100. številka. Ljubljana, v četrtek 2. maja 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
lehaja vsak dan zvečer, izimBI nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h. Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniBtvo pa 8 Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st 85.
Žlindra v državnem zboru.
V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil voditelj duhovniške stranke na Slovenskem, dr. Ivan Šusteršič, mora-lično obglavljen. Take justifika-cije avstrijski parlament menda še ni doživel. Pridržuje" si, da o tej zadevi še govorimo, podajamo v naslednjem popolnoma objektivno poročilo o včerajšnji senzacionalni razpravi v zadevi žlindre, kateri je bila včerajšnja seja izključno posvečena.
Poročevalec grajalnega odseka je bil dr. Kramar, ki je bil tndi načelnik odseka, v katerem je imela desnica veliko večino.
Poročevalec dr. Kramaf je najprej pojasnil dogodbe v zbornici, vsled katerih je dr. Šasteršič zahteval, da se izvoli gca-jalni odsek. Ta odsek si je bil svest, da bi moral postopati z največjo strogostjo in brezobzirnostjo, ako je že poklican, da sodi o navadah v zbornici, svest pa si je bil tudi, da bi storil napako, ako bi strogo in brezobzirno postopal, kadar to stvarno ni opravičeno.
V odseku se je konstatiralo, da se je dr. Šusteršiču res zaklicalo „SchufG" in „ausgewachsener Schuft", in sicer besed ni izrekel Stein, ampak neki drugi poslanec. Stein je vsled tega, ker Šusteršič za to žaljenje ni zahteval zadoščenja, izjavil, da s Šusteršičem ne more občevati. Odsek je soglasno spoznal, da Šusteršiča ne more nihče siliti k dvoboju, ker mu ga brani njegovo versko prepričanje, na drugi strani pa je večina odseka rekla, da je bil dr. Šasteršič, ako mu versko prepričanje brani dvoboj, dolžan zahtevati izvolitev grajalnega odseka, ko se mu je zaklicalo „SchufG". Ker pa tega takrat ni storil, ni bil sedaj opravičen zahtevati grajo za poslanca Stein a, ker ta ni žaljenja ponovil, ampak samo konstatira!, da Šusteršič za »Schufta" ni zahteval zadoščenja.
Kar se tiče očitanja radi žlindre, moram pred vsem konstatirati, da je osebna čast dr. šusteršiča v tej aferi intaktna, ker se ni dokazalo, da je imel namen sebe okoristiti. To sem moral povedati, ker odsek v ostalem ni mogel o ravnanju dr. Šusteršiča v političnem bo ju izreči tako u godne sodbe.
Gre se za boj „Gospodarske zveze" zoper kmetijsko družbo, v kateri so združene vse stranke, đočim je „Gospodarska zveza* strogo klerikalna. Očitanje, da „Gosp. zveza" pri prodaji žlindre ni postopala korektno, da je manj vredno žlindro prodajala kot polnovredno, v aktih ni dokazano, in se zato ne more niti Šusteršiču niti „Gosp. zvezi" očitati, da je namenoma dajala slabšo žlindro. (Živahni ugovori.) Pač pa je dr. Šusteršič v velikem boja zoper kmetijsko družbo in kot načelnik „Gospodarske zveze" rabil sredstva, o katerih moramo žal reči, da niso bila ne korektna nelojalna. (Občno strmenje.) Dr. Šusteršič je 16. julija 1899. tajniku „Gosp. zveze" pismeno naročil, naj v »Slovencu8 razglasi, da se je „Gosp. zvezi" posrečilo, dobiti žlindro po 20 kr. meterski -tot ceneje, nego jo daje kmetijska družba. Dr. Šasteršič je prevzel plačilo te diference (Čajte! Čajte!) in njegovo pismo kaže, da je naročil, da   mora  to   tajno ostati. (Čajte!
Čajte?) Z ozirom na to nizko ceno žlindre je potem izšel v „Domoljubu" članek, v katerem se je kmetijska dražba strastno napadala, očitalo se jej je, da slabo gospodari s subvencijo 3600 gld., ker prodaja žlindro po 20 kr. dražje, kakor .Gospodarska zveza". (Živahni klici: Čajte! Čajte!)
To pojasnjuje besede, ki jih je Šusteršiču zaklical Stein: „ Vaše roke so od žlindre umazane, to je reklo c. kr. okrajno sodišče". Šasteršič je namreč tožil župana Svetlina, ker mu je ta očital, da ima od žlindre umazane roke, a sodišče je Svetlina oprostilo. (Čujte! Čujte!) Poročevalec je prečita! raz sodbo kamniškega sodišča in potem rekel, da po Steinovem medklica, da ima Šasteršič od žlindre amazane roke, bi moral vsak misliti, da je Šusteršič storil nekaj nepoštenega v privatnem smislu (Klici: Saj je tako). Odsek je mnenja, da se osebni poštenosti dr. Šasteršiča ne more nič očitati, ali graje poslancu Steinu radi tega klica ne more predlagati, ker nikakor ne more odobravati Šuster-šičevega post opanj a v bo ju zoper kmetijsko družbo. Poročevalec je prečita! na to razsodbo deželnega sodišča in pismo, s katerim je dr. Šusteršič naročil, da naj „Gospodarska zveza" žlindro ceneje prodaja kakor kmetijska družba in je dejal, da je aGospodarska zveza*' vodiia nezdravo konkurenco, ki je imela namen, spraviti jako uspešno delujočo kmetijsko družbo ob ugled in veljavo. To ni bilo reelno in korektno. Posledica tega je bila, da je »Slovenec" pisal, da kmetijska družba ne zna gospodariti, in da je kmete oškodovala za 3600 gld. To ni bilo pravilno ne pošteno, in priča Sajovic je to sam imenoval umazano konkurenco. Glede manipulacije z žlindro je dokaz resnice dcprinešen, in sicer v prvi vrsti s pismom dr. Šasteršiča, da mora tajno ostati, kako se je dosegla izredno ugodna cena žlindre, iz česar izhaja, da se je dr. Šasteršič dobro zavedal, da njegova manipulacija z žlindro ni bila reelua. (Živahni klici: Čujte! čajte! Posl. Glookner: Čemu pa je Šasteršič sploh zahteval, da se skliče grajalni odsek?) Ako prav grajalni odsek Šasteršičevega postopanja ne more priznati kot lojalno in korektno, vendar osebna .čast dr. Šasteršiča ni zadeta. (Burni ugovori. Posl. dr. Po m mer: Teorija o dveh dušah!) Pač pa predlaga grajalni odsek, naj se poslancu Steinu izreče graja radi vzklika .Doktor Žlindra". (Posl. dr. Schalk: Tega nihče ne razume! Le poglejte te obraze, ki jih delajo.) Namen tega klica je bil žaljiv, hotelo se je ž njim izreči psovko, (Ugovori) a odaek je bil mnenja, da se mora vsako psovanje v zbornici grajati. Poročevalec je priporočal, naj se sprejmejo njegovi predlogi.
Posl. dr. Dyk je zahteval, da se naj Steinu izreče graja radi vseh treh točk. S tem, da je konstatira!, da je Berger rekel Šusteršiču „Schuft", je storil novo žaljenje. Kar se tiče od žlindre umazanih rok, ni sodišče tega konstatiralo, kar je trdil Stein. Razsodba se nanaša samo na to, kar je storil ŠusterSič kot načelnik »Gospodarske zveze", ne kot privatna oseba. Po naravnih principih prava zamore le fizična oseba storiti kak delikt, in je nemogoče, da bi kak avstrijski sodnik utemeljeval svojo sodbo s tem, da je dr. Šasteršič dotični delikt storil kot načelnik kacega društva. Priznam, da postopanje „Gospodarske zveze" ni bilo reelno, da je delala popolnoma nereelno konku-
renco, ali iz Steinovega medklica se mora sklepati, da je Šusteršič kmete goljufa), to pa se ni zgodilo. Zato naj se Steinu izreče graja.
Besedo je dobil potem dr. Šusteršič (Klioi: V lastni zadevi. Mali k: Ali Vas, g. dr. Šusteršič, ni sram, v lastni zadevi govoriti ?), ki je dejal, da je zahteval izvolitev grajalnega odseka, da si more javno mnenje napraviti sodbo o zadevi z žlindro. Mej zadnjimi državnozborskimi volitvami (Dr. Tavčar: Že dosti prej!) je »Slov. Narod" meni, kot načelniku, in tudi podnačelniku „Gosp. zveze" očital, da je „Gosp. zveza" z naju vednostjo, torej pod n3ju moralno odgovornostjo pri kupčiji z žlindro ljudi goljufala. Jaz sem radi tega tožil dr. Tavčarja in odgovornega urednika. Stvar je v raznih varijacijah šla po vseh liberalnih listih, in obesila se mi je psovka ,Doktor Žlindra". Lahko si je misliti, kako prijetno je, če se koga v času volitev vedno in povsod imenuje »Dr. Žlindra". (Nemir. Posl. Wolf: Pustite ga govoriti, saj je njegov zadnji govor. Šusteršič: Potolažite se, jaz bom tu še večkrat govoril. Wolf: Če to prenesete, morate imeti jako trdo kožo.) Župan Svetlin mi je na to na nekem shodu očital, da imam od žlindre umazane roke. Govornik je pojasnil to pravdo, kskor je p^sal »Sioveneo" in prečital pismo, s katerim je naročil, da mora ostati tajno, da bo on plačal izgubo, ki jo bo imela „Gosp. z?eza" s tem, da bo žlindro prodajala ceneje, kakor jo je sama veljala. Ni bil moj prvi niti moj zadnji dar v dobrodelne namene. Jaz darov ne obešam na veliki zvon (Občna veselost), a si ne pustim vzeti pravice, kaj darovati, (Peschka: In to pripovedujete tu v zbornici? Šusteršič: Da, to pripovedujem tu. Dr. Derschatta: Pustimo ga samega, naj zase govori. Kasper: Druge sumniči, in to naj bo dobrota. Wolf: Naj se brani, saj je on obtožen, ne Stein. Kasper: Kdor ima količkaj časti, ne more kaj taoega poslušati. Šusteršič: Gospodje cd Vaše stranke imajo veliko vzrokov, da so občutni. Stein: Prihodnjič dobite par zaušnic, če nas napadete.) Ker v kmetijski družbi vlada neka sovražnost zoper zadruge, vsled tega je „Go8p. zv." drugod iskala žlindro in jo dobila. Ker prodaja kmetijska družba žlindro pod lastno oeno, je morala »Gosp. zveza" gledati, da bodo njene zadruge prodajale žlindro po isti ceni. To je bil jedini namen, da je on plačal diferenco. (Veselost.) S članki v »Slovencu* in v »Domoljubu" ni v nobeni zvezi. »Slovenec" niti glasilo stranke ni, in se je že večkrat uprl ter ni hotel sprejeti strankinih izjav. (Dr. Tavčar ugovarja. Šusteršič: Vaši somišljeniki tudi pravijo, da »Slov. Narod" ni glasilo stranke, ker se tega lista sramujejo. Dr. Tavčar: Vaša stranka pa naj se vaše osebe sramuje. Živahno pritrjevanje.) Ne gre se tu za to, kaj so listi pisali, ampak kaj sem jaz storil. Dokazalo se mi je, da sem pisal omenjeno pismo, in koncem leta plačal diferenco. (Peschka: V kakšen namen? Šusteršič: Namen sem že povedal. Peschka: Namen je bil nepošten.) Z jed-nakimi intencijami bom morda še večkrat ravnal, ker pri tem ni nič nekorektnega. (Burni ugovori.) Grajalni odsek se je postavil na stališče častnega sodišča, ni pa dokazil preiskal in si o sodnih razsodbah napravil samostojne sodbe. Utemeljevanje sodnih razsodeb je juridičen nesmisel (Smeh), tako da bo morala generalna pro-kuratura vložiti ničnostno pritožbo. Po tej sodbi je čast poslancev brez varstva. Lahko
si mislite, kako mora biti sodba utemeljena, ako je bila izrečena na podlagi polemik. (Dr. Schalk: Sodba je izrečena na podlagi izpovedi zapriseženih prič.) Ali se izreče posl. Steinu graja ali ne, pride zame šele v drugi vrsti v poštev (Veselost), glavno je dejstvo, da se je stvar pojasnila. (Malik: Kmetje že vedo, koliko velja žlindra.) Odsek je priznal, da „Gospodarska zveza" svojih odjemalcev ni oškodovala. (Peschka: Umazano konkurenco je delala) Jaz konkurence niaem nameraval (Veselost) in nisem s polemiko v nobeni zvezi.
Posl. dr. Schalk je rekel, da zaradi besede „Doktor žlindra" se Steinu ne sme izreči graja, ker ta beseda ni psovka. Preiskava o dejanjski podlagi te besede je pokazala, da dr. Šasteršič ni pošteno postopal, a če kdo s parlamentarno dopustnimi besedami opozarja na kaj nepoštenega, se mu ne more izreči graja. Dr Šasteršič je ukla-njajoč se sili, ne lastni volji, zahteval, da se voli grajalni odsek, ker je bil mnenja, da mu bode iz strankarjev sestavljen grajalni odsek povrnil čast, katero so mu razsodbe sodišč in sodba javnega mnenja za vedno vzele. (Živahno pritrjevanje.) čadno je, da je dr šasteršič postal zdaj tako občutljiv Posl. Peschka mu je že zaušnice obetal, a takrat ni zahteval grajalnega odseka. Tudi ko mu je posl. Berger radi nesramnega postopanja zaklical »Schuft", tako glasno in tolikrat, da bi mu morala ta beseda vse žive dni zveneti po ušesih, ni zahteval grajalnega odseka Nedolžna beseda „Dr. Žlindra" pa ga je tako užalila, da je bled in ves tresoč se s povzdignjeno pestjo skočil k Steinu in zahteval zadoščenja. To kaže, da je Stein s tem medklicem zadel neko rano. Kakega pomena je stvar za dr. Šusteršiča, da je od nje odvisno, če more dr. Šasteršič še veljati kot moralična eksistenca mej svojimi someščani, se vidi iz tega, da je njegov zastopnik pri prvi obravnavi rekel: če Svetlin ne bo obsojen, se mora dr. Šasteršič ustreliti, ker bo brez časti. Ustrelil se ni, bržčas z ozirom na to, da vera prepoveduje samomor. Zdaj vemo, za kaj[se imamo veri z&hvaliti. Za ohranitev dr. Šusteršiča! (Veselost.) Reklo se je, da se dr. Šasteršič napada, ker je veren katoličan. Vere ne misli nihče napadati. Mi Vsenemci nismo vere nikdar napadali, borimo se samo zoper zlorabo vere. Če pravite gospodje, da se borimo proti veri, vam odgovarjam, da vam za vero v Boga sploh nič ni, nego za vero v farje. (Živahno pritrjevanje.) Kdor pa vlači vero tolikokrat čez jezik kakor dr. Šasteršič in pri vsaki priliki hvalisa svojo neomajano vero, ta je gotovo nima v srcu (Živahno pritrjevanje). Če govori dr. Kathrein, imeli boste občutek, da mu prihajajo besede iz srca. Primerjajte pa ž njim umetne poze, hripavi bas, hinavske geste, s katerimi seza dr. Šnsteršič tja, kjer imajo pošteni ljudje srce in spoznali bodete, da dr. Šusteršič vero zlorablja, kar tudi njegova politična delavnost dokazuje. (Živahno pritrjevanje.) V nagrobnem govoru, ki ga je dr. Šusteršič sam sebi in revno malo dostojno govoril, je stvar, za katero se gre, zavijal. Konkretni slučaj je naslednji: »Gosp. zveza", dete tajnih grehov dr. Šusteršiča, (Veseiost), je središče konsumnib društev, ter hoče uničiti male in najmanjše trgovce, kar ni nikomur tako na škodo, kakor ŠusteršiČevim lastnim rojakom. Ta, v gospodarsko formo skrita propaganda ima namen, utrditi klerikalno
gospodstvo v tistih pokrajinah. .Gospodarska zveza" je izdala znani razglas, v katerem se je kmetijski družbi očitalo, da ne zna žlindre kupovati. To se je sioer koj popra vilo, a klerikalci so dalje lagali. Rečeni raz glas je imel namen diskreditirati in obre kovati   blagoslovljeno  delujočo kmetijsko dražbo. To je podlost dr. Šusteršiča, ki se ni vstraSil nobene žrtve, ne v svrho, da bi storil kaj dobrega, ampak da bi obrekoval. To obreko vanje je bilo tako podlo, da se je zdelo dr. Šusteršiču2000 K vredno. (Burno pritrjevanje.) Ako bi bil dr Šnsteršič ta denar porabil v podporo svojih, v gospodarski stiski živečih rojakov, bi mu ne bili odrekli priznanja. Koliko Slovencev pa bo pregnanih iz njih domačiji da dobi dr. Šusteršič na ekspen* žarih teh 2000 kron. Na kako nizkoten' rafiniran način se je skušalo kmetijsko družbo obrekovati, izhaja iz izjave, ki jo je priobčil „Domoljub" dne 19 oktobra 1899, o kateri Šusteršič baje ničesar ni vedel. V sodnih razsodbah pa se smatra kot dognano, da je bil on spiritus rector klerikalnega časopisja. On ni samo dopisnik dunajskega klerikalnega aVaterIanda", nego tudi .Slovenca". Govornik je prečital več odlomkov iz dotičnoga članka .Kmetijska družba in Tomaževa žlindra", v Katerem se na koncu vprašuje, kam je izginilo tistih 39 kr. od vsakega centa, za katere so bili kmetje prikrajšani. Ali ni to infamno obrekovanje? (Živahno pritrjevanje) Ti ljudje so žrtvovali denar, da bi pošteno družbo spravili ob ugled, in voditelje družbe osebno sumničili goljufije. To ni političen, a m pak kazenski faktu m.  Nihče nima dvojne Časti,  ampak samo jedno čast, in kdor je kot načelnik .Gospodarske zveze" šuft, ta je tudi v privatnem življenju šuft. (Viharno pritrjevanje in ploskanje). Ali je po kazenskem zakonu samo tatvina hudodelstvo in ne tudi obrekovanje? (Živahno pritrjevanje). Na omenjeni, vedoma zlagani napad je kmetijska družba odgovorila s pojasnilom resničnih razmer. Sodno se je dognalo, da kmetijska družba z ozirom na ge ografični položaj Kranjske ni prodajala žlindre dražje kakor se prodaja v drugih deželah, ampak še ceneje. Govornik je prečital dotično izjavo kmetijske družbe, v kateri je rečeno, da more take laži vedoma razširjati samo Človek, ki je moralno popolnoma propadel. (Čujte! Čujte!) Reklo se je tudi, da je .Gosp. zveza" vsled ugodne konjun kture prišla v položaj, žlindro tako ceno prodajati. Ta ugodna konjunktur a so bile obrekovalne kronice dr. Šu steršiča. (Veselost in klici: Jako dobro!) Iz originalnega pisma dr. Šusteršiča z dne 16. junija 1S99 izhaja s popolno jasnostjo, da se je sramotnosti svojega po-čenjanja popolnoma zavedal, saj bi drugače ne bil ukazal, da mora stvar tajna ostati.  Dr. Šusteršič se je tudi izgovarjal, da se  ni prodajala manjvredna žlindra. V originalnem   pismu  necega goriškega trgovca z dne 29. avgusta 1899, od katerega trgovca je dr. Šusteršič na zvijačen način dobil to manjvredno žlindro, stoji doslovno „17 in 18 odstotne žlindre nimam. Jaz jamčim samo za 16 odstotno,  kar pa je vsejedno, saj to blago lahko brez skrbi prodajate kot 16, 17 in 18 odstotno, ker pri Vas itak o tem nobeden še duu sta nima. (Veselost in živahni klici: Jako dobro!) Govornik je potem prečital pismo necega kaplana na „Gosp. zvezo", v katerem pismu je rečeno: Kaj je to? Jaz sem naročil 17 odstotno žlindro, v tovornem listu je označena kot 16 odstotna, zaračunjena  pa je kot 18 odstotna. (Burni klici: Čajte! Čajte! Liguorijanska morala!) Nadalje je govornik prečital v „Slov. Narodu" priobčeno izjavo ravnatelja Pirca z dne 17. februvarja 1900, v kateri izjavi se razglasila „Gosp. zveze" glede žlindre označujejo kot bistveno in s prevdarkom zlagana. Tudi trditev Šuster-šičevega druStva, da ni imelo druge kakor 18 odstotne žlindre, sj proglaša kot zlagana, kajti društvo jo je imelo in jo je zvijačno in s sleparijo spravilo v Ljubljano. Pire je pisal, da, ker dobro ve, da tisti krogi, ki so gonjo proti kmetijski družbi uprizorili, ne bodo reagirali, apelira na tiste poštene može v „Gosp. zvezi", katerim moška čast še kaj velja. Na to izjavo ravnatelja Pirca pa občutljivi Šusteršič ni tožil, ker se je zavedal svoje krivde. Mogoče da
ima dr. Šusteršič dvoje Časti, drugo kot načelnik „G os p. zveze" indrugo kot zasebnik, na vsak način pa ima samo dve roki in ti sta umazani in ostaneta umazani. (Burno dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Kadar koli so se tu čuli glasovi za svobodo in pravico, jih je dr. Šusteršič pre-tulil, ali danes je prišel konec njegovih rožnatih sanj, ki naj bi bile dozorele tam na ministrskih klopeh. (Veselost) Šasterši-čeva častihlepnost, postati minister je bila tako velika, da je — v časih, ko je slovenski val grozil Nemce prepluti in je bil jeden Šasteršičevih rojakov blizu temu, da postane minister, — s svojimi spletkami provzročil, da dr. Ferjančič, na katerega se je takrat mislilo in katerega je Šusteršič razkrićal za brezbožneža in popožrca, ni postal minister.   Mirno, državniško obnašanje dr. F nančiČH kaže še danes, da je bil nekdaj blizu temu, da postane minister. Po lastni krivdi je postalo nemogoče, da postane dr. Šusteršič kdaj minister, zakaj od avstrijskih ministrov se sicer, kakor kažejo razni bivši ministrski predsedniki,  ne zahteva vedno posebno velike pameti — v tem oziru bi dr. Šusteršič že še lahko minister postal (Veselost) — ali zahtevajo se čistejše roke, kakor jih ima dr. Žlindra. (Burno pritrjevanje.) Danes je zaslužena usoda zadela moža, ki spada mej tiste najnevarnejše demagoge, ki zlorabljajo vero za politični in osebni dobiček. Ta križarski propovednik ne bo več mogel z molitve nikom v roki po svoji domovini potovati, ker se mu bodo očitale umazane roke Mogoče, da je Šusteršičeva vera neomah-Ijiva, njegova čast ni neomahljiva. Kazenskosodna neomadeževanost ni   isto,   kar je   moška čast,- do moške   časti nima dr Šusteršič nobene pravice, četudi ga kazenski zakon še ni dosegel. Grajalni odsek, v katerem niso bili so vraž ni Nemci, ampak Slovani, je danes v najmilejši obliki izjavil, da Šusteršičevo postopanje ni bilo korektno, da je delal nereelno, umazano konkurenco. Tisti, ki je začel tako infamno obrekovalno vojsko, ki je  čast  svojih   sorojakov tako nizko cenil, je za vse čase izgubil pravico,  veljati   kot poštenjak. Naj zbornica danes sklene kar hoče, naj pcsi. Steinu tudi izreče grajo, to je gotovo, da bo vse javno mnenje, ki moralično misli, izreklo dr. Šusteršiča zaničevanje. (Viharno dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
Za dr. Schalkom sta govorila dr. Tavčar in Plantan, toda poročilo je tako dolgo, da smo je morali odložiti za jutri.
V ■ Jufoljaiil. 2 maja.
Ruska    kadra ob Adriji.
Ruski časopisi poročajo, da ruska eskadra obišče vsa pristanišča ob vztočni obali morja Ad janskega. .Naša Sloga" piše: Naše morje je modro, kakor tretja barva na naši sveti zastavi, ker taka je volja nebes, a mi smo se je oprijeli tako tesno, da nam je prirastla k srcu. Da, mi želimo videti rusko ladjevje na naših oba-lih, ali hrepenimo bolj, nego predsednik Loubet, bolj, nego Francija ... Mi bi hoteli, ako hoče Rusija poslati ladjevje na pozdrav bratskemu prebivalstvu na vztočni obali morja Adrijanskega, na obiske tovarišem od c. kr. vojne mornarice, da tedaj pošlje mnogo ladij. To zahteva naše samo-ljnbje . . . Kajti, ako so Francozi zavezniki, smo jim mi bratje, a mi imamo v Boki, v Grnžu, v Splitu, v Šibeniku, v Bakru, v Trstu dovolj prostranih pristanišč, da jih sprejmemo. Najlepša je jasna beseda. Mi jih želimo videti, a ne zato, da bi se oni ponašali s svojo silo pred prijateljsko državo, ki pozna njihovo silo in jo zna dobro ceniti, nego zato, da si latinska gospoda, ki deluje na našo pogubo z vsemi najpodlejimi sredstvi, bodo mogli predstaviti slovansko silo v teh morjih, da se nauče spoštovati to narodnost, katero oni sovražijo in prezirajo brez prestanka, v njeni sili ter v financijalni in vojni moči. Rusko-francoska zveza.
Francoski zunanji minister Delcasse je zopet odpotoval iz ruske prestolice. .Novoe Vremja" piše pri tej priliki, da bodo sedaj v Peterburgu izginili dvomi glede rusko francoske zveze, in da je sedaj
jasno, da razmerje med Franoijo in Rusijo ni skaljeno. Tesna rusko francoska zveza ni zgrajena samo na politični, nego tudi na gospodarski podlagi. Bivanje Delcasaeja v Peterburgu bode ustvarilo še večjo harmonijo v delovanju obeh vlastij v vshodnji Aziji in na drugih krajih, kjer se dotikajo ruski in francoski politični in gospodarski interesi. .Pol. Correspondenz" poroča, da se je v Peterburgu med zunanjima ministroma predvsem razpravljalo kitajsko vprašanje, oziroma odškodninske zahteve posameznih vlastij.
Sprava Srbije s Črnogoro.
Odkar je izginil iz Srbije sedaj že pokojni Milan, so se razmere Srbije že dokaj izboljšale, in se je razmerje do sosednjih držav zopet spravilo na ugodnejše stališče. Spletkar Milan je povzročil razkol z Rusijo in Črnogoro, ali danes je Rusija Srbiji zopet naklonjena, pa tudi Črnigori se je Srbija docela približala. Črnogorski princ Mirko pride ta mesec v Beligrad, kjer bo več dnij kraljev gost. S tem se bo ustanovilo iznova staro prijateljstvo med bratskima sosedoma.
Dogodki na Kitajskem.
Avstro-ogrski oddelek na Kitajskem se je znatno skrčil, in sicer je — kakor poroča „Wiener Abendpost" — ostalo v Pekinu samo še 300 mož, v Tientsinu pa le 30. Izvršile so se v častniških mestih tudi večje izprememb9. V Pekinu so imeli 30. aprila generali konferenco, na kateri so sklenili sporočiti poslanikom, da se čete vrnejo domov, ako morejo poslaniki naznaniti svoto skupne odškodnine, in če iz javi kitajska vlada, da to svoto plača. Nadalje se je sklenilo polagoma zopet prepustiti Kitajcem upravo Pekina, da bo ostalo vojaštvo le še nadzorništvo. Vojna v Južni Afriki.
Iz Bruslja poročajo, da vlada v okolici Kriigerja prepričanje, da čaka lord Kitchener samo na to, da Milner odpotuje, da začne nova mirovna pogajanja z Botho. Predsednik Krilger se že pripravlja na svoje potovanje v Ameriko. Iz Bloemfonteina poročajo, da niso dosegli posredovalci za mir med Afrikanderji na Kaplandiji nobenega uspeha. Iz Rosmeada poročajo, da je sedaj Rhenosterberg glavno taborišče Buro v. Tja hodijo namreč večkrat mali burski oddelki. Na gorovju Zuur so se vršili te dni boji. Kraj Malatini v deželi Zalov je napadlo 400 Barov, a policija jih je baje odbila. Bari so se vrnili preko meje. Pet mož policije je bilo ubitih, dva pa sta bila ranjena. Komisija, ki ima določiti odškodnino za škode tujcev, je imela 30. aprila svojo prvo sejo. V tej komisiji je tudi avstro-ogrski konzul Stockin-ger. Drugih poročil z bojišča ni. Razen kuge v Kapstadtu, kjer oboli in umrje vsak dan več ljudij, imajo Angleži sedaj še konjsko kugo, ki je baje podavila že 75% vseh konj angleške armade!
Dopisi.
Iz Črnega grabna 30 aprila. Nedavno je bilo, kar ste prinesli notico o .krščanskem" ponašanju župnika Slaparja, vulgo Rajtguzna. K dotičnim vrsticam, dovolite, da še jaz spregovorim nekoliko besedij. Naravno, da se ta moja remiscenca tiče tudi gori imenovanega duhovnika, ki zasluži za vestno izvrševanje pastirske obrti medaljo, identično z dnom neke gotove posode. To bi bilo pravo odlikovanje za ono, kar je .bvo". Seveda, .bvo" je že marsikaj in še „boo"; mi bi pa le radi, da bi naš župnik bolj vestno opravljal svoja opravila, manje rohnel nad ljudstvom ter prepustil mešetarenje s konji in s kobilami onim revežem, katerim je to vsakdanji kruh. Kedar se bo to zgodilo, potem bo šele mirna Bosna. Zadeva o novorojenčku g. Novaka iz Trojan, katerega Rajt-guzen ni hotel krstiti, je končana. Kakor Vam znano, je bila celotna stvar sporočena slavni deželni vladi, ki je župnika prisilila h kapitulaciji E, gotova stvar, da nismo mogli prišlemu zemeljskemu trpinu dati prvega cerkvenega blagoslova, ako smo imeli mačka, pa takega mačka, ki zahteva po več dni miru in počitka. Mož se ga je namreč na konjskem sejmu v metropoli in pri prijateljih v Črnem grabnu bil navlekel tako, da ni vedel, ali je doma v farovžu, ali pri svoji blaženi prijateljici v Ljubljani.
Tu, tu je za vzvišenega škofa plodonosno polje! Ko se odpravijo take srednje-
veške razmere, pa nam ne bo več potreba v javnosti žigosati postopanja nekaterih duhovnikov. Do tedaj pa .difTioile est satiram non seribere". Gospod urednik! S.cer bi Vam poročal še'nekaj, ker pa vem, da precej stiskate s prostorom, zato naj zadostuje za danes — prihodnjič pa kaj drugega. Satanelo.
Iz Zagorja ob Savi, 30 aprila. Naš neslavnoznani g. kaplan Škrjaneo se poslavlja od nas. Škofov dekret zove ga v Jesenice na Gorenjsko kaplanovat. Toraj tudi neprijetno razočaranje, ker se mu je obljubovala kaka poštena fara za njegovo .mučeniStvo". PremeSČenje v Jesenice je tega gospoda neprijetno dirnilo, kar je tudi umevno — tako da neki želi pokazati svojemu šefu hrbet ter jo popihati med vojake paatirovat.
Na tem gospodu imamo zopet žalosten vzgled, kako padajo najskrenejši, in mora se priznati naj rnetejši boritelji klerikalizma. Njegovo strastno delovanje za ultramontan-stvo popisali smo dovolj svoj čas, da nam ni treba tega še tu ponavljati. Sadove fanatičnega postopanja občnti mož zdaj najbolj sam. Ni čuda, če ga napolnjujejo tako britke izkušnje z najtrpkejšo apatijo do še nadaljnega delovanja. Zato bi se rad odtegnil na najlepši način takemu življenju; kajti nazaj ne more, in naprej ga je strah. Ne samo, da ga je spravil njegov fanatizem ob vso veljavo ter ga v ugledu postavil pod nivo navadnih apnenčarjev, tako da se je čutil celo med svojimi pristaši v plahi sramežljivosti potrtega in uničenega. Najnovejši čas ga ni bilo videti niti več med ljudmi. On ve, da se nahaja v brezupnem položaju, po katerem se mu je nadejati le britkih ur v vsem življenju. A poleg vsega tega moralnega poloma stali so ga še mnogo denarja njegovi mladostni grehi, kar bode še dolgo občutil. In kaj je dosegel pri tem za svoje zagrešene ideale? Ničesar, prav ničesar! Le razmere poostrile so se v tem času tako pri nas, da so zadobile protikle-rikalne struje najobširnejše polje. Toraj uprav nasprotno, kar je pa on nameraval. Koliko škodo trpelo je pri tem krščansko čustvovanje v prebivalstvu, kljub vestnemu izpolnjevanju duhovskih dolžnosti, kar mu radi priznamo, ni nam treba dokazovati. Mi smo ga svarili izpočetka lepo prijateljsko in pozneje tudi s krepkimi »šlogarji", kakor se nam je rogal on. Ali da se ne smeje on zadnji, kakor nam je vedno cinično pro-rokoval poprej, to priznal bi nam danes sam. Žal, da so se naši .šlogarji* fie preveč izpolnili. Stavbinsko podjetje, katero jedino je konkreten rezultat njegovega delovanja, s kojim triumfom je hotel tudi svoj čas prevpiti ves svet, dela mu danes le grozne skrbi in nemirne noči. Saj ravno to podjetje je tudi gotovo, katero mu ne daje več obstati v Zagorju. V duhu vidi že sedaj, kako bo jokala še kak dan kaka uboga ženica ter ga preklinjal kak zapeljan delavec. Zaradi nas ostal bi lahko še nadalje v Zagorju, ker je neškodljiv. Ker nas pa zapušča, želimo mu iz vsega srca, da bi se mu njegove želje čim naj preje izpolnile, d-\ bi se mu tako vsaj za prihodnje izboljšala njegova eksistenca, če tudi ga oči vidno silijo višji krogi še nadalje v burni vrtinec, ker ga pošiljajo v Jesenice, kjer so odnošaji zagorskim menda zelo podobni.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 maja. — Poraz dr. Šusteršiča. Že dolgo ni zbudil noben političen dogodek po vsej Ljubljani tolike senzacije pa tudi tolikega občnega zadoščenja, kakor včerajšnji strašni poraz ,,generalnega maršala" kranjskih klerikalcev. Že dolgo se ni rabil toliko telefon kot sinoči; za naš list se je po kavarnah in gostilnah vse trgalo, v javnih lokalih pa se ni govorilo o nič drugem kot o silni moralični zaušnici, katero je dobil docela zasluženo včeraj dr. Šusteršič v parlamentu. Vrč je hodil tako dolgo po vodo, da se je ubili Kar je iskal in zaslužil, to je dr. s i-8teršič včeraj dobil! V „Zvezdi" pred dr. Šasteršičevem stanovanjem se je mudilo zvečer in ponoči več redarjev, ker se je mislilo, da nastanejo demonstracije, a to se ni zgodilo. Pač pa je neki hudomušnež sočutnega srca obesil na vrata hiše, kjer stanuje dr. Šusteršič, svež zelen venec. Plemeniti darovatelj je hotel menda simbolično izraziti svoje sočutje in povedati, da je dr. Šasteršič politično mrtev in bo v kratkem pokopan. Nesmrtni ljudski ha-
mor je imel sinoči zopet svoje plođovite ore, kajti kresali so se včeraj na račun dr. šusteršiča povsod najizbornejši dovtipi. Nekje, kamor zahajajo tudi glasbeniki in pevci, pa so kar na mestu zložili „Šuster-šičev marš", ki se je moral ponavljati ne Stevilnokrat. Skratka: poraz dr. Šusteršiča je vzbudil v Ljubljani splošno zadoščenje
— Društvo „Ljubljanska meščanska godba", čegar pravila je deželna viada po trdila, je imelo včeraj svoj prvi redni občni zbor ob obili udeležbi dosedanjih Členov in podpornikov ter za godbo se zanimajočega občinstva, ki je do malega napolnilo areno v .Narodnem domu". Pred začetkom zborovanja in po zborovanju je bil promenadni koncert godbe, ki je svirala pod vodstvom kapelnika g Baniška na sploSno zadovolj-nost. Zborovanje je otvoril gosp. načelnik osnovalnega odbora, L Š tri cel j, in po zdravil navzoče Naaiestu obolelega tajnika, g. B a r 1 e t a, je prečital g. L F - a n k e poro čilo, iz katerega podamo važaejSe točke v jedni prihodnjih številk. Voditeljem daljnega zborovanja je bil voljea g svetnik A. Sve tek, razloživši, da je voliti v o ibor deset členov poleg dveh vinlmh glasov, katere imata odposlanca občinskega zastopa Po kratki debati se je z vsklikom potrdila predložena lista odbornikov po predlogu dra. K o kalj a. V novem odboru so gg. Fran Barle, Ivan Dražil, Fran Fabjan, Angust Jagodic, prof. Anton Komotar, Anton Klein, Lulvig Š trice 1 j, Lavoslav Pahor, Josip Turk, Ivan Vel k a vrh. G. svetnik S vete k je razjasnil, da v smislu § 10. pravil se bode novovoljeni odbor konstituiral sam in volil razne funkcionarje, navedene v omenjenem paragrafu društvenih pravil. Overovateljema zapisnika sta bila voljena gg. A. Dimnik in J. N o 11 i, pregledovalcecaa računov pagg Lavren-čič in Pauer. G Stricelj je poudarjal potrebo, da se vzdrži v godbi disciplina, brez katere ni možno, da b1 godba uspe vala, kakor gotovo vsakdo želi. G. J Turk predlaga, da zbor izreče zahvalo odstopiv-Semu osnovalnemu odboru in njega načel niku, gosp Štricel j u, kar se soglasno sprejme. Končno je g. svetnik S vete k še omenil, da je bila v meščanstvu živa želja, naj se ustanovi namestu mestne godbe, ki je prenehala 1. 1880, zopet nova godba, ki je postala živa potreba. Z eno samo (vojaško) godbo ni mogoČ9 več izhajati v Ljubljani, ki se tako lepo razvija v vsakem ozira. Na meščanstvu in na občinstvu sploh bode zdaj, da z marljivim in dejanjskim zanimanjem in podpiranjem godbe pomaga odboru, da vzdrži ustanovljeno godbo, in pripomore, da se bode vedno bolj spopol-njavala in mogla ustrezati vsakovrstnim zahtevam. Ko je bil dokončan dnevni red zbora, je g. predsednik zaključil zborovanje. Občinstvo pa je ostalo pri nadaljevanju promeuadnega koncerta še dlje časa zbrano v prosti zabavi.
— Občinske volitve v Kranju so se za 3. razred začele danes ob 2. popoldne. Za 2. razred se vrže jutri od 2.—3 ure in >a 1. razred od 3.—4. ure popoldne.
— Za šolo v Ravnah pri Kamnika je dal cesar iz privatne šatulje 800 kron podpore.
— Pevski klub „Škrjanček" pri Trpincu na »lepem potu' v Ljubljani je izročil 18 K 32 vin. kot prebitek svoje veselica šentjakobsko-trnovski ženski podružnici. Za ta dar mu odbor izreka svojo toplo zahvalo!
— Ustanova za kulturne tehnike. Dež. vlada razpisuje dogovorno z deželnim odborom ustanovo v znesku 1800 K za izobrazbe kulturnih tehhnikov. Ustanovo oddaje poljedelsko ministrstvo. Pogoji so razvidni iz razpisa v uradnem listu.
— Odbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" vabi vse Člane k I. zabavnemu večeru, kateri se vrši v areni na vrtu „Narodnega doma" v soboto, dne 4. t. m. ob Va 9. tiri zvečer. Vspored: 1.) Oodba. 2.) Petje. 3) Prosta zabava. Vstop je dovoljen članom in po njih vpeljanim gostom brez vstopnine.
— „Društvo delovodij" ima zborovanje dne 4. maja 1901 in sicer ob 8. uri zvečer v Lorberjevi gostilni »hotel pri južnem kolodvoru". K polnoštevilni udeležbi so zaradi važnih družbenih razmer vabljeni vsi gospodje Člani.
— Lov na lisico v veži. S Sv Jošta se nam poroča: H kovaču Jožetu je prišla ftinoli ponedeljek ponoči lisica ter mu odnesla kuro. V torek ponoči je prišla lisica
iznova, a loveča novo kuro je padla s podstrešja po atopnjicah v vežo. Ropot je zbudil kovača, ki je ves prestrašen v sami srajci pritekel gledat, ali niso tatovi. Žena je med tem napravila luč in videla, da je prišla lisica. Kovač tekel je po puško in ustrelil lisico sredi veže. Lisica bi bila v kratkem vrgla troje mladičev. Lov v veži je pač nekaj nenavadnega!
— Iz Kamnika se nam piše. Dne 5. t. m. višil se bo 1. uri popoldne v prostorih .Narodne čitalnice" v Kamniku občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Kamnik in okolico s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav prvomestnika. 2 Poročilo tajnika. 3 Poročila blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev zastopnika h glavni skupščini. 6. Raznoterosti.
— Na nabor je prišlo v vsem novomeškem okraju 722 mladeničev. 151 so jih potrdili v stalno armado, 39 v nadomestno rezervo, skupaj 190 potrjenih. 239 se jih nahaja brez uradnega dovoljenja v Ameriki, pet jih je v zaporu, za štiri se ne ve, kje so.
— S patronami so se igrali dečki v nedeljo dne 24 aprila popoludne v Dolgi ulici v Novem mestu. Jednemu je hudo poškodovalo roko.
— Nesreča. Iz Samica poročajo: Dne 23. aprila je žalostna smrt doletela Ano Golobic iz Vavpčjevasi, staro šele 19 let. Ubila jo je velika bukev v gozdu in ji zlomila rebra in vrat. Čez par dnij bi bila šla v Ameriko.
— Bik ga je nabodel. Posestnik Lovro CvetniČ pri Sv. Mihelu, okraj Postojna, je hotel 12. m. m. svojega mladega bika, katerega je nameraval prodati, z verigo privezati na voz Ko se je sklonil, ga je bik nabodel in vrgel na tla ter ga suval tako dolgo, da mu je prihitela žena na pomoč. Cvetniča, ki je bil hudo ranjen, so pripeljali v ljubljansko bolniščnico, kjer je črez dva dni umrl.
— Učiteljsko društvo za mariborsko okolico priredi v četrtek, 0. dne maja meseca, izlet v Lembah po sledečem redu: 1. sestanek ob 10. uri dopoldne in predavanje g tovariša A. Godeča o svojem potovanju na otok Palagruzo; 2. ogledovanja novih vinogradov gosp. državnega poslanca F. Robiča; 3. ob 1. uri skupni obed v Ro-bičevi gostilni. Do svidenja, gg. tovariši in naši prijatelji! Odbor.
— Učiteljsko društvo za gornje-grajski okraj zboruje v četrtek dne 9. maja t. 1. ob 10. nri dopoldne v Gornjem gradu po sledečem dnevnem reda: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Predavanje o telovadbi (tovariš Šijanec). 4. Razgovor o vprašanjih za letošnjo uradno učiteljsko konferenco. 5. Volitev delegatov k XIII. glavni skupščini .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev." 6. Nasveti in želje.
— Akademiono tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor v letnem tečaju 1901. v soboto, dne 4. maja ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Čitanje za pisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. društva .Slovenija". 3. Poročilo cdborovo. 4. Volitev: a) predsednika, b) odbora. 5. Slučajnosti. Gostje dobro došli!
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredi v soboto, dne 4. maja 1.1. svoj občni I. redni občni zbor Lokal: Restavracija „Zum Magistrat", I., Lichtenfels gasse 3. Začetek točno ob polu 8. uri zve čer. Slovanski gostje dobro došii!
— Kokoši ukradel je včeraj dopo Iudne neznan tat posestnici Jožefi Dolenčevi na Dolenjski cesti.
— Ulomiti je skušal danes ponoči nekdo v dirkališčno poslopje v Latterman-novem drevoredu. Skušal je odpreti vrata z nekim železom, in ker jih ni mogel odpreti, je vrgel železo skozi okno v notranje prostore in ubil dve Sipi.
— Tatvina. Hlapcem Ivanu Ciberšeku, Antonu Pevca in Alojziju Tomincu v Dalmatinovih ulicah št. 1, je neznan tat pobral staro obleko in črevlje.
— Ubegla tatova Leopold Jereb in Ivan Mavc sta že zaprta na Gradu. Prijela ju je žandarmerija v Laškem trgu na Štajerskem.
— Gledališče opic v Lattermannovem drevoredu je vsak dan dobro obiskano. Zlasti mladina se ob predstavah z opicami, psmi, petelini in s preSičem zabava izborno. Pred stave imajo nov vspored. Več med inserati.
— USel je 30. m. m. pri Koslerjevi pivarni v Šiški delajoči kaznjenec Josip Reach.
— Izgubljene reči. V Špitalskih ulicah je izgubila danes dopolndne neka gospodična rujavo torbico, v kateri je bila denarnica s svoto 134 kron.
— Corrigendum. V pod naslovom: .Občinske volitve v Ribnici" priob Čenem Članku naj se stavek .V občinskem odboru bodo imeli klerikalci 24, mi pa go-tovik 9 udov, tedaj blizo tretjino", popravi tako: .... klerikalci 16, mi pa gotovih 9 udov, tedaj nad tretjino.
* Umetniška   razstava v Zagrebu.
V umetniškem paviljonu v Zagrebu se je včeraj opoldne otvorila umetniška razstava, katero sta priredila slikarja Medo vic in I veko vic v družbi drugih slikarjev, slikane in kiparjev. Vseh del je 260. Največ del je Medovičevih in Ivekovičevih. Zastopani pa so tudi še P. Vučetić, V. Ri-may, Sitzer, grefica Zichy, Zora pl. Halper, gdč. Kelbl, VI. Pavid, H. Brodjovin in Šenoa. Več bomo poročali o tej razstavi, ko si jo ogledamo sami. Ne dvomimo, da pohiti več Slovencev in Slovenk v Zagreb na to prekrasno raz stavo umetnosti bratskega naroda.
* Korespondenca suverenov In vladarjev. Papež dobi vsak dan 20 do 22 tisoč pisem, knjig in listov. Seveda prečita papež le najvažnejše stvari. Večino opravi njegovih 35 tajnikov. Mac Kinley dobiva vsak dan okoli 1400 pisem in 3—4 tisoč časopisov in knjig. Kralj Edvard dobi vsak dan okoli 1000 pisem in 2—3 tisoč časnikov in knjig. Cir Nikolaj dobiva po 650 pisem, italijanski kralj pa okoli 500 pisem na dan. Kraljica Viljemina dobiva 100—150 pisem vsak dan.
* Za propale ženske. Nedavno se je završilo prvo leto delovanja .Kazanskega občestva zaščite propalih žensk"- .Volžski Vestnik" piše, da se sme to društvo pona sati z lepimi uspehi, ako se upoštevajo njegova pičla sredstva in pa ravnodušje ka zanske publike. Ustanovilo je dom, v katerem se je pomeščalo več nego 40 žensk in deklet, živečih brez dela, ki so zaželele odpovedati se prostituciji in začeti živeti se z delom svojih rok; otvorilo je biro* za posredovanje dela in z juridično konsultacijo, katero je dalo delo mnogim bednim ženskam, in v mnogih slučajih zastopalo pred sodiščem korist ogoljufanih in .zapeljanih" deklic. Dame so poučevale dekleta, ki so nameravala stopiti v vrsto prostitutk, dosegle so lepe uspehe in mnogo teh de klet se je vrnilo v naročje dela in pošte nega poklica. Nadalje se je poskrbelo za izboljšanje položenja deklet v izvestnih do-mih z organizovanjem mnogih nadzorovalnih oddelkov po vseh delih mesta; nekaterim dekletom, ki niso mogla v mestu najti po štenega dela, ustreglo se je na njih prošnjo s tem, da so se odpravila na stroške društva nazaj domov. In končno se je društvo energično prijelo borbe z izvestnimi domi, in celo prosilo oblasti, naj se te hiše v Ka zanuzapro. Tudi v Petrogradu in v Moskvi se je začelo energično gibanje proti prostituciji. Ruske dame delajo torej jako požrtvovalno za rešitev in nadaljno življenje pro palih žensk.
* Velikost človeškega telesa. Antropologi čno društvo .Britisch Association" je razvrstilo narode glede velikosti ljudij tako-Ie: Največji so baje Angleži, Švedi in Danci, katerih povprečna mera dolgosti je 174 cm. Rasi in Belgijci so nekoliko manjši. Japonci in Španjci pa najmanjši, ie do 165 cm višine. Če le niso Angleži za-se nekoliko previsoko merili?
* Kako dolgo žive nekatere živali? Medved dočaka malokdaj 20. leto, pes in volk pa pogosto. Lisica ne živi nad 14 do 16 let. Lev nčaka starost celih 70 let, med tem ko navadna mačka dočaka 15 let. Zajec živi le kakih 7 let, med tem ko dočaka slon časih 300 let. Svinja živi do 30. leta, nosorožec navadno le do 20. leta. Konj pri dobri oskrbi učaka do 40, a vel-blod celo do 100 let. Ovca po petnajstem letu pogine, a krava malokdaj doživi dvajseto leto. Nekatere ptice imajo še daljše življenje. Tako je orel živel ujet v kletki na Danaji 104 leta, istotako vran, ki je bil že nad 120 let zaprt Vran pravijo do dočaka 200 let Oi vodnih ptic živita najdalje labud in pelikan, ki baje dočakata do 300 let. Tudi je dokazano, da je želva učakala 107 let
Telefonska in brzojavna poročila.
Idrija 2. maja. Proč z zastopnikom ljudstva, kateremu je državni zbor pritisnil na čelo pečat žlindre.
Volilci 5. kurije.
Idrija 2. maja. Obsojenemu Šu-steršiču kličejo zbrani napredno misleči Idrijčani: Sramota! Slava dru. Tavčarju, neustrašenemu boritelju za napredek naroda!
Vipava 2. maja. Grom topičev pozdravlja pravično obsodbo dr. Šusteršiča.
Kozje 2. maja. Obsodbe Šusteršiča veselimo se vsi pošteni ljudje; z njim je obsojena tudi Iažojivost in nepoštenost klerikalizma Tukajšnji klerikalci poparjeni. Slava naprednim poslancem!
Kozjanski liberalci.
Trst 2. maja. Pozdravljamo izrek poslanske zbornice, ker je ž njim zadeta klerikalna nemoralnost.
Dunaj 2. maja. Po včerajšnji seji poslanske zbornice se je sešel Šu-steršičev klub na sejo, katere pa se Šusteršič sam ni udeležil. Razpravljalo se jeožlindri. Kakor smo izvedeli od necega člana tega kluba, so sicer klubovi člani izrekli prepričanje, da Šusteršičeva čast ni omadeževana, izrekli so pa tudi mnenje, da bi se moral dr. Šusteršič odpovedati načelstvu klubu, kakor tudi mandatu, in novic apelirati na volilce. šusteršič si je izgovoril štiri dni premisleka. Danes se ni prikazal v zbornici.
Dunaj 2. maja. Poslanska zbornica razpravlja v današnji seji o premembi volilnega reda za trgovske in obrtne zbornica. Oglašenih je šest govornikov, tako da utegne biti cela seja tej stvari posvečena
Dunaj 2. maja. Danes se je ustanovila svobodna združitev poslancev, ki so sodniki. Načelnikom je bil izvoljen dr. Ferjančič, podnačelnikom baron d' Elvert.
Dunaj 2. maja. Vlada je danes predložila parlamentu zakon o lokalnih železnicah, katerih zgradbo je letes zagotoviti Nasvetovanih je 5 garantiranih in 13 subvencioniranih lokalnih železnic.
Dunaj 2. maja. Rumunski poslanec Isopescul je tu umrl.
Kolonija 2. maja. „K6ln. Ztg.a poroča, da so bili Rusi pri Mukdenu silno poraženi.
Pariz 2. maja. V Besan^onu je administrator ondotnih fužin poneveril 1,300.000 frankov. Izgubil je ta denar na borzi.
Atene 2. maja. Grški kralj se pelje 10. t. m. v Opatijo, kjer se snide z rumunskim kraljem. Namen sestanku je v zvezi z razmerami na Balkanu.
Narodno gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu aprilu t. 1. bilo je pri .Ljubljanski kreditni banki" vloženih na vložne knjižice in na tekoči račun 602 125 kron 62 vin., vzdignjenih pa 384 692 kron 19 vin. Stanje vseh vlog znaša dne 30. aprila t 1 1886 444 kron 33 vin.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo, dne 21. aprila 1901 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se skliče nov
občni zbor
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 5. maja 1901
ob 11. uri dopoludne
v prostorih „Narodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dne 21. aprila 1901 določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Spominjajte se dijaške In ljudske kuhinj« pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 806-a m. gradnji naftni tlak 736 0 mm.
'5* S	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	F J!	Vetrovi	Nebo	i* S*
1	9. zvečer	7361	76	si. sever 'pol. oblač.		|
2 n	T. zjutraj 2. popoL	7361 7352	68 152	brezvetr. j oblačno si. 8Vzhod pol. oblač. i		co
Srednja vCerajSnja temperatura 84°, nor-male: 121°.						
Dunajska borza
dne 2. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 98*50
Skupni državni dolg v srebra .... 9810
Avstrijska zlata renta....... 117*90
Avstrijska kronska renta 4%  .... 97*45
Ogrska zlata renta 4°/0....... 117*50
Ogrska kronska renta 4*/0 ..... 92 80
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1665 —
Kreditne delnice......... 687*—
London vista.......... 240*22»/,
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117"52Vt
20 mark   ............ 23*52
20 frankov........... 19 08
Italijanski bankovci........ 90 50
C. kr. cekini........... 11*31
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se  priporoča slavnemu  občinstvu v naročitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno naročitev se priporoča •Josip
(502—10) načelnik.
y*?5-»--»*t*^-5S**i*ffi
Zastopnik za Kranjsko:
SjPjKS^Blr^S Mihael Kastner
f^SSassissBig^     - (714_B)
(KISELA VODA^JIC.
losvEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva fdVVvllna voda'.
Ces. kr. avstrijska jffi držam žitanlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta.
Odhod is Ljubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. nri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aasse, Solnograd, čez Klein-ReiHing t Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-ReiHing, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten naDanaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dnnaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ansseea. Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mari,inih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezero, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino* mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Zo-Čevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. nri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eaaanik. Mešani vlaki: Ob 7. nri 2S m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. nri 50 m in ob 10. uri "25 m zvečer, poslednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Stanovanje
s 4 sobami in pritikJinami je z avgustom na Jurčičevem trgu štev. 1 (922—1)
■V* oddati, ~w
Štev. 14.429.
(897—2)
Ustanova za ženitno opravo.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekoče leto ustanovo za ženitne opravo v znesku K 200*—. osnovano po tukajšnjem občinskem svetu povodom srebrne poroke Njih Veličanstev.
Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljano pristojna dekleta, ki so se v času od 24 aprila 1900 do današnjega dne omožila.
Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati tukaj do £2. maja letos«
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne" 25. aprila 1901.
Slav, predstojništvom uradov, pisarn, kontoarjev itd.
(T
Zapisniki trpe" največ na hrbtu, na spodnjem robu in na vogalih. Z malim troškom se temu od-pomore s patentovanim okovom na stare, že vezane in nove knjige. Okovi na knjige se pritrde" tudi lahko v uradu. Veznina nobenih knjig ni tako važna, kot zapisnikov. Najmanjša nepravilnost j vezi se močno kaznuje. «7 Vsak drugačen papir zahteva drugo ravnanje, in čudno, celo mnogo knjigovezov meni, da zapisnike vezati je najenostavnejše
Brez okov:
EIC9 0H
Z okovami: it-Ji mi v=ir
MbMM
delo knjigoveškega obrta. Se pač motijo! Ako je papir močan, se sme pri vezbi malo grešiti, če pa je k nesreči še papir za nič, potem se knjiga ne drži leto skupaj. — Ker imam posebno izurjene knjigoveze, ki so po večletni izkuSnji strokovnjaki, priporočam dobro in trpežno vezbo zapisnikov. (919—1) Z velespoštovanjem
Jv. Sonač
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
i. +
* j. 1
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoča se za doslej nama izkazovano naklonjenost in zaupanje, javljava ob jednem slav. občinstvu, prečast. duhovščini in dosedanjim najinim gostom, da sva s 1. tlite;ei maja meseca prevzela slovito, dobro poznato
gostilno .Pri zvezdi'
(l^Ol'lilV^)
v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 13
kjer bova skrbela z izvrstno pijaco in okusnimi ledili po zmerni ceni vsestransko zadovoljiti ter s tem ohraniti sloves staroznane gostilne. .
Priporočava najino podjetje vsestranskemu upoštevanju ter beleživa
velespoštovanjem
<921-1) Peter in Magdalena Krisch.
Za avgustov termin se išče
lepo stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo (eventuelno sobo in kabinet). (916—2) Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.".
■C Zadnja 2 dneva.
Lattermannov drevored.
Danes v četrtek, dne 2. maja
ob S. url zveeer
velika predstava.
Na splošno zahtevanje včerajšnji vspored.
"ene
V V/Vl OJOUJ1    V O } "Ji tu.
edališče
pod vodstvom ravnatelja .Tosipa 8pinett Novo!           C?«-«-«-la«. Novo!
Dresirani petelini. Novo ! Drugikrat: Novo !
Prešli Iszot topničar.
Koncem predstave: Nesrečni potovalcl v puščavi.
Vstopnina: Sedež s številko -40 Ur., I. prostor SS hr., II. prostor M kr., galer. stojišče lO kr.
Za mnogobrojni obisk prosi udano (920) Josip Spinett.
V petek zadnja velika predstava. Začetek ob 8. uri zvečer.
Krepilna hrana
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—8)
Tropon-suhor, Tropon-cakes
Tropon-čokoladojropon-cacao, Tropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja"
brezplačno in franko.
Dobiva §c povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališče
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII 1, Kochgasse 3.
Mlad
(903-2;
trgovski
detajlist, vsprejme se takoj pri tvrdki
Kari C. Holzer v Ljubljani.
Lovska psica
Sčetinaste dlake, na ime .Mila" sluSajcfia, in bel Foiterieur. na ime „Babi" sluša-joč, z znamkama Moste št. 4 in 5 sta se zaletela. — Oddasta naj se proti nagradi ritmojstru gosp. W i m mer- j u v Selu. _(915-2)
Proda se
grafi Zavrli (Neudorf) okraj Litija, obsegajoč okoli 300 oralov z lastnim lovom in zelo veliko vodno močjo.
Kupnina s pritiklino vred 50.000 kron. Natančnejši podatki pri oskrbništvi ali pri dr. Sernecu v Celju. (883 —2N
F
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev
„Triglav"
priporoča (12—9C1
Kdmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Prostovoljna prodaja 350 veder
pristnega vina lastnega pridelka, rude-čega in belega, po sodih ali pa skupaj, bode dne O. maja v Vidmu pri" S, F\ Sclialkovem vinogradu^
h kateri se uljudno vabijo kupci.
(879 - 2)
V prijaznem trgrii ol» Kavi, postaje južne železnice,   **e  prostovoljci«* |»rotl»t
jednoandstropna in za vsako trgovino primerna
z dvoriščem, gospodarskim poslopjem in drugimi potrebnimi prostori.
K hiši spadajo tudi sadni vrlo« i. nj i \ *
ob cesti in travniki, vse v lepi legi. (901—3) Kupna cena znaša 14.000 kron, in zadostuje predplačilo 4000 kron-, ostanek se zavaruje proti obrestim in plača po dogovoru.
Natančneja   pojasnila   daje MT«*«-«-«.«? Ji ~   »s.   » «, p o m e* t n i k. v Vlokronojcu.
aooooooooooooooooeooooooooooooooc
o «
« o
« «
s
Pozor!!!
Usojam si p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da otvorim v nedeljo, 4. t. m. v svoji lastni gostilni, Tržanka cesta št. 3?
«• J-
najlepše, na novo urejeno kegljišče. "Su
Točim izvrstna in pristna vina kakor: dolenjsko, istrsko, štajersko in brdsko (goriško)
Pivo iz slavne pivovarne Puntigam. (oi8-i)
Postrezal bodem ob vsakem času z mrzlimi in gorkiml jedili.
Za mnogobrojen obisk prosi Vinko VoJGViČ*
« « * o * « « «
«
»»ft««««««««««««««««««««««««««««««
Otvoritev
a vrta.
otvoril se bode
v gostilni ,pri novem svetu'
na Marije Terezije cesti št. 14
gostilniški vrt s salonom in kegljiščem.
Vrt in salon Mta izdatno olepšana.
Točil bodem Izvrstna pristna vina in Koslerjevo marčno pivo ter skrbel  za dobra jedila in točno postrežbo.
Na vrtu svira meščanska godba.
Začetek ob 3* nri. Vstopnina prosta.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
Valentin Krak
(917—1) gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
DSŠT  V slučaju   neug-odnejta   vremena   vrši   se  koneert prihodnjo
nedeljo, dne 19. maja t. 1. T«SQ
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
02