali roka v roki s cen-tralisti v Belgradu. Od leta 1929 naprej, ko je kralj suspendiral ustavo in uvedel diktaturo, ki je nastopila z ne-zaslišnim terorjem zlasti proti Hrvatom in delavskim elementom, je bila Jugoslavija, kakršni so kumovali velesrb-ski politiki, zapisana smrti., prepad med Srbi in Hrvati, najmočnejšima grupama v državi, je postal tako širok in globok, da je njegova premostitev bila nemogoča, razen ako se državna struktura do tal podere in se jo prične zidati iznova prav od fundamenta.
Dr. šubašič, ki ie bil ban Hrvatske, ko je Jugoslavija, ob navalu nacijskih in fašističnih armad šla na kose, je imel 6. septembra na konvenciji Hrvatske bratske za-jednice v Chicagu govor, v katerem je med drugim rekel:
"Politična borba Hrvatov v zadnjih desetletjih je bila borba za vstajenje prave demokracije v Jugoslaviji! Ta borba je bila borba kmečkega ljudstva, ampak bila ni nikoli razredna borba. Bila je predvsem narodna borba, kajti kmet je podlaga narodne države. Bila je demokratična borba, ne samo, ker jo je ves narod podpiral, temveč ker je narod zahteval svobodo, enakost in socialno pravičnost za sebe in za druge bratske narode v Jugoslaviji.
"Po razpadu Jugoslavije so Hrvatje dobili takozva-no 'svobodno in neodvisno hrvatsko državo,' Toda narod jo je odklonil. Odklonil je ni samo radi tega, ker je delala silo njegovemu narodnemu telesu, temveč radi sile storjene človeku in narodu od strani nacijev, ki niso upro-pastili samo demokracije podjarmljenih narodov, temveč tudi svojega lastnega naroda.
"Hrvati so vodili odpor proti sili, katera jih je vkle-nila, od prvega trenotka zloma Jugoslavije. Bil je to pasiven odpor in odprt boj. V tej borbi so Hrvati sami na sebi zavezniški narod in kot bivši sestavni del Jugoslavije so zavezniki velikih sil. V tej.nadčloveški borbi se je združil pravi demokratski duh Hrvatov v Jugoslaviji. Strankarske in razredne razlike so izginile. Njegove borbene edinice utegnejo nositi različna imena, kakor 'šuma-ri/ 'zaštita,' 'gerilci' in 'partizani,' ampak obstoji samo ena fronta, ki se imenuje Narodna osvobodilna fronta. Borba raste od dne do dne, ker to je narodna borba. Zmanjšati je ne morejo tendenčne in zavajalne obtožbe komunizma pred zavezniki, niti je ne lAorejo uničiti številne divizije sovražnika. Do danes je osišče podvzslo pet ofenziv proti Osvobodilni fronti. Nobena izmed njih ni uspela. Tekom zadnje ofenzive piošlo pomlad je bilo v akciji pet nemških divizij, podpiranih od mnogih italijanskih, in posledica je, da namesto poraza je danes Osvobodilna fronta v polnem valu proti svobodi, tako na Hrvatskem kot po vsej Jugoslaviji.
"Priznanje te borbe je bilo dano od strani zavezniškega glavnega stana na Bližnjem vzhodu, ko so bili 22. julija 1943 upostavljeni formalni stiki s komando Osvobodilne fronte. Po vseh tragedijah in bratomorstvu v Jugoslaviji je ta fronta združila Srbe, Hrvate in Slovence Ti bor kdo so
di trenutke življenja, da čutimo ne"kaj v sebi, kar se ne da kupiti, ne podedovati, ne moreš najti, pa če še tako iščeš. In to nekaj je tista sladka notranja za-dovoljnost, za katero moraš delati, trdo in zvesto, ker je sicer nikdar ne zaslužiš.
Bilo je med leti 1941 in 1942, pa tudi še v začetku 1943, ko so ruske armade krvavele in se u-mikale. Hitlerjeva krdela so o-nečaščala ruske stepe, morila, požigala in divjala naprej in naprej. Vsak čas je bila v javnosti vest; Rusije bo konec.
Živim na onem koncu New Yorka, ki ima to posebnost, da je kakor naselbina zase. Imamo nekatere stare naseljenike tukaj, ki žive v ti okolici po trideset ali štirideset let. Odkar sem tukaj, se čutim za aktivnega člana te naše naselbine in se vtaknem povsod, pa če me je treba ali ne. No in zato ni čuda, da me mnogi poznajo.
Pa sedimo kdaj pa kdaj pod zelenim drevjem in pride ta, oni, tretji ... To se pravi: slednji se oglasi, četudi ne vsak dan. In pogovor vselej nanese na vojno. Tako je danes in tako je bilo lansko in predlansko leto.
Da imam jaz velik kredit med našimi sosedi, je nekaj, kar je bilo treba zaslužiti. In zaslužil sem ga s tem, da sem dosledno od prvega začetka verjel v nepremagljivost velike Rusije in povdarjal vedno in vedno, da so vse nemške zmage samo začasne.
Bile so Hitlerjeve tolpe v predmestju Leningrada . . . Vsak čas bo padla velika se verna prestolica in potem . . .
"Čakajte malo, vsaj ni še padla. In tudi če pade, ne bo Rusije konec," je bil moj odgovor. In Leningrad je vzdržal.
Prišla je na vrsto Moskva. Vse je kazalo, da bo Hitler tri umfiral v Kremlinu in zdrobil srce Rusije.
"Verjemite mi, da se ne bo zgodilo tako," sem pripovedoval večer za večerom. Ali so mi ver jeli \si ali ne, tega ne morem
pričanjem v časih, ko so vsi "vojni strokovnjaki" prerokovali propast in uničenje Sovjetske Rusije, je bilo malo več, kakor samo slepo ugibanje. Bila je vera, tako velika in močna, del tiste vere, s katero se bije in bori veliki ruski narod, ki je držala vse: svet in mene.
Prišel je Stalingrad. Hitlerjeve fraze in napovedi gotove smrti — vse to je bilo tako prepričevalno, da se skoro ni dalo dvomiti o tem.
A ja^ sem ne samo dvomil, ampak tako pozitivno trdil, kakor bi videl vse pred sabo.
"Nikdar ne pride Nemec do
kem pisanju ene gotove slutnje, to je tistega notranjega glasa, ki mi večkrat kaj pove—ne enkrat, ampak po stokrat in se zmeraj zopet vrne. Kar je glavno : ta moj notranji glas vselej pravilen, pa če se mu še tako upiram, včasih je treba potrpeti, čakati, prevračati misli na desno in levo, predno se začne v glavi daniti. To se pravi: predno prime razum tisto, kar se je slišalo v notranjosti.
In ta notranjost mi pravi, da je Anglija in z njo Amerika zato začela tako "nesebično" podpirati Rusijo, ker ste bili obe prepričani, da Rusija nikdar ne pride iz Hitlerjevih krempljev dokler ne prideta Anglija in A-merika z vsemi svojimi silami na vojne poljane.
Pa recite, da ni res? Ali ni Churchill član tiste stranke, kot je bil pokojni Chamberlain? In ali ni ta stranka podpirala Hitlerja vseskozi od prvega začetka? Ali ni preprečila Franciji,
Volge."
In ko se je zgodilo proti vse- ki je hotela streti Hitlerja, do-
mu pričakovanju, da je Stalin-
kler je bil čas? Ali ni storila
grad ostal, z nemškimi armada-j, pakta z Nemci, po katerem se mi pa se je gostil vrag po rus-1 je dovolilo jim graditi ladje in
se oboroževati na morju?
Ali ni prodala Čehoslovaške in dovolila Nemčiji ugrabiti in obdržati Porenje? Ali ni bila politika Anglije ves čas ta, da se Rusija in Nemčija uničite druga drugo, da bo potem lažje vladati tistim, ki ostanejo celi in močni?
Da bi se bilo to angleško srce kar naenkrat omehčalo kar tako, iz nekake ljubezni, katera se je porodila baj0 med bombardiranjem Londona? Ne rečem— bilo je hudo tedaj, ampak ne tako, da ^i se bila napravila taka kupčija, kakor eni mislijo.
kih stepah, je bila moja beseda in moje mnenje v našem dis-triktu več, kakor vsi jutranji in večerni listi, kar jih premore New York.
In nikdar nisem pozabil povedati ljudem:
"Ko pride ura, bo vdaril ruski narod in to vam bo ples in klanje, da bodo ostale Napoleonove vojske v zgodovini kakor navaden "kranjski" piknik, kadar je, recimo preveč tega ali onega.
Koliko ljudi je verjelo meni,
tega ne morem vedeti še danes.
Če jih ni bilo dosti, se nikar ne čudite. Zakaj uradna Anglija in uradna Amerika je bila prepričana, da bo Hitler zmagovit v Rusiji. To se pravi: če že ne zmagovit, bo pa vsaj stri organizirano silo—rusko armado. A-li še bolje: pride najbrže do tega, da bo imel Hitler svoje in Rusi svoje, to se pravi: prave zmage in poraza ne bo ne tukaj ne tam.
Vse to je bilo preračunano po strokovnjakih in tako prepričevalno opisano in naslikano, da ni ostalo drugega Angliji in A-meriki, kakor verjeti to. In kdo bi ne šel za tako soljo, če vemo, da je bila ideja angleške in ameriške reakcijo, da se Nemči-reči. "Rusija je sila, je večna in ja in Rusija pokoljeta, potem velika, da se lahko tudi Hitler s bodo pa Angleži in Američani svojimi pristaši izgubi v nji." primarširali in naredili mir. In In Moskva je ostala v ruskih seveda tak mir, ki bo zapadni rokah. Moj ugled je nemalo kapitalizem mir z piivilegiji iz- čudil, če bi bil konec že ta sep-
Zdravniška oskrba in hrana za osiščne jetnike
konca tega leta. Kako vem in iz česa sklepam? Tako mi nekaj pripoveduje. Če se motim, ne morem zato, če se pa ne motim, kakor je bilo v preteklosti, pa toliko bolje.
Vidite, meni ni bilo treba pre-meniti svojega prepričanja o Rusiji, kakor sta morala preme-niti Churchill in Roosevelt. Zakaj Rusija je z zmago pred Stalingradom dokazala, da je zmožna sama pomesti s Hitlerjem in njegovim fašiziiiom. Anglija in Amerika morata seveda •za naprej igrati vloge "velikodušnosti", kakor da ni nič ti-lo ... Je pa nekaj igre na drugi strani, glede druge fronte, katere še ni . . . Hm, v bojih padajo vendar Nemci in Rusi, to je jasno. In čim več jih pade, manj jih je. In to je bila vendar politika velike Anglije vsa leta do konca Chamberlai-na. In Amerike tudi.
Mnogim bi bilo prav v Angliji in Ameriki, da zapade zdaj tak sneg v Rusiji, kakor je Empire State v New Yorku . . . Da bi bilo deževje, ki bi odneslo vse Petra in Pavla z dreto in kopiti. Zakaj Rusi so že šli malo delj, kakor se šika. In še gredo in zmagujejo.
Spet pripovedujem sosedom svoje okolice, pripovedujem tako, da bo Rusija sama zmagala in tudi sama rapravila zase in za svoje sosede tak mir, kakor-šen bo pravičen in pravilen za Rusijo. In upam bratje, da ga bodo deležni tudi naši na oni strani. Zakaj ruski mir bo večen, ker bo človeški!
rat, ker programne do tega dne šle v tisk Torej, potrudite se, spevajte v ta namen, z ramo in delamo. Ga čim bližje, ko bo možnOi'*^ mo priskočili na poO®" mašni domovini, da ji no pomočjo olajša®"
pi* lil
pro!
Iz urada podružnice št. 35 JPO,SS
Cleveland, Ohio. — Seja zg, ta mesec se vrši dne 24. sep-Govorim o Angliji sami. Am- tembra, kot običajno v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse zastop-
pak kar je bila njena politika,
to je bila politika Washingtona.
Z zmago pri Stalingradu sem nike in zastopnice, da so gotovo
Še nekaj glede pr' me na 24. oktobra. katerega bomo podali ^ priliki, bo vreden dolaf' ^ kot imamo mi nino. Program bo L ne pevske, godbene, P ke, dalje živo sliko, P" organizaciji Progrea . venk. (Simbol trpeče
Nastopile bodo p|®® ko zvanem "ballet P ^ "Hollywood Dance . sicer bodo predstavlF senting Stars of TofflO'' vodstvom Mrs.
točka bo vredna vstoP
Dalje bodo razni listov in duetov. — Levstik duet,
bene Matice Frank ^ ^ Unetič z njenim nom.
Dalje bariton solo Lauretich. Duet o . zbora "Zarje";
zbori "Jadran—Slova"
Dalje nastopijo ki—učenci "Mary , , School of Music'
šest harmonik
Proizvajanje na saksofonu, itd., it"- jj.-jt še v programu nes le toliko, da boS ; li nabaviti si vstop bo vredna več kot ° čali. Užitka boste i Zato ste prošeni, da -co nabavite že igurni do vstopa k P -
Ita, "D,
dobil mnogo pristašev. Nekateri zahtevajo malo preveč od mene, misleč, da imam kako zajčjo taco v žepu z pomočjo katere prerokujem. Naj jim povem, kako bo to, kako ono . . . Če sem vse tako vedel ali zadel o Rusiji sami, potem moram vedeti o drugih stvareh. Posebno danes, ko gre zmagovita ruska armada s tako silo nad Hitlerjeve tolpe, da padajo tisoči dan za dnem ... Da se vrača v naročje velike Rusije stotine sel in mest in milijone akrov najboljše zemlje, bogate na vrhu in pod vrhom.
"Kdaj bo konec vojske?" hoče vedeti slednji. Jaz bi se ne
POi ste ca, del PO] ie V] de: fic k de: Pu Tc Še
Kot sem že gramu še pozneje- ^ vsi na delo in zbirajo odpomoč domovin^
tajnik št.
Volilno
Več naših da mora v volilni
■ni" .
tembra pri prii^a^' izjaviti h kateri
stra
ura'
da. V pojasnilo iz John J. Prince for varde se javlja, ^o, ampak vsak ^ jjjf' volilni koči samo


Število osiščnih ujetnikov, zajetih v zmagah v Severni Afriki in Siciliji, bo naj-
rci vedo, kdo je izvršil pokol je; oni vedo najbolje, j brže narastlo na 340,000. Prevoz teh jetnikov v jetniške kempe, hraniti jih, in preskr-j^ o njih sovražniki. Kri, trpljenje in pokolji srbske- j beti jim zdravniško oskrbo, so važni vojni problemi. Na levi strani slike so ranjeni osi-,"
. 1	. 1	1	1	____1______1: irJU. 4^	Iri OA Kr*	iv SPVGVHP Afi'ilrn 7(rc\vr\\*Jk cliVil na Hpcni wfvQnil
navzoči, ker ta seja je naša zadnja seja, pred veliko prireditvijo, na katero se pripravljamo že nekaj mesecev, ter se vrši kot je že bilo objavljeno z, lepim programom 24 oktobra, ob 3:30 uri popolcV'e v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Sedaj seštevamo vse tiste listke (sale tax stamps), kate re smo zbirali skupaj zadnje čase, in priznati moram, da se je teh precej nabralo.
Prošeni pa ste da vsi tisti, ki jih imate še kaj na rokah, da jih prinesete do spodaj podpisanega. Preglejte vse predale,
kjer bi iih še morebiti kaj imeli,
in jih spravite skupaj in prinesete, da bo odbor vse na enkrat odposlal na pristojno mesto, da se vnovčijo.
Dalje se priporočamo še, da spravljate te znamke prodajnega davka, in jih prinesete in izločite enemi} izmed zastopnikov postojanke, ali pa spodaj podpisanemu tajniku.
Sem že večkrat povdarjal, da podružnica, katera zbira te znamke dobi za vsakih $100.
vrednosti $3.00. Veliko vas je,
ki ste tudi pri tem doprinašali,
preveč vas je požrtvovalnih, da bi vas imensko imenoval. Upam,
da bo organizacija pri tem pridobila nekaj desetakov, kar jih je dosed a j seštetih na rokah za odposlat.
Torej, če jih imate kaj na rokah prinesite jih sedaj do podpisanega, ali pa na sejo v petek 24. t. m.
Dalje ne pozabite še na sklep ene naših sej, da greste na de-i potem bo godba lo., (zastopniki) in zbirajte pri-[želijo zavrteti. ^ spevke. Prispevateljem pa tole, i Card Party vsi kateri boste prispevali dolar j septembra v
in več, se bo vaše ime vključilo iskega narodneg^ . a'
___________________________, . L. A _i_ii___... ^
kateri so tiskana ^ datov v vardi, br^^^ označeni h katen s dajo.	liino
Ko vstopite v prijavite vaše bo izročena voW*' poiščite na "p 'Lgd ^ Prince, napravite r križ in vaša drža nost bo izvršena-Odbor J. J. PriH^^ ^
i
ickC'
Wm. J. Kennt
Cleveland,
di se bo priredil®

Imeli smo že bai^ t. d. in sedaj boi^
prav zanimivega '	,
gih krajih P«
pridejo na take j-j no v časih pol't
Pri taki zabav)
priliko se druža in karte igrati s s jgf ,, Iji in znanci, i» P" fjlS' na razpolago	11
bodo igrale do d ys
program no knjižico. To je, ti-' na Addison Rd- ^
in vstoP , fof
-------------y - i- v u	A	v	I	-	.	..11	1« 1 •	K J* M	n	.1.1	1	.	.,v Vgi	XU JU, Li-	AUUiou
ga, hrvatskega in slovenskega naroda so pokazali, kdo je jpčni jptiiiki, ki se Jih bo prepeljalo iz S	Afiike. Zgoinja slika na desni stianiI prispevate $l.oo, bo ob-{ob 7:30 i
njih sovražnik in da je sovražnik enega sovražnik vseh. j kaže italijanske jetnike, ko zajemajo v lonce za njim najbolj priljubljeno jed špa- javljeno ime, in kateri pris^ieva- centov. Edinstvo v borbi ni ustvarjeno z izjavami in besedami; I gete. Spodnja slika na desni pa kaže kako se nudi ranjenemu nemškemu vojaku tran- te več, pa tudi naslov. Cas za ta! Wm J. biti mora nekaj globokejšega: prepričanje in vera, da si j^sfuzijo krvi, katero je daroval neki drugi nemški vojak.	1 J® določen do 5. oktobra, po tem i

f-WenaJxra, 1943
ENAKOPRAVNOSI
li
■I li
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
(Nadaljevanje)
ni!" je zastokal Lu-
"Np " •
' Je rekla Marjanica. je spravljala, siroto;
JG zares."
noči!"
'^0 noči!"
Siroto!"
"SirotoJ"
obrnil in izginil v Pogledal je na po-ca p' J® sicer spala dekli-je našel v neredu, PosbP	Pogledal je pod
ietiik-?' tudi pod posteljo Vkv. Nikjer je ni bilo, niti ijjl ^_^ti izven hiše. Tudi vi-lica ^ nihče to jutro. Je-'taiti T ^^'^^dvomno odšla ne-deldjv. je vse prebrskal ob Poftelji. če ni šla, je To(ia. obleko, je mislil. Šel ip J obleke ni bilo nikjer, bi v sobe. V Aničini so-(j ,! ° Jerice, pač pa je na-kalcoj-j^ koščekov blaga, s Prejgj,^.^"^ si je krpala deklica ce, ^ečer svoje rdeče kril-

Je pretaknil še druge
Wi
Ig O] v	UlUgC
li	je našel odprto
icsice,. Vstopil je. Vedel itije .'	notri ni Jerice,
''"faki ^ iskal tu. S hitrimi ___Je^opil k slepemu oknu
in izvlekel dvoje steklenic. Prva je bila še nedotaknjena, polna, druga je bila do polovice prazna.
Položil si je zadnjo na ustnice in pil dolgo. Potem pa je izginil zopet v podstrešje. Rahla omotica, ki mu je oglušila glavobol, mu je dela prijetno, in Luka je razmišljal mirno.
Da jo je spodila, je jasno! Toda kaj je neki počela ž njo, kako jo je spravila od hiše. BJazna misel je zasekala Luki j v možgane.
"Ciganom jo je prodala!"
Kdo ve, kako je prišel Luka na to misel. Toda neovrgljiva se mu je zdela. Saj so se res zad-1 nje čase potepali cigani okoli, | in prav včeraj zjutraj jih je bi-j lo nekaj na Peči. .
In čim dalje, tem jasneje je bilo Luki:	j
"Ciganom jo je prodala!"
Tedaj je Luka naslonil gla-^ vo na kolena in mrmral neraz-^ ločne besede pred se. Hipoma je izvlekel izza nedrij nekih koreninic in jih začel narezovati, drobno in pazno. Ko je vse na-rezal, je vtaknil narezano v ne-dra in vstal. Kakor tat seje splazil doli in stopil v Aničino sobo. Iščoč slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi. Tedaj'
je obvisel njegov pogled na pisanih ostankih blaga. Sklonil se je, jih pobral in jih pritisnil na ustnice ter šepetal:
"Moja Jerica!"
Toda nekaj hipov pozneje mu je bilo lice zopet temno, in skočil je iz sobe, planil proti Katrini ter zaprl za seboj vrata. Naglo je segel v slepo okno, pritisnil steklenico še enkrat na ustnice in pil. Nato je začel z mrzlično naglico mašiti ono narezano koreničevje v steklenico.
Nekaj hipov pozneje je lezel v podstrešje. Ob zadnji stopnici se je spodtaknil in udaril s čelom ob tla. Pobral se je, niti čutil ni, da mu obliva lice gorak curek. Zlezel je v svoj kot in se vrgel na posteljo. Nekaj tre-notkov pozneje je spal ko mrtev. Rdeča lisa mu je ležala na bledem obrazu, izmučenem do smrti. Podoben je bil bolj mrliču, kakor živemu človeku . . . * * *
Tisti čas se je vršila glavna obravnava v zapuščinski pravdi, katero je bila /ačela Anica sicer nekam pozno, toda, kakor je bila doznala, še vedno ne prepozno. Bog vedi, kaj in kako je prišlo, da je bilo sodišče nekako zavleklo zadevo, tako da je tožba Aničina izgledala še vedno ko nekaka tožba, da se oporoka v celoti proglasi za nepo-stavno in neveljavno.
Sama seveda nikoli kaj takega ni nameravala storiti, toda storil je to za njo odvetnik, meneč, da je to edini način, kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer zelo previdno tudi poiskala svojega odvetnika.
Anica je bila popolnoma prepričana o svoji zmagi. Zvesta je
DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Najboljši nakupi pri
The may co.
Pridite tu v petek za te potrebščine
"blue swan"
rayon slips
98'
Izdelane iz Spunlo ^ayon blaga, tako-Gvanega "run-resist" trajno nošo; v I'aznih stilirt* Tearose barve,J v merah od 32 do 42.
Knit undies
pritličje
fine vrste worsted obleke
42.'5
Čisto worsted blago, v vsakovrstnili barvah in dvo-barvah, kot želite. Eno in dvojno-prsni stili.
THE MAY CO.
DRUGO	i
NADSTROPJE
surety tenke rayon nogavice
1.19
Krasne nogavice v dveh lepili barvah; Rica Sun in Rio-tan. Za dodatno nošo so vrhi in stopala iz bombaževine. Mere ZVi do 10%.
NOGAVICE
PRITLIČJE
II
"colebrook
bele ^ill srajce
1.69
srajce famczne ^olebrooke" kakovo-® '• dobro in natan-'^0 ukrojene. Se ze-°perejo. Ovrat-iK se ne zgrbanči. V ®Prej skrčene.
Pritličje
ONTARIO
posebnost!
"harris" samopojna peresa
/1.69
Junior in senior mere samopojna peresa, 14 kt. zlato pero, z sa-mopojno napravo, in takoavano "Military clip."
STATIONERY PRITLIČJE
krasne jesenske kravate
1
.00
Vse svilene ter svilene in rayon. Velika izbera lepih jesenskih barv, pisanih in s figurami. S Ie h e rna kravata je ročno ukrojena.
PRITLIČJE ONTARIO
kompletno pohištvo 8-KOMADOV
za družabno sobo
mize izmed 12
«Izberite si »itiluv
^Izberite si 2 svetilki izmed 4
$
stilov
175
•Uberlte si zofo izmed 5 stilov •^^berite si 2 stola izmed 8 *tUov
ki je prijetna, udobna, vigajajoča in korekt-	kompletno
v slehernem detajlu. Tapetirani komadi so iz brocatelles in naj bolj-tapetnega blaga.	*
THE MAY CO. . . . ŠESTO NADSTROPJE
FORMER CHAPLAIN RETURNS TO THE FRONT
zanimivega iz življenja konj.
Konju sledi kot šesti v vrstnem redu bistroumnih živali lev. Levi se tudi zelo dobro uče in imajo imeniten spomin. Nekoliko moti človeka, da so te zverine krvoločne in da jih je zelo težavno ukrotiti. Vendar pa vidimo po cirkusih, kako se dado tudi levi naučiti marsičesa, kar nas preseneti tem bolj, ker gre za kralja džungle, ki mu človek na prvi pogled prisodi samo krvoločnost.
Sedmo mesto zavzema medved. Ta je pa v živalskem svetu
rojen komediant. On se izkazuje v prvi vrsti zato, ker ima rad pohvalo. Medved je ves srečen, če mu vrže človek košček sladkorja, če ga poboža ali če mu privošči toplo besedo. Seveda mora biti dresiran. Če bi srečal človek kosmatinca v gozdu in bi ga hotel pobožati, bi najbrž naletel na slabo.
Na osmem mestu je pa mačka. Mnogi ljudje mačk nimajo radi, češ da so preveč zahrbtne, kar je tudi res. Mačke so zelo gibčne in si znajo v vsakem položaju pomagati.

1943
'aw-
{WASHINGTON, D. C.—Whenever a battle-zone service man during the next few months meets William Barrow Pugh he will be greeting a soldier of World War 1. Dr. Pugh, now on a global visit to Army and I Navy chaplains and men, as chaplain of the 28th Division served in .the Oise-Aisne, Meuse-Argonne and Ypres-Lys offensives in 1918. ' Altogether he has served about 25 years in uniform, first in the then in Pennsylvania's National Guard. His two sons are now in the armed forces., • •sf.	—	t
> Overseas Dr. Pugh represents American Protestantism. He ti accompanied by Deputy Chief of Army Chaplains George F, Rixev, The Protestant tour, begun in April by Bishop Adna W. Leonard, was interrupted by the Bishop's tragic death in a plane crash in Iceland May 3. Early in his own tour Dr. Pugh stopped in Iceland and decorated tlw bishop's grave". Dr. Pugh is the Stated Clerk of the pj-eiLiyterian Church, U.S.A. He is also chairman of the Protestant group the General Commission on Army and Navy Chaplains and oi the National Council of the Service Men's Christian League./
ostala svoji življenjski nalogi, zvesta v vseh križih. Obenem se je vživela vse bolj v misel, da je tudi postavno ona dedinja; saj je njen mož staro oporoko preklical. Samo smrt, ki ga je prehitela, mu je iztrgala pero iz rok.
Tudi odvetnik je izkušal uveljaviti to točko. Pravih dokazov za to ni bilo lahko dobiti, zlasti ker je Katrin zagovornik v neskončnost povečal vtis onega bega Anice in mu izkušal pripisati dovoljno zadostnost, da je pokojnik vsled tega Aničinega koraka ukrenil tako v oporoki, kakor je ukrenil.
(Dalje prihodnjič)
Katere živali so naj-razumnejše
Na nekem zboru ameriških u-čenjakov, ki se pečajo s preučevanjem živali, se je med drugim bbravnavalo vprašanje, katere živali so najbistrejše. Učenjaki so sestavili vrstni red najbi-strejših četveronožcev tako, da so se ozirali na njegov nagon, spomin, sposobnost nauč^i se raznih kretenj in naposled na njihovo vedenje ob izrednih pojavih in priUkah.
Med osmimi najbistroumnej-šimi živalmi, ki so v tej tekmi zmagale, je na prvem mestu daleč pred drugimi tako imenovana najpopolnejša opica. Tako se šimpanz s čudovito spretnostjo nauči šivati, oblačiti človeško obleko, jesti za mizo in podobno. Če ne more doseči sklede na mizi, zleze brž na stol, ne da bi bil za trenutek v zadregi, kako naj si v danqm primeru pomaga. Tudi orangutan se je izkazal kot izredno spretna in pametna žival. Gorila med velikimi opicami ni posebno
spretna, pač pa prekaša vse v dojemanju danih nalog.
Na drugem mestu v vrstnem" redu najbistroumnejših živali jo slon, ki bi ga ljudje označili kot modrijana v živalskem svetu. V štirinajstih tednih se nauči delati v službi človeka in izpolnjevati vsa njegova povelja. Kmalu spozna, da je zaman misliti na vsak poskus pobega. Sam zapira vrata svoje staje, če ga zebe, ali pa jih odpre, če mu je potreben sveži zrak.
Tretje mesto zavzema pes, ki je že od pradavnih časov naj-zvestejšl in najzanesljivejši spremljevalec človeka. Nobena žival se ne uči tako pridno in u-spešno kakor pes, ki pa vendar v hitrosti mišljenje zaostaja za opicami. Pes je bolj odkrite narave, zvijače ali z^hrbtnosti, ne pozna, kakor jo pozna opica, in nobena žival se ne naveže na človeka tako kakor pes.
Na četrtem mestu glede bistroumnosti je bober. To živa! je človek doslej podcenjeval. Pri preizkušnji razuma, ki so jo morale prestati omenjene živali, sta poskusila dva bobra pobegniti iz kletke. Začela sta kopati podzemski rov, pazniki so pa še pravočasno opazili njuno početje in Tov zamašili. Tedaj sta pa začela bobra graditi iz polen in vej grmado, da bi zlezla nanjo in pobegnila iz kletke po drugi poti. Ko so jima tudi to preprečili, sta se vdala v svojo u-sodo.
Na petem mestu po bistroumnosti med živalmi je konj. V cirkusih vidimo, kaj vse znajo dresiran! konji. Mnogi cirkuški konji znajo računati s kopitom. Zadostuje, da krotilec le malo dregne konja, pa začne s kopitom šteti. To pa ni edina umetnost, ki se je konji nauče. Vsak konjerejec ve povedati marsikaj
je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu.
1891
1943
NAZNANILO IN ZAHVALA
• S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki bolezni preminil naš nadvse ljubljeni soprog in skrbni oče
JOSEPH DOLENC
Blagopokojnik je preminil dne 23. avgusta, k večnemu počitku pa smo ga položili dne 26. avgusta, po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida, na pokopališče Calvary.
Pokojnik je bil star 52 let. Doma je bil iz vasi Potok pri Zatičhi, %d koder je prišel v Cleveland pred 34 leti. Bil je član društva Glas clevelandskih delavcev, št. 9 S.D.Z.
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti vsem onim, ki so nam bili v veliko pomoč ob času bolezni, ter v tolažbo in pomoč v težkih urah naše izgube.
Posebna hvala bodi izrečena mojemu bratu Antonu Pajniču, ki je prišel iz daljnega Granite City, 111., na pogreb, kakor tudi Mrs. Antoniji Levstik, Mrs. Jennie Lesar in Theresi Zdovc, ter hčeri jn njenemu soprogu, Mr. in Mrs. Rudolph in Mary Mozek za vso pomoč in tolažbo.
Najlepša zahvala vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti našega dragega soproga fn očeta, ter vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Iskrena k vala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, pogrebcem, ki ste nosili krsto in vsem ki ste se udeležili njegovega zadnjega sprevoda na mirodvor. Hvala tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tud»* Monsignoru Ponikvarju za opravljene cerkvene obrede. Rev. Andrew Andreyu in dekletom Marijine družbe, ki so prišli molit na večer pred pogrebom.
Hvala pogrebniku Franku Zakrajšku za vso poslugo in za izvrstno urejen pogreb. Še enkrat bodi izrečena iskrena hvala vsem skupaj, ki ste nam na en ali drugi način izkazali svoje sočutje.
Ti, dragi soprog in dobri oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja I Ostal nam boš v spominu, dokler se enkrat vsi skupaj ne združimo na kraju večnega miru, kjer ni ne trpljenja ne solz!
Žalujoči ostali: I
APOLONI J A, soproga; Josephine, Mary poročena Mo-žek, Frances, Justina, Helen, Betty, hčere;
Joseph, sinh—in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 23.. septembra, 1943.

STRfiS
ENAKOPRAVNOST
23. septembA
i|!
PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
SVEJKA
v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK
i s!
I
Ugenil je; nenadoma se je kričal Lukaš na vojaka. "Tamj oglasilo iz ruskih vrat zateglo'se ne vzdrži niti mačka." !
(Nadaljevanje)
Švejk je zbudil Marka,
iTi
pa
zlezel na okop, se upregel zopet pred strojni puški in vlekel na desno, kjer je kmalu zagledal nadporočnika Lukaša, ki je bil namesto stotnika Sagnerja prevzel poveljevanje bataljona in ga zdaj formiral iznovega. Mnogo vojakov mu je manjkalo, in Lukaševa osuplost je bila čisto iskrena, ko je pred njim obstal vojak, mu salutiral z levico, držeč v desnici jermen, na katerem sta bili navezani dve strojni puški, ter je poročal:
"Gospod obrlajtnant, infante-rist Švejk se pokorno zglaša pri kompaniji kot ordonanc. Novega ni nič, bitka je popolnoma dobljena. Ti dve strojni puški sem smoči dobil pri naskoku; nista namazani in kolesca jima škrip-Ijejo. Pokorno prosim, da bi smel ta vojni plen pokloniti svojemu regimentu, da bo imel po novinah večjo slavo."
"Švejk!" je zarežal obrljat-nant, trudeč se, da bi ostal resen, "ali veste, kaj čaka ordo-nanca, ki se je v bitki ločil od svojega poveljnika? Smodnik in svinec!"
"Pokorno javljam, da to vem," je dobrodušno odgovoril Švejk. "Ali jaz sem vas, gospod obrlajtnant, čakal, toda neki o-brlajtnant od hušarjev me je hotel zato ustreliti z revolverjem. Pokorno javljam, da smo zmagali tudi brez pomoči, in jaz se zdaj, gospod obrlajtnant, od vas niti ne ganem več. Pokorno prosim, ali fasamo danes--zopet rum?"
"A, gospod Švejk," se je medtem oglasil lajtnant Dub, "kod ste se pa potikali? Vem, da niste postrelili niti ene patrone. Zelo se čudim, da ne slišim, da je Švejk že pri Rusih."
Švejk ga je gledal in se pripravljal, da mu odgovori, a nad-
' TO MAKE 1*1 I NEW LAWNS IN iMLL
# Authorifie* allad* the making of lawns io fall. Condi* itons are more favor« able . . • weeds have stopped germinating . . . the cool weather is ideal for grass.
Assure success of new lawn plantings! Apply four pounds of VIGORO per 100 square feet BEFORE planting the seed. This is an easy, inexpensive way millions of folk have discovered leads to greater lawn satisfaction. We have Vigoro in cartons and bags from one pound to 100 pounds. Stop in or telephone for your re* quirements.
VIGORO
^ Camplctc plant food
/f Product pj Swlji & Co m panj/
Sedaj je čas vsaditi travo ako hočete imeti lepo travo prihodnje leto. Mi imamo veliko zalogo vsakovrstne trave, kakor tudi gnojila.
LOVCI POZOR
Sezona na veverce se odpre 22. sept. do 80. sept. Pri nas lahko dobite obleke za lovce, kape in nogavice, pasove za patrone.
STRELIVO: Še ni bilo določeno od države kdaj ga dobimo za razprodajo, ampak obljubljeno je, da ga dobimo nekoliko.
Licence za lov imamo.
Pravila za lovce se dobijo pri nas brezplačno.
GRBINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave.
Endicott 9559
Prodajalna odprta vsak dan od 8. ure z j. do 7. ure zv., ob sredah samo do poldne.

poročnik Lukaš ga je prehitel; kažoč na Švejkov plen, je rekel ostro Dubu:
"Švejk je \.I vojak in ga predlagam k odlikovanju z malo srebrno; sinoči je pri naskoku dobil tile dve strojni puški." In obračajoč se k Švejku, je pristavil polglasno: "Švejk, ti bizgec, kje pa je bilo to med starim železom da si to privlekel sem?"
Za odgovor ni bilo časa; na drugi strani so zabobneli naenkrat topovi in trije streli, Hi so poslali v avstrijske vrste granate, so prasnile tako blizu, da je Švejk raztegnil roke:
"Gospod obrlajtnant, pokorno javljam, da Rusi streljajo iz tistih kanonov, od katerih sem sinoči privlekel tile dve strojni puški. Drugje to ne more biti."
"Vi ste našli tudi te kanone?" jc vprašal Lukaš. "Pa zakaj ste jih pustili tam?"
"Ja, gospod obrlajtnant," je vzdihnil Švejk, "kanona pa ne premaknem: pokorno javljam, to je še za dva para konj zadosti."
Streljanje Rusov je naraščalo in postajalo silnejše, čez pol ure je bilo že videti vrste, ki so prihajale Rusom na pomoč. Šle so gosto, polno, mirno in odločno, topo in leno, kakor bi ne bilo nikomur nič za to, ter so se metale v ospredju na tla, množeč strelce.
"Ali poizkusijo nas obkoliti ali pripravljajo naskok?" je razmišljal Lukaš. "Umikati se nočejo več."
m dolgo: "Hurraaa!" in Rusi sol Vendar so prodrli prav do ko-I naskočili. Bataljon se je zama-! lodvora, ali nastreljeno topni-i jal, a vzdržal; Rusi so se umak-1 štvo ga je zasipalo s pravca-j nili. Okoli poldneva pa je pre- j tim dežjem šrapnelov; vojaki so j trgal vzduh« ponovno "Hurraa!" se razprhavali in bežali, Lukaš I in nadporočnik je prejel pove-, pa je samo zaklel: "Krucifiks, Uje, naj se umakne.	j je tole komedija!"
Sicer pa so se vojaki umikali; "Pokorno javljam," mu je tudi brez povelja; Rusi so ro- Švejk kričal v uho, "da je naš jili na vseh straneh in vrhovi]?, četrti zug popolnoma razbit od kamor si pogledal. Bilo jih je granat. In gospod lajtnant kakor kobilic, in jedva je zado- Dub . . ."
sčalo žrtvovanje ene kompanije i Granate so jima žvižgale za honvedov, ki so branili umik, da! petami, se razpokale in ju za-ni nastala panika. Komaj so vo- j sipale iz ilovico. Švejk je zatu-jaki začuli Lukašev glas: "Zu-1 lil na nadporočnika: "Gospod ruck!", s(> se okrenili, obrnili | obrlajtnant, najbolje je, da iz-čepice na glavah s ščitki nazaj! gineva odtod. Saj streljajo na
ter se radovali:
I naju;
"Zdaj bomo kak teden forri-1 Vojaki so bežali v malih tro-kali takole. Kakor muh jih jel'P^h, se krčili k tlom in šele da-Fantje, namažite si podplate z	kolodvorom, poleg boro-
zajčjo iniastjo!"	20=41*% se je posHnscdo,
In bežali so nazaj prav do
ustaviti in obrniti jih iznovega proti sovražniku. Legli so na
poldneva, ko so zadržale njih j tla, si z lopatkami v sipki glini umik trume Nemcev. Pripeljali} izkopali jarke ter se začeli po so jih v bojno črto na avtomobi-1 oddelkih sklicevati.
lih kakor vato za zatlačenje
razpok. Švejkov bataljon je bil j.	pokazalo, da je
takrat že blizu nekega kolodvo-: i^iginil od 11. kompanije skoraj ra, ]{jer je jgorelo sldadišče,	"zug," je (xiniarsiral
Icateregra je nal,%gal tajn sboječi: Skrejk Ic ixyveljnikii liukausu, se
^	I postavil v habtacht ter dvignil
j roko k čepici:
Rusi so se ustavili, dopolnju- j "Pokorno javljam, gospod o-
joč svoje vrste, proti večeru pa Obrlajtnant, da nismo utegnili
se je začel boj iznovega. Arti- pobrati gospoda lajtnanta Du-
Ijerija je otvorila bobneč ogenj, a sovražnik je pod njeno obrano prihajal bliže in bliže Avstrijcem. Fronta se ni dala držati več, zamajala se je zopet in polagoma odstopala. Prišlo je povelje zaseti kolodvor, in bataljon je prišel k njemu, a rusko topništvo je naperilo ves ogenj na poslopje, da se je vlak še jedva rešil.
"Kolodvor je obdržati za vsako ceno," je komandiral brigadir Lukašu po odposlanem or-donancu.
"Recite, naj ga kar pride gospod obrst držat sam!" je ža-
ba, kakor je to ukazal gospod stotnik Sagner, da moramo pobirati ranjence. Ne pobrali bi ga do večera, ker je vanj udarila granata in ga raztrgala na tisoč kosov."
"Tak jo je ta Dub izkupil!" je pomislil Lukaš; "o tem mu njegov okrajni glavar pač ni pravil ničesar." Glasno pa je vprašal: "Kje? Tam na kolodvoru?"
"Da, tam ga je zadela nesreča," je pritrdil Švejk. "Ali — Ježešmarija!" je vzkliknil, jaz sem pa tam menda izgubil svojo fajfko!"




i .-r^-
Znak patriolizma ... 1943
# V OKNIH IN NA AVTIH SE JAVLJA TA ZNAK, KAMORKOLI GRESTE. To je znamenje patriotizma—znak Amerikancev, ki stoje za napadom ta mesec z ekstra vojnim bondom.
Ali že imate svojega?
Ako ne, ali ni že čas, da nekaj storite glede tega? Tudi z vdajo Italije—imamo še dolgo pot do Berlina in Tokia. Ako jo bomo napravili in to hitro, mora iti vsak Amerikanec v boj ob strani naših bojnih sil.
To se lahko učini z nakupom vojnih bon d o v.
Torej posežite v staro nogavico
in kupite ekstra bonde ta mesec. Skrčite nekoliko celo "potrebne" stroške in imeli boste dovolj denarja za drugo investicijo v svojo deželo. To bo dobra investicija, ki vam plačuje dividende v gotovini in v sladki zavesti v vas samih, da ste storili svoj delež.
Torej kako je s tem, Mr. in Mrs. in Miss Amerika? Ali bi ne hoteli biti sodobni ta mesec in razstavili znak patriotizma? Pojdite k svojemu delodajalcu, vaši banki ali posojilnici, ali v kak drug urad ali prodajalno—-ter kupite ekstra bond ta mesec, da t>o-ste krili napad!
Th# Cuyahoga County War Finance Committee, S36 Union Commerce Building, Cleveland
BACK fHE'TTtACK • BUY	WAR BOm
Začel je pregledovati žepe, pritipal je brotzak, odprl je celo patrontaške, ali fajfke ni bilo nikjer. In Švejk je rekel Lukašu tako iskreno, kakor ni še nikoli slišal tako iskrenega glasu; "Vse, kar se je zgodilo, je malenkost. Tudi gospod lajtnant je že prestal. Ali kako naj živim jaz brez fajfke?!"
Iz obličja Švejkovega je vela neizmerna žalost in tuga, ki se je lotila tudi Lukaša. Toda v njem se je ta tuga izpremenila v besnost na ves svet, v katerem so možne take bedarije. Pozval je Balouna in si dal prinesti steklenico slivovke. Ž njo se je tolažil tako, da je zvečer, ko so se prikazale na nebu zvezde in je topovstvo na obeh straneh utihnilo, Švejk, sklonjen nad njim pod borovcem, konstati-ral:
"Nacucal se je kakor detece in zdaj se mu sanja nekaj prav lepega."
(Dalje prihodnjič)
Za delavce Za delavce
Mali oglasi
SOUND SYSTEM INDOOR OK OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
Splošno snaženje uradov
NOČNO DELO
Zglasi+e se zvečer
pri
Rockwell Ave, Entrance
EAST OHIO GAS BUILDING
E. 6+h In Rockwell
Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave.
CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767
Blizu E. 185 St.
18707 Cherokee Ave. Hiša s 5 sobami (bungalow) se proda po zmerni ceni. Ako želite videti hišo znotraj, pokličite za sestanek, — M. F. INTIHAR, 630 E. 222 St. IV. 2644 ali IV. 0678.
$5000
Hiša za 2 družine; 4 sobe vsako stanovanje; 4 kopalnice; alley, velik porč spodaj in zgoraj; blizu St. Clair Ave. in E. 67 St. Vpraša se pri McKENNA 1383 E. 55 St., HEnderson 5282 ali MUlberry 4285.
V-Euciidu
21070 North Vine Street, (blizu Društvenega doma). 2 hiši na eni loti, 85x150. Cena $4,500. Dajte nam ponudbo. — M. F. INTIHAR, 630 E. 222 St. IV. 2644 ali IV. 0678.
Dekle ali ženska
dobi službo v gostilni, kjer bi pomagala pri serviranju jedi in pri bari. Celi dan ali po par ur. Zglasite se na 747 E. 185 St.
Dekleta in
f
zenei
Ali veste, ida si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FUR COAT ali STERLING suknjo iz Čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne.
Sedaj na Will Call?
Ne odlašajte, samo poldičite me, da vas peljem v tovarno^ na mojo odgovornost, če kupite ali ne.
Vam se priporočam
Benno B. Leustig
1034 Addison Road ENdicott 8426
PILES
OiriKIDY Riiiip ntoM
ITCH AND ■URN
THEN WMK AND SIT IN COMFORT
tJae Postara—the CONCENTRATED ointment — as^thousands have.' The oily bate HOLDS > Po«lam'«' medication onfthe smarting skin to cool and soothe that agonizing Itch and bum. Sold.from coast to coast for 35 years. Ask your doctor. Only 60c, all drug stores.
p o s L A M
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77 %c na uro
Ženske 62 %c na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo,
Zglasite se na
EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St.
National Carbon Co., Inc.
TEŽAKI
za
Prekladanje blaga Sprejemni oddelek Oddajni oddelek
SPLOŠNO ZUNANJO DELO Dobra plača od ure
THE CLEVELAND TRACTOR CO.
19300 Euclid Ave.
KUHARICA
m
POMOČNICA V KUHINJI
6. zvečer do 1.30
Damo uniformo, obede in transportacijo na dom
TEDENSKA PLAČA
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
Mali oglasi
I v ^
Isce se
stanovanje s 4 sobami za odraslo družino. Želi se dobiti v bližini St. Clair Ave. do E. 125 St. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
DiismfitEIlL
Proda se
hiša s 7 sobami; 2 garaže, vse v dobrem stanju. Ogledate si jo lahko vsak čas. Vpraša se na 896 E. 73 St.
Močne žensk
za
voli
S
ills
ok #a fr,
Soi
H Vi
Uši
S
Hi
So, \
itr %
Mh
razkladanje Voznice Clark
, v tovarni — ^ SPLOŠNO DELO
cafeteria
Dobra plača od
CLEVELAND TRACTOR CO'
19300 Euclid^^
DRŽAVLJANSTVA ZAHTEVA
Ženske za sna?
3.30 zjutraj do Dobra plač^'
(Wrappers) s dobrimi povojnimi
Nobenega nedeU'^^g^g,
Ugodne delovne i pji f
Zglasite se na 8. EMPLOYMENT O
HALLE
TOVARNIŠKO
100% obrambna I
Izkušnja ni P° Plača na uro, poleg
Zahteva ^
Statement
The Draper Mf?
B- M St-
1 blok južno
MOf'
za
»et
S

\\

Splošno tovaf^ delo
Stroj*^, operato^^'^
Izurjeni in	x
InšpeKt^"
Plača od ^ ^ Pet dni v tednU V°
100% vojno
Nahajajoče se ^
del«

/
V neposredni daU^^ggta-
gakoli konca
The Bishop ^ Babcock
1285 B. 49 " '