Ljubljana, april 2014 33 ISSN 1318-2293 Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia (English version of instructions for authors are available at http://BDS.biologija.org) Splošno Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo Slovenije in soseščine. Revija objavlja samo članke, ki še niso bili predhodno delno ali v celoti objavljeni. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Članki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku. Vsak članek recenzirata najmanj dva anonimna recenzenta. Oblikovanje besedil Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani v krepkem tisku, priimki avtorjev s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot "m n. m.". Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. Za podrobnosti si oglejte zadnjo številko revije Hladnikia. V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: "Paulin (1917)" ali "(Loser 1863a)" za dva avtorja "(Amarasinghe & Watson 1990)", za več avtorjev pa "(Martinčič & al. 2007)". Številko strani dodamo letnici (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007)). Nomenklaturni vir navedemo v uvodnem delu članka. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku. Članki (razen prispevkov za rubriko »Miscellanea«, kjer oblika ni določena) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček / abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4). Dolžina članka naj ne presega 83 000 znakov (s presledki). Fitocenološke tabele Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel. Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, spletna mesta (kadar vsebine niso dostopne tudi v tiskani obliki, npr. pdf), arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65. Cvelev, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257-258. Medved, J.: Širjenje japonske medvejke. http://www.tujerodne-vrste.info/blog/, dostop 28. 9. 2013. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Kadar avtor ni znan, pišemo "anon." Hladnikia 33 (2014) Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije in jo brezplačno prejemajo člani društva (za včlanitev glejte: http://bds.biologija.org). V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Uredništvo: T. Bačič (glavna in odgovorna urednica; martina.bacic@bf.uni-lj.si), A. Čarni, I. Dakskobler, T. Grebene (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), N. Jogan in zunanji člani uredniškega odbora: B. Frajman (Innsbruck), F. Martini (Trst - Trieste), B. Mitic (Zagreb), H. Niklfeld (Dunaj - Wien). Recenzenti 33. številke: N. Jogan, B. Frajman, P. Glasnovic, S. Strgulc Krajšek, N. Praprotnik, T. Bačič. Naslov uredništva: Tinka Bačič (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 320 33 29, e-mail: martina.bacic@bf.uni-lj.si Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu. Botanično društvo Slovenije Ižanska 15 Ljubljana Davčna številka: 31423671 Številka transakcijskega računa pri Novi Ljubljanski banki: 02038-0087674275 ISSN: 1318-2293, UDK: 582 Priprava za tisk in tisk: Schwarz print d. o. o. Naklada: 250 izvodov Hladnikia je indeksirana v mednarodni zbirki CAB Abstracts in CAB Direct (http://www.cabdirect.org/) Slika na naslovnici: Potentilla sterilis (foto: A. Mihorič, Nova nahajališča 33) Hladnikia 32: 23-52 (2013) 3 Novosti v flori Slovenije Novelities in the flora of Slovenia Igor Dakskobler1, Brane Anderle2, Branko Zupan3 & Branko Vreš4 1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si 2 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane. anderle@gmail.com 3 Branko Zupan, Savica 6, SI-4264 Bohinjska Bistrica 4 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si Izvleček V članku opisujemo nova nahajališča in rastišča nekaterih redkih in (ali) varstveno pomembnih taksonov: Campanula latifolia, Cypripedium calceolus, Gentiana kochiana, Hieracium alpinum, Leontodon montanus, Orchispapilionacea, Orobanchepancicii, Paeonia mascula, Salvia officinalis, Serapias vomeracea in Tozzia alpina. Slednja je novost v flori Snežnika. Fitogeografsko zanimiva so nova nahajališča vrst Centaurea haynaldii subsp. julica, Juncus trifidus, Trifolium badium in Viscum abietis v Karavankah, nova nahajališča vrste Anemone trifolia v zgornji Vipavski dolini, novo, najbrž subspontano nahajališče vrste Epimedium alpinum v Julijskih Alpah in nova nahajališča vrste Cynoglossum officinale v Julijskih Alpah, zahodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. V Julijskih Alpah smo opisali tudi razširjenost vrst Carex fuliginosa, Omalotheca norvegica in Omalotheca supina. Obravnavamo tudi subspontano širjenje okrasne vrste Symphoricarpos albus na Gorenjskem. Ključne besede Flora, nova nahajališča, Carex fuliginosa, Hieracium alpinum, Orchis papilionacea, Paeonia mascula, Tozzia alpina, Julijske Alpe, Karavanke, Peca, Posočje, Vipavska dolina, Zasavje, Snežnik, Natura 2000, Slovenija Abstract The article describes new localities and sites of some rare taxa and (or) taxa of conservation concern: Campanula latifolia, Cypripedium calceolus, Gentiana kochiana, Hieracium alpinum, Leontodon montanus, Orchis papilionacea, Orobanche pancicii, Paeonia mascula, Salvia officinalis, Serapias vomeracea and Tozzia alpina. The latter is new to the flora of Mt. Snežnik. Phytogeographically interesting are the new localities of Centaurea haynaldii subsp. julica, Juncus trifidus, Trifolium badium and Viscum abietis in the Karavanke Mts., new localities of Anemone trifolia in the upper Vipava Valley, a new, probably subspontaneous locality ofEpimedium alpinum in the Julian Alps, and new localities of Cynoglossum officinale in the Julian Alps, western Karavanke Mts. and in the Kamnik-Savinja Alps. Distribution of Carex fuliginosa, Omalotheca norvegica and Omalotheca supine was described for 4 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... the Julian Alps. Also discussed is subspontaneous dissemination of an ornamental shrub Symphoricarpos albus in the Gorenjska region. Key words Flora, new localities, Carex fuliginosa, Hieracium alpinum, Orchis papilionacea, Paeonia mascula, Tozzia alpina, Julian Alps, Karavanke, Peca, Soča, Vipava and Sava Valleys, Snežnik, Natura 2000, Slovenia 1 Uvod V članku opisujemo nekatere zanimive najdbe iz zadnjih let, ki so rezultat preučevanja rastlinstva in rastja v zahodni, severozahodni, severni in južni Sloveniji, v submediteranskem, dinarskem, preddinarskem, predalpskem in alpskem fitogeografskem območju (M. Wraber 1969). Rastlinstvo v Vipavski dolini in na planoti Vrhe med to dolino in dolino Raše smo raziskovali v povezavi s pripravo članka za načrtovano monografijo o Vipavski dolini. V Trnovskem gozdu smo fitocenološko preučevali altimontanske bukove in javorovo-bukove gozdove z bogato spomladansko podrastjo geofitov, v Julijskih Alpah pa alpinske trate in resave pritlikavih grmičev, ki so značilne za grebene in vrhove na nadmorski višini med 2000 m in 2500 m. Najdbe iz Bohinja in drugih delov Gorenjske so posledica dolgoletnega načrtnega kartiranja tukajšnje flore, najdbe iz vzhodnih Karavank raziskovanja flore Pece, najdbe iz Zasavja pa so vzporedni rezultat nekaterih aplikativnih projektov. 2 Metode Floristične in fitocenološke popise smo naredili po ustaljenih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Jalas & suominen 1967, Braun-Blanquet 1964) in jih vnesli v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliškar & al. 2003). To aplikacijo smo uporabili tudi pri pripravi arealnih kart za nekatere od obravnavanih vrst. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007) in za imena sintaksonov Šilc & Čarni (2012). Pri opisu novih nahajališč smo uporabljali temeljne topografske karte RS 1 : 5000 in 1: 10 000 (GURS) ter Atlas Slovenije (Kos 1996). Geoelementno, ekološko in fitocenološko oznako obravnavanih vrst povzemamo po delu Flora alpina (Aeschimann & al. 2004a, b, c). Doslej znano razširjenost v Sloveniji povzemamo, ob upoštevanju podatkov, shranjenih v bazi FloVegSi (Favna, flora in vegetacija Slovenije) Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, po zadnji izdaji Male flore Slovenije in Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001). Obravnavane taksone predstavljamo po abecednem vrstnem redu. 3 Rezultati 3.1 Anemone trifolia L. 0250/1 (UTM 33TVL26) Slovenija: Primorska, zgornja Vipavska dolina, Otošče, 330 m n. m. osojno flišno pobočje nad Močilnikom, bukov gozd (Seslerio autumnalis-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2013, herbarij LJS. Hladnikia 32: 53-66 (2013) 5 Trilistna vetmicaje v Sloveniji sklenjeno razširjena v njenem zahodnem in severozahodnem delu, v Posočju, Julijskih Alpah, zahodnih Karavankah s prigorji ter v Trnovskem gozdu (Jogan & al. 2001: 37). Precej nahajališč je v Zasavju in tudi v Podravju, posamezna so tudi v povodju Iške na Dolenjskem in Notranjskem (Robič & Accetto 2010). V Vipavski dolini smo jo doslej poznali le v njenem spodnjem delu, na Goriškem. Novo nahajališče pri Otoščah je doslej eno izmed najbolj južnih nahajališč te vrste v Sloveniji (še bolj južno, v kvadrantu 0252/4, jo navajajo Jogan & al., ibid). V bukovem gozdu nad Močilnikom smo popisali tudi podlesno vetrnico (Anemone nemorosa) in križanca med trilistno in podlesno vetrnico (Anemone x pittonii). 3.2 Campanula latifolia L. 0049/1 (UTM 33TVL19) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, ovršje Moščeniškega hriba (tudi Mošančarskega hriba, na Atlasu Slovenije pa Moščančarskega hriba), altimontanski bukovo-javorjev gozd (Isopyro-Fagetum s. lat.), 1345-1356 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 13. 6. 2013, herbarij LJS. 0050/3 (UTM 33TVL28) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Mrzli Log, ovršje Špičastega vrha nad Zadlogom, 1100 m do 1128 m n. m., altimontanski bukov in javorovo-bukov gozd (Isopyro-Fagetum, Lamio orvalae-Aceretum); mejica in gozdni rob pri domačiji na Kobilici, na dveh krajih, 1000 m n. m. in 1030 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler & R. Terpin, 17. 6. 2013, herbarij LJS in popisi avtorjev; pobočja in ovršje Špika nad Črnim vrhom, 1000 m do 1068 m n. m., altimontanski bukovo-javorjev gozd (Isopyro-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 27. 6. 2013; Mrzli Log, ovršje hriba Brkovnik in njegova osojna pobočja, 1060 m do 1090 m n. m., altimontanski bukov in javorjev gozd (Isopyro-Fagetum, Lamio orvalae-Aceretum). Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 7. 2013, herbarij LJS. 9749/2 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Bohinjska Bistrica, desni breg Save med Savico in Bohinjsko Bistrico, bližje slednji, brežina tik ob reki, fragment loga sive vrbe, 505 m n. m. Det. B. Zupan, 8. 7. 2013 in B. Zupan in I. Dakskobler, 1. 8. 2013, popis avtorjev in fotografije. 9849/2 (UTM 33TVM21) Slovenija: Gorenjska, pogorje Porezna, Podporezen, pod vzpetino Hoč, visoko steblikovje, 1300 m n. m. Det. B. Anderle, 17. 7. 2013, avtorjev popis. 9957/1 (UTM 33TWM10) Slovenija: Dolenjska, Zasavje, Zidani Most, med grmovjem in drevjem na obrežju desnega brega reke Save. 195 m n. m. Det. B. Vreš, 26. 7. 2009, avtorjev popis. O novih nahajališčih širokolistne zvončice v Bohinju in vzhodnem delu Trnovskega gozda (Javornik) smo pisali pred kratkim (Terpin & al. 2012) in pri tem opisali tudi njena najbolj pogosta rastišča. Pri raziskavah altimontanskih bukovih in bukovo-javorovih sestojev na svežih, s hranili bogatih tleh (Isopyro-Fagetum, Lamio orvalae-Aceretum) smo jo poleti 2013 našli na več nahajališčih, predvsem na vlažnih, s hranili bogatih rastiščih na ovršju vzpetin v južnem delu Trnovskega gozda nad Predmejo (Moščeniški hrib) in v vzhodnem delu Trnovskega gozda (nad Zadlogom in Mrzlim Logom - Špičasti vrh, Brkovnik, Špik), ki so porasle s tem tipom (javorovo)bukovja. Skoraj gotovo raste tudi na ovršju še katere od z bukovjem poraslih vzpetin v tem delu Trnovskega gozda. Novi 6 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Razširjenost vrste Campanula latifolia v Sloveniji Figure 1: Distribution of Campanula latifolia in Slovenia nahajališči v Bohinju in v Zasavju sta za to vrsto manj tipični. V Bohinjski Bistrici raste tik ob Savi Bohinjki, v vrbovju na obrežju reke, na obrežju Save pa tudi daleč nizvodno, v Zasavju pri Zidanem Mostu. Zdaj znano razširjenost širokolistne zvončice v Sloveniji prikazujemo na sliki 1. 3.3 Carex fuliginosa Schkuhr 9547/4 (UTM 33TUM94) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Bala, Bavh, alpska trata in skale pod grebenom Bavha, 2115 m n. m.; blazinasto rastje in resave pritlikavih grmičev (Dryadetum octopetalae, Empetro-Vaccinietum gaultherioidis) na osojni polici pod grebenom te gore, 2180 m n. m.; blazinasto rastje na grebenu Bavh-Vrh Goleževice, 2140 m n. m. Det. I. Dakskobler, 17. 8. 2012. 9646/2 (UTM 33TUM73) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Bovško, Visoki Kanin, greben proti Malemu Kaninu, polica, Homogyno discoloris-Salicetum retusae. Det. I. Dakskobler, 7. 9. 2011, avtorjev popis. 9647/1 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Kaninsko pogorje,vršna pobočja Hudega Vršiča, 2344 m n. m., skalovje in kamnito alpinsko travišče. Det. I. Dakskobler, 30. 8. 2012; kamnito travišče na Veliki Črnelski špici, greben proti Hudemu Vršiču, 2295 m do 2305 m n. m., alpinska trata, resave pritlikavih grmičev in blazinasto rastje na grebenu Hladnikia 33: 3-30 (2014) 7 in v osojnem skalovju (Empetro-Vaccinietum gaultherioidis, Dryadetum octopetalae, Caricetumfirmae s. lat.); tudi skalovje na ovršju Male Crnelske špice, 2270 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 31. 7. 2013, herbarij LJS. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Loška stena, Vrh Krnice, 2225 m n. m., blazinasto rastje na ovršju gore (Gentiano-Caricetum firmae, Dryadetum octopetalae). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 8. 2007, herbarij LJS. 9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Skutnik (Sončni Jelenk), 2160 m n. m., polica na osojni strani vršnega grebena (Saxifragetum stellaro-sedoidis). Leg. & det. I. Dakskobler & P. Strgar, 27. 7. 2012, herbarij LJS; Zadnji Pelc, 2310 m n. m., skalne razpoke (Potentilletum nitidae) na ovršju gore in skalne stopnje v travnatem pobočju, 2230 m n. m. Det. I. Dakskobler, 14. 8. 2012, avtorjev popis. 9648/2 (UTM 33TVM03) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kriški podi, Šplevta, okoli 2220 m n. m., blazinasto rastje na grebenu. Det. I. Dakskobler, 26. 8. 2008; police pod Kanjavcem nad dolino Zadnjice, 2020 m n. m., blazinasto rastje. Det I. Dakskobler, 10. 9. 2008, avtorjevi popisi; Gorenjska, Triglavsko pogorje, Mišeljska glava, greben proti Mišeljskemu koncu, 2240 m-2260 m n. m., kamnita alpinska travišča, resave pritlikavih grmičev in blazinasto rastje na grebenu (Caricetum ferrugineae, Homogyno discoloris-Salicetum retusae, Empetro-Vaccinietum gaultherioidis, Elynetum myosuroidis, Caricetum rupestris). Det. I. Dakskobler, 17. 7. 2013, avtorjev popis. 9648/3 (UTM 33TVM03) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Travniška dolina, alpinsko travišče v kotanjasti dolini (Caricetumferrugineae s. lat.), 1915 m n. m. Det. I. Dakskobler, 21. 8. 2011, avtorjev popis. 9648/4 (UTM 33TVM03) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, greben Malo Špičje -Veliko Špičje, nad Goriškim robom, okoli 2350 m n. m., skalne razpoke. Leg. & det. I. Dakskobler, 11. 8. 2008, herbarij LJS; Plaski Vogel, začetek grebena proti Velikemu Špičju, 2350 m n. m., na osojni, primorski strani grebena, v skalovju (Saxifragetum squarroso-crustatae); vrh Plaskega Vogla (2348 m) in greben proti Travniku, 2330 m n. m., alpinska trata, resava pritlikavih grmičev (Empetro-Vaccinietum gaultherioidis / Ranunculo-Caricetum sempervirentis); Travnik, greben proti Plaskemu Voglu, 2260 m n. m., resave pritlikavih grmičev (Empetro-Vaccinietum gaultherioidis). Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 8. 2011, herbarij LJS. Sajasti šaš je jugovzhodnoevropska montanska vrsta, značilnica acidofilnih alpinskih travišč iz zveze Festucion variae, v Alpah razširjena predvsem v osrednjem in vzhodnem delu (Aeschimann & al. 2004b: 822). V Sloveniji uspeva v vlažnih skalnih razpokah in tratah v alpinskem pasu Julijskih Alp (Martinčič 2007a: 820). O njegovih nahajališčih in rastiščih v tem gorovju je pisal T. Wraber (1967: 59-61, 1969: 167, 1972). Našteva predvsem nahajališča v vzhodnih Julijskih Alpah: Mangart, Mangartsko sedlo, Morež, Plešivec, Ozebnik, Kotovo sedlo, Velika Mojstrovka, Jalovec, Razorska Planja, Razor, Gubno, Kriški rob, Stenar, Bovški Gamsovec, Dolkova špica, Škrlatica, Grlo pod Oltarjem in Triglav. V slovenskem delu Zahodnih Julijskih Alp omenja nahajališče na Prestreljeniku (9646/2, herbarij A. Martinčiča), druga nahajališča v Zahodnih Julijskih Alpah so Viš, Koštrunove špice in Montaž (vse kvadrant 9546/4). Popisal ga je predvsem v združbah skalnih razpok (Potentilletum nitidae) in v čvrstem šašju (Gentiano terglouensis-Caricetum firmae), redkeje tudi v snežnih dolinicah (Potentillo brauneanae-Homogynetum discoloris). Nova 8 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 14° 15° 6" > /-"T. i s v "L. \ \ % K ...j V > \s p s«. © jp ® -- •'v > \r a: \ v. v \ v p al r X r* \ v» N, \ —^ f' a SLOVENIJA ^ Novo - New Znano - Known 10 20 30 km ..-t r< -J v "s X -j \ Pl^ ( i s v -r ' \ \ X 1 m 1 "•'i. i V N \ t" v \ A diK i v p P- V l \ v '""A- .J j \ J j- Slika 2: Razširjenost vrste Carexfuliginosa v Julijskih Alpah Figure 2: Distribution of Carex fuliginosa in the Julian Alps nahajališča v Kaninskem pogorju so Visoki Kanin (v že znanem kvadrantu Prestreljenika) ter Hudi Vršič in Črnelske špice (v novem kvadrantu 9647/1). V vzhodnih Julijskih Alpah so nova nahajališča v že znanih kvadrantih Vrh Krnice, Bavh in Vrh Goleževice v Loški steni, Šplevta nad Kriškimi podi in Kanjavčeve police nad Zadnjico ter Mišeljska glava v Triglavskem pogorju, nova nahajališča v novih kvadrantih pa so Veliko Špičje in Plaski Vogel (9648/4) ter Travniška dolina (9648/3), oboje še v zahodnem delu Triglavskega pogorja ter Sončni Jelenk (Skutnik) in Zadnji Pelc med Trento in Bavšico oz. Balo (9648/1). Popisali smo ga v glavnem na alpinskih tratah, v resavah pritlikavih grmičev in v blazinastem rastju na ostrih skalnatih grebenih, največ primerkov pa je raslo v skalovju in policah severnih ostenij tik pod temi grebeni. Te sestoje začasno uvrščamo v naslednje asociacije: Caricetum ferrugineae s. lat., Dryadetum octopetalae, Potentilletum nitidae, Gentiano terglouensis-Caricetum firmae, Emptero-Vaccinietum gaultherioidis, Caricetum rupestris, Elynetum myusuroidis, Homogyno discoloris-Salicetum retusae, Saxifragetum squarroso-crustatae in Saxifragetum stellaro-sedoidis.Večino popisov smo naredili na nadmorski višini nad 2000 m, le enega (Travniška dolina) na nadmorski višini 1915 m. Razširjenost vrste Carex fuliginosa v Julijskih Alpah prikazujemo na sliki 2. Hladnikia 32: 53-66 (2013) 9 3.4 Centaurea haynaldii Borbas ex Vuk. subsp. julica (Hayek) E. Mayer 9550/2 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, pri Hrašenski planini, jasa med ruševjem, 1670 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, D. Jensterle, Peter in Polona Strgar, 31. 8. 2013, herbarij LJS. Julijski glavinec je jugovzhodnoalpski endemit, razširjen le v Sloveniji in severovzhodni Italiji (Aeschimann & al. 2004b: 606). V Sloveniji so bila do zdaj znana le nahajališča v Julijskih Alpah s prigorjem (Jogan & al. 2001: 96). Nahajališče pri Hrašenski planini pod grebenom Belščice je novost za floro Karavank, saj je to nam prvo znano nahajališče v tem gorovju (glej tudi Hartl & al. 1992 in Fischer & al. 2008). 3.5 Cynoglossum officinale L. 9448/3 (UTM 33TVM05) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Rateče, Lomiči, 1200 m n. m. Det. B. Anderle, 15. 6. 2002, avtorjev popis. 9449/4 (UTM 33TVM15) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Belca, Beli potok, 1400 m n. m. Det. B. Anderle, 4. 7. 2002; planina Broca pod Kepo, 1300 m n. m.. Det. B. Vreš, 4. 7. 2002, avtorjev popis. 9547/4 (UTM 33TUM94) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Koritniška skala pod Mangartom, 1890 m n. m., nitrofilno rastišče, kjer se zadržuje drobnica. Det. I. Dakskobler, 12. 7. 2007, avtorjev popis; Log pod Mangartom, Loška Koritnica, travnik pri domačiji Pri Lukežu, 750 m n. m. Det. A. Trnkoczy, 2. 7. 2007, avtorjeve fotografije. 9548/3 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Vršič, 1650 m n. m. Det. B. Anderle, 28. 8. 1988, avtorjev popis. 9548/4 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Pišnice, Pl. v Klinu, v smeri proti Krnici, na dveh krajih, 950 m in 1000 m n. m. Det. B. Anderle, 30. 6. 2005 in 13. 8. 2009, avtorjeva popisa. 9549/2 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Dovje, 700 m n. m. Det. B. Anderle, 20. 8. 2003, avtorjev popis. 9550/1 (UTM 33TVM24) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Hrušica, 650 m n. m. Det. B. Anderle, 3. 6. 1995, avtorjev popis. 9552/3 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Jelendol, ob Tržiški Bistrici, 750 m n. m. Det. B. Anderle, 29. 5. 2003, avtorjev popis; v tem kvadrantu jo je pod Košuto, jugovzhodno od Škrbine, popisala tudi Novak (2012). 9648/1 (UTM 33TVM03) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Vrsnik, Planina v Plazeh, 1546 m n. m., stajsko rastje. Det. I. Dakskobler & A. Trnkoczy, 21. 6. 2007, popis avtorjev. 9648/3 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Bovško, Soča, Lemovje, 900 m n. m., na ruderaliziranem travniku skupaj z vrstami Urtica dioica, Mentha sp. Veronica chamaedrys, Galium aparine, Viola tricolor in drugimi. Det. I. Dakskobler, 5. 6. 2013, avtorjev popis in fotografije. 9749/1 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, pod Studorjem, 560 m n. m., ruderalizirani travnik. Det. B. Zupan, I. Veber & I. Dakskobler, 28. 6. 2011, popis avtorjev; Stara Fužina, pašniki nad Bohinjskim jezerom, 560 m do 600 m n. m. Det. B. Zupan, 39. 6. 2009 in B. Zupan & I. Dakskobler, 1. 8. 2012, popis avtorjev. 10 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 9754/4 (UTM 33TVM82) Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Male stene pod Menino planino, 900 m n. m. Det. B. Anderle, 26. 7. 2009, avtorjev popis. 9848/4 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, Banjšice, Kanalski Lom, od Princa proti Velikemu vrhu, ob kolovozu, okoli 900 m n. m. Det. G. Podgornik, 30. 6. 2004 in I. Dakskobler, 1. 7. 2004, popis avtorjev; Tolminski Lom, pri domačiji Široko, okoli 750 m n. m. Det. R. Terpin, maja 2007, avtorjev popis. Navadni pasji jezik je evrazijska vrsta, značilna za ruderlane nitrofilne združbe iz reda Onopordion acanthi (Aeschimann & al. 2004b: 94). Uspeval naj bi v vsej Sloveniji, na pustih, neobdelanih tleh ob njivah in poteh od nižine do montanskega pasu (Martinčič 2007b: 545). Arealna karta (Jogan & al. 2001: 124) kaže na razmeroma malo nahajališč, nekaj več jih je ob Dravi, Savinji, in na Krasu (tam smo ga na nekaj nahajališčih popisali tudi mi), v Alpah pa zelo malo. Do zdaj znano razširjenost dopolnjujemo z novimi nahajališči v srednjem Posočju (severni rob Banjšic, Tolminski in Kanalski Lom), na Bovškem: pod Mangartom, kjer je pod Koritniško skalo najvišje do zdaj znano nahajališče v Sloveniji, skoraj 1900 m n. m., torej na zgornji meji subalpinskega pasu (visoko, na nadmorski višini 1600 m, ga je pod Košuto popisala tudi Novak 2012: 107-108), v Loški Koritnici (Log pod Mangartom), nad Vrsnikom (planina V Plazeh, tudi že v subalpinskem pasu) ter v zaselku Lemovje nad vasjo Soča pod Bavškim Grintavcem. Na dveh krajih smo ga popisali v Bohinju, na dveh krajih tudi na in pod Vršičem (prav tako v Julijskih Alpah). Ostala nova nahajališča so v zahodnih Karavankah, eno pa tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah (Menina planina). 3.6 Cypripedium calceolus L. 9548/1 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Rateče, naravni rezervat Zelenci, V strugah, log s smreko, 835 m n. m. v. Det. B. Vreš, 7. 6. 2011, avtorjev popis in fotografije (3 primerki: 2 odcvetela in 1 necvetoč); log s smreko jugozahodno od izvira Zelenci, 835 m n. m. v. Det. B. Vreš & I. Dakskobler, 20. 6. 2011, popis avtorjev (14 primerkov); Zelenci, povirje, sestoj smreke, velikega jesena, sive jelše in čremse, okoli 835 m n. m. Det. B. Vreš, A. Seliškar in I. Dakskobler, 4. 7. 2011, popis avtorjev (78 plodečih, cvetočih in necvetočih primerkov); Zelenci, okoli 150 m jugozahodno od izvira Save Dolinke, 835 m n. m. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 24. 5. 2012 (176 plodečih, cvetočih in necvetočih primerkov) 4. 6. in 12. 6 . 2013 (176 plodečih, cvetočih in necvetočih primerkov), popisi in fotografije avtorjev. 9548/2 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, desni breg Pišnice, 810 m n. m., pionirski gozd sive vrbe in rdečega bora (Brachypodio-Pinetum sylvestris) na prodišču pod Malim Rutom. Det. I. Dakskobler, 24. 7. 2013, avtorjeve fotografije. 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Triglavsko pogorje, spodmol pod Vernarjem, 1890 m n. m, vlažno kamnito travišče (Caricetum ferrugineae s. lat.). Det. Peter in Polona Strgar & B. Zupan, 14. 7. 2013 in I. Dakskobler, 18. 7. 2013, fotografije avtorjev, novo nahajališče v že znanem kvadrantu, najvišje doslej znano nahajališče lepega čeveljca v Sloveniji; Krma, Prodi (nad Debelo bukvijo), 1245 m n. m., pobočni grušč, podorno skalovje, vrzelasto grmišče gole in velikolistne vrbe, rušja in kranjske krhlike, gruščnata brežina na kateri so bili štirje necvetoči primerki lepega čeveljca. Det. I. Dakskobler, 6. 8. 2013, avtorjev popis. Hladnikia 32: 53-66 (2013) 11 Lepi čeveljc ima tako v Bohinju kot v Zgornji Savski dolini precej nahajališč (Jogan 2004, Anderle & Leban 2011: 32). Posebnost treh novo odkritih je v nadmorski višini (1890 m n. m., pod Vernarjem, na spodnji meji alpinskega pasu, višje ga do zdaj v Sloveniji še nismo opazili) oz. v vegetacijskem tipu (obrežno svetlo rdečeborovje pri Kranjski Gori, kjer morda uspeva naplavljeno, in mešan log velikega jesena, sive jelše in smreke, Aceri-Alnetum incanae, v Zelencih). V dolini Krme pa je nahajališč očitno več (prim. Anderle & Leban, ibid). 3.7 Epimedium alpinum L. 9548/4 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Suha Pišnica, ruševje (Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae = Rhodothamno-Pinetum mugo) ob začetku Hanzove poti, 1220 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 9. 2013, herbarij LJS, domnevno subspontano uspevanje. Alpski vimček v Julijskih Alpah ni novost, saj ga poznamo s precej nahajališč v njihovem južnem in zahodnem prigorju, tako na slovenski kot italijanski strani (Jogan & al. 2001: 143, Poldini 2002: 184). V italijanskih Julijskih Predalpah smo ga v Stolovem pogorju, v zgornji Terski dolini in v skupini Lopiča in Javorja opazili tudi na nadmorski višini od 1000 m do 1100 m, v altimontanskem bukovju, a tudi v ruševju (Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo) -I. Dakskobler, terenski zapiski. Kljub temu je podnebje v dolinah južnih in zahodnih Julijskih Alp precej bolj toplo kot podnebje v Zgornji Savski dolini. V podobnih podnebnih razmerah kot so pri Kranjski Gori, smo alpski vimček opazili pri Trbižu (9447/4, soteska Ziljice, 750 m n. m., det. I. Dakskobler, 25. 7. 2013, a tudi tam smo pomislili na subspontano pojavljanje, čeprav ga Poldini, ibid., označuje kot naravno nahajališče). V vrzelastem ruševju Suhe Pišnice smo našli zgolj majhno skupino necvetočih primerkov, zato naša določitev ni povsem zanesljiva. Morda se je vimček tja razširil s pomočjo hudournikov iz gojitve pri kateri od planinskih koč ali počitniških hišic pod Vršičem. Tako na primer subspontano uspeva v neposredni bližini Alpinetuma Juliana v Trenti (9648/1; 730 m n. m., det. I. Dakskobler, 2. 5. 2012). Pred leti (junija 1996, det. I. Dakskobler) smo subspontano uspevanje alpskega vimčka opazili tudi v Kamniški Bistrici (9653/4). 3.8 Gentiana acaulis L. 9746/2 (UTM 33TUM82) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Stolov greben, nad pl. Božca v smeri proti Breginjskemu Stolu, 1450 m. n. m., kisloljubno subalpinsko travišče, nekoč pašnik (Nardetum strictae s. lat.), en primerek tudi višje v bolj bazofilnem subalpinskem travišču na nadmorski višini 1580 m. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 5. 2001, herbarij LJS (podatek je objavil Cušin 2006: 105). 9747/3 (UTM 33TUM81) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Mrzli vrh v pogorju Matajurja, 1310 m n. m., zakisan altimontanski pašnik (Nardetum strictae s. lat.). Det. I. Dakskobler, 25. 6. 2013, avtorjev popis. 9747/4 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, Livek, Avsa, ob stari poti na Matajur, Za Koritom in Trepetič, na dveh do zdaj še košenih travnikih, 970 m do 1000 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 2012 in 14. 5. 2013, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. 12 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 9847/2 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, nad cesto Avsa-Jevšček, bližje slednjemu, Za Tlako, 870 m n. m., suh, nekoliko zakisan travnik. Det. A. Medveš, 13. 5. 2012, avtorjevi fotografski posnetki. Redek in zavarovan Kochov svišč ima na Matajurju že znana nahajališča na ovršju gore (Jogan & al. 2001: 174), kjer smo ga večkrat popisali tudi sami (a le v malem številu primerkov). Raste tudi na zahodnih pobočjih Mrzlega vrha, na pašnikih nad Idrsko planino. Nahajališča nad vasema Avsa in Jevšček pri Livku so po zdajšnjem vedenju omejena na tri manjše do zdaj še košene senožeti. Vrstna sestava na njih je zelo pisana (okoli 80 vrst na popisnih ploskvah velikosti 20 m2), predvsem zaradi mešane geološke podlage (apnenec s primesjo laporovca) in jih fitocenološko za zdaj še ne moremo nedvoumno opredeliti. V njih se pojavljajo tako vrste kisloljubnih travišč iz asociacije Polygalo-Nardetum (na primer Arnica montana, Calluna vulgaris, Nardus stricta, Danthonia decumbens, Carex pilulifera, Festuca filiformis, Hypochoeris radicata) kot tudi številne vrste toploljubnih travišč iz razreda Festuco-Brometea (med njimi Bromopsis erecta, Koeleriapyramidata, Brizza media, Danthonia alpina) in nekatere vrste gorskih travišči iz reda Poo alpinae-Trisetalia in razreda Elyno-Seslerietea. Večina senožeti nad Avso in Jevščkom je že opuščenih (v njih prevladuje trstikasta stožka, Molinia caerulea subsp. arundinacea) ali pa so gnojeni ali v uporabi kot pašniki. Bogato populacijo Kochovega svišča (spomladi 2013 smo skupno našteli okoli 200 cvetočih primerkov) nad Avso (Za Koritom) je do zdaj s pozno košnjo (julija) ohranjala domačija Mašera iz Avse. Poleti 2013 spodnja senožet v delu, kjer raste Kochov svišč, ni bila več pokošena (stanje 16. 11. 2013). Kochov svišč domačini iz Avse poznajo in pred desetimi leti je rasel tudi na senožeti tik nad vasjo (Brdo), na nadmorski višini okoli 900 m. Ta travnik zadnja leta gnojijo in od takrat Kochovega svišča tam niso več opazili (Medveš, in litt.). 3.9 Hieracium alpinum L. s. lat. 9454/4 (UTM 33TVM84) Slovenija: Koroška, Karavanke, Peca, sedlo vzhodno pod vrhom Kordeževe glave, 2035 m n. m., zakisano alpinsko travišče. Leg. & det. B. Vreš, B. Anderle, I. Dakskobler, V. Leban & V. Dakskobler, 14. 7. 2009, herbarij LJS. 9554/2 (UTM 33TVM84) Slovenija: Koroška, Karavanke, Peca, vzpetina vzhodno pod vrhom Kordeževe glave - Na vrhu Mihelove trate, 2054 m n. m., zakisano alpinsko travišče. Leg. & det. B. Vreš, B. Anderle, I. Dakskobler, V. Leban & V. Dakskobler, 14. 7. 2009, herbarij LJS. 9550/2 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenj ska, Karavanke, Mali vrh - Belščica, 1850 m n. m., zakisano alpinsko travišče, skupaj z vrstama Empetrum hermaphroditum in Sibbaldia procumbens. Leg. & det. B. Anderle, 4. 8. 1994, avtorjev herbarij - H. alpinum subsp. halleri = H. halleri - det. J. Chrtek (Vreš & al. 2010). 9547/4 (UTM 33TUM94) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Mangart, Jarečica, spodnji in srednji del travnate planje, 2080 m n. m do 2140 m n. m., zakisano travišče (Carici curvulae-Nardetum / Empetro-Vaccinietum gaultherioidis). Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 8. 2013, herbarij LJS. 9647/1 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, resava pritlikavih grmičev (Empetro-Vaccinietum gaultherioidis) na Veliki Črnelski špici, greben proti Hudemu Vršiču, 2270 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 31. 7. 2013, herbarij LJS. Hladnikia 32: 53-66 (2013) 13 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 3: Razširjenost vrste Hieracium alpinum s. lat. v Sloveniji Figure 3: Distribution of Hieracium alpinum s. lat. in Slovenia 9648/3 (UTM 33TVM03) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, spodnji del Travniške doline,1915 m n. m., resave pritlikavih grmičev (Empetro-Vaccinietum gaultherioidis). Leg. & det. I. Dakskobler, B. Zupan, Polona in Peter Strgar, 28. 7. 2013, herbarij LJS. Do zdaj znanim nahajališčem v Julijskih Alpah (Dakskobler 2013) dodajamo dve novi -na grebenu Velika Črnelska špica - Hudi Vršič v Kaninskem pogorju in v Travniški dolini nad planino Za skalo (skupno jo zdaj v Julijskih Alpah poznamo v petih kvadrantih: Mangart, Kriški podi, Slatna, Velika Črnelska špica in Travniška dolina), v Kamniško-Savinj skih Alpah pa v enem kvadrantu (9653/2) - Frajman in Schonswetter (2007). Objavljamo tudi novo nahajališče v zahodnih Karavankah, v grebenu Belščice nad Hrašensko planino.Tam uspeva podvrsta H. alpinum subsp. halleri = H. halleri, det. J. Chrtek (conf. P. Mraz), to podvrsto smo določili tudi pod Mangartom - Vreš & al. (2010), in dve nahajališči v pogorju Pece, kar je novost za vzhodne Karavanke. Tudi v avstrijskem delu Karavank ne poznamo njenih nahajališč (Hartl & al. 1992: 200). Razlog za njeno uspevanje na Peci je najbrž silikatna primes v apnenčasti podlagi in lokalno zakisana tla, na novih nahajališčih v Julijskih Alpah pa raste v resavah pritlikavih grmičev, kjer se zaradi hladnega podnebja kopiči organska snov in se tvori prhnina ali surovi humus. Takšne sestoje za zdaj uvrščamo v asociacijo Empetro-Vaccinietum gaultherioidis. Razširjenost vrste Hieracium alpinum s. lat. v Sloveniji prikazujemo na sliki 3. 14 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 3.10 Juncus trifidus L. 9454/4 (UTM 33TVM84) Slovenija: Koroška, Karavanke, Peca, Kordeževa glava, proti Mali Peci, 2030 m n. m., nekoliko zakisana alpinska trata, skupaj z vrsto Vaccinium gaultherioides. Leg. & det. I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 14. 9. 2011, herbarij LJS. 9454/4 (UTM 33TVM85) Slovenija: Koroška, Peca, Velika glava, greben proti Knipsovemu sedlu, 2065 m n. m., resave pritlikavih grmičev (Empetro-Vaccinietum gaultherioidis); Knipsovo sedlo in greben proti Končnikovemu vrhu, 2010 do 2050 m n. m., alpinska trata. Det. I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 14. 9. 2011, popis avtorjev. 9548/4 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Prisank (Prisojnik), pomol pod Hudičevim stebrom, 1750 m n. m., apnenec z rožencem, vrzelasto macesnovje (Rhododthamno-Laricetum) in subalpinsko travišče z dominantno vrsto Calamagrostis villosa. Leg. & det. I. & V. Dakskobler, 28. 8. 2012, herbarij LJS. 9648/4 (UTM 33TVM03) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Plaski Vogel, greben proti Travniku, alpinska trata, 2330 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 21. 8. 2011, herbarij LJS. 9647/1 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Hudi Vršič, sedlo proti Grdemu Vršiču, 2320 m n. m., blazinasto rastje (Elynetum myosuroidis). Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 8. 2012, herbarij LJS. O novih nahajališčih in razširjenosti vrste Juncus trifidus v Julijskih Alpah smo pisali pred nekaj leti (Dakskobler 2011: 7- 9) in takrat objavili tudi dopolnjen zemljevid razširjenosti te vrste v Sloveniji. V Julijskih Alpah smo trikrpo ločje našli še na nekaj novih nahajališčih. Nova so tudi nahajališča v pogorju Pece v vzhodnih Karavankah, kar je novost za slovenski del Karavank, medtem ko jo na avstrijski strani tega pogorja že poznajo (Hartl & al. 1992: 218). 3.11 Leontodon montanus Lamk. subsp. montanus 9647/1 (UTM 33TUM83) Slovenija: Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, melišče pod Črnelskimi Vršiči, 1990 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, I. Dakskobler, B. Vreš & T. Čelik, 18. 7. 2006 in I. Dakskobler, 31. 7. 2013, herbarij LJS. 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Viševnik, 1800 m do 1900 m n. m., melišče. Leg. & det. B. Anderle, 20. 8. 1989 in 18. 8. 1991, avtorjev herbarij. Gorski otavčič je razmeroma redek prebivalec melišč v alpinskem pasu Julijskih Alp (T. Wraber & Skoberne 1989: 200). Novi nahajališči sta v že znanih območjih razširjenosti, v Triglavskem in Kaninskem pogorju. Vredni omembe sta predvsem, ker gre za vrsto iz Rdečega seznama (Anon. 2002). 3.12 Omalotheca norvegica (Gunn.) Schutz Bip. & F. W. Schultz in F. W. Schultz = Gnaphalium norvegicum Gunnerus 9554/4 (UTM 33TVM84) Slovenija: Štajerska, Kamniško-Savinjske Alpe, Raduha, planina Vodol, 1300 m n. m., pašniki iz zveze Poion alpinae. Det. A. Seliškar, 14. 8. 1984, avtorjev popis; Slovenija, Štajerska, Raduha, planina Javorje, 1613 m n. m., nad mlako, nekoliko zakisan pašnik. Det. A. Seliškar, 14. 6. 1984, avtorjev herbarij. Hladnikia 32: 53-66 (2013) 15 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 14° 15° 6" > i v "L. \ \ % K "'•s, ___ ...j / X © ) \S P T s«. i? ' > i" C* a: \ J* V v. v \ v r» A* • v. X r' i "t- (¡¿v —' — a { SLOVENIJA ^ Novo - New Znano - Known 10 20 30 km Ar« ' j J v v v X v, \ Pl^ < i s v ' \ \ v 1 M 1 '•v,, "i v. v n \ T «I h 1 s A diK i v. f T" V l \ V J \ j J- Slika 4: Razširjenost vrste Omalotheca norvegica v Sloveniji Figure 4: Distribution of Omalotheca norvegica in Slovenia 9648/4 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Lopučniška dolina - Studor, 1350 m n. m., vrzelast smrekov gozd na kislih tleh. Leg. & det. B. Anderle, 26. 7. 1994, avtorjev herbarij. 9649/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, rob Pokljuke nad Podjeljem, planina Konjska dolina,1315 m do 1360 m n. m., na več krajih, gorske senožeti, zakisana travišča in pašniki, pogosto skupaj z vrsto Hieracium auranthiacum. Leg. & det. B. Zupan & P. Strgar, 14. 6. 2011 in B. Zupan, I. Veber & I. Dakskobler, 28. 6. 2011, herbarij LJS. 9649/4 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, rob Pokljuke nad Podjeljem, pl. Jelje - Poljana, 1320 m n. m., zakisano travišče (Homogyno alpinae-Nardetum strictae s. lat.), skupaj z vrsto Hieracium auranthiacum. Leg. & det. B. Zupan & P. Strgar, 14. 6. 2011 in B. Zupan, I. Veber & I. Dakskobler, 28. 6. 2011, herbarij LJS. 9652/1 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Grahovše - Veliki Javornik, 1620 m n. m., zakisano travnato pobočje, pašnik. Leg. & det. B. Anderle, 3. 8. 2013, avtorjev herbarij. 9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Kobla, okoli 1400 m do 1450 m n. m., zakisano travišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 11. 8. 2000, herbarij LJS; Kobla, ob smučarski progi, okoli 1350 m n. m. Det. B. Zupan & P. Strgar, 29. 6. 2011, fotografije P. Strgarja. 16 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 9750/3 (UTM 33TVM22) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Soriška planina, pod Slatnikom, zakisan pašnik, 1500 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 22. 7. 1989, avtorjev herbarij; Soriška planina, pod Lajnarjem, 1400 m n. m., zakisan pašnik. Leg. & det. B. Anderle, 30. 7. 1991, avtorjev herbarij. Omalotheca norvegica je evrosibirsko-severnoameriška vrsta, značilnica zakisanih travišč in visokega steblikovja iz zveze Calamagrostion villosae (Aeschimann & al. 2004b: 448). V Sloveniji uspeva v svetlih gozdovih, na gozdnih robovih in gozdnih poteh ter zakisanih travnikih od montanskega do alpinskega pasu v alpskem fitogeografskem območju, v Julijskih Alpah, Karavankah in na Pohorju (T. Wraber 2007: 648). V arealni karta v Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001: 258) je označenih le pet kvadrantov v Julijskih Alpah s prigorjem in na Pohorju. Zaradi nekoliko težavnega razlikovanja z vrsto Omalotheca sylvatica je ta vrsta morda ponekod spregledana. Objavljamo pregled nam znanih nahajališč v Julijskih Alpah, zahodnih Karavankah in z dovoljenjem Andreja Seliškarja tudi njegova podatka za Savinjske Alpe (Raduha, planini Vodol in Javorje). V literaturi (Zirnich in Mezzena 1986: 93) so tudi podatki za Krn (9747/2), Matajur (9747/3) in Begunjščico (9551/3). Pri naših raziskavah smo to vrsto opazili predvsem na nekoliko zakisanih gorskih senožetih in pašnikih, na nadmorski višini od okoli 1300 m do 1650 m. Zdaj znana razširjenost te vrste v Sloveniji je na sliki 4. 3.13 Omalotheca supina (L.) DC. = Gnaphalium supinum L. 9454/4 (UTM 33TVM84) Slovenija: Koroška, Karavanke: Peca, Knipsovo sedlo, proti Kordeževi glavi, 2050 m n. m., snežna dolinica. Leg. & det. I. Dakskobler, B. Vreš & A. Seliškar, 14. 9. 2011, herbarij LJS. 9449/4 (UTM 33TVM15) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Kepa, 2000 m n. m., humozna trata v snežni dolinici. Leg. & det. B. Anderle & V. Leban, 8. 7. 2010, avtorjev herbarij. 9550/2 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Belščica, Mali vrh, 1900 m n. m. humozna alpinska trata. Leg. & det. B. Anderle & B. Vreš, 16. 7. 2009, herbarij B. Anderleta. 9551/3 (UTM 33TVM44) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Begunjščica, Veliki vrh, 2000 m n. m., alpinska trata. Leg. & det. B. Anderle, 10. 8. 2004, avtorjev herbarij. 9647/1 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, podi pod Grdim Vršičem, okoli 2150 m n. m., vlažen grušč. Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 8. 2012, herbarij LJS. 9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Velika vrata med Zapotoškim vrhom in Bavškim Grintavcem, okoli 1850 m n. m., snežna dolinica. Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 8. 2003, herbarij LJS. 9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, krnica Mode pod Črno prstjo, 1592 m n. m., glinavec in apnenec, snežna dolinica. Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 8. 2001 in 29. 6. 2011, herbarij LJS. Omalotheca supina je arktično-alpinska vrsta, značilnica združb snežnih dolinic iz zveze Salicion herbaceae (Aeschimann & al. 2004b: 450).V Sloveniji uspeva na vlažnih humoznih tratah, vlažnih meliščih in v snežnih dolinicah v alpinskem pasu, v Julijskih Alpah in Karavankah (T. Wraber 2007a: 649). Rastišča na novih nahajališčih, tako v Hladnikia 33: 3-30 (2014) 17 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 5: Razširjenost vrste Omalotheca supina v Sloveniji (dopolnjeno po Jogan & al. 2001 in Surina 2004, 2005) Figure 5: Distribution of Omalotheca supina in Slovenia (supplemented after Jogan & al. 2001 and Surina 2004, 2005) Julijskih Alpah kot zahodnih in vzhodnih Karavankah, ustrezajo opisanim ekološkim razmeram in višinskemu pasu. Najbolj južno v Sloveniji in med najnižje ležečimi nahajališči, 1592 m n. m., še v subalpinskem pasu, je nahajališče v osojni ledeniški krnici Mode pod Črno prstjo, kjer se dolgo na pomlad zadržuje sneg in se včasih poleti pase živina. Na nekoliko zakisani humozni trati uspevajo tudi vrste Veronica alpina, Crepis aurea, Sagina saginoides, Alchemillafissa, Nardus stricta, Carexparviflora, Poa alpina, Cerastium strictum, Trifolium pallescens in Leontodon hispidus s. lat., na robu pa je obilo alpske kislice (Rumex alpinus). Vrsta Omalotheca supina je v središču te kotanje dominantna (ocena zastiranja 4.4). Še nižje, na nadmorski višini le 1330 m, je to vrsto popisal Surina (2004, 2005) na osojnem melišču nad manjšim jezercem pri Pl. Duplje, v Krnskem pogorju (9748/1), v sestoju asociacije Gentiano terglouensis-Caricetum firmae. Z novimi nahajališči dopolnjeno razširjenost vrste Omalotheca supina v Sloveniji prikazujemo na sliki 5. 18 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 3.14 Orchis papilionacea L. 0149/1 (UTM 33TVL18) Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, Cesta, blizu ceste proti Lokovcu, Slatna, pri zaselku Tokaj, 180 m n. m., suho travišče na flišu (Danthonio-Scorzoneretum villosae). Det. J. Figelj & A. Slameršek, spomladi 2012 in J. Figelj & I. Dakskobler, 10. 5. 2012, fotografije avtorjev. 0249/2 (UTM 33TVL16) Slovenija: Primorska, Vrhe, Stomaž, severozahodno od cerkve sv. Tomaža, Velika Senožet, suh travnik pri vinogradu na apnencu in flišu (Anthoxantho-Brometum erecti), 370 m n. m. Det. I. Dakskobler, 20. 5. 2013, avtorjeve fotografije. O uspevanju metuljaste kukavice v Vipavski dolini, nad vasjo Poreče pri Podnanosu, sta pisala Figelj & slameršek (2011), v članku, v katerem sta podala tudi pregled literaturnih virov o nahajališčih v Istri ter pod Kraškim robom. Spomladi leta 2012 sta v Vipavski dolini našla še eno nahajališče pri vasi Cesta in z njunim dovoljenjem ga objavljamo v tem članku. Naše novo nahajališče je na planoti Vrhe med Vipavsko dolino in dolino Raše, na vrstno bogatem polsuhem travniku ob vinogradu pri vasi Stomaž. Opazili in fotografirali smo en sam primerek. Tudi v Vipavski dolini, pri Porečah in Cesti, je število opaženih primerkov majhno (eden do dva). Rastiščne razmere so precej podobne. Pri Porečah in Stomažu smo popisana travišča uvrstili v asociacijo Anthoxantho-Brometum erecti, pri Cesti pa v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae. Metuljasta kukavica vsekakor ostaja redkost Vipavske doline in tudi precej višje planote Vrhe, a morda je nahajališč še več. Travniki na Vrheh so še razmeroma ohranjeni, negnojeni in poleti pokošeni, je pa podnebje tu bolj hladno kot v dolinah Vipave, Raše in Branice. 3.15 Orobanche pancicii G. Beck 9449/3 (UTM 33TVM15) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, dolina potoka Jerman severno od Srednjega vrha, Hudi hlevi, 1300 m do 1350 m n. m., gozdna jasa in rob kolovoza, gostitelj je vrsta Knautia dyrmeia. Leg. & det. I. Dakskobler 16. 9. 2011 in 23. 7. 2013, herbarij LJS in avtorjeve fotografije; dolina Železnica, pod lovsko kočo, 1635 m n. m., pašnik, gostitelj je vrsta Knautia drymeia. Det. I. Dakskobler, 23. 7. 2013, avtorjeve fotografije. 9547/4 (UTM 33TUM94) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Bala, Pri Kamnih pod Bavhom, 1900 m n. m. in 1990 m n. m., visoko steblikovje (Aconito-Adenostyletum glabrae) in kamnito travišče (Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis), gostitelj je vrsta Knautia longifolia. Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 8. 2012, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, dolina Bale, med Vrhami pod Stadorjem, 1900 m n. m., rob melišča (Aconito-Adenostyletum glabrae), gostitelj je vrsta Knautia longifolia. Det. I. Dakskobler, 14. 8. 2011, avtorjeve fotografije. 9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Fužinske planine, 1510 m n. m., subalpinski smrekov gozd (Adenostylo glabrae-Piceetum) pod pl. Krstenica. Gostitelj je vrsta Knautia drymeia. Leg. & det. I. Dakskobler, B. Zupan & V. Dakskobler, 12. 7. 2011, herbarij LJS; pl. Trstje, visoko steblikovje na opuščeni planini, 1380 m n. m. Gostitelj je vrsta Knautia drymeia. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 18. 6. 2012, avtorjeve fotografije. Hladnikia 33: 3-30 (2014) 19 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 6: Razširjenost vrste Orobanche pancicii v Sloveniji Figure 6: Distribution of Orobanche pancicii in Slovenia 9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Črna prst - Lisec, 1640 m n. m., visoko steblikovje pod Kozjim robom. Gostitelj je vrsta Knautia drymeia. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 6. 2011, herbarij LJS in avtorjeve fotografije. 9749/4 (UTM 33TVM11) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, južna pobočja Črne prsti, ob lovski stezi s Kala proti Kmetovi Lani (Lahni - toponim strme senožeti, kjer pogosto polzijo snežni plazovi), 1075 m n. m., nekdanje senožeti, vrzelast pionirski gozd na rastišču kisloljubnega bukovja (Luzulo-Fagetum), gostitelj je vrsta Knautia drymeia. Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 7. 2013, herbarij LJS in avtorjeva fotografija. Do zdaj znanim nahajališčem Pančičevega pojalnika v Sloveniji (Dakskobler & al. 2010, Dakskobler 2011: 10) dodajamo nova nahajališča v Julijskih Alpah - v že znanih kvadrantih 9547/4 in 9649/3 in v novih kvadrantih 9647/2 in 9749/4 ter novo nahajališče v Karavankah (9449/3). Pančičev pojalnik je torej nova vrsta v bogati flori Črne prsti in v flori zahodnih Karavank. Nova nahajališča so v montanskem in subalpinskem pasu, na nadmorski višini med 1000 m in 2000 m, gostitelja pa sta vrsti Knautia drymeia in (redkeje) Knautia longifolia. Do zdaj znano razširjenost Pančičevega pojalnika v Sloveniji prikazujemo na sliki 6. 20 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 3.16 Paeonia mascula (L.) Mill. 0250/1 (UTM 33TVL26) Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, nad Otoščami, flišno hribovje nad Močilnikom, Šija, 450 m n. m., gozdna jasa; greben nad Globokim grabnom, 525 m do 535 m n. m., bukov gozd (Seslerio autumnalis-Fagetum) in rob gozdne ceste; povirni del doline Raše, 505 m n. m., gorvodno od sotočja Raše in Ločnika, pobočje ob potoku Lakovnik, pri Kobentovki, svetel mešan listnati gozd (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae). Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2013, herbarij LJS in avtorjeve fotografije, potrditev uspevanja v že znanem kvadrantu. Paeonia mascula je mediteranska vrsta, značilna za gozdne robove in svetle gozdove. V Sloveniji je v primerjavi s sorodno vrsto Paeonia officinalis precej redkejša. Kot ranljiva (V) je uvrščena na Rdeči seznam (Anon. 2002). Pregled njenih znanih nahajališč sta objavila T. Wraber & skoberne (1989: 237-238), z manjšimi dopolnili (dvema novima kvadrantoma) pa so arealno karto objavili tudi Jogan & al. (2001: 269). Novo nahajališče nad Vipavsko dolino, na Lipah na Nanoški planoti (0149/2), je objavil peljhan (2005: 19), kar je bilo takrat najbolj severno nahajališče v Sloveniji (pred nedavnim ga je potrdil B. Dolinar, 20. 5. 2012, Dolinar in litt.). Še bolj severno smo necvetoče primerke te vrste opazili tudi na Goriškem Krasu, pod Trsteljem pri Železnih vratih, blizu ceste Lipa-Dornberk, na uravnavi z imenom Jezero, 415 m n. m. (0148/1), na robu pionirskega gozda plemenitih listavcev, ki ga uvrščamo v asociacijo Veronico sublobatae-Fraxinetum excelsioris (Dakskobler 2006: tab. 2, str. 63). V sosednjem italijanskem delu Krasa velelistno potoniko najbolj severno poznajo precej blizu temu nahajališču, v kvadrantu 0147/4 (Poldini 2009: 396). Nova nahajališča v flišnem gričevju med Vipavsko dolino in dolino Raše, tako na vipavski strani kot v povirju Raše, so v kvadrantu 0250/1. V tem kvadrantu jo je na Nanosu, pri sv. Hieronimu, leta 1903 nabral R. Justin (LJU), še pred njim pa jo je v istem kvadrantu in na isti gori, na Rebernicah, omenjal tudi Fleischmann (T. Wraber & Skoberne, ibid.; 238). Na novih nahajališčih smo opazili tudi cvetoče oz. plodeče primerke, zato določitev ni bila težavna. Po naših spoznanjih je vrsta Paeonia mascula v primerjavi z vrsto P. officinalis nekoliko bolj mezofilna, kar potrjujejo tako nahajališče pod Trsteljem kot nahajališča v flišnem hribovju med zgornjo Vipavsko dolino in dolino Raše. 3.17 Salvia officinalis L. 0149/2 (UTM 33TVL18) Slovenija: Primorska, Ajdovščina, nad cesto Ajdovščina-Col, Kresetnik, na velikem brečastem podornem bloku (visok in širok je 4 m), 260 m n. m., skupaj z vrstami Campanula pyramidalis, Allium senescens, Frangula rupestris, Asperula cynanchica, Satureja montana subsp. variegata, Buphthalmum salicifolium, Fraxinus ornus, Bromopsis condensata, Asplenium ruta-muraria in Scorzonera austriaca. Leg. & det. I. Dakskobler, 19. 8. 2013, herbarij LJS. O žajblju, njegovi domnevni (ne)spontanosti v Sloveniji in drugotnem nahajališču v Goriških Brdih smo pisali pred kratkim (Dakskobler 2011: 13-14). Nahajališče na pobočjih Podrte gore nad Ajdovščino je videti zelo naravno. Žajbelj skupaj z drugimi toploljubnimi vrstami porašča podorni blok, ki se je očitno skotalil iz višje ležečih pobočij. Zelo verjetno Hladnikia 33: 3-30 (2014) 21 žajbelj zato uspeva tudi kje v Rebri oz. prisojnem skalovju Podrte gore. V bližini, ob isti cesti, a nekoliko nižje, je nahajališče blede obloglavke (Cephalaria leucantha) - Mercina (2006), a na precej bolj ruderalnem rastišču. Po našem mnenju smemo nahajališče vrste Salvia officinalis v Rebri pod Podrto goro nad Ajdovščino šteti za spontano. 3.18 Serapias vomeracea (Burm. fil.) Briq. 9947/2 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, srednja Soška dolina, Raztoka pod Goljevico, 305 m n. m., travnik na flišu, še košen, nekoč njiva, Anthoxantho-Brometum erecti. Det. I. Dakskobler, 14. 5. 2012, avtorjeve fotografije, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. Velecvetni serap (ralovec) je mediteranska vrsta, ki marsikje v kolinskem in montanskem pasu uspeva tudi v južnih Alpah (Aeschimann & al. 2004b: 1136). V Sloveniji po arealni karti, ki jo je objavil Ravnik (2002: 164), ta kukavičevka najbolj severno uspeva prav v kvadrantu 9947/2. Vir za ta kvadrant nam ni znan. Sami smo do zdaj to vrsto v Srednjem Posočju popisovali le v Goriških Brdih, v kvadrantih 0047/2, 9947/4 in 9947/1. Travnik pod Goljevico nad Ložicami oz. Anhovim je po naših opažanjih za zdaj najbolj severno nahajališče ralovca v Soški dolini in Sloveniji na sploh. V okolici Goljevice je še precej ohranjenih, košenih in negnojenih travnikov, bogatih s kukavičevkami (na primer z vrstami Orchis morio, O. tridentata, O. ustulata, Anacamptis pyramidalis, Ophrys holosericea s. lat.), kar pa ne velja na splošno za travnike v srednji Soški dolini. V precejšnji meri so ali zaraščeni, ali pa, v sami dolini, gojeni. 3.19 Symphoricarpos albus (L.) S. F. Blake 9651/1 (UTM 33TVM33) Slovenija: Gorenjska, Hraše (Radovljica), 510 m n. m., mejica ob cesti. Det. B. Anderle, 10. 7. 1985, avtorjev popis. 9652/3 (UTM 33TVM53) Slovenija: Gorenjska, Povlje (Preddvor), 600 m n. m., mejica ob cesti. Det. B. Anderle, 26. 7. 2012, avtorjev popis. 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Ukanc, 535 m n. m., na desnem bregu Savice 60 m vzvodno mostu, podivjano v mejici. Leg. B. Zupan, 24. 11. 2012 in B. Zupan & I. Veber, 25. 11. 2012 ter 13. 5. 2013, det. L. Dakskobler, 7. 8. 2013, herbarij LJS. 9751/2 (UTM 33TVM42) Slovenija: Gorenjska, Ovsiše (Podnart), 410 m n. m., mejica ob cesti. Det. B. Anderle, 17. 8. 2012, avtorjev popis. 9752/4 (UTM 33TVM51) Slovenija: Gorenjska, Vodice - Gorenja gmajna, 360 m n. m., mejica. Det. B. Anderle, 4. 9. 2011, avtorjev popis. Bela pamela (bisernik, pokec) je severnoameriška vrsta, ki jo v Sloveniji poznamo kot okrasni grm, ki ponekod podivja, redko pa je povsem naturalizirana (dinarsko fitogeografsko območje) - Martinčič (2007c: 492). V Alpah ta vrsta že razmeroma pogosta uspeva subspontano, največkrat v obrežnih gozdovih, zato jo pogojno štejejo za diagnostično vrsto zveze Alnion incanae (Aeschimann & al. 2004b: 380). Subspontano uspevanje v Ukancu je torej potrditev njenega pojavljanja tudi v alpskem delu Slovenije. Ostala nahajališča na Gorenjskem, kjer gre za posamezne primerke podivjanega uspevanja (ne pa še za 22 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... naturalizacijo), so v predalpskem fitogeografskem območju. V Posočju te vrste še nismo opazili v naravnem rastju. 3.20 Tozzia alpina L. 0452/2 (UTM 33TVL54) Slovenija: Notranjska, Snežnik, ob poti od sedla, približno 500 m južno od vrha Malega Snežnika do sedla med vrhovoma Mali in Veliki Snežnik, 1650 m n. m., parazitira na vrsti Rumex arifolius. Det. B. Vreš, A. Seliškar & D. Trpin, 17. 6. 1997, popis avtorjev. 9549/2 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Dovje, 700 m n. m. Det. B. Anderle, 28. 4. 2002, avtorjev popis. 9549/4 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Mojstrana, cesta proti Vratom blizu Rosa, 700 m n. m. Det. B. Anderle, 28. 5. 2013, avtorjev popis (glej tudi praprotnik 2004: 37). 9646/4 (UTM 33TUM72) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, dolina Učje, na levem bregu reke nizvodno meje z Italijo, pod Pustim gozdom, 540 m n. m., repuhovje (Petasitetum officinalis). Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 4. 2007, herbarij LJS. 9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Lisec pri Črni prsti, pri pl. Osredki, Sil, strm gruščnat žleb, plazišče na zahodnem pobočju Lisca, 1365 m n. m., parazitira na vrsti Rumex arifolius. Leg. I. Veber, 6. 6. 2010, leg. & det. I. Veber & I. Dakskobler, 21. 6. 2013, herbarij LJS; pl. Osredki, Razor, pod Četrtom, 1350 m n. m., visoko steblikovje (Doronico austriaci-Adenostyletum alliariae) na vlažnem grušču. Leg. & det. I. Dakskobler & I. Veber, 21. 6. 2013, herbarij LJS; pl. Za Liscem, pri Orožnovi koči, pri tablah za TNP in Botanično pot, 1340 m n. m. Det. I. Veber & B. Zupan, 15. 6. 2013, popis avtorjev - potrditev nahajališča, ki ga omenja Paulin (1902: 195) in kjer je to vrsto za njegov herbarij nabral Roblek (gostila je na vrsti Rumex alpinus). Alpski goltec je južnoevropska montanska vrsta, značilnica združb visokih steblik iz zveze Adenostylion (Aeschimann & al. 2004b: 244). Je polzajedalka in parazitira predvsem na vrstah iz rodov Petasites, Adenostyles in Rumex (Fischer & al. 2008: 770). Do zdaj znana nahajališča v Sloveniji so bila v Alpah (vključno s Pohorjem) in v njihovem prigorju (Porezen, Kobansko - dolina Mučke Bistrice) - Dakskobler (1992), Jogan & al. (2001: 384), Martinčič (2002), T. Wraber (2007b: 572). O uspevanju alpskega goltca na Črni prsti oz. v njeni soseščini (Slatnik) so pisali že botaniki iz 19. stoletja (Deschmann 1862: 2012, Engelthaler 1874: 421), na njeni bohinjski strani na pl. za Liscem pa jo je nabral Roblek in jo omenja Paulin (1902: 195-196) in posredno pozneje tudi Petkovšek (1939: 104). Te stare navedbe je potrdil leta 2010 Ivan Veber, z najdbo na plazišču Sil pod Liscem. Zgodaj poleti 2013 smo na bohinjski strani Črne prsti našli še dve nahajališči: pri Orožnovi koči na Pl. za Liscem (potrditev Paulinovega nahajališča izpred več kot 100 let) in v Razorju pod Četrtom (novo nahajališče v že znanem kvadrantu). V dolini Učje smo alpski goltec našli v obrečnem repuhovju. Precej blizu, tudi nad dolino Učje, v Dolu na osojnih pobočjih Breginjskega Stola (kvadrant 9746/2), je to vrsto pred leti opazil Tone Wraber in to omenil v pogovoru enemu od nas (ID), najdbe pa ni nikjer objavil. O nahajališčih alpskega goltca v dolini Vrat in na Pohorju je sicer pisal že v svojih mladih letih (T. Wraber 1960: 33). Povsem nov pa je podatek Hladnikia 33: 3-30 (2014) 23 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 7: Razširjenost vrste Tozzia alpina v Sloveniji Figure 7: Distribution of Tozzia alpina in Slovenia za njegovo uspevanje v Snežniškem pogorju, kar je novost za floro severnega dela Dinarskega gorstva in prvo nahajališče v Sloveniji zunaj Alp (prim. T. Wraber 1997a, b, 2004). Južneje so podatki o njenem uspevanju v Bosni in Hercegovini (Beck & Maly 1967: 103), ni pa potrjenih nahajališč na Hrvaškem (Flora Croataca Database, stanje 24. 1. 2014, Surina, in litt.). Z novimi nahajališči, med katerimi upoštevamo tudi Wraberjev do zdaj neobjavljeni podatek z Breginjskega Stola, dopolnjeni zemljevid razširjenosti alpskega goltca v Sloveniji prikazujemo v sliki 7. 3.21 Trifolium badium Schreber 9448/3 (UTM 33TVM05) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Rateče, Na Trebižah ob meji z Italijo, 1200 m n. m., mokrotni pašnik. Det. B. Anderle, 15. 6. 2007, avtorjev popis. 9448/4 (UTM 33TVM05) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Za Mlakami ob potoku Žakelj (pod grebenom Nizka Bavha-Grpišca), 1200 m n. m., mokrotni pašnik. Det. B. Anderle, 9. 8. 2003, avtorjev popis. 9449/3 (UTM 33TVM15) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, dolina Železnice, pašniki in jase med vrzelastim macesnovim gozdom, okoli 1500 m do 1600 m. Det. B. Anderle, 18. 7. 2004 in I. Dakskobler, 23. 7. 2013, popisa avtorjev; Trupejevo poldne, okoli 1900 m n. m. Det. B. Anderle, 1. 8. 1993, avtorjev popis. 24 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 8: Razširjenost vrste Trifolium badium v Sloveniji Figure 8: Distribution of Trifolium badium in Slovenia 9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Bavšica, Dolič nad pl. Bukovec, zatrep doline pod sedlom Vrh Osojnikov, 1740 m n. m., kamnito subalpinsko travišče. Det. I. Dakskobler, 25. 8. 2009, avtorjev popis; nad pl. Zapotok, Velika Planina, pod Zadnjim Pelcem, 1990 m n. m., travnata kotanja (Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis); sedlo med Zadnjim Pelcem in Nizkim vrhom ter začetek pobočja proti Zadnjemu Pelcu, 2170 m n. m., alpska trata; Zadnji Pelc, 2270 m n. m., alpska trata na polici (Caricetum ferrugineae s. lat.). Det. I. Dakskobler, 14. 8. 2012, avtorjevi popisi. 9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Uskovnica, pri lovski koči pod Macesnovo glavo, 1500 m n. m., travnik ob koči. Det. B. Anderle, I. Dakskobler, B. Vreš, B. Zupan, I. Veber & V. Leban, 10. 7. 2008, popis avtorjev; Pl. pod Mišelj vrhom,1650 m n. m. Det. B. Anderle, 3. 8. 1989, avtorjev popis; pl. Jezerce, 1730 m n. m., vršni greben Ogradov, travišča proti Lazu, 2040 m n. m., Fužinske planine, ob poti pl. v Lazu-pl. pri Jezeru, 1560 m n. m. mokrotni subalpinski travniki. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 29. 7. 2009, popis avtorjev; greben Jezerskega Stoga proti Jezerskemu prevalu in pod tem prevalom, 1950 m do 1980 m n. m. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 5. 8. 2009, popis avtorjev. 9749/1 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Kosijev dom na Vogarju-Pl. Hebet, 1100 m n. m., vlažen travnik. Det. B. Anderle, 20. 6. 2009, avtorjev popis. Hladnikia 33: 3-30 (2014) 25 Trifolium badium je južnoevropska montanska vrsta, značilnica mezofilnih in zmerno nitrofilnih gorskih travnikov iz zveze Poion alpinae. Uspeva v večini alpskih pokrajin, predvsem v subalpinskem in alpinskem pasu (Aeschimann & al. 2004a: 920). V Sloveniji raste na travnikih v subalpinskem in alpinskem pasu, a le v Julijskih Alpah (Martinčič 2007d: 305). Tudi v arealni karti (Jogan & al. 2001: 386) so označena le nahajališča v tem gorovju. To arealno karto smo dopolnili z nekaj novimi nahajališči v Julijskih Alpah in v njej upoštevali tudi nova nahajališča v zahodnih Karavankah (slika 8). Tam smo jo našli na več krajih. Najbolj pogosta je v dolini Železnice in pod Trupejevim poldnem, ostali nahajališči sta ob meji z Italijo pri Ratečah in ob potoku Žakelj pod Nizko Bavho. Nahajališča vrste Trifolium badium poznajo tudi v avstrijskem delu zahodnih Karavank (Hartl & al. 1992: 351). Na novih nahajališčih kostanjevorjava detelja raste na vrstno bogatih gorskih, subalpinskih in alpinskih travnikih in pašnikih. 3.22 Viscum abietis (Wiesb.) Fritsch 0149/3 (UTM 33TVL17) Slovenija: Primorska, dolina Branice, na obeh bregovih Branice pri kraju Trebižani, na posajenih jelkah v območju submediteranskega hrastovega in bukovega gozda (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae, Seslerio autumnalis-Fagetum), okoli 230 m n. m. Det. I. Dakskobler, 6. 4. 2010, avtorjev popis. 9551/3 (UTM 33TVM43) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, dolina Drage, ob gozdni cesti pod Begunjščico, 890 m do 965 m n. m., jelovo-bukov gozd (Homogyno sylvestris-Fagetum). Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 14. 5. 2010, 25. 5. in 10. 6. 2011, popisi avtorjev. 9848/2 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, pobočja Senice nad Modrejem, 500 m n. m. vrzelast jelov gozd na rastišču asociacije Asperulo-Carpinetum. Det. I. Dakskobler, 1. 4. 2012, avtorjev popis. 9948/3 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Voglarji, Zavrh, 750 m n. m.; Zavrh, gozd nad cesto pod vzpetino Iličje, 790 m n. m., Omphalodo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 17. 3. 2009, avtorjeva popisa. 9949/2 (UTM 33TVM10) Slovenija: Primorska, Idrijske Krnice, nad Peklenščico, Bendija, 985 m n. m., Omphalodo-Fagetum; dolina Idrijce, Straža, nad Otuško, 330 m n. m. Det. I. Dakskobler, 15. 11. 2011, avtorjevi popisi; Šebreljski vrh, nad levim bregom Sjavnice (Sevnice) vzvodno Močnika, 640 m in 800 m n. m. Det. I. Dakskobler, 2. 8. 2002, avtorjeva popisa. Razširjenosti jelove omele v Sloveniji je temeljito preučila Kogelnik (2002: 49 in priloga C3). O njenem pojavljanju v Julijskih Alpah in na Gorenjskem smo že pisali (Dakskobler 2005, 2007, Anderle & Leban 2011). Zdaj objavljamo novo nahajališče v zahodnih Karavankah, nad dolino Drage. Kogelnik (ibid.) omenja le podatek za vzhodne Karavanke (9455/4, Kotlje), zelo redka je tudi v avstrijskem delu tega gorovja (Hartl & al. 1992: 370). Nova nahajališča smo našli tudi na robu sklenjene razširjenosti dinarskega jelovega-bukovja (Omphalodo-Fagetum) v Idrijskem hribovju in na zahodnem robu Trnovskega gozda (Zavrh pri Voglarjih) ter na robu oz. zunaj naravnega areala razširjenosti jelke v Sloveniji. Jelka pod Senico nad Modrejem (v submediteransko-predalpskem območju) je domnevno subspontana (njen izvor še ni pojasnjen), v dolini Branice (novo nahajališče v submediteranskem območju) pa je nasajena. V submediteranskem območju jo Kogelnik (ibid.) omenja v dolini Reke, pri 26 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... kraju Ribnica (0350/4). Številna nahajališča jelove omele v zahodni Sloveniji sicer poznamo v Trnovskem gozdu (zahodni del v okolici Nemcev, vzhodni del v okolici Mrzle Rupe in Vojskega, zgornja Idrijca, dolini Zale in Nikove). 4 Zaključki Pri raziskavah rastlinstva in rastja v zahodni in severni Sloveniji smo ugotovili dve novi vrsti za floro Karavank: Centaurea haynaldii subsp. julica (Hrašenska planina v zahodnih Karavankah) in Hieracium alpinum s. lat. (Mali vrh - Belščica v zahodnih in Peca v vzhodnih Karavankah). Novost za floro Savinjskih Alp je vrsta Omalotheca norvegica, novosti za floro slovenskega dela Karavank sta vrsti Juncus trifidus (Peca) in Trifolium badium, novost za floro zahodnih Karavank pa vrsti Orobanche pancicii in Viscum abietis. V Julijskih Alpah s prigorjem smo opisali nahajališča in rastišča ter razširjenost vrst Carex fuliginosa, Omalotheca norvegica in Omalotheca supina ter nova nahajališča zavarovanih, redkih ali varstveno pomembnih vrst Cypripedium calceolus, Gentiana acaulis, Leontodon montanus, in Tozzia alpina, ki je tudi novost za floro Snežnika in severnega dela Dinarskega gorstva. Opisali smo nova nahajališča treh zavarovanih ali ranljivih vrst slovenske flore v Srednjem Posočju (Serapias vomeracea) ter v Vipavski dolini in na planoti Vrhe med Vipavsko dolino in dolino Raše (Orchis papilionacea, Paeonia mascula). Vrsta Anemone trifolia ima nova nahajališča v zgornji Vipavski dolini pri vasi Otošče. Čeprav mediteranska vrsta Salvia officinalis v Sloveniji pogosto uspeva subspontano, menimo, da je njeno novo nahajališče na podornem skalovju nad cesto Ajdovščina-Col naravno. Dopolnili smo vednost o razširjenosti vrste Campanula latifolia v Sloveniji (nova nahajališča v Trnovskem gozdu, Bohinju in prigorju Porezna). Vrsta Cynoglossum officinale ima nova nahajališča na planoti Banjšice (Tolminski in Kanalski Lom), v Julijskih Alpah (Bovško, Bohinj, Vršič-Kranjska Gora), v zahodnih Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah (Menina planina). Opozarjamo na subspontano uspevanje severnoameriške okrasne vrste Symphoricarpos albus tudi v alpskem delu Slovenije (Ukanc v Bohinju) in v predalpskem delu Gorenjske. Tudi uspevanje jugovzhodnoalpsko-ilirske vrste Epimedium alpinum v ruševju v Suhi Pišnici pri Kranjski Gori, na nadmorski višini več kot 1200 m, razlagamo kot verjetno subspontano. 5 Summary With our research of the flora and vegetation of western and northern Slovenia we determined two species new to the flora of the Karavanke Mts.: Centaurea haynaldii subsp. julica (pasture Hrašenska planina in the western Karavanke) and Hieracium alpinum s. lat. (Mali vrh - Belščica in the western- and Mt. Peca in the eastern Karavanke). Omalotheca norvegica is new to the flora of the Savinja Alps, Juncus trifidus (Peca) and Trifolium badium are new to the flora of the Slovenian part of the Karavanke, while Orobanche pancicii and Viscum abietis are new to the flora of the western Karavanke. In the Julian Alps and their foothills we described the localities, sites and distribution of Carex fuliginosa, Omalotheca norvegica and Omalotheca supina, as well as new localities of protected and rare species or species of conservation concern Cypripedium calceolus, Gentiana acaulis, Leontodon montanus and Tozzia alpina. The latter is new to the flora of Mt. Snežnik and to the northern part of the Dinaric Mountains. We described new localities of three protected or vulnerable Hladnikia 33: 3-30 (2014) 27 species of the Slovenian flora in the Central Soča Valley (Serapias vomeracea), in the Vipava Valley and on the plateau of Vrhe between the Vipava Valley and the valley of the Raša (Orchis papilionacea, Paeonia mascula). New localitiy of Anemone trifolia is in the upper Vipava Valley at the village of Otošče. Although the Mediterranean species Salvia officinalis often grows subspontaneously in Slovenia we believe that its new locality on the rockfall above the road Ajdovščina-Col is natural. We updated our knowledge of the distribution of Campanula latifolia in Slovenia (new localities in the Trnovski gozd plateau, Bohinj and the foothills of Mt. Porezen). New localities of Cynoglossum officinale have been found on the Banjšice plateau (Tolminski Lom and Kanalski Lom), in the Julian Alps (the region of Bovec, Bohinj, Vršič-Kranjska Gora) in the western Karavanke Mts. and in the Kamnik-Savinja Alps (Menina planina). We point out the subspontaneous growth of the northern-American ornamental shrub Symphoricarpos albus also in the Alpine part of Slovenia (Ukanc in Bohinj) and in the pre-Alpine part of the Gorenjska region. The occurrence of the eastern-Alpine-Illyrian species Epimedium alpinum in dwarf pine stands in Suha Pišnica at Kranjska Gora, at the elevation of more than 1200 m, is interpreted as probably subspontaneous. Zahvala Za spremstvo na terenu, pomoč pri popisovanju in določanju rastlin ter za nasvete, opozorila in dovoljenje za objavo njihovih podatkov se najlepše zahvaljujemo pokojnemu prof. dr. Tonetu Wraberju, mag. Andreju Seliškarju, Ivanu Vebru, Jerneju Figlju, Andreji Slameršek, Aljoši Medvešu, Branku Dolinarju, dr. Darinki Trpin, doc. dr. Boštjanu Surini, dr. Andreju Rozmanu, Rafaelu Terpinu, dr. Amadeju Trnkoczyju, dr. Tatjani Čelik, Gregorju Podgorniku, Vidu Lebanu, Petru in Poloni Strgar, Dragu Jensterletu, Ljudmili in Vidu Dakskoblerju, Elvici Velikonja in Anki Vončina. Prof. dr. Nejc Jogan nas je opozoril na nekatere strokovne pomanjkljivosti. Angleški prevod povzetka Andreja Šalamon Verbič. 6 Literatura Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004c: Flora alpina. Bd. 3: Register. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 322 pp. Anderle, B. & V. Leban, 2011: Novosti v flori Gorenjske (severozahodna Slovenija): Hladnikia (Ljubljana) 27: 27-56. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Beck, G. & K. Maly, 1967: Flora Bosnae et Hercegovinae. IV. Sympetalae 2. Sarajevo, Zemaljski Muzej BiH. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzuge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien - New York. 865 pp. Čušin, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. 198 pp. 28 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... Dakskobler, I., 1992: Gora z odkrušenim obrazom nad Batavo pri Podbrdu in njene skrivnosti. Proteus (Ljubljana) 55 (2): 54-58. Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46-2: 5-59. Dakskobler, I., 2006: Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Ser. hist. nat. (Koper) 16 (1): 57-76. Dakskobler, I., 2007: Nekaj opomb k četrti izdaji Male flore Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 6 (2): 209-214. Dakskobler, I., 2011: Novosti v flori zahodne Slovenije (Primorska). Hladnikia (Ljubljana) 27: 3-25. Dakskobler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 31: 31-50. Dakskobler, I., B. Vreš, J. PuscH, 2010: Orobanchepancicii Beck, a new species to the flora of Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 9 (2): 171-176. Dakskobler, I., A. seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Deschmann, K., 1862: Botanische Notizen. Drittes Jahresheft des Vereines des kreinischen Landes-Museums (Ljubljana): 197-201. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Engelthaler, H., 1874: Beiträge zur Flora Oberkrain's. Verh. d. zoologisch-bot. Gesellschaft (Wien) 24: 417-422. Figelj, J. & Slameršek, A., 2011: Orchis papilionacea L. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 28: 51-52. Fischer M. A., W. Adler & K. oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 PP. Frajman, B. & P. Schönswetter, 2007: Hieracium alpinum L. Notulae ad floram Sloveniae 84. Hladnikia (Ljubljana) 20: 38-39. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp. Jalas, J. & J. Suominen, 1967: Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica 43: 60-72. Jogan, N., 2004: Cypripedium calceolus L. - lepi čeveljc. In: B. Čušin & al.: Natura 2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 71-75. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Kogelnik, M., 2002: Ohmeljevke (Loranthaceae) in omelovke (Viscaceae) v Sloveniji. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 66 pp. + priloge. Kos, V. (ur.), 1996: Atlas Slovenije. 3. izdaja. Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana. Hladnikia 33: 3-30 (2014) 29 Martinčič, A., 2002: Tozzia alpina. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 14: 60. Martinčič, A., 2007a: Cyperaceae - ostričevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 793-821. Martinčič, A., 2007b: Boraginaceae - srhkolistovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 530-545. Martinčič, A., 2007c: Caprifoliaceae - kovačnikovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 490-492. Martinčič, A., 2007d: Fabaceae - metuljnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 286-328. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Mercina, M., 2006: Najdba obloglavke (Cephalaria leucantha) v Vipavski dolini. Proteus (Ljubljana) 69 (3): 130-132. Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste (Trieste) 38 (1): 1-519. Novak, Š., 2012: Flora grebena Košute (Karavanke) nad gozdno mejo. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 151 pp. Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam II. Centuria III et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains II. Otto Fischer, Ljubljana. pp. 105-214. Peljhan, J., 2005: Prispevek k poznavanju flore jugovzhodnega dela Trnovskega gozda in zahodnega dela Hrušice. Hladnikia (Ljubljana) 18: 11-22. Petkovšek, V., 1939: Planinsko cvetje v nižini. Planinski vestnik (Ljubljana) 39: 65-71, 93-119. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste. 732 pp. Praprotnik, N., 2004: Alpski goltec. Gea (Ljubljana) 14 (5): 37. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba, Ljubljana.192 pp. Robič D. & Accetto M., 2010: Anemone trifolia L. Notulae and floram Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 25: 50-53. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Surina, B., 2004: The association Gentiano terglouensis-Caricetum firmae T. Wraber 1970 in the Krn Mountains (The Julian Alps). Annales, Ser. hist. nat. (Koper) 14 (1): 99-112. Surina, B., 2005: Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. Scopolia (Ljubljana) 57: 1-122. 30 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš: Novosti v flori ... Silc, u. & A. Carni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Terpin, R., B. Zupan, polona strgar, peter strgar, I. Dakskobler, 2012: Campanula latifolia L. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 30: 65-69. vreš, B., I. Dakskobler & B. Anderle, 2010: Hieracium alpinum group in Slovenia. In: J. Fehrer et al. (eds.): 11th Hieracium workshop, 27-29 January 2010, Pruhonice, Czech Republic. Abstracts. Institute of Botany of the Academy of Science of the Czech Republic, Pruhonice, pp. 20. vreš, B., A. Seliškar, I. Dakskobler & B. Cušin, 2010: Inventarizacija rastlinskih vrst na območju reke Save s pritoki med Litijo in Zidanim Mostom. In: M. Govedič, V. Grobelnik & A. Lešnik (eds.): Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in naravne vrednote za območje srednje Save (za območje od HE Medvode do HE Vrhovo). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore Miklavž na Dravskem polju. pp. 101-172. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Wraber, T., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 29-37. Wraber, T., 1967: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave (Ljubljana) 5 (1966): 53-65. Wraber, T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173-192. Wraber, T., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pioniere (Asplenietea rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie. Tesi di laurea. Universita degli Studi di Trieste, Facoltaa di Scienze, Trieste. 81 pp. Wraber, T., 1997a: Snežnik - gora (tudi) za botanike. Proteus (Ljubljana) 59 (9-10): 408-421. Wraber, T., 1997b: Še nekaj rastlinskih novosti s Snežnika. Proteus (Ljubljana) 60 (3): 103. Wraber, T., 2004: Floristične novosti iz Notranjskega Snežnika, 2. Hladnikia (Ljubljana) 17: 5-13. Wraber, T., 2007a: Asteraceae [Compositae subfam. Asteroideae] - nebinovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 633-687. Wraber, T., 2007b: Scrophulariaceae - črnobinovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 546-572. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 31 Prispevek k poznavanju ... Contribution to the knowledge of the distribution of some rare, threatened or otherwise interesting taxa in the flora of Slovenia - II Janez Mihael KOCJAN Češnjice pri Zagradcu 50, SI - 1303 Zagradec, E-naslov: jean_mischel@yahoo.com Izvleček V prispevku povzemamo zanimive rezultate florističnih kartiranj osrednje, južne in deloma zahodne Slovenije, ki smo jih v glavnem opravili v letih 2005 do 2013. Opisujemo nova nahajališča naslednjih taksonov: Adiantum capillus-veneris L., Calycocorsus stipitatus (Jacq.) Rauschert, Carex distans L., Carexpunctata Gaudin, Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult., Epipactispalustris (L.) Crantz., Schoenoplectus mucronatus (L.) Palla, Spiranthes spiralis (L.) Chevall., Tetragonolobus maritimus (L.) Roth ter Thelypteris palustris Schott. Na osnovi lastnih podatkov, novejših literaturnih podatkov in nekaterih spregledanih pisnih virov smo izdelali tudi nove zemljevide trenutno poznane razširjenosti teh vrst za območje Slovenije in ovrednotili njihov naravovarstveni status. Ključne besede Abstract We present new localities of some interesting taxa recorded during floristic mapping, conducted in the central, southern and partly western Slovenia between 2005 and 2013: Adiantum capillus-veneris L., Calycocorsus stipitatus (Jacq.) Rauschert, Carex distans L., Carex punctata Gaudin, Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult., Epipactis palustris (L.) Crantz., Schoenoplectus mucronatus (L.) Palla, Spiranthes spiralis (L.) Chevall., Tetragonolobus maritimus (L.) Roth and Thelypteris palustris Schott. Based on our own data and literature records we present their currently known distribution in Slovenia and evaluate their nature conservation status. Key words 32 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 1 Uvod in raziskovalne metode Pri sistematičnem preučevanju in kartiranju flore ter vegetacije povirij in barij v Sloveniji v zadnjem desetletju ter nekaterih ciljno usmerjenih ekskurzijah po letu 2010, smo našli številna nova nahajališča nekaterih redkih, ogroženih ali drugače zanimivih taksonov slovenske flore. V raziskave smo zajeli pretežni del osrednje Slovenije (Ljubljanska kotlina), večji del osrednje in južne Primorske, pretežni del Gorenjske, Notranjske in Dolenjske ter manjše dele Štajerske in Koroške. Pri kartiranju smo s pomočjo topografskih kart in satelitskih posnetkov ciljno iskali potencialna rastišča preučevanih vrst, nato pa na terenu na podlagi izkušenj o mikrorastiščnih razmerah posameznih taksonov poskušali poiskati posamezne predstavnike. V primeru preučevanja pomembnih in ogroženih habitatov in rastlin v Sloveniji se nam zdi omenjena metoda smiselna, delne rezultate nekaterih takšnih načrtnih in sistematičnih kartiranj v preteklosti pa smo že predstavili (Kocjan 2012, 2013). Floro smo popisovali po srednjeevropski metodi (Niklfeld 1971), terenske podatke (floristične in v nekaterih primerih fitocenološke) vnesli v bazo podatkov FloVegSi (seliškar & al. 2003), pretežni del nabranih primerkov pa je shranjenih v herbariju LJS. Pri opisu novih nahajališč smo uporabljali temeljno topografsko karto RS 1 : 10 000 (GURS) ter Atlas Slovenije v merilu 1 : 50 000 (3. izdaja, 1996), geoelementno, ekološko in fitocenološko oznako obravnavanih vrst pa povzemamo po delu Flora alpina (Aeschimann & al. 2004). Doslej znano razširjenost posameznih taksonov povzemamo po zadnji izdaji Male flore Slovenije (Martinčič & al. 2007), Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001), starejših spregledanih literaturnih objavah in novejših, v glavnem po letu 2001 objavljenih podatkih. 2 Rezultati Pri florističnem popisovanju mokrišč smo odkrili številna nova nahajališča taksonov Calycocorsus stipitatus, Carex distans, Carex punctata, Eleocharis ovata, Epipactis palustris, Schoenoplectus mucronatus, Tetragonolobus maritimus (na Gorenjskem) in Thelypteris palustris. Najdbe vrst Adiantum capillus-veneris in Tetragonolobus maritimus (v Istri) so bile naključne, nahajališča orhideje Spiranthes spiralis pa ugotovljena s pomočjo sistematičnega preverjanja potencialno primernih rastišč na Gorenjskem, Notranjskem, Dolenjskem in Primorskem. Medtem, ko so bila nahajališča nekaterih taksonov vsaj do neke mere predvidljiva inje slabše poznavanje njihove razširjenosti bodisi posledica spregledanosti, bodisi zelo specifičnih habitatov, ki do te objave niso bili podrobno in sistematično raziskani, so bile druge najdbe naključne. Poznavanje areala nekaterih vrst se ni bistveno povečalo in novo objavljena nahajališča predstavljajo dodatek k razmeroma dobro znani razširjenosti, pri nekaterih vrstah pa obsežni pregledi novih nahajališč starejše zemljevide razširjenosti znatno dopolnjujejo. Zaradi ogroženosti je osem predstavljenih vrst že uvrščenih v Rdeči seznam (Anonymous 2002), po našem mnenju pa sta iz njega neupravičeno izpadli vrsti Calycocorsus stipitatus in Eleocharis ovata in predlagamo njuno uvrstitev med ranljive vrste (V). Za vrsto Carex distans se je izkazalo, da je vrsta pogostejša kot smo predvidevali in ocenjujemo, da je njena ogroženost v Sloveniji majhna. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 33 2.1 Adiantum capillus-veneris L. - venerini laski 9849/1 Slovenija: Primorska, Baška grapa, Grahovo ob Bači, južno pobočje Malega vrha, pri studencu ob pohodniški poti, vlažno skalovje, ~ 400 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 6. 1998. 0447/4 Slovenija: Primorska, Istra, Izola, severno od naselja Šalet, tik ob morju, vlažno skalovje, ~ 5 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 8. 2013. 0449/1 Slovenija: Primorska, Istra, Osp, vznožje stene nad Osapsko jamo, vlažno previsno skalovje, ~ 120 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 1998. 0548/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Šared, južno od zaselka Kocina, ob asfaltirani cesti, vlažno skalovje, ~ 120 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 31. 3. 2012; okolica vasi Koštabona, jugovzhodno od vasi, kjer makadamska cesta prečka potok, vlažno skalovje, ~ 90 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 1998, 24. 4. 2011. 0548/3 Slovenija: Primorska, Istra, dolina Dragonje, Stena, vlažno previsno skalovje, ~ 20 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 2. 2012. 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, dolina potoka Reka, med vasema Olika in Peraji, desni pritok potoka Reka, vlažno skalovje pri slapu, ~ 150 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 3. 2013. Venerini laski so vrsta z paleotropsko, subtropsko in mederansko razširjenostjo, preko Slovenije pa poteka tudi severna meja njenega areala (Aeschimann & al. 2004). V 12 letih Slika 1: Razširjenost vrste venerinih laskov (Adiantum capillus-veneris) v Sloveniji Figure 1: Distribution of Adiantum capillus-veneris in Slovenia 34 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju po izidu prvega Rdečega seznama (Wraber & skoberne 1989) je bila vrsta v Istri odkrita še v treh novih kvadrantih (Jogan & al. 2001), v že znanih kvadrantih pa sta jo na treh novih nahajališčih popisala Wraber (2002) in Glasnovič (2007, 2009). Prvi v dolini Dragonje nad Škrlinami (0548/2) , drugi pa obakrat v kvadrantu 0447/4. Za srednjo Soško dolino jo v dveh novih kvadrantih (9847/4: Ročinj-Ajba; 9947/2: Kanal-Plave) navaja Dakskobler (2003), saj se točka v kvadrantu 9947/2 (v Jogan & al. 2001) po mnenju istega avtorja verjetno nanaša na najdbo pri Ajbškem jezeru (Rojšek 1994). Na spregledano, vendar zelo pomembno ter v Sloveniji najbolj severno najdbo venerinih laskov je opozoril Dakskobler (2008); v dolini Mrzlega potoka severno od vasi Volarje pri Tolminu jih je leta 2003 našel D. Rojšek. Poleg nahajališča v Škocjanskih jamah (Wraber 1986, Wraber & Skoberne 1989, Zorman 1998, Čarni & al. 2002) je bila nedavno najdena še na Tržaškem Krasu blizu Vojščice (Lužnik 2009). Zmotnost navedbe uspevanja za okolico Trebuše (Dolšak 1929) je popravil Wraber (1986), saj je Krašan (1863), po katerem so napačno povzeli lokacijo nahajališča, vrsto dejansko našel blizu Nove Gorice, a že na italijanski strani, nedaleč od vasi Pevma. Tudi nahajališče, ki ga je ob reki Idriji našel in objavil Zigon (1998), je že v sosednji Italiji in ga nismo upoštevali na zemljevidu razširjenosti (Dakskobler 2003). Sami smo uspevanje redke in ogrožene praproti potrdili v petih že znanih kvadrantih, pri čemer je najdba južno od zaselka Kocina pri vasi Šared (0548/1) najverjetneje nova, nahajališče v okolici Sočerge med vasema Olika in Peraji pa pomeni prvi podatek za kvadrant 0549/1 in je hkrati prvo nahajališče v povirju potoka Reka (Slika 1). Nekaj primerkov smo našli na vlažnem, nekoliko previsnem, nekaj metrskem slapu desnega pritoka 30 metrov gor-vodno od sotočja. Povsem verjetno je, da se pojavlja še kje v povirju Reke; npr. v Simonskem potoku, ki sega tudi v kvadrant 0549/3, kjer še ni bila zabeležena. Venerini laski so z razlogom ranljiva vrsta (V) slovenske flore (Anonymous 2002). Skupno število nahajališč je relativno majhno, na marsikaterem pa je vrsta zastopana le z nekaj primerki. Zaradi sprememb rastišča ob toplem izviru pod Spodnjimi Pirničami (9852/4) je kmalu po letu zadnje potrditve leta 1956 (Wraber & Skoberne 1989) izumrla na območju Gorenjske. 2.2 Calycocorsus stipitatus (Jacq.) Rauschert - navadna venčnica 9553/4 Slovenija: Karavanke, pod Pavličevim sedlom, severno od planinskega doma Majerhold, jugozahodno od kmetije Covnik, prehodno barje, ~ 1150 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 6. 2010. 9557/1 Slovenija: Koroška, okolica Mislinje, dolina potoka Dovžanka, južno od vasi Spodnja Razborca, nizko barje, ~ 630 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 5. 2012. 9557/2 Slovenija: Štajerska, Pohorje, med zaselkom Rogla in vrhom Ostruščica, 200 m severno od asfaltirane ceste, prehodno barje, ~ 1450 m n. m. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 1. 7. 2012. 9558/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, jugozahodno od Jodlovega vrha, tri samostojne barjanske enote, prehodna barja, ~ 1270 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2008. 9558/2 Slovenija: Štajerska, Pohorje, severno od Doma na Osankarici, prehodno barje, ~ 1210 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 6. 2008; vzhodno od prevala Osankarica, prehodno barje, ~ 1200 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 6. 2008; zahodno od Majlanda pri Osankarici, prehodno barje, ~ 1210 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2008; jugovzhodno od Smolnika, prehodno barje, ~ 1100 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 6. 2008; jugovzhodno Hladnikia 33: 31-63 (2014) 35 od Stegnetove bajte, prehodno barje, 1110-1120 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 6. 2008; med Rafoltovim vrhom in koto 1122, prehodno barje, 1110-1120 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 6. 2008. 9558/4 Slovenija: Štajerska, Pohorje, med Osankarico in Sv. Tremi Kralji, severno od kote 1246, prehodno barje, ~ 1230 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 6. 2008; severno od Adamovega vrha, zahodno od kote 1221, dve samostojni barjanski enoti, prehodna barja, ~ 1220 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 6. 2008; severovzhodno od kote 1219 pri Adamovem vrhu, prehodno barje, ~ 1220 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2008; južno od Črnega jezera, severno od Adamovega vrha, prehodno barje, ~ 1220 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2008. 9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, planina Konjščica, vzhodno od pastirskih koč, nad planinsko potjo, nizko barje, ~ 1480 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012. 9649/4 Slovenija: Gorenjska, Pokljuka, severno od Javorovega vrha, zahodno od planine Jelje, prehodna barja, 1340-1390 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 7. 2008, 13. 6. 2010; Maroste, ob cesti Mrzli Studenec - Gorjuše, nasproti Velikega Blejskega barja, prehodno barje, ~ 1200 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 7. 2008. 9750/2 Slovenija: Gorenjska, Jelovica, barje Ledine, prehodno barje, ~ 1130 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 7. 2008; det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 22. 6. 2010; med barjem Ledine in vrhom Oglovše, jugovzhodno od gozdarskih koč, prehodno barje, ~ 1150 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 7. 2008. Slika 2: Razširjenost vrste navadne venčnice (Calycocorsus stipitatus) v Sloveniji Figure 2: Distribution of Calycocorsus stipitatus in Slovenia 36 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju Navadna venčnica je južnoevropska montanska vrsta povirij, nizkih, prehodnih in visokih barij, močvirij ter obrežij potokov in rek (Aeschimann & al. 2004). Zemljevid razširjenosti, ki so ga objavili Jogan & al. (2001), se v glavnem ujema s splošno označenim arealom v Sloveniji (Wraber 2007: 702), vendar je bila kot posledica nove najdbe v Trnovskem gozdu in dinarskem delu Slovenije pripravljena nova arealna karta (Dakskobler & al. 2011), v njej pa upoštevana tudi številna neobjavljena nahajališča B. Anderleta iz Gorenjske. Na novem zemljevidu razširjenosti (Slika 2) smo prikazali dve spregledani literaturni navedbi: v Karavankah jo pod Pavličevim sedlom navaja Martinčič (2002), v okolici Pijave Gorice pod vasjo Drenik pa Martinčič & seliškar (2004). V sklopu sistematičnih raziskovanj flore pohorskih barij smo jo popisali v petih novih kvadrantih in ugotavljamo, da je na osrednji pohorski planoti dokaj pogosta vrsta prehodnih barij in barjanskih (smrekovih) gozdov; v posebni združbi barjanskega smrekovja s Pokljuke sta jo popisala tudi Kutnar & Martinčič (2002). Poleg zanesljivega pojavljanja v AL (J, K, P) se redko pojavlja še v PA, DN, PD in SP, poleg montanskega pasu pa uspeva tudi v kolinskem pasu (pri Pijavi Gorici le na 305 metrih). Navadno venčnico bi lahko po našem mnenju uvrstili na Rdeči seznam kot ranljivo (V), saj je v glavnem omejena na ogrožene habitate, kakršni so povirja, barja in močvirja, poleg tega pa so nahajališča izven alpskega območja izjemno redka. Velika večina rastlinskih vrst, ki poseljujejo iste habitatne tipe, celo takšne, ki zanesljivo uspevajo na večjem območju in imajo več nahajališč, so namreč na Rdeči seznam uvrščene. 2.3 Car ex distans L. - razmaknjenoklasi šaš 9359/3 Slovenija: Štajerska, Kozjak, okolica Maribora, Gaj nad Mariborom, zahodno od Pohernikovega vrha, južno do zaselka Žunko, nizko barje, ~ 560 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 5. 2012. 9548/1 Sloveniia: Gorenjska, Karavanke, okolica Rateč, severno od nekdanjega mejnega prehoda, povirno barje, ~ 880 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 6. 6. 2010. 9552/3 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, vzhodno od vasi Jelendol, pri sotočju Tržiške Bistrice in Zalega potoka, povirje, ~ 800 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2011. 9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Voje, severno od planinske koče na Vojah, nizko barje, ~ 660 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 6. 2011. 9650/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, dolina potoka Rečica, severozahodno od zaselka Poljane, ob makadamski cesti, povirje, ~ 610 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 7. 2011; Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, jugovzhodno od proge, nizko barje, ~ 490 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 6. 2010; južno od Krnice pri Zgornjih Gorjah, neposredno nad zaselkom Hotunje, tik ob asfaltirani cesti Bled - Pokljuka, vlažen grušč, ~ 660 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2011. 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, ~440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2012; desni breg Save Bohinjke, južno od vrha Mala Osojnica, stranski rokav Save, vlažen grušč, ~ 420 m n. m. Det. B. Anderle, V. Leban & J. M. Kocjan, 29. 5. 2012; med Lescami in Bodeščami, zahodno od Camping-a Šobec, desni breg Save, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; južno od cerkve med Podhomom in Zasipom, nizko barje, ~ 540 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012; zaselek Mužje pri vasi Zasip, nizko barje, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 37 9650/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, jugozahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2011. 9652/1 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, vas Jelendol, desni pritok v Tržiško Bistrico, vzhodno od potoka Dolžanka, povirno lehnjakotvorno barje, ~ 740 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2011. 9657/1 Slovenija: Štajerska, okolica Velenja, severozahodno od zaselka Loke pod Paškim Kozjakom, nizko barje, ~ 580 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 5. 2012; okolica Dobrne, ob potoku Dobrnica, pri zaselku Mišelj, povirje, ~ 520 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 5. 2012. 9749/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, severozahodno pobočje Rudnice, povirje, ~ 640 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012. 9749/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bohinja, med Bohinjsko Bistrico in Srednjo vasjo, med vrhovoma Šavnica in Rudnica, Senožeta, nizko barje, ~ 640 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 6. 2011; Bohinjska Bistrica, zahodno od strnjenega naselja, povirno barje, ~ 510 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 6. 2010; Dobrava, jugozahodno od Bohinjske Bistrice, severno od Čibrovice, povirno travišče, ~ 570 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2010; južno tik za zaselkom Žlan, povirje, ~ 580 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2010; vzhodno od vasi Nemški rovt, pri zaselku Lome, na zahodni strani asfaltirane ceste, fragmenti nizkega barja, ~ 660 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 6. 2011. Slika 3: Razširjenost vrste razmaknjenoklasega šaša (Carex distans) v Sloveniji Figure 3: Distribution of Carex distans in Slovenia 38 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 9750/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bohinja, jugovzhodno od vasi Nomenj, severno od odcepa z glavne ceste, ob potoku, močvirno travišče, ~ 490 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 6. 2011. 9753/3 Slovenija: Gorenjska, Kamnik, med vrhovoma Kamenk in Srebre, ob pritoku Knežjega potoka, vlažno travišče, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 6. 6. 2012. 9754/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Kamnika, vzhodno od zaselka Kavran, ob Markovškem potoku, vlažno travišče, ~ 440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2012. 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, med Presko in Žlebami, levi breg potočka ob asfaltirani cesti, nizko barje, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 2006; Goričane, severno od Babje Luknje, vlažno travišče, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2007; med Presko in Žlebami, desni breg potočka, ob asfaltirani cesti, nizko barje, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 6. 2007. 9852/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Medvod, Verje, levi breg Save severno od Verja, ob makadamski cesti, gozdna poseka, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 5. 2007. 9853/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Dobenega, rob med nizkim barjem in gojenim traviščem, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2007. 9854/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Domžal, med vasema Obrše in Preserje pri Zlatem polju, povirno barje nad cesto, 650 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2007. 9857/2 Slovenija: Štajerska, okolica Celja, jugovzhodno od Tovstega vrha pri vasi Doblatina, pri odcepu za Požnico, povirno barje, ~ 660 m n. m. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 15. 4. 2012. 9858/4 Slovenija: Štajerska, Kozjansko, zahodno od vasi Loke pri Planini, južno od zaselka Razbor, nizko barje, ~ 390 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012; med vasema Bistrica in Dobje pri Lisičnem, povirje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012. 9951/4 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, rob Ljubljanskega barja, od Drenovega Griča proti Horjulu, med Kurjo vajo in zaselkom Bernik, ob asfaltirani cesti, nizko barje, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011. 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, severozahodno od zaselka Babnik, nizko barje, ~ 380 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 5. 2007; Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Šujice pri Dobrovi, Sp. Osredek pri Dobrovi, jugozahodno od glavne vasi, ob potoku, nizko barje, ~ 390 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 2011; jugovzhodno od zaselka Žerovnik, severno od Sv. Jurija, ob asfaltirani cesti, nizko barje v zaraščanju, nizko barje, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 2011. 9952/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Podutika pri Ljubljani, južno od Prevala pod Stražnim vrhom, jugovzhodno od asfaltirane ceste proti Šujici, nizko barje, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 2011. 9952/3 Slovenija: Notranjska, okolica Horjula, med vasema Podolnica in Brezje pri Dobrovi, povirje, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2013. 9953/3 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, med Rudnikom in Lavrico, ob potoku Prošca, močvirnat travnik, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 4. 2007; Dolenjska, okolica Ljubljane, vas Orle nad Lavrico, pod peskokopom, ob makadamski cesti, povirje, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2010. 9954/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, zahodno od zaselka Hribar, vlažna tla pri studencu, 420 m n. m. Det. J. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 39 M. Kocjan, 28. 5. 2009; severno od zaselka Kozbec, nizko močvirje, ~ 470 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 5. 2007. 9955/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, jugovzhodno od vasi Vintarjevec, severno od Kolejše, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 6. 2007. 9955/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, severozahodno od vasi Gabrovka, pod Moravško Goro, nizko barje, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 8. 2011. 9956/1 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podkuma, jugovzhodno od vasi Magolnik, južno od vrha Špičnik, ob makadamski cesti, povirje, ~ 720 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 6. 2010. 9956/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podkuma, Dobovica, severovzhodno od vasi, pod odcepom za zaselek Ribič, ob makadamski cesti, povirno barje, ~ 720 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 6. 2010; okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, jugozahodno od vasi Selce, ob makadamski cesti pri zaselku Smolaj, povirno barje, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 6. 2010; dolina potoka Bistrica, jugozahodno od Velikega vrha, ob makadamski cesti, zmerno suho travišče, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 6. 2010. 9956/4 Slovenija: Zasavje, okolica Radeč, severozahodno od vasi Šentjanž, pri sotočju Glaviškega potoka in potoka Hinja, nizko barje, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 6. 2010. 9958/1 Slovenija: Štajerska, okolica Planine pri Sevnici, zahodno od zaselka Ocvirk, povirje, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012. 9959/1 Slovenija: Štajerska, Kozjansko, pri zaselku Rebernik pri vasi Lesično, močvirno travišče, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012. 9959/2 Slovenija: Štajerska, Kozjansko, med zaselkoma Socko in Gluha Peč, nizko barje, ~ 270 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012. 9959/3 Slovenija: Štajerska, okolica Senovega, severovzhodno od vasi Veliki Kamen, pod Tolstim vrhom, povirje, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012; jugozahodno od vasi Koprivnica, nizko barje, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012; zahodno od vasi Poklek, nizko barje, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012. 0047/2 Slovenija: Primorska, Goriška brda, Podsabotinski dol, južno od vasi Podsabotin, obrežje potoka, ~ 120 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 5. 2010. 0048/3 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, Podgorje pri Ajševici, pritok potoka Globočnik, vlažno travišče, ~ 70 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012; med vasema Ozeljan in Šmihel, vlažen grušč ob cesti, ~ 200 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012. 0048/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Šempasa, Vitovlje, pod Sv. Petrom, zmerno suho travišče, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012; južno od Šempasa, vzhodno od vasi Dolenje Visoko, vlažno travišče, ~ 160 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012. 0049/3 Slovenija: Primorska, okolica Ajdovščine, 300 m zahodno od izvira potoka Hubelj, ob asfaltirani cesti, fragmenti povirja ~ 240 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011. 0051/1 Slovenija: Notranjska, okolica Logatca, Zaplana, zgornji del Majerjevega grabna, nizko barje, ~ 520 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 18. 6. 2006; spodnji del Majerjevega grabna, nizko barje, ~ 500 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 18. 6. 2006. 0051/2 Slovenija: Notranjska, okolica Vrhnike, zahodno od Velike Ligojne, zahodno od Fortune, povirno barje, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 6. 2007; pri zaselku Petrovšek 40 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju pri vasi Podlipe, ob desnem pritoku Podlipščice, močvirnato travišče, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010. 0052/1 Slovenija: Notranjska, okolica Borovnice, vzhodno od Bistre, med Borovniščico in Črnim grabnom, ob kolovozu, vlažen grušč, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011. 0052/3 Slovenija: Notranjska, okolica Borovnice, vzhodno od Bistre, med Borovniščico in Črnim grabnom, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011; med Borovnico in vasjo Dol pri Borovnici, severno od železniškega viadukta, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011. 0053/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, med Škofljico in Igom, severno od glavne ceste, nizko barje, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2012; južno od vasi Gumnišče, nizko barje, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2012. 0053/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 6. 2011; Ljubljansko barje, med vasema Podblato in Drenik, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2012. 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, severozahodno od vasi Troščine pri Polici, nizko barje, ~ 420 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2009; med vasema Gradišče in Velika Stara vas, ob potoku severno od glavne ceste, blizu zaselka Drobnič, nizko barje, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2011; dolina Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, nizko barje, ~ 390 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 17. 5. 2011; jugovzhodno od vasi Spodnje Blato, nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 5. 2012; zahodno od Pristave pri Višnji gori, med izvozom iz avtoceste proti zaselku Jakelj, jugovzhodno tik ob železniški progi, nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 6. 2011; ob potoku Višjnica, severovzhodno od vasi Polje pri Višnji gori, nizko barje, ~ 390 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2012. 0054/2 Slovenija: Dolenj ska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Debeče in Mala Goričica, ob potoku Bukovica, jugovzhodno od vrha Zavolovšček, vzhodno od glavne asfaltirane ceste, nizko barje, ~ 470 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 6. 2011; med naseljema Velika Dobrava in Kamno Brdo, ob potoku Trsteniščica, severovzhodno od kamnoloma, nizko barje, ~ 400 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2009; dolina Stiškega potoka, jugovzhodno od zaselka Potok, nizko barje, ~ 400 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2012. 0054/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, ob makadamski cesti proti vasi Polje, vznožje manjšega peskokopa, vlažna gruščnata tla, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 6. 2011; zahodno od vasi Zgornja Draga, južno od kolovoza pod makadamsko cesto, med Ilovskim hribom in Lazami, nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 6. 2011; okolica Ivančne gorice, ob potoku Višjnica, severovzhodno od vasi Polje pri Višnji gori, nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2012; ob Črnelskem potoku jugozahodno od vasi Veliko Črnelo, ob kolovozni poti, povirno barje, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 7. 2011. 0056/2 Slovenija: Dolenj ska, okolica Mirne, med vasema Rakovnik pri Šentrupertu in Glinke, levi breg reke Mirne, močvirno travišče, ~ 240 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 6. 2010. 0058/4 Slovenija: Dolenjska, Krško polje, med vasema Drnovo in Žadovinek, kolovoz, ~ 155 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 5. 2012. 0149/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, vlažno travišče, ~ 140 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 41 0152/1 Slovenija: Notranjska, okolica Borovnice, južno od vasi Brezovica pri Borovnici, vzhodno od potoka Pružnica in vojaškega objekta, bazično nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 5. 2011. 0152/2 Slovenija: Notranjska, Rakitna, južno od jezera, nizko barje, ~ 790 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 7. 2011. 0153/1 Slovenija, Dolenjska, okolica Zapotoka, jugozahodno od zaselka Granjevica, nizko barje, ~ 580 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2012. 0153/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, severozahodno od zaselka Mala Rašica pod Cerovcem, nizko barje, ~ 500 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2010. 0153/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, med vasema Podstrmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, nizko barje, ~ 550 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2010. 0156/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, letališče pri vasi Podgora, suho travišče, ~ 170 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012. 0250/1 Slovenija: Primorska, okolica Podnanosa, med vasjo Otošče in Sv. Magdaleno, povirje, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012. 0253/1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Godičevo in Mramorovo pri Žužarjih, nizko barje, ~ 750 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 6. 2012. 0254/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, južno od vasi Vinice, nizko barje, ~ 510 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012. 0254/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, severno od vasi Kot pri Ribnici, fragment nizkega barja, ~ 510 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012. 0256/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Straže pri Novem mestu, vzhodno od Sv. Martina pri Dolenjskih Toplicah, nizko barje, ~ 170 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012. 0256/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, letališče pri vasi Podgora, suho travišče, ~ 170 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012. 0257/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, jugovzhodno od vasi Brezje, močvirno travišče, ~ 180 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012; južno od vasi Stopiče, izviri potoka Težka voda, močvirno travišče, ~ 190 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012. 0356/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Podturna pri Dolenjskih Toplicah, med zaselkoma Nova Gora in Črmošnjice, južno od Divjega potoka, ob potoku Črmošnjičica, zahodno od asfaltirane ceste, povirje, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2011. 0449/2 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Kozine, ob cesti od Kozine proti vasi Klanec pri Kozini, proti vasi Ocizla, suho košeno travišče, ~ 440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012. 0450/1 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica Kozine, pri vasi Materija, Sv. Peter, pod asfaltirano cesto, suho travišče, ~ 490 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012. 0451/4 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, južno od vasi Trpčane, ob potoku Ivanšček, ob makadamski cesti, zmerno vlažno travišče, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2011. 0456/2 Slovenija: Dolenjska, Bela krajina, okolica Črnomlja, severni izvir pri vasi Jelševnik, breg izvirnega jezera, ~ 170 m n. m. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20. 5. 2012. 0457/3 Slovenija: Dolenjska, Bela krajina, okolica Črnomlja, jugovzhodno od vasi Golek, nizko barje, ~ 150 m n. m. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20. 5. 2012; vzhodno od vasi Veliki Nerajec, nizko barje, ~ 150 m n. m. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20. 5. 2012. 42 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 0548/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Koštabona, neposredno na kraju, kjer makadamska cesta prečka Sopotski potok, vlažno travišče, ~ 100 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011. 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Koštabona, južno od zaselka Škrline, pri mostu čez reko Dragonjo, tik ob reki, vlažno travišče, ~ 80 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011. 0548/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Hrvoji, jugovzhodno od vasi, v dolini potoka, južno od obnovljenega mlina, proti meji s Hrvaško, kolovoz, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013. 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Butari in zaselkom Galantiči, južno od slednjega, ob glavni cesti, povirje, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 20. 5. 2010. 0549/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, vzhodno od vasi Maršiči, zmerno vlažno travišče, ~ 140 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 10. 5. 2009. Razmaknjenoklasi šaš je evropska vrsta vlažnih travnikov, izvirov, barij, močvirij ter obrežij potokov in rek (Aeschimann & al. 2004). Zaradi vezanosti na ogrožena rastišča je kljub raztresenemu pojavljanju po vsej Sloveniji (Jogan & al. 2001; Martinčič 2007a: 821) uvrščen na Rdeči seznam (Anonymous 2002) kot ranljiva vrsta (V). Po izidu Gradiva za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001), ki prikazuje njeno razširjenost v skupaj 58 kvadrantih je sledilo precej literaturnih objav, ki so poznavanje areala nekoliko povečale. S Primorske jo za Breginjski kot navaja Čušin (2006), za Baško grapo in Bovško Dakskobler (2005a, b, c), za okolico Nove Gorice in Vipave Zelnik (2005), v porečju Idrijce pa so jo na več mestih popisali Dakskobler & al. (2011). Znana je še iz Krasa (stergaršek 2009), Čičarije (Starmuhler 2002) in Istre (Trčak & pavlin 2003). Na Gorenjskem je bila popisana v okolici Bleda (Martinčič 2004), severno od Šmarne gore (Šuštar 1998) in v okolici Kranja (Zelnik 2005). Slednji jo je popisal tudi na Štajerskem v okolici Gornje Radgone in na Jovsih pri Brežicah. Z Notranjske so znana nahajališča v porečjih Iške in Borovniščice (Accetto 2009a, 2010a) ter Bloške planote (Frajman & Bačič 2012), z Dolenjske pa iz okolic Grosuplja, Litije, Brežic, Ribnice, Dolenjskih Toplic (Zelnik 2005), iz Mišje doline (Dolinar & Vreš 2012) ter okolice Kočevske Reke (Accetto 2006). Pri raziskovanju mokrišč Slovenije smo na razmaknjenoklasi šaš naleteli precej pogosto in njegovo uspevanje potrdili v skupaj 74 kvadrantih (izmed teh je 55 novih), tako da z literaturnimi navedbami vred ugotavljamo pojavljanje v kar 143 kvadrantih (Slika 3). Prepričani smo, da bodo nadaljnje sistematične raziskave mokrišč na območju Slovenije skupaj z naključnimi najdbami vrsto potrdile še marsikje in da se bo število znanih nahajališč še povečalo. Kljub uvrščenosti v Rdeči seznam vrsta ni posebej ogrožena. Raztreseno do pogosto se pojavlja po vsej Sloveniji. Pionirskih, na manjše ekološke spremembe dobro prilagodljivih vrst, ki so bile v preteklosti zaradi slabšega poznavanja razširjenosti obravnavane kot v Sloveniji ogrožene, je kar nekaj. Eno izmed takšnih, črnordečo ostrico (Cyperusfuscus L.), smo v preteklosti že predstavili ( Kocjan 2013). 2.4 Carexpunctata Gaudin - pikčastoplodni šaš 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, jugozahodno od zaselka Preska, ob zajezitvi potoka, zamočvirjen jarek, ~ 320 m n. m. Det. V. Leban, B. Anderle & J. M. Kocjan, 23. 6. 2012. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 43 9852/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, jugovzhodno od zaselka Završe, zahodno od asfaltirane ceste, fragmenti prehodnega barja, ~ 340 m n. m. Leg. J. M. Kocjan, 9. 6. 2004, det. B. Vreš. 9951/4 Slovenija: Notranjska, Polhograjski Dolomiti, rob Ljubljanskega barja, od Drenovega Griča proti Horjulu, med Kurjo vajo in zaselkom Bernik, ob asfaltirani cesti, nizko barje, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011. 9952/2 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Ljubljane, Podutik, severno od zaselka Grič, povirje, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2013. 0052/3 Slovenija: Notranjska, okolica Borovnice, vzhodno od Bistre, med Borovniščico in Črnim grabnom, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011. 0454/4 Slovenija: Notranjska, okolica Kočevske Reke, severno od koče na Prežulji, zahodno od zaselka Preža, ob makadamski cesti, majhno močvirje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 9. 2010. Pikčastoplodni šaš je zahodnoevropsko mediteranska vrsta vlažnih travnikov, močvirij in obrežij vodotokov (Aeschimann & al. 2004). Kot redko (R) vrsto s komaj šestimi do leta 1989 znanimi nahajališči sta ga v Rdeči seznam uvrstila Wraber & Skoberne (1989). V AL in SM je vrsta domnevno izumrla, saj po prvih dveh najdbah tam ni bila več potrjena; pri Rečici v okolici Mozirja jo je leta 1894 našel F. Krašan (Widder 1958), v dolini Močunke pri Podnanosu pa Pospichal (1897). V Mostecu pod Rožnikom, kjer je vrsto leta 1893 prvi 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 J / ] S s J I 1 * \ ) > / J \ k s © . C \ < V « / • • { f R s ra S • ® ra ra f / • & J — a 1 J 'S •J Carex punctata © literaturni podatki 0 nova nahajališča h \ © 3r \ < S i \ J < — ) «J > u « > V ■ L / .......... 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 Slika 4: Razširjenost vrste pikčastoplodnega šaša (Carexpunctata) v Sloveniji Figure 4: Distribution of Carex punctata in Slovenia 44 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju našel R. Justin (LJU), za njim pa nekajkrat nabiral še A. Paulin (LJU), je zadnja najdba iz leta 1953 (leg. A. Martinčič, LJU), zaradi česar jo Jogan (2003) prišteva med domnevno izumrle vrste ožjega območja. Z Ljubljanskega barja je zadnja znana potrditev uspevanja iz leta 1968, ko jo je v okolici Bevk nabral A. Martinčič (LJU), še pred njim pa leta 1920 pod Grmezom F. Juvan (LJU). Med vasjo Dobrava in zaselkom Gomila v okolici Šentjerneja jo je leta 1966 našel R. Luštek (LJU), za okolico vasi Prilozje v Beli krajini pa sta nahajališče objavila Jogan & Podobnik (1997). Pri pregledu razširjenosti vrste v Jogan & al. (2001) sicer ta podatek ni upoštevan, je pa na novo prikazano pojavljanje v kvadrantih 0057/4 in 9958/3. Za edino, s herbarijskim materialom podkrepljeno nahajališče v recentnem času lahko tako štejemo le najdbo iz Baške grape, kjer jo je ob cesti med krajema Grahovo in Spodnje Bukovo našel Dakskobler (2005a). Pri popisovanju mokrišč osrednje Slovenije smo sami na vrsto naleteli večkrat in na podlagi teh najdb tudi dopolnili zemljevid razširjenosti (Slika 4). Najdba v bližini Podutika (9952/2) pomeni potrditev uspevanja v kvadrantu po 45 letih, dve iz Ljubljanskega barja (9951/4 - Drenov Grič-Horjul; 0052/3 - vzhodno od Bistre pri Borovnici) pa potrditev po skoraj 60 letih. Dve nahajališči iz okolice Medvod (9852/3 -Preska; 9852/4 - Završe) sta prva podatka za floro Gorenjske, z nahajališčem v okolici Kočevske Reke (0454/4 - zahodno od zaselka Preža) pa vrsto prvič ugotavljamo za DN. Tudi v najnovejši izdaji Rdečega seznama (Anonymous 2002) je pikčastoplodni šaš zaradi majhnega števila poznanih nahajališč v preteklosti uvrščen med redke vrste (R) slovenske flore. Ugotavljamo, da je bila vrsta najbrž v naravi velikokrat spregledana in da so njena nahajališča nekoliko bolj pogosta in raztresena, čeprav se na nobeni od odkritih lokacij ne pojavlja v velikem številu. Naši domnevi v prid govori tudi dejstvo, da je bila vrsta šele pred kratkim odkrita na Hrvaškem (Koopman & Topič 2011), avtorja pa sta poročala o treh nahajališčih. 2.5 Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult. - jajčasta sita 9852/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Medvod, v gramoznici severno od Reteč, ob glavni cesti Medvode-Kranj, gramoznica s stoječo vodo, muljasta tla, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 8. 2007. 9852/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Vodic, severozahodno od vasi Torovo, kolovoz na čistini, zamočvirjen jarek, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 9. 2013. 9853/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Mengša, breg jezera v glinokopni jami pri nekdanji opekarni, glinokop s stoječo vodo, muljasta tla, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 31. 7. 2007. 9854/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Moravč, severno od vasi Prikrnica, južni breg akumulacijskega jezera, ob potoku Drtijščica, akumulacijsko jezero, muljasta tla, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 8. 2005. 9858/2 Slovenija: Štajerska, okolica Šentjurja pri Celju, jugovzhodni breg Slivniškega jezera, severovzhodno od Zgornjega Rakitovca, glinokop s stoječo vodo, muljasta tla, ~ 290 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 18. 8. 2007. 9951/3 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Smrečja, Račevsko jezero, naravno presihajoče jezero, ilovnata tla v izsušenem jezeru, ~ 670 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 8. 2007. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 45 Slika 5: Razširjenost vrste jajčaste site (Eleocharis ovata) v Sloveniji Figure 5: Distribution of Eleocharis ovata in Slovenia Jajčasta sita je evrazijsko severnoameriška vrsta vlažnih ter občasno poplavljenih površin; jarkov, kolovoznih luž ter obrežij ribnikov, jezer, potokov in rek (Aeschimann & al. 2004). Novejših podatkov o razširjenosti vrste v Sloveniji je malo. V Prekmurju jo v že znanem kvadrantu navajajo Bakan (2006) ter Vreš & al. (2007). Na Štajerskem so vrsto našli ob reki Muri (9463/1, 9463/4; Babij & Seliškar 2010) ter v bližini Oplotnice (9658/2; SuNčič & al. 2012). Nekoliko presenetljivo je pojavljanje v Iškem Vintgarju (0053/3; Accetto 2010a), najdba na jezeru Mola pri Ilirski Bistrici (0451/3; Vreš & al. 2007) pa pomeni prvo zanesljivo uspevanje vrste v SM. Do objave namreč iz tega fitogeografskega območja vrsta ni bila znana (Martinčič 2007a: 801). Na zemljevidu razširjenosti smo prikazali tudi na zadnji arealni karti (Jogan & al. 2001) spregledan podatek o uspevanju jajčaste site v ribnikih pod Rajnim vrhom (9758/3; Seliškar & al. 1995) ter dodali šest novih nahajališč (Slika 8). Na Gorenjskem smo jo našli med Medvodami in Kranjem (9852/1), severozahodno od Vodic (9852/2), zahodno od Mengša (9853/1) in v okolici Moravč (9854/1), na Notranjskem pa na obrežju naravnega presihajočega Račevskega jezera pri Smrečju (9951/2), kar je tudi najvišje ležeče znano nahajališče v Sloveniji. Na Štajerskem smo v že znanem kvadrantu potrdili njeno uspevanje ob Slivniškem jezeru. Poleg uspevanja v nižinskem, ugotavljamo zanesljivo pojavljanje še v kolinskem pasu, z novo odkritim nahajališčem pri Smrečju pa deloma tudi v (spodnjem) montanskem pasu. Glede na maloštevilna in zelo raztresena nahajališča (Slika 5) ter uspevanje v potencialno močno ogroženih habitatih smo mnenja, da bi bilo potrebno vrsto kot 46 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju ranljivo (V) uvrstiti na Rdeči seznam. Od nekaterih, na Rdeči seznam (Anonymous 2002) upravičeno uvrščenih vrst (Eleocharis austriaca Hayek, Eleocharis quinqueflora (Hartm.) Schwarz), je zanesljivo redkejša, poleg tega pa vsaj na nekaterih rastiščih uspeva skupaj z Natura vrsto Eleocharis carniolica Koch; slednje opažanje je potrdil tudi B. Vreš (ustno sporočilo). 2.6 Epipactispalustris (L.) Crantz - navadna močvirnica 9554/2 Slovenija: Koroška, Karavanke, okolica Črne na Koroškem, dolina Topla, južno od kmetije Kordež, povirno barje, ~ 960 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 6. 2010; južno od kmetije Burjak, povirno barje, ~ 840 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 6. 2010. 9553/3 Slovenija: Gorenjska, Kamniške Alpe, Zgornje Jezersko, severozahodno od zaselka Koprivnik, pod makadamsko cesto, nizko barje, ~ 920 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 20. 9. 2003. 9556/1 Slovenija: Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, vzhodno od zaselka Smrčun, ob makadamski cesti, nizko barje, ~ 500 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 6. 2009. 9650/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, južno od Krnice pri Zgornjih Gorjah, neposredno nad zaselkom Hotunje, pod cesto Bled - Pokljuka, nizko barje, ~ 650 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; dolina potoka Rečica, severozahodno od zaselka Poljane, ob makadamski cesti, povirje, ~ 610 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 7. 2011. 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, južno od golf igrišča, povirno barje, ~ 460 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, ~ 440 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; med Lescami in Bodeščami, zahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, ~ 440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2012; zaselek Mužje pri vasi Zasip, nizko barje, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012. 9650/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, jugozahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011. 9652/1 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, vas Jelendol, desni pritok v Tržiško Bistrico vzhodno od potoka Dolžanka, povirno lehnjakotvorno barje, ~ 740 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2011. 9653/1 Slovenija: Gorenjska, Kamniške Alpe, Jezersko, Zgornje Jezersko, severozahodno od Sv. Ožbolta, nizko barje, ~ 880 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 19. 9. 2011. 9749/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bohinja, v bližini peskokopa južno od vasi Polje, ob makadamski cesti, nizko barje, ~ 540 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2010. 9750/2 Slovenija: Gorenjska, Jelovica, med barjem Ledine in vrhom Oglovše, jugovzhodno od gozdarskih koč, prehodno barje, ~ 1150 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 7. 2008. 9852/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, zahodno od zaselka Zavaše pri Golem Brdu, nizko lehnjakotvorno barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 5. 2004. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 47 Slika 6: Razširjenost vrste navadne močvirnice (Epipactis palustris) v Sloveniji Figure 6: Distribution of Epipactis palustris in Slovenia 9853/3 Slovenija: Gorenj ska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Dobenega, nizko barje, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2001; det. B. Vreš, J. Kosec & J. M. Kocjan, 30. 6. 2011; zahodno od Trzina, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 6. 2005, 9. 6. 2010, 30. 6. 2011. 9952/1 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, grapa severno od vasi Dvor pri Polhovem Gradcu, levi breg potoka, povirje, ~ 400 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 2. 2014. 9952/2 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, severovzhodno od Babnika, nizko barje, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 5. 2007; Podutik, Preval, južno od ceste proti Toškemu Čelu, zapuščen kamnolom, povirje, 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 4. 2012, 1. 1. 2014. 9954/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, južno od vasi Prežganje, povirno barje, ~ 440 m n. m. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 28. 5. 2009. 9955/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, jugovzhodno od vasi Vintarjevec, severno od Kolejše, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 6. 2007. 9956/4 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Radeč, severozahodno od vasi Šentjanž, pri sotočju Glaviškega potoka in potoka Hinja, nizko barje, ~ 320 m n. m. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010. 48 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 0050/2 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Medvedje brdo, vzhodno od križišča ob potoku, močvirno travišče, ~ 650 m n. m. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010. 0050/4 Slovenija: Notranjska, okolica Hotederščice, zgornji del Zelene doline, pri odcepu za zaselek Molk, nizko barje, ~ 560 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 6. 7. 2010; srednji del Žejne doline, pri Kmetovem breznu, nizko barje, ~ 560 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 6. 7. 2010. 0051/1 Slovenija: Notranjska, okolica Vrhnike, zgornji tok Slabetovega grabna, vzhodno od Ogrina, močvirno travišče, ~ 570 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 7. 2007. 0051/2 Slovenija: Notranjska, okolica Vrhnike, zahodno od Velike Ligojne, zahodno od Fortune, povirno barje, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 6. 2007. 0053/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, nizko barje, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 6. 2011; Ljubljansko barje, med vasema Podblato in Drenik, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2012. 0053/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Vino in Sv. Štefanom pri vasi Smrjene, nizko barje, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 8. 2011. 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, pritok Velikega potoka severno od vasi Kožljevec, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 9. 6. 2009; dolina Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, nizko barje, ~ 390 m n. m. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 8. 6. 2009; det. 7. 6. 2010; med vasema Gradišče in Velika Stara vas, ob potoku severno od glavne ceste, blizu zaselka Drobnič, nizko barje, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2011. 0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Velika Dobrava in Kamno Brdo, ob potoku Trsteniščica, severovzhodno od kamnoloma, nizko barje, ~ 400 m n. m. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 14. 5. 2009; blizu zaselka Trstenik, med makadamsko cesto in potokom Trsteniščica, povirno barje, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2009; med naseljema Debeče in Mala Goričica, ob potoku Bukovica, jugovzhodno od vrha Zavolovšček, vzhodno in zahodno od glavne asfaltirane ceste, bazično nizko barje, ~ 470 m n. m. Det. J. M. Kocjan,13. 9. 2010, 1. 6. 2011; okolica Stične, zgornji tok Stiškega potoka, nizko barje, ~ 500 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 8. 2007, 8. 7. 2011. 0054/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, ob Črnelskem potoku jugozahodno od vasi Veliko Črnelo, ob kolovozni poti, povirno barje, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 8. 2007, 12. 7. 2011. 0056/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, med vasjo Brglez in zaselkom Kumpolje, ob potoku Kamarica, nizko barje, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 8. 2011. 0149/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, vlažno travišče, ~ 140 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011. 0152/1 Slovenija: Notranjska, Menišja, južno od Osredka, ob vzhodnem pritoku Otavščice, nizko barje, ~ 680 m n. m. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12. 7. 2007; jugovzhodno od Osredka, ob potoku Otavščica, nizko barje, ~ 680 m n. m. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 13. 8. 2007; okolica Borovnice, jugozahodno od vasi Brezovica pri Borovnici, severovzhodno od vrha Greda, levi breg potoka Prušnica, zahodna stran makadamske ceste, severno od vojaškega objekta, nizko barje z povirjem na kolovozu, 335 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 9. 2013; južno od vasi Brezovica pri Borovnici, severovzhodno od vrha Greda, desni breg potoka Prušnica, vzhodna stran makadamske ceste, vzhodno od vojaškega objekta, nizko barje, 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 9. 2013. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 49 0152/2 Slovenija: Notranjska, Menišja, severozahodno od Osredka pri Sv. Primožu in Felicijanu, nizko barje, ~ 720 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 31. 10. 2007; Rakitna, južno od jezera, nizko barje, ~ 790 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 7. 2011; okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, ~ 780 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 7. 2011. 0152/3 Slovenija: Notranjska, Menišja, med Stražiščem in Gorenjimi Otavami, ob potoku Otavščica, nizko barje, ~ 780 m n. m. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12. 7. 2007; okolica Cerknice, izliv potoka Mrzlek v Cerkniščico, vzhodno od vasi Topol pri Begunjah, nizko barje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 6. 2007. 0152/4 Slovenija: Notranjska, okolica Cerknice, dolina potoka Mrzlek, jugozahodno od zaselka Gora, nizko barje, ~ 610 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 6. 2007; zgornji del doline Cerkniščice, severozahodno od vasi Hruškarje, ob makadamski cesti, povirno barje, ~ 640 m n. m. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 8. 7. 2010; zgornji del doline Cerkniščice, vzhodno od Šrukeljske vasi, zgornja polovica Štrukeljskega potoka, nizko barje, ~ 660 m n. m. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 8. 7. 2010; zgornji del doline Cerkniščice, jugozahodno od vasi Pirmane, ob makadamski cesti, nizko barje, ~ 630 m n. m. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 8. 7. 2010; Bloška planota, jugozahodno od vasi Hribarjevo, ob makadamski cesti, nizko barje, ~ 670 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 10. 2008; med vasema Ponikve in Mahneti, ob makadamski cesti, nizko barje, ~ 650 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 10. 2008; jugovzhodno od zaselka Sveta Trojica, ob makadamski cesti, nizko barje, ~ 700 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 10. 2007. 0153/3 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, ob makadamski cesti južno od vasi Zavrh, med Sv. Urhom in zaselkom Ravnice, nizko barje, ~ 740 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 10. 2007; okolica vasi Ravnik, vzhodno od vasi Škufče, ob makadamski cesti med vasema Škrabče in Lepi Vrh, povirna barja, ~ 750 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 7. 2010; Dolenjska, okolica Velikih Lašč, med vasema Podstrmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, nizko barje, ~ 550 m n. m. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010. 0153/4 Slovenija: Notranjska, okolica Velikih Lašč, dolina Črnega potoka, zahodno od vasi Črni potok pri Velikih Laščah, povirno barje, ~ 530 m n. m. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 19. 6. 2010. 0253/1 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, ob potoku Runarščica, severno od vasi Runarsko, nizko barje, ~ 760 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 10. 2007; okolica vasi Ravnik, ob desnem pritoku Bloščice, vzhodno tik pod vrhom Kobiljek, nizka barja, ~ 740 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 7. 2010; okolica Sodražice, ob potoku Bistrica, med zaselkoma Boncar in Zavrata pri Podklancu, nizko barje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 10. 2007; 8. 6. 2012. 0253/2 Slovenija: Notranjska, okolica Velikih Lašč, jugozahodno od zaselka Jazbina, južno od vasi Črni potok pri Velikih Laščah, nizko barje, ~ 550 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 10. 2007; okolica Sodražice, severno od zaselka Jelovec, ob desnem pritoku Bistrice, nizko barje, ~ 560 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 10. 2008. 0254/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, ~ 510 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 6. 2007; jugozahodno od Dolenje vasi, nizko barje, ~ 480 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2011. 50 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju Navadna močvimica je evrazijska vrsta povirij, nizkih barij in močvirnih travišč na karbonatni podlagi (Aeschimann & al. 2004), ki se v Sloveniji pojavlja raztreseno do pogosto od nižine do montanskega pasu (Jogan 2007: 765). Preglednim zemljevidom razširjenosti (Jogan & al. 2001; Ravnik 2002; strgulc-Krajšek 2000) smo dodali nekatere spregledane literaturne navedbe (pokorn 1909; Dolinar 2000), predvsem pa upoštevali številne, v glavnem po letu 2001 objavljene podatke. O nahajališčih s Koroške sta poročala Vreš (2001) in Frajman (2005), na Štajerskem pa je v okolici Ptuja njeno pojavljanje potrdil Šenica (2010). Največ nahajališč z Gorenjske je iz okolice Bleda (Dolinar 2000; Zelnik 2005), popisana pa je bila tudi v okolici Kranja (Zelnik 2005). V širši okolici Idrije jo je večkrat opazil Terpin (2005, 2006), v porečju Idrijce pa Dakskobler (2005b, 2007, 2010), Dakskobler & Zelnik (2006) ter Dakskobler & al. (2011). Na Primorskem uspeva še precej bolj severno; za Baško dolino jo navaja Dakskobler (2005c), za Breginjski kot Cušin (2006), za okolico Bovca Dakskobler (2005a), a tudi južneje, npr. v Vipavski dolini (Zelnik 2005) in celo v Istri (Hertel & Hertel 2002). V pregledu nahajališč in združbenih razmer navadne močvirnice v zgornjem porečju Iške ter bližnji soseščini (Accetto 2009a) so bila ugotovljena številna nova nahajališča. Z območja Notranjske so jih dodali še Accetto (2009b, 2010b), Dolinar (2000), Frajman & BaCiC (2012), Hertel & Riechelmann (2003), MartinCiC (2001) in MartinCiC & Seliškar (2004), z območja Dolenjske pa Accetto (2009b), Dolinar (2000), Dolinar & vreš (2012), Kavšek (2013) in Zelnik (2005). Poleg številnih potrditev uspevanja v nekaterih že znanih kvadrantih, smo navadno močvirnico opazili tudi v nekaj novih (Slika 6). Ugotavljamo, da je na območju Notranjskega regijskega parka resnično zelo pogosta, dokaj številna pa so tudi nahajališča na Dolenjskem ter ponekod na Gorenjskem. Nahajališči v Kamniških Alpah sta najbrž prvi navedbi za to območje. Kljub dokaj obsežnemu prikazu pojavljanju na zemljevidu razširjenosti (Slika 6), je vrsta v Rdečem seznamu smiselno obravnavana kot ranljiva (V) vrsta (Anonymous 2002). 2.7 Schoenoplectus mucronatus (L.) Palla - ostnati biček 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Gunclje nad Šentvidom, gramoznajama med Guncljami in Dvorom, ob veliki kolovozni luži, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 9. 2013. 9853/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Mengša, breg jezera v glinokopni jami pri nekdanji opekarni, glinokop s stoječo vodo, muljasta tla, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 31. 7. 2007. 0256/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, zahodno od naselja Zalog, ilovnata tla ob bregu stoječe vode, ~ 160 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 9. 2010. Ostnati biček je subkozmopolitska vrsta močvirij, jarkov in obrežij bajerjev in jezer (Aeschimann & al. 2004). V Sloveniji so njena nahajališča izredno redka. Po MFS ( MartinCiC 2007a: 798) se pojavlja le v PA, PD, SM in SP, prikazano pojavljanje na zemljevidu razširjenosti v Jogan & al. (2001) pa upravičuje status ranljive vrste (V) v Rdečem seznamu (Anonymous 2002). Pri pregledu novejše (po letu 2001 objavljene) literature nismo zasledili podatkov, ki bi dopolnili zemljevid razširjenosti, jo pa za območje Rožnika pri Ljubljani kot najverjetneje lokalno izumrlo vrsto navaja Jogan (2003) in se pri tem sklicuje na zadnjo potrditev iz leta 1954 (LJU, leg. T. Wraber & F. Dolšak). Pri terenskem delu smo na vrsto naleteli trikrat (Slika 7). Dve nahajališči ležita severno od Ljubljane: pri Guncljah severozahodno od Šentvida pri Hladnikia 33: 31-63 (2014) 51 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 J / ] s s J l 1 * \ ) > 0 / J 0 \ k s 0 . C \ B 0 < v • M / • { 1 R ® S © 0 f / 0 J — ® 1 J •J Schoenoplectus mucronatus © literaturni podatki 0 nova nahajališča \ • ¡Ur \ < S i \ J i, — > «J \ u > V ■ @ fA v rJ L / .......... 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 Slika 7: Razširjenost vrste ostnatega bička (Schoenoplectus mucronatus) v Sloveniji Figure 7: Distribution of Schoenoplectus mucronatus in Slovenia Ljubljani (9852/4) uspeva v nekdanji gramozni jami ob kolovozni luži, v kateri večji del leta zastaja voda, zahodno od Mengša (9853/1) pa smo jo v nekaj primerkih opazili na severnem obrežju jezera v nekdanji glinokopni jami. Še tretjič nas je njeno precej množično uspevanje presenetilo na Dolenjskem v okolici Novega mesta, kjer uspeva zahodno od naselja Zalog (0256/2) na obrežju ene izmed manjših vodnih površin s stoječo vodo. Ne glede na tri v prispevku objavljena nahajališča, moramo ostnati biček obravnavati kot močno ogroženo vrsto v Sloveniji z domnevno velikim trendom upadanja populacij ter jo kot tako po potrebi premakniti v višjo kategorijo ogroženosti, med prizadete vrste (E). 2.8 Spiranthes spiralis (L.) Chevall. - zavita škrbica 9850/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Hotavelj, Podgora, zahodno od vasi, suho travišče, ~ 540 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 9. 2013. 9851/1 Slovenija: Gorenjska, Škofjeloško hribovje, med vasema Murave in Četena Ravana, na severozahodni strani makadamske ceste, suho, strmo, košeno travišče, ~ 830 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 19. 9. 2009. 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Selo nad Polhovim Gradcem, Sv. Jedert, suho, prisojno, košeno travišče, 700-740 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 9. 2008. 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Ljubljane, Obsavski logi med Savo in obvozno »Nemško cesto«, suho travišče, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 07. 9. 2013. 52 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 9853/3 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Ljubljane, Obsavski logi med Savo in obvozno »Nemško cesto«, suho travišče, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 9. 2008, 7. 9. 2013. 9950/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Hotavelj, Podgora, južno od vasi, travnik nad zgornjo cesto, suho travišče, ~ 480 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 9. 2013. 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, med zaselkoma Babnik in Jama, suho, prisojno, košeno travišče, 400-420 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 9. 9. 2008; Notranjska, Polhograjsko hribovje, Topol pri Medvodah, ob makadamski cesti, ki povezuje zaselek Babni Dol z naseljem Topol, pod kmetijo jugovzhodno od Jeterbenka, suho, prisojno, košeno travišče, ~ 580 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 9. 9. 2008; Dvor pri Polhovem Gradcu, severno nad asfaltirano cesto, ki povezuje naselji Log pri Polhovem Gradcu in Belica, suho, prisojno, košeno travišče, ~ 370 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 8. 9. 2008. 9953/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Jarški prod, južno od Soteškega hriba, suho travišče, ~ 280 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 9. 2013. 9954/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, zahodno od zaselka Hribar, suho, strmo, košeno travišče, 490550 m n. m. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 6. 9. 2009. 9955/1 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Litije, Mamolj, južno od zaselka Češek, zmerno suho travišče, ~ 550 m n. m. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 11. 9. 2009; med zaselkoma Podmilj in Resnarica, suho travišče, ~ 620 m n. m. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 11. 9. 2009. 9955/2 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Litije, Polšnik, južno od zaselka Koprivnik, suho travišče, ~ 720 m n. m. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 11. 9. 2009. 0049/3 Slovenija: Primorska, okolica Ajdovščine, južno od vasi Čohi, pod asfaltirano cesto, suho, košeno, prisojno travišče, ~ 190 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011; med vasema Čohi in Gorenje, ob asfaltirani cesti, suho, košeno, prisojno travišče, ~ 250 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011. 0054/1 Slovenija: Dolenjska, Polica pri Višnji gori, Blečji vrh, jugozahodna pobočja vrha s koto 546 zahodno od Blečjega vrha, suho, prisojno, košeno travišče, ~ 520 m n. m. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 1. 9. 2008; okolica Grosuplja, severno od vasi Kožljevec, suho travišče nad vasjo, ~ 480 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 21. 9. 2009; okolica Višnje Gore, severno od vasi Peščenik, suho, prisojno, košeno travišče, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 9. 2009; okolica Višnje gore, med vasjo Dedni dol in zaselkom Žabjek, suho, prisojno, košeno travišče, ~ 380 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 21. 9. 2009. 0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, Pristava nad Stično, južno od partizanskega doma, prisojno pobočje, suho košeno travišče, ~ 660 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 27. 8. 2011. 0054/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, Kriška vas, zahodno pobočje Malega vrha, vzhodno od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 9. 2009. 0055/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Trebnjega, Čatež, jugozahodno pobočje pod cerkvijo na Zaplazu, suho travišče, ~ 520 m n. m. Det. V. Babij, D. Cenčič, D. Dolinar, J. Stergaršek, S. Strgulc-Krajšek & J. M. Kocjan, 5. 10. 2013 (popis na jesenski ekskurziji BDS). 0149/1 Slovenija: Primorska, Vipavska brda, okolica vasi Planina, jugozahodno od vasi Tevče, nad asfaltirano cesto, suho, košeno travišče, ~ 200 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 53 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 J / ] I S s J l i * & d © 0 > / J ® 0 \ 0' k 0 0 s 0 © . C \ © © © 0 < © © i®- V o 0 • 0 M 0 0 0 © • © 0 0 • © © 1 f R s © © • 0 0 0 © • • © © s 0 ® © 0 • D 0 0 0 • • a 0 0 © f i ® © © © 0 0 © 0 © © © © J « © 0 © 0 • 1 • © 0 © 0 • • • © j .j h © © • © \ ( © literaturni podatki v © i \ • / J i, — • > & 0 e N U ^ © V - @ v «s/ L / .......... 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 Slika 8: Razširjenost vrste zavite škrbice (Spiranthes spiralis) v Sloveniji Figure 8: Distribution of Spiranthes spiralis in Slovenia 0149/3 Slovenija: Primorska, Braniška dolina, okolica Štanjela, jugovzhodno od Ječmenovega hriba, ~ 300 m zahodno od križišča za Gabrje, severno od asfaltirane ceste, suho, košeno travišče, ~ 140 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011; zahodno od Stare gore, ~ 300 m jugovzhodno od križišča za Gabrje, severno od asfaltirane ceste, suho, košeno travišče, ~ 150 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011. 0154/4 Slovenija: Suha krajina, okolica vasi Ambrus, jugozahodno pobočje pod Sv. Petrom nad Kamnim vrhom pri Ambrusu, suho travišče, 480-500 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 27. 8. 2011; jugozahodno od vasi Veliki Korinj, suho travišče v zaraščanju, ~ 620 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 9. 2013. 0155/1 Slovenija: Suha krajina, okolica Zagradca, jugozahodno pobočje Straže nad vasjo Češnjice pri Zagradcu, pri odcepu za Breg pri Zagradcu, pod asfaltirano cesto, suho košeno travišče, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 9. 2009. 0155/1 Slovenija: Suha krajina, okolica Žužemberka, Valična vas - Sv. Marjeta, ob makadamski cesti, suho travišče, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 23. 9. 2010; vzhodno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010. 0155/3 Slovenija: Suha krajina, okolica vasi Ambrus, med vasema Brezovi dol in Visejec, severozahodno od zaselka Aljaž, ob glavni asfaltirani cesti, suho travišče, ~ 400 m n. m. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 27. 8. 2011; zahodno od vasi Brezovi dol, blizu božjega znamenja, severno in južno od glavne asfaltirane ceste, suho in nekoliko zakisano travišče, 390-410 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 9. 2013. 54 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 0155/4 Slovenija: Suha krajina, okolica Žužemberka, jugovzhodno od vasi Mačkovec pri Dvoru, ob glavni asfaltirani cesti, suho travišče, ekspozicija jugozahod, ~ 220 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 8. 2011. 0248/1 Slovenija: Primorska, Kras, okolica naselja Gorjansko, Brje pri Komnu, južno od vasi, suho travišče, ~ 180 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011. 0250/1 Slovenija: Primorska, okolica Podnanosa, jugovzhodno od vasi Lozice, severozahodno od zaselka Gorenji Žvanuti, severno od asfaltirane ceste, suho, košeno travišče, ~ 260 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011. 0255/2 Slovenija: Suha Krajina, okolica vasi Dvor pri Žužemberku, severozahodno od vasi Lašče, jugovzhodno od zaselka Stara Gora, jugozahodna ekspozicija, suho travišče, ~ 400 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 8. 2011. 0449/3 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, Bezovica, Marija Snežna - Sv. Apolonija, jugozahodno od makadamske ceste, ki povezuje naselji Črnotiče in Podpeč, suho, košeno travišče, ~ 380 m n. m. Det. R. Hribar & J. M. Kocjan, 28. 9. 2008; det. J. M. Kocjan, 22. 9. 2011. 0450/2 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica vasi Pregarje, severozahodno od vasi Čelje, med vrhom Ošljak in lovskim domom Gradec, severno od asfaltirane ceste, suho travišče, ~ 620 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 22. 9. 2011. 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasema Brezovica pri Gradinu in Pregara, severno od slednje, severno od vrha V bregu, zmerno suho travišče, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 9. 2009. 0549/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Pregara in zaselkom Reparec, pri kapelici, zmerno suho travišče, ~ 470 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 9. 2009; okolica vasi Pregara, severozahodno od Sv. Simona, suho kamnito travišče, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 9. 2009. Zavita škrbica je evropska vrsta suhih in polsuhih travišč, pašnikov, visokodebelnih sadovnjakov, pa tudi borovij in redkeje termofilnih listnatih gozdov in grmišč (Aeschimann & al. 2004). V Sloveniji uspeva raztreseno do redko od nižine do montanskega pasu, njene populacije pa so v upadanju (Jogan 2007: 769). Čeprav je bilo v zadnjem desetletju ali dveh dokumentiranih razmeroma veliko novih nahajališč zavite škrbice, so bila ta le v majhnem številu tudi objavljena. Prikaz uspevanja v večjem številu kvadrantov v Jogan & al. (2001) in Ravnik (2002) je vsaj deloma posledica posredovanja nekaterih neobjavljenih podatkov o nahajališčih iz Dolenjske, Notranjske in Primorske, ki jih je v največjem delu prispeval B. Dolinar (in litt.). Na Gorenjskem v okolici Domžal sta jo našla Anderle & Leban (2010), na Dolenjskem pa v okolici Iga Jogan (2004) in nad Mišjo dolino Dolinar & Vreš (2012). V bogatem prispevku o kukavičevkah na Idrijskem jo Terpin (2005) navaja za tri kvadrante, za Vipavsko dolino blizu Ajdovščine Terpin & Vončina (2010), o najdbi z Vipavskih brd je poročal Dolinar (2010), z Miljskega polotoka v Istri pa Glasnovič (2006). Na Primorskem v porečju Idrijce so jo v treh kvadrantih popisali tudi Dakskobler & al. (2011). V prispevku prvič objavljena nahajališča so večinoma rezultat sistematičnega kartiranja zavite škrbice v osrednji in jugozahodni Sloveniji. Iz Gorenjske poročamo o številnih najdbah v Polhograjskem hribovju, enem iz Škofjeloškega hribovja ter dveh iz okolice Hotavelj, v okolici Ljubljane smo potrdili uspevanje v dveh kvadrantih in dodali eno novo (9853/3). Na Primorskem smo našli raztresena nahajališča v Vipavski dolini, Vipavskih brdih in Istri, objavljamo pa tudi po Hladnikia 33: 31-63 (2014) 55 eno nahajališče s Krasa in z Brkinov. Kot je razvidno iz zemljevida razširjenosti (Slika 8) je vrsta verjetno najpogostejša na Dolenjskem, kjer smo odkrili največ novih nahajališč; nekaj v okolici Litije, zelo bogato v dolini Besnice, po več pa tudi v okolici Grosuplja, v okolici Višnje Gore, v okolici Ivančne Gorice, nad Čatežem in zlasti v Suhi krajini. Zavita škrbica je v Rdečem seznamu (Anonymous 2002) uvrščena med ranljive vrste (V). Zaradi pretiranega gnojenja, načina košnje in spreminjanja rabe travnikov je precej ogrožena (Dolinar 2013), kljub razmeroma velikemu številu v zadnjem desetletju objavljenih nahajališč številnih avtorjev pa se temu mnenju pridružujemo. Na več nahajališčih je zastopana le v nekaj primerkih. 2.9 Tetragonolobus maritimus (L.) Roth - rumenocvetna smiljkita 9650/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, severozahodno od proge, povirno barje, ~ 510 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 6. 2010. 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, ~ 440 m n. m.; in južno od golf igrišča, povirno barje, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; med Lescami in Bodeščami, zahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, ~ 440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2012. Slika 9: Razširjenost vrste rumenocvetne smiljkite (Tetragonolobus maritimus) v Sloveniji Figure 9: Distribution of Tetragonolobus maritimus in Slovenia 56 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju 9650/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, jugozahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, nizko barje, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2011; jugozahodno od vasi Ribno, južno vznožje hriba s koto 587, levi breg Save Bohinjke, povirje ob jezeru, ~ 410 m n. m. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 24. 5. 2012. 0548/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Koštabona, tik pod vasjo, najbolj zahodni ovinek, suho, košeno travišče, ~ 160 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011. Rumenocvetna smiljkita je mediteranska vrsta (Aeschimann & al. 2004), ki uspeva na vlažnih travnikih, nizkih barij ter njihovih obrobjih, v povirjih ter na suhih gruščnatih robovih poti, kolovozov in cest. V AL uspeva v okolici Kranjske gore in širši okolici Bleda, v PA v okolici Ljubljane in Medvod ter v Baški dolini, v SM v Istri, v Vipavski dolini in v okolici Ilirske Bistrice, v SP pa v okolici Ptuja (Martinčič 2007b: 309) ter Ormoža ( Martinčič, LJU10055390), medtem ko je točka v Jogan & al. (2001) za Maribor (9449/2) napaka in temelji na Hayekovi navedbi za vrsto Lotus tetragonolobus L. (T. Bačič, ustno sporočilo). Po objavi zemljevida razširjenosti v Jogan & al. (2001) je bilo o uspevanju vrste pri nas zelo malo napisano. O treh novih nahajališčih iz Posočja so poročali Dakskobler & al. (2009), iz že znanih kvadrantov v slovenski Istri pa Glasnovič (2009) in Kocjan (2011), pri čemer jo je slednji zabeležil tudi v okolici Medvod na Gorenjskem. Med leti 2010 in 2012 smo jo našli na več krajih v okolici Bleda, od koder obstajajo že starej še navedbe (Jogan & al. 2001). Ugotovili smo, da uspeva tudi v smeri proti Bohinju, to je v okolici Bohinjske Bele, kar je prvi podatek za kvadrant 9650/1. Na vseh gorenjskih nahajališčih smo našli vrsto na povirnatih mestih, običajno na obrobjih mineralno bogatih nizkih barij, v povsem drugačnih ekoloških in fitocenoloških razmerah pa uspeva v slovenski Istri, kjer smo jo našli na kamnitem travišču ob cesti tik pod vasjo Koštabona (0548/1). Z novim zemljevidom razširjenosti prikazujemo trenutno znano razširjenost v Sloveniji (Slika 9). Glede na razmeroma majhen areal vrste pri nas, maloštevilne v zadnjih letih potrjene populacije, kjer je število primerkov običajno majhno ter ogroženost rastlinskih združb, v katerih uspeva, smatramo vrsto za močneje ogroženo, zato je po našem mnenju uvrstitev v Rdeči seznam (Anonymous 2002) kot ogrožene vrste (V) upravičena. 2.10 Thelypterispalustris Schott - močvirska krpača 9850/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, pri zaselku Toplice, ob potoku Kopačnica, nizko barje, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010. 9852/2 Slovenija: Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, vzhodno od vasi Skaručna, desni pritok potoka Gračenica, jelšev gozd, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 9. 2006. 9853/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Komende, Koseški hrib, ob manjšem potoku vzhodno od Koseškega hriba, severno od glavne gozdne poti, jelšev gozd, ~ 340 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 5. 2007. 9853/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Trzina, zahodno od Trzina, jelšev gozd, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 10. 2004. 9853/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Domžal, južno od vasi Zaboršt, med avtocesto in smučarskimi skakalnicami, jelšev gozd, ~ 305 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 17. 4. 2011. 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, dolina Višnjice, jugozahodno od vasi Gorenje Brezovo, med kolovozom k zadnji hiši v dolini in potokom, jelšev gozd, ~ 400 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 11. 2013. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 57 Močvirska krpača je severnoameriško-evrazijska vrsta črnih jelševij in redkeje nizkih barij (Aeschimann & al. 2004). Zaradi maloštevilnih nahajališč in upadanja števila njenih populacij v Sloveniji je bila vrsta kot ranljiva (Vu) uvrščena že na prvi Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989), v viru pa prikazan pregled do tedaj znanih nahajališč. Kasneje je nov zemljevid razširjenosti pripravila Strgulc-Krajšek (2000), na njej pa poleg literaturnih navedb (Kačičnik 1991; Jogan 1993; Rozman 2000) in herbarijskih primerkov A. Martinčiča in T. Wraberja (LJU) upoštevala novoodkrito nahajališče pri Skaručni. Verjetno ga je na istem nahajališču našel tudi Kocjan (2001). Za severno vznožje Šmarne gore jo navaja Šuštar (1998), za Sračjo dolino pri Črnučah pa Leskovar & Rozman (2000). Po izidu Gradiva za Atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001) jo je v Češeniških gmajnah pri Domžalah našel Jogan (2002), v okolici Podutika pri Ljubljani in okolici Trebnjega na Dolenjskem pa Kocjan (2002). V bližini Bohinjske Bistrice je bilo najdeno in objavljeno drugo nahajališče v Bohinjski dolini (Dakskobler 2013), tri nova na Primorskem ( Dakskobler 2003, 2013; Dakskobler & al. 2010) in eno v Zasavju ( Vreš & al. 2010; Dakskobler 2013). V zadnjih letih smo jo našli še na šestih novih nahajališčih; v že znanih kvadrantih severno od Šmarne gore (9852/2), zahodno od Trzina (9853/3) in južno od vasi Zaboršt pri Domžalah (9853/4), v treh novih kvadrantih pa pri zaselku Toplice v okolici Hotavelj (9850/4), vzhodno od Koseškega hriba pri Komedi (9853/1) ter v dolini Višnjice pri Višnji gori (0054/1). Izdelali smo tudi nov zemljevid razširjenosti (Slika 10). Navkljub številnim novejšim objavam novih nahajališč širom Slovenije, ki so posledica intenzivnejših raziskav mokrišč v zadnjih letih (Dakskobler 2013: 44), smatramo Slika 10: Razširjenost vrste močvirske krpače (Thelypterispalustris) v Sloveniji Figure 10: Distribution of Thelypteris palustris in Slovenia 58 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju da je vrsta v najnovejšem Rdečem seznamu (Anonymous 2002) upravičeno uvrščena med ranljive vrste (V). Na nekaterih nahajališčih je vrsta zastopana le v nekaj šopih, praktično na vseh pa je vsaj potencialno ogrožena zaradi nenehnih človekovih teženj po izsuševanju in spremembah rabe zemljišč, na katerih uspeva. 3 Summary During a systematic survey of flora and vegetation of wetlands, but mostly fens, mires and bogs in Slovenia in the last decade (Kocjan 2012, 2013), some targeted excursions to southern Primorska region and systematic survey of suitable habitats (dry grasslands) for Spiranthes .spiralis, we found a number of new localities of rare, endangered or otherwise interesting taxa of Slovenian flora. We have conducted our research mostly in the central Slovenia (Ljubljana basin), southern Primorska (Goriška brda, Vipavska dolina, Kras, Brkini, Čičarija, Ilirska Bistrica region and Istria), most parts of Gorenjska, Notranjska, Dolenjska and to a lesser extent parts of Štajerska, Koroška and Zasavje region, specifically targeting the areas with suitable habitats found with the help of different topographic maps and satellite images. With this kind of targeted explorations of wetlands, we accounted many endangered or otherwise interesting taxa and thus significantly contributed to the knowledge of their distribution: Calycocorsus stipitatus (Jacq.) Rauschert, Carex distans L., Carex punctata Gaudin, Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult., Epipactis palustris (L.) Crantz., Schoenoplectus mucronatus (L.) Palla, Tetragonolobus maritimus (L.) Roth (Gorenjska) and Thelypteris palustris Schott. Spiranthes spiralis (L.) Chevall. was mapped systematically, whereas localities of Adiantum capillus-veneris L. and Tetragonolobus maritimus (L.) Roth were both discovered randomly during occasional mapping excursions in Istria. We show that such systematic and targeted surveys can significantly broaden the knowledge about distribution and ecology of the studied taxa and enable more sound evaluations of their nature conservation status. We present the distribution of all taxa on the maps and briefly discus their nature conservation status. Based on our results we concluded that Adiantum capillus-veneris, Epipactis palustris, Schoenoplectus mucronatus, Spiranthes spiralis, Tetragonolobus maritimus and Thelypteris palustris are reasonably included in Red list of Slovenia (Anonymous 2002) as vulnerable (V) species and Carex punctata as rare (R), although the last one is not as rare as we thought until recently. On the other hand we proposed classification in category of endangered taxa (V) for Calycocorsus stipitatus and Eleocharis ovata. Currently vulnerable (V) status of Carex distans is somehow questionable due to many in the last decade discovered localities and broad habitat variability. Zahvala V posebno veselje mi je bilo, kadar so me na terenih spremljali Brane Anderle, Branko Dolinar, Jernej Figelj, Rok Hribar, Urška Kačar, Jože Kosec, mag. Nejc Kavšek, Vid Leban, Matej Palka, Andreja Slameršek in dr. Branko Vreš. Slednji mi je pomagal tudi pri pregledovanju herbarijskega gradiva vrst Carex punctata in Eleocharis ovata. Rok Hribar je pripravil podlage za zemljevide razširjenosti, dr. Božo Frajman pa me je opozoril na nekatere spregledane literaturne navedbe. Med popisovanjem na jesenski ekskurziji BDS smo našli eno izmed v prispevku opisanih nahajališč vrste Spiranthes spiralis. Vsem se iskreno zahvaljujem. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 59 4 Literatura Accetto, M., 2006: Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant 0454/2). Hladnikia (Ljubljana) 19: 3-26. Accetto, M., 2009a: Nova nahajališča in združbene razmere navadne močvirnice (Epipactis palustris (L.) Crantz) v zgornjem porečju Iške ter bližnji soseščini. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 9-33. Accetto, M., 2009b: Nova nahajališča: Epipactis palustris. Hladnikia (Ljubljana) 24: 71. Accetto, M., 2010a: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5-149. Accetto, M., 2010b: Notulae ad floram Sloveniae. Typha shuttleworthii Koch & Sond. Hladnikia (Ljubljana) 25: 46-47. Aeschimann, D., K. lauber, D. M. Moser & J.-R Theurrilat, 2004: Flora Alpina. Bd. 1-2. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Anderle, B. & v. leban, 2011: Novosti v flori Gorenjske (severozahodna Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 27: 27-56. Annonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82): 8893-8910. Babij, v. & A. seliškar, 2010: Flora prodišče reke Mure. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (2): 91-108. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Lendava, Razvojni center, 245 pp. Budnar, A., 1950: Barja na Pokljuki. Proteus (Ljubljana) 1: 290-304. Carni, A., T. Celik, B. Cušin, I. Dakskobler, B. Drovenik, A. pirnat, A. Seliškar, R. Slapnik, B. Surina & B. Vreš, 2002: Flora, favna in vegetacija regijskega parka Škocjanske jame (elaborat). Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 56 pp. Cušin, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. 198 pp. Dakskobler, I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji -III. Hladnikia (Ljubljana) 15-16: 43-71. Dakskobler, I., 2005a: Notulae ad floram Sloveniae: Carex davalliana Sm. Hladnikia (Ljubljana) 18: 23-29. Dakskobler, I., 2005b: Notulae ad floram Sloveniae. Carex pulicaris L. Hladnikia (Ljubljana) 18: 29-32. Dakskobler, I., 2005c: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46 (2): 5-59. Dakskobler, I., 2007: Fitocenološka in floristična analiza obrečnih gozdov v Posočju (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (2): 25-138. Dakskobler, I., 2008: Miscellanea - Peter Skoberne, 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Žepni vodnik iz zbirke Narava na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 116 pp. Hladnikia (Ljubljana) 21: 56-58. Dakskobler, M., 2010: Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (2): 5-90. Dakskobler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 31: 31-50. 60 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju Dakskobler, I. & I. Zelnik, 2006: Notulae ad floram Sloveniae: Trichophorum alpinum (L.) Pers. Hladnikia (Ljubljana) 19: 66-67. Dakskobler, I., B, Anderle & B., vreš, 2009: Novosti v flori Julijskih Alp (severozahodna Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 73-119. Dakskobler, I., R. Terpin & A. vončina, 2010: Rastlinstvo in rastje Občine Idrija. In: Nared, J. & D. Perko (ur.): Na prelomnici. Razvojna vprašanja občine Idrija. Založba ZRC, Ljubljana, pp. 81-95. Dakskobler, I., A. seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Dolinar, B., 2000: Pregled nahajališč Loeselijeve grezovke (Liparis loeselii) v Sloveniji. Elaborat, ARSO, Ljubljana, 43 pp. Dolinar, B., 2010: Orchis provincialis Balbis subsp. provincialis: Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 26: 55-57. Dolinar, B., 2013: Zavita škrbica (Spiranthes spiralis (L.) Chevall). Proteus (Ljubljana) 76 (1): 39-40. Dolinar, B. & B. vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 30: 3-37. Dolšak, F., 1929: Paulinova Flora exsiccata Carniolica, Centuria XI-XIV. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Prirodoslovni del B, Ljubljana 10 (1/4): 42- 56. Frajman, B., 2005: Floristične raziskave na Mladinskem raziskovalnem taboru Mislinja 2004. In: Štajnbaher, S. (ed.): MRT Mislinja 2004. ZOTKS GZM, Ljubljana, pp. 63-82. Frajman, B. & T. Bačič, 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 29: 19-36. Glasnovič, P., 2006: Flora slovenskega dela Miljskega polotoka (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 74 pp. Glasnovič, P., 2007: Prispevek k poznavanju flore Slovenske Istre. Hladnikia (Ljubljana) 20: 5-10. Glasnovič, P., 2009: Nova nahajališča: Adiantum capillus-veneris. Hladnikia (Ljubljana) 24: 69. Hertel, S. & K. Hertel, 2002: Beobachtungen zu den Orchideen Istriens. Jour. Eur. Orch. (Baden-Württemberg) 34 (3): 493-542. Hertel, S. & K. Riechelmann, 2003: Spät blühende Orchideen in Kroatien und Slowenien. Ber. Arbeitskrs. Heim. Orchid. 20 (1): 4-44. Jogan, N., 1993: Zanimivosti pomladanske flore Prlekije. Proteus (Ljubljana) 55: 211-214. Jogan, N., 2002: Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah. Varstvo narave (Ljubljana) 19: 155-162. Jogan, N., 2003: Inventarizacija flore dveh zavarovanih območij na Rožniku. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 17 pp. Jogan, N., 2004: Nova nahajališča: Spiranthes spiralis. Hladnikia (Ljubljana) 17: 50. Jogan, N., 2007: Orchidaceae - kukavičevke. In: Martinčič, A. (ed.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 756-784. Hladnikia 33: 31-63 (2014) 61 Jogan, N. & A. Podobnik, 1997: Prispevek k poznavanju flore Bele krajine III. In: Kotarac M. (ed.), Mladinska biološka raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96. ZOTKS GZM, Ljubljana, pp. 7-17. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore (Miklavž na Dravskem polju), 443 pp. Kačičnik, M., 1991: Češeniške in Prevojske gmajne, strokovne podlage. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Kavšek, J., 2013: Nekatera zanimiva rastišča orhidej v Beli krajini. In: Ambrožič, Š. & al.: Narava Bele krajine. Belokranjski muzej, Metlika, 86 pp. Kocjan, J. M., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 11: 17-24. Kocjan, J. M., 2002: Nova nahajališča: Thelypterispalustris. Hladnikia (Ljubljana) 20: 60. Kocjan, J. M., 2011: Nova nahajališča: Tetragonolobus maritimus. Hladnikia (Ljubljana) 27: 78. Kocjan, J. M., 2012: Prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - I. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1): 45-78. Kocjan, J. M., 2013: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih, ogroženih ali drugače zanimivih taksonov v flori Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 32: 23-52. Koopman, J. & J. Topic, 2011: Carex punctata Gaudin (Cyperaceae), a new species in the Croatian flora. Nat. Croat. (Zagreb) 20 (1): 225-228. Krašan, F., 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österr. Bot. Zeitschr. (Wien) 17: 348-359. Kutar, L. & A. Martinčič, 2002: Inicialna oblika barjanskega smrekovja Piceo-Sphagnetum flexuosi ass. nova v Sloveniji. Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 43 (3): 247-266. Leskovar, I. & B. Rozman, 2000: Flora in vegetacija. In: Poboljšaj, K. (ed): Inventarizacija favne, flore, vegetacije in habitatov v Sračji dolini pri Črnučah (poročilo), Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 78 pp. Lužnik, M., 2009: Nova nahajališča: Adiantum capillus-veneris. Hladnikia (Ljubljana) 24: 69. Martinčič, A., 2001: Vegetacijska podoba vrste Schoenus ferrugineus L. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 12-13: 87-105. Martinčič, A., 2002: Nova nahajališča: Calycocorsus stipitatus. Hladnikia (Ljubljana) 14: 53. Martinčič, A., 2004: in Jogan, N., Kotarac, M. & Lešnik, A.: Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst. Končno poročilo. Martinčič, A., 2007a: Cyperaceae - ostričevke. In: Martinčič, A. (ed.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 793-821. Martinčič, A., 2007b: Fabaceae - metuljnice. In: Martinčič, A. (ed.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 286-328. Martinčič, A. & A. Seliškar, 2004: Vegetacijska podoba vrste Carex rostrata v Sloveniji. Hacquetia (Ljubljana) 3 (1), 75-91. Paulin, A., 1915: über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Carniola (Ljubljana) 6: 117-125, 186-209. 62 Janez Mihael KDcJAN: Prispevek k poznavanju Paulin, A., 1916: über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte II. Carniola (Ljubljana) 7: 61-72, 129-141, 284. pokorn, F. S., 1909: Besnica pri Kranju. Prispevek k zgodovini župnij ljubljanske škofije. In: Steska, V.: Zgodovinski zbornik. Priloga Ljubljanskemu škofijskemu listu. Ljubljana, 236 pp. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Oesterreichische Küstenlandes, 1 (1897): XLIII+1-576; 2 (1898-1899): 1-946. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljublajna, 192 pp. Rojšek, D., 1994: Ajbško jezero. Proteus (Ljubljana) 57 (1): 19-22. Rozman, B., 2000: Flora okolice Zaplane (kvadrant 0051/1). Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 102 pp. seliškar, A., d. Trpin & b. vreš, 1995: Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - I. Rod Lindernia All. Biološki vestnik (Ljubljana) 3-4: 45-58. strgulc-Krajšek, s., 2000: Inventarizacija flore in vegetacije mokrišča Manke pri Skaručni. Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 78 pp. sunčič, T., B. Vreš & B. Frajman, 2012: Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 151-179. Senica, M., 2010: Nova nahajališča: Epipactispalustris. Hladnikia (Ljubljana) 25: 70. StarmOhler, W., 2002: Vorarbeiten zu einer "Flora von Istrien" Teil V. Carinthia II, 112: 545-602. stergaršek, J., 2009: Flora okolica kraja Dutovlje (kvadrant 0248/2). Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 82 pp. Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami (Ljubljana). 135 pp. Terpin, R., 2005: Kukavičevke na Idrijskem. Idrijski razgledi (Idrija) 50 (1): 132-147. Terpin, R., 2006: Dopolnilo k prispevku Kukavičevke na Idrijskem, ki je bil objavljen v IR št. 1/2005. Idrijski razgledi (Idrija) 51 (1-2): 144-147. Terpin, R. & A. Vončina, 2010: Botanične novosti na Idrijskem in v okolici. Idrijski razgledi (Idrija) 55 (1): 117-119. Trčak, B. & M. Pavlin, 2003: Skupina za botaniko. In Cafuta, V. & al.: Sv. Peter nad Dragonjo 2003, DŠB, Ljubljana, 48 pp. Vreš, B., 2001: Pregled območij oz. lokalitet, ki so iz botaničnega stališča pomembna za ohranjanje biotske raznolikosti Koroške, s poudarkom na občinah Dravograd, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Mislinja: poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 88 pp. + priloge. Vreš, B., A. seliškar & V. Babij, 2007: Flora and vegetation of man-made lakes and adjacent areas in Slovenia. Collection of papers devoted to academician Kiril Micevski on the occasion of the 80 years of his birth. Macedonian Academy of Science and Arts, pp. 191-207. Vreš, B., A. seliškar, I. Dakskobler & B. Čušin, 2010: Inventarizacija rastlinskih vrst na območju reke Save s pritoki med Litijo in Zidanim Mostom. In: Govedič, M., V. Grobelnik & A. Lešnik (ur.): Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in naravne vrednote za območje srednje Save (za Hladnikia 33: 31-63 (2014) 63 območje od HE Medvode do HE Vrhovo). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore Miklavž na Dravskem polju. pp. 101-172. Widder, F., 1958: Carex punctata Gaudin in den Ostalpen. Veröff. Geobot. Inst. Rübel (Zürich), 33: 275-279. Wraber, T., 1986: Vsega po nekaj o venerinih laskih. Proteus (Ljubljana) 48 (7): 259-263. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219. Wraber, T., 2002: The plant world of the Dragonja Valley in the view of nature conservation. Varstvo narave (Ljubljana) 19: 43-58. Wraber, t., 2007: Cichoriaceae - radičevke. V: Martinčič, A. (ur.) & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 687716. Wraber, T. & p. skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 9-429. Zelnik, I., 2004: Scirpus georgianus Harper - a new species in Slovenian flora and character species of the association Dactylorhizo majalis-Scirpetum georgiani ass. nova. Hacquetia (Ljubljana) 3(2): 95-105. Zelnik, I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 392 pp. Zorman, t., 1998: Regijski park Škocjanske jame. Naše jame, Ljubljana 40: 5-10. žigon, J., 1998: Nahajališče venerinih laskov pri Britofu v dolini Idrije. Proteus (Ljubljana) 60 (6): 269-270. 64 Hladnikia 33: 65-77 (2014) 65 Notulae ad floram Sloveniae Rhodothamnus chamaecistus (L.) Reichenb. Prvo nahajališče v zgornjem porečju Iške The first locality in the upper river basin of Iška river 0153/1: Slovenija, Notranjska, zgornje porečje Iške, 1,5 km SZ od Krvave Peči, levi breg, ostenje nad Iško v južnem delu gozdnega območja Čemaževka, 455 do 500 m n. m., NE, GKX:81383, GKY: 461619. Leg. & det. M. Accetto, 29. 5. 2010 (herbarij LJS); - osamljeni manjši pečini nad Iško (levi breg), 50 m nizvodno od prej omenjenega ostenja, 455 m n. m., NE, GKX:81383, GKY:461619. Det. M. Accetto, 1. 6. 2010. Navadni slečnik (Rhodothamnus chamaecistus) je vzhodnoalpska vrsta (Oberdorfer 1979, Hegi et al. 1980, T. Wraber 2007), ki uspeva v gorskem in subalpinskem pasu ter ga fitosociološko uvrščajo v zvezo Erico-Pinion (Oberdorfer 1979, Ellenberg 1988), oziroma Ericion carneae (Aeschimann et al. 2004: 620). V Sloveniji je najpogostejši v alpskem svetu, znan je z Notranjskega Snežnika (T. Wraber 1999, v: Martinčič & al. 1999, 2007) in Trnovskega gozda (Dakskobler 1998, 1999, 2000, 2003 a, b, 2006). Zunaj omenjenih območij so v predalpskem svetu znana le posamična nahajališča na Zasavski gori (V. Zorn 1983, LJU 109005) ter Planini in Kozjem nad Obrežjem pri Zidanem mostu (Accetto 2002). Slednjih dveh nahajališč v Mali flori (Martinčič & al. 2007) še niso upoštevali. Prvo, novoodkrito nahajališče slečnika v zgornjem porečju Iške se nahaja v strmem do navpičnem, izrazito vzdolžno razbrazdanem ostenju, ki je spodaj široko okoli 50 do 60 m, višje pa širše. Z dveh strani (južne in severne) ga omejujeta dve neimenovani vodnati skalnati. grapi. Vznožje ostenja neposredno nad Iško leži v nadmorski višini 455 do 460 m in se konča približno 100 m višje. Pri tem pa moramo opozoriti, da je ostenje sestavljeno iz dveh delov. Spodnji del ostenja do koder raste slečnik, to je do nadmorske višine okoli 500 m, je izredno krušljiv. Tako krušljivega ostenja v zgornjem in srednjem porečju Iške in ob njenih pritokih do sedaj nismo opazili. Povečini droben grušč se nabira v ozkih žlebovih, na policah in položnih delih manjših grebenov, največ ga je ob njegovem vznožju. Ta del v krpah prekriva tanka plast inicialnih in prhlinastih rendzin, v katerih so zakoreninjene trave, druga zelišča, redke grmovnice in posamično tanko nizko drevje (Ostrya carpinifolia +, Picea abies 1, Pinus sylvestris r, Fraxinus ornus r). Zgornji del ostenja, grajen iz nekoliko čvrstejše kamnine, porašča jelovo-bukovje, smrečje (Ostryo-Piceetum s. lat., ponekod s količinsko obilno plastjo dlakavega sleča) in na pobočjih ozkih grap bukovje z dlakavim slečem (Rhododendro-Fagetum s. lat.). Tako sestavo gozda lahko vidimo tudi v širši okolici. Opisano ostenje v novejših geografskih kartah v večjem merilu ni označeno. To pa v kartah porečja Iške, izdelanih na osnovi aerofotoposnetkov, ni osamljen primer. Ostenje je grajeno iz triasnih dolomitov (glavni dolomit) (Pleničar 1970), ki prevladujejo v širši okolici nahajališča. 66 Notulae ad floram Sloveniae Tako po fitogeografski (Wraber 1969) kot tudi po fitoklimatski (Košir 1979) členitvi zgornje porečje Iške uvrščajo v dinarsko fitogeografsko oz. dinarsko fitoklimatsko območje. V že opisanem spodnjem delu ostenja se slečnik mozaično pojavlja v različnih mikroreliefnih legah. Raste v sklenjenih čistih, pretežno vzdolžno usmerjenih, najbolj pogosto prekinjenih in z drugimi vrstami mešanih skupinicah, šopih in posamič. Nekoliko pogostnejši je v spodnjem delu ostenja nad Iško. Kljub pregledu ostenj nad Iško, nizvodno in gorvodno od opisanega ostenja, je to za zdaj edino poznano nahajališče te vrste v celotnem porečju Iške in širši okolici. Literatura Accetto, M., 2002: V težko prehodnih krajih Planine in Velikega Kozjega rastejo zanimive rastline. Gozdarski vestnik (Ljubljana), 60, 1: 26-27 Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.- P, Theurillat, 2004: Flora Alpina 1. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Dakskobler, I., 1998: Vegetacija gozdnega rezervata Govci na severozahodnem robu Trnovskega gozda (zahodna Slovenija). V: Diaci, J. (ur.): Gorski gozd. Zbornik referatov. 19. gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina 26. - 27. 3. 1998, s. 269-301, Ljubljana. Dakskobler, I., 1999: Contribution to the Knowledge of the Association Fraxino orni-Pinetum nigrae Martin-Bosse 1967. Wiss. Mitt. Niederösterr. Landesmuzeum (St. Pölten), 12: 2552. Dakskobler, I., 2000: Fitocenološka oznaka rastišč endemične vrste Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl (Caryophyllaceae). Razprave 4. Razr. SAZU (Ljubljana), 41 (2): 41-93. Dakskobler , I., 2003 a: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v Sloveniji - III. Hladnikia (Ljubljana) 15-16: 43-71. DAKSKOBLER, I. 2003 b: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44-2: 5-85. Dakskobler, I., 2006: Calcareous open sedge swards and stony grasslands (Seslerietalia caerulae) on the northern edge of the Trnovski gozd plateau (the Dinaric mountains, Western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana), 5 (1): 73-112. Ellenberg, H., 1988: Vegetation Ecology of Central Europe. 4. ed., Cambridge Universiti Press, Cambridge, New York, New Rochelle, Melbourne, Sydney. Geopedija (htt:// vl.geopedia.si/#T105L11667_x483479_ y102619_s9_ b4vL). Jogan, N. (ed.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo flore in faune, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Košir, Ž., 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zb. gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 17,1: 1-242. Martinčič, A., (ed.), T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eller & Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjene in spremenjena izdaja, Ljubljana. Oberdorfer, E., 1979: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. EU Verlag, Stuttgart. Pleničar., 1970: Osnovna geološka karta 1 : 100 000. Tolmač za list Postojna, L 33-77. Zvezni geološki zavod Beograd. Hladnikia 33: 65-77 (2014) 67 Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (The Hague) 17: 176-199. Wraber, T. 2007: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Koledarska zbirka 2007. Prešernova družba d. d., Ljubljana. Marko Accetto Cynoglossum creticum Mill. Pojavljanje mediteranske vrste pri Kozini Occurrence of a mediterranean species near Kozina (SW Slovenia) 0449/1 Slovenija: Primorska, Kozina, Kastelec, avtocestna baza. 400 m. n. m.. Leg. & det. T. Bačič &. S. Strgulc Krajšek, 1. 6. 2013; LJU10137889 Kretski pasji jezik (Cynoglossum creticum Mill., syn. Cynoglossum pictum Aiton) je mediteranska vrsta, ki jo v Sloveniji srečamo le redkokdaj. Prepoznamo jo po skoraj centimeter velikih svetlomodrih cvetovih z izrazitimi temnimi žilami (Martinčič 2007). Ta mediteranska vrsta se v Sloveniji pojavlja izključno v submediteranskem fitogeografskem območju (Jogan (ed.) 2001), na pustih, neobdelanih tleh (Martinčič 2007). Večina podatkov o njenem uspevanju je starih več kot stoletje: to so predvsem podatki Marchesettija (1896-97), ki navaja vrsto za Piran, Izolo, Koper, Ankaran, Osp in Orlek pri Sežani, ter navedba paulina za Griže pri Sežani (1907), ki je podprta tudi s herbarijskim nabirkom v LJU (LJU10017161). O nekdanjem uspevanju pri Opatjem Selu pričajo herbarijski primerki, ki jih je pred šestdesetimi leti nabral Filipič (21. 4. 1954, det. E. Majer, LJU10017159 in LJU10017160). Novejša je le navedba Kaligariča (1992, 1990), ki piše o uspevanju vrste na Kraškem robu pod velikim spodmolom pri Velikem Badinu pri Sočergi (0549/2), od koder je tudi herbarijski primerek v herbariju LJU (N. Jogan, 11. 5. 1997, LJU10017158). Kretski pasji jezik smo opazili junija 2013 na robu asfaltne baze pri Kastelcu. Bujno je cvetel in takoj nas je pritegnil s svojo postavnostjo in čudovitimi, velikimi cvetovi v cimoznih socvetjih. Rastišče lahko označimo kot habitatni tip 31.812 »Srednjeevropska toploljubna bazofilna grmišča«. Na zaraščajočem robu kraškega travnika (združba nizkega šaša in skalnega glavinca) so tu uspevale poleg lesnih vrst Cornus sanguínea, Cotinus coggygria, Crataegus monogyna, Frangula rupestris, Ligustrum vulgare, Pinus nigra, Prunus mahaleb, P. spinosa, Quercus pubescens, predvsem naslednje zelnate vrste: Asparagus acutifolius, Koeleriapyramidata, Bromopsis condensata, Buphthalmum salicifolium, Anthyllis vulneraria, Dianthus sanguineus, Dorycnium germanicum, Salvia pratensis in Sanguisorba minor. Od domačih vrst pasjega jezika se kretski loči po tem, da imajo njegovi cvetovi vence modre, s temnejšimi žilami, veliki pa so 7-9 mm v premeru; cvetovi navadnega in nemškega pasjega jezika merijo le 5-6 mm, venci pa so rjavordeči do skoraj škrlatni (Martinčič 2007). Prvi vtis, ki nam ga je vzbudila ta takrat še neznana vrsta srhkolistnic je bil, da gre za subspontano uspevanje neke okrasne vrste, ki se je sem zanesla z gradbenimi stroji. Vendar 68 Notulae ad floram Sloveniae literatura navaja, da naj bi bila vrsta v teh krajih naravno razširjena, na meji svojega areala. Kot okrasno so jo na Primorskem tudi gojili po vrtovih (in morda jo še vedno), o čemer priča zgodovinska navedba za Grgar (Sveta Gora pri Novi Gorici; Solla 1878), kjer naj bi vrsta uspevala podivjano kot ubežnica z vrtov. Hegi (1975) navaja, da naj bi se vrsta pojavljala adventivno tudi v Švici in Nemčiji. Vrsta je sicer razširjena po vsem Sredozemlju, v soseščini jo najdemo na Hrvaškem (Nikolič (ed.) 2000) in v Italiji, tudi v bližini meje s Slovenijo (Poldini 2002). V Avstriji se ne pojavlja in tudi avstrijska Neobiota (Essl & Rabitsch, 2002) je ne omenja. Vrsta pa je omenjena v seznamu madžarskih tujerodnih vrst kot vrsta s prehodnim pojavljanjem (Balogh & al. 2004). Zahvala Za pomoč pri pisanju notule se avtorici prisrčno zahvaljujeva Nejcu Joganu in Igorju Dakskoblerju, za potrditev določitve pa češkemu botaničnemu kolegu Karlu Sutoryju. Literatura Balogh, L., I. Dancza, G. KirAly, 2004: Actual list of neophytes in Hungary and their classification according to their success. In: B. Mihaly, Z. Botta-Dukat (eds.): Biological invasions in Hungary - Invasive plants. Termeszet BUVAR Alapitvany Kiadö, Budapest. pp. 61-92. Essl, F. & W. Rabitsch, 2002: Neobiota in Österreich. Umweltbundesamt, Wien. 432 pp. Hegi, G., 1975: Illustrierte Flora von Mitteleuropa 5/3. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg. pp. 2152-2153. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek, S. & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 124. Kaligarič, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave, Ljubljana 16: 17-44. Kaligarič, M., 1992: Rastlinstvo Kraškega roba. Proteus, Ljubljana 54 (6/7): 224-230. Marchesetti, C., 1896-97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. Tipografia del Lloyd Austriaco, Trieste. p. 380. Martinčič, A., 2007: Boraginaceae - srhkolistovke. In: A. Martinčič, T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 530-545. Nikolič, T. (ed.), 2000: Flora Croatica, Index flore Croaticae. Natura Croatica: 9(1): 324 pp. Paulin, A., 1907: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam V. Centuria IX et X.: 341-379. Poldini, L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali. Universita degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine. p. 158. Solla, R. F., 1878: Hochsommerflora der Umgebung von Görz (Nördliche Umgebung). Oesterreichische Botanische Zeitschrift, Wien 28 (8): 264-271. Tinka Bačič & Simona Strgulc Krajšek Hladnikia 33: 65-77 (2014) 69 Paulownia tomentosa (Thunb.) Steud. Pregled subspontanih nahajališč v Posočju, na Krasu, v osrednji Sloveniji in v zgornji Dravski dolini A survey of subspontaneous localities in the Soča Valley, on the Kras / Karst, in the central Slovenia and in the upper Drava Valley 0047/4 (UTM 33TUL98) Slovenija: Primorska, Nova Gorica, Rožna Dolina, Panovec, trasa plinovoda, 174 m n. m. Det. I. Dakskobler, 6. 5. 1999, avtorjev popis. 0048/3 (UTM 33TUL98) Slovenija: Primorska, Panovec, odd. 9, 150 m n. m. Det. J. Papež, M. Šebenik, poleti 1999, glej tudi Dakskobler (2001: 189). 0147/2 (UTM 33TUL98) Slovenija: Primorska, Miren, vznožje Krasa na osojah Mirenskega gradu, Vrtoče, okoli 100 m n. m. Det. I. Dakskobler, 26. 4. 2007; v tem kvadrantu subspontano uspeva tudi na vzpetini Cerje. Det. R. Brus, 14. 6. 2009, avtorjev popis. 0147/4 (UTM 33TUL97) Slovenija: Primorska, Kras, v okolici vasi Brestovica pri Komnu, v smeri proti italijanski meji, 70 m n. m. Det. I. Dakskobler, 20. 8. 2007, avtorjev popis. 9458/1 (UTM 33TWM35) Slovenija: Štajerska, Dravska dolina, Puščava, pri Mariniču, amfibolit s prehodi v amfibolitni skrilavec, 430 m n. m, v vrzeli mešanega iglasto-listnatega gozda (Galio-Abietetum fagetosum). Det. J. Javornik, poleti 2013, avtorjev popis. 9458/2 (UTM 33TWM35) Slovenija: Štajerska, Dravska dolina, na vznožju Špičastega kogla na levem bregu Drave, biotitov-muskovitov blestnik s prehodi v gnajs, 300 m n. m., v vrzeli smrekovega nasada. Det. J. Javornik, spomladi 2013; Ruta, v bližini železniške postaje ob nekdanjem kamnolomu, 330 m n. m., v pionirski vegetaciji. Det. J. Javornik, 18. 1. 2014, avtorjevi popisi. 9459/2 (UTM 33TWM45) Slovenija: Štajerska, Dravska dolina, Mariborski otok, 270 m n. m., na vodobranu v pionirski vegetaciji vrb in topolov. Det. J. Javornik, 10. 10. 2012, avtorjev popis. 9747/4 (UTM 33TUM92) Slovenija: Primorska, Kobarid, 250 m n. m., ruderalno rastišče pod vzpetino Sv. Antona. Det. I. Dakskobler, 27. 8. 2012, avtorjev popis. 9748/3 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, pod Mrzlim vrhom nad Volarji, ob gozdni cesti oz. vlaki, 460 m n. m., gozdni rob. Det. I. Dakskobler, 12. 9. 2013; Volarje, pod cesto v Gabrje, na gozdnem robu pod njivo,okoli 170 m n. m. Det. I. Dakskobler, 24. 5. 2013, avtorjevi popisi. 9847/4 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Kanalski Kolovrat, Lig, opuščena domačija Zakremen, 580 m n. m., ruderalne združbe ob hiši. Det. I. Dakskobler, 30. 9. 2012, avtorjev popis. 9848/1 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, Tolmin, zahodno pobočje Kozlovega roba, dolomit z rožencem, v naravni vrzeli bukovega gozda (Castaneo-Fagetum sylvaticae / Hacquetio-Fagetum), 270 m n. m. Det. I. Dakskobler, 15. 9. 2007; pri sv. Urhu, brežina nad Sočo, 150 m n. m. Det. I. Dakskobler 10. 6. 2012, avtorjevi popisi. 9848/2 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, brežina ceste pod Prapetnim, 156 m n. m., okoli 50 m vzvodno od izliva Godiče v Sočo. Det. I. Dakskobler, 25. 8. 2013, avtorjev popis. 70 Notulae ad floram Sloveniae 9848/3 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, srednja Soška dolina, ob zajezitvi Ušnice pri Podselu (pri HE Doblar), 140 m n. m. Det. I. Dakskobler, 28. 10. 2005, avtorjev popis. 9849/3 (UTM 33TVM10) Slovenija: Primorska, Reka (Cerkno), log na levem bregu Idrijce nasproti zaselka Laze, 220 m n. m., sivo vrbovje (Lamio orvalae-Salicetum eleagni), občasno poplavljeno. Det. I. Dakskobler, 10. 6. 2009 (glej tudi Dakskobler 2010: tabela 3, str. 52). 9853/3 (UTM 33TVM60) Slovenija: Gorenjska, Trzin, ob pešpoti od gradu Jablje proti Dobenu, dno in rob vrtače sredi strnjenega gozda, 380 m n.m. Det. S. Strgulc Krajšek, 22. 9. 2013, avtoričin popis in fotografije. 9947/4 (UTM 33TUL99) Slovenija: Primorska, srednja Soška dolina, Plave, na desnem bregu Soče nasproti Dolge njive, okoli 80 m n. m. Det. I. & L. Dakskobler, 8. 5. 2012. 9952/2 (UTM 33TVM60) Slovenija: Ljubljana, Rožnik, med parkom Tivoli in Študentskim naseljem v Rožni dolini, okoli 310 m n. m., manjša vrzel v bukovem gozdu (Blechno-Fagetum / Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli). Det. J. Javornik, oktober 2013, avtorjev popis. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Slika 1: Razširjenost vrste Paulownia tomentosa v Sloveniji (po podatkih v bazi FloVegSi, Seliškar & al. 2003 in Strgulc Krajšek, in litt.) Figure 1: Distribution of Paulownia tomentosa in Slovenia (according to data in the database FloVegSi, Seliškar & al. 2003 and Strgulc Krajšek, in litt.) Hladnikia 33: 65-77 (2014) 71 Kraljevska pavlovnija (Paulownia tomentosa = P. imperialis) je drevo iz družine pavlovničevk (Paulowniaceae) - Fischer & al. (2008: 775), Martini (2009: 169). Naravno je razširjena na Kitajskem in v Koreji (Dirr 2009: 794, Brus 2008: 363, 2012: 380). Že stoletja jo gojijo na Japonskem. V Evropo in Severno Ameriko so jo zanesli v 30. in 40. letih 19. stoletja (leta 1834 iz Japonske v Pariz, v Jardin des Plantes), večinoma kot okrasno drevo (Mastnak 2009, Todorovic & al. 2010, Dirr, ibid.). O njeni uspešni naturalizaciji in invazivnosti poročajo zlasti iz ZDA, kjer se v naravi še posebej pogosto pojavlja v jugovzhodnem delu države (Melhuish & al. 1990, Kuppinger & al. 2010, Williams 1993, Moore & Lacey 2009, Mastnak 2009). O invazivnosti pavlovnije poročajo še iz Avstralije, iz jugovzhodnega dela Queenslanda (ISSG 2013). V Evropi poznajo njena subspontana nahajališča v večini držav zahodne, srednje in južne Evrope. V njih je naturalizirana, ni pa invazivna in ne kaže težnje po agresivnemu širjenju (DAISIE 2013). V sosednji Furlaniji Julijski krajini subspontano uspeva predvsem v njenem nižinskem delu, najpogosteje prav na Krasu (Poldini 2002: 350, 2009: 401, Martini 2009). Prav tako je znano njeno subspontano uspevanje v sosednji Avstriji, tudi v obeh mejnih deželah s Slovenijo, Koroški in Štajerski (Fischer & al., ibid.). V Sloveniji so subspontano pojavljanje pavlovnije prvič popisali leta 1991 (Jogan 2012). Pri nas se pojavlja v majhnih populacijah z le nekaj primerki, ki se le postopoma in krajevno širijo (Jogan, ibid.). Pobegnila je iz urbanih vrtov in se mestoma uveljavila v naravni vegetaciji. Njeno seme raznašata veter in voda (Wikipedia). Je nezahtevna pionirska vrsta, ki pa ne prenaša sence drugih dreves. O nahajališčih na Primorskem (okolica Tolmina, spodnji in srednji del doline Idrijce, srednja Soška dolina, Panovec pri Gorici in Kras) smo na kratko pisali v več člankih (Dakskobler 2001: 189, 2007: 210, 2010, 2012) ter Dakskobler & al. (2011: 64). V tem članku podajamo pregled nam znanih nahajališč na severnem Primorskem. Za vsa je značilno, da se vrsta pojavlja posamično, nikoli v večjih skupinah in navadno na odprtih površinah. To so lahko ruderalne površine ob naseljih, trase plinovodov, gozdni rob, prodišče, a tudi naravna gozdna vrzel (nastala na primer po vetrolomu). Rastline so zelo trdožive in jim tudi vsakoletno obsekavanje (primer drevesa ob Soči pri tolminskem pokopališču) ne pride do živega. Nikjer pa nismo opazili agresivnega širjenja, ki je značilno za robinijo (Robinia pseudoacacia) in pajesen (Ailanthus altissima). Do podobnih spoznanj smo prišli v zgornji Dravski dolini. Tam se pavlovnija pojavlja tik ob Dravi in na pobočjih nad njo. Skupno 14 primerkov smo popisali ob vznožju Špičastega kogla. Tu gre za manjšo skupino odraslih dreves s prsnim premerom okoli 30 cm in višino do 15 m na robu večje gozdne vrzeli. Štiri mlajše primerke smo popisali v vrzeli pri Mariniču (Puščava na Pohorju). Eno odraslo drevo smo opazili tudi v mlajšem pionirskem sestoju na Mariborskem otoku, v katerem prevladujejo vrbe (Salix spp.) in topoli (Populus spp.). Vrsta se v zgornji Dravski dolini uveljavlja na zelo različnih rastiščih, večinoma v večjih gozdnih vrzelih, a tudi v pionirski vegetaciji v opuščenem kamnolomu v bližini železniške postaje na Ruti. Vsem rastiščem je skupno, da je reakcija tal, sodeč po spremljevalnih vrstah, nevtralna do zmerno kisla. To se ujema z ugotovitvami nekaterih drugih avtorjev (Melhuish & al. ibid., Turner & al. 1988), ki pišejo, da vrsta ne more uspevati na zelo kislih tleh. Ocenjujemo, da njeno tukajšnje pojavljanje ni zgolj prehodno, pač pa za zdaj še redko. V osrednji Sloveniji imamo zapisani dve nahajališči, Rožnik (Ljubljana) in Dobeno (Trzin), obakrat v vrzeli kisloljubnega bukovega gozda. 72 Notulae ad floram Sloveniae Zahvala Za pregled besedila, dopolnila in dovoljenje, da objavimo njeno nahajališče pri Trzinu, se iskreno zahvaljujeva doc. dr. Simoni Strgulc Krajšek. Hvala tudi prof. dr. Robertu Brusu za posredovanje podatka o uspevanju pavlovnije na Cerju. Raziskavo subspontane razširjenosti te drevesne vrste v zgornji Dravski dolini je mlajši avtor (J. Javornik) opravil v okviru seminarske naloge pri predmetu Okrasno drevje in grmovnice (magistrski študij gozdarstva, izbirni trojček Urbano gozdarstvo) ter s finančno pomočjo Pahernikove štipendije, ki jo podeljuje Pahernikova ustanova. Literatura Brus, R., 2008: Dendrologija za gozdarje. 2. natis. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. 408 pp. Brus, R., 2012: Drevesne vrste na Slovenskem. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana, samozaložba. 406 pp. Dakskobler, I., 2001: Rastlinstvo in rastje. In: Papež, J. (ed.): Panovec. Mestna občina Nova Gorica in Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Nova Gorica: pp. 38-51 in 186-190. Dakskobler, I., 2007: Nekaj opomb k četrti izdaji Male flore Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 6 (2): 209-217. Dakskobler, I., 2010: Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (1): 5-90. Dakskobler, I., 2012: Notulae ad floram Sloveniae. Danae racemosa (L.) Medicus. Hladnikia (Ljubljana) 29: 54-56. Dakskobler, I., A. seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Dirr, M. A., 2009: Manual of woody landscape plants: Their identification, ornamental characteristics, culture, propagation and use. 6. izd. Illinois, Stipes publishing L. L. C. 1325 pp. Fischer, M. A., W. Adler & K. üswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 pp. Jogan, N. (ed.): 2012: Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 251 pp. Kuppinger, D. M., M. A. Jenkins & P. S. White, 2010: Predicting the post-fire establishment and persistance of an invasive tree species across a complex landscape. Biological invasions 12: 3473-3484. Martini, F., 2009: Flora vascolare spontanea di Trieste. Lint, Trieste. 338 pp. Mastnak, M., 2009: Nebesno modra in nebeško dišeča pavlovnija. Vrtnar (Volčji Potok) 18 (1): 20-21. Melhuish, J. H., C. E. Gentry & P. R. Beckjord,1990: Paulownia tomentosa seedling growth at different levels of pH, nitrogen and phosphorus. Journal of enviromental horticulture 8 (4): 205-207. Hladnikia 33: 65-77 (2014) 73 Moore, J. E. & E. P. Lacey, 2009: A comparison of germination end early growth of four early succesional tree species of the southeastern United States in different soil and water regimes. The American midland naturalis journal 162: 388-394. PoLDiNi, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. PoLDiNi, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste. 732 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Todorovic, S., D. Božič, A. Simonovic, B. Filipovic, M. Dragičevič, Z. Giba & D. Grubišic, 2010: Interaction of fire-related cues in seed germination of the potentially invasive species Paulownia tomentosa Steud. Plant species biology 25: 193-202. Turner, G. D., R. R. Lau & D. R. Young, 1988: Effect of acidity on germination and seedling growth of Paulownia tomentosa. Journal of applied ecology 25: 561-567. Williams, C. E., 1993: Age structure and importance of naturized Paulownia tomentosa in a central Virginia streamside forest. Castanea 58 (4) : 243-249. Spletni viri: DAISIE Species factsheet Paulownia tomentosa http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=18222 (20. nov. 2013) ISSG Database Paulownia tomentosa http://www.issg.org/database/species/ecology.asp?si=440&fr=1&sts=sss&lang=EN (20. nov. 2013) Wikipedia, The Free Encyclopedia, Paulownia tomentosa http://en.wikipedia.org/wiki/Paulownia_tomentosa (31. jan. 2014) Jernej Javornik & Igor Dakskobler Corallorhiza trifida Chatel Starejše najdbe pred 1952 na območju Slovenije Older records before 1952 for the territory of Slovenia Koralasti koren je ena od nenavadnih kukavičevk, ki se raztreseno pojavlja v montanskem pasu predvsem v bukovih gozdovih. Čeprav je od začetka razvoja razločno zelena, pa ima nekatere značilnosti mikotrofnih orhidej, na primer močno reducirane liste, tako da se jo navadno obravnava kar kot v celoti mikotrofno vrsto, kar pa vsekakor zahteva kritično presojo. Duhovnik in odličen ljubiteljski botanik, ki so ga zanimale predvsem necvetnice, Simon Robič, je bil od leta 1874 dalje upravitelj na Šenturški gori, le dobrih 10 km zračne razdalje od 74 Notulae ad floram Sloveniae Naravoznansiie stvari. Koral,lica (Corallorrhyza innata; Ilall). Ki mi znano, je li že kdo na Kranjskem zasledil to zgoraj imenovano rastlino ali ne. Jaa vem samo toliko, da je Fieischmann ne imenuje v svoji „Flori", v kateri našteva raatlioe Kranjske dežele. Dobil sem jo jas že pred petimi leli v Suhi nad Predvorom, konec listnika ob stezici, predno ee k Mačsvski koči pride. A gotovo ondi se na dragih mestih raste. Ta brhka rastlina spada v družbo „kukovic". Njena rumeno-bel-kaeta korenina je podobna koralnika, od tod tudi njeno ime „korallion" in korenina. Želeno belkasto steblice araBte pedanj visoko, je nožnato in brezliatno, na katerem bo mali rumeni cvetki v podobi rahlo-red-kega grozdička. Medeni listek je belo- in temno-rdeče pikast. Cvete meseca junija in julija. Kobič. Slika 1: Prezrta objava Robičeve najdbe C. trifida iz časopisa Novice 19. decembra 1877 Figure 1: The neglected Robič's publication of C. trifida record from journal Novice on December 19th, 1877. Preddvora, kjer je dobro desetletje pred tem 4 leta služboval kot kaplan. Kraje je zatorej dobro poznal in tako odkril in priobčil najdbo »koralnice«. V sredo, 19. decembra 1877 je ta drobna notica izšla v ljubljanskih Novicah, »pred petimi leti«, kolikor piše da je minilo od najdbe, pa je bil beneficiat v Olševku, le streljaj od Preddvora (bibliografski podatki po Slovenskem biografskem leksikonu, piskernik 1960). Suha nad Preddvorom je potok, ki izvira nekako na 750 m nadmorske višine in teče skozi vas Mače ter se izliva v Kokro, Suha pa se reče tudi predelu okoli spodnje postaje tovorne žičnice na kočo na Kališču. Ta predel leži nekako med 800 m in 900 m nadmorske višine nad izvirom potoka Suha. Mačevska koča se očitno nanaša na vas Mače ob vznožju pobočij, po skoraj 150 letih pa je težko ugotoviti, za kakšno kočo gre. Utegnila bi biti predhodnica današnje lovske koče v Suhi. Vsa omenjena potencialna nahajališča ležijo v kvadrantu 9652/4, iz katerega podatka o pojavljanju te vrste doslej ni bilo, saj je Robičeva najdba očitno ostala prezrta. Seveda gre to pripisati tudi dejstvu, da je bila objavljena le kot drobna notica v Novicah (ki sicer veljajo za prvi slovenski poljudnoznanstveni tednik) in je tako ostala zapisana botanični pozabi. In če izhajamo od Mayerja 1952, s katerim se je po 2. svetovni vojni začelo »novo botanično štetje«, naj bi bile najstarejše navedbe Paulinove iz 12. centurije FEC za planino Suha pod Rodico v Julijcih (Dolšak 1936) ter le nekoliko mlajše za Kamniške (Jezerski vrh, Rechinger fil. 1935), Mayer (1951) pa dodaja nekaj nahajališč v Kamniških Alpah: južna pobočja Brane in Kamniškega sedla na 800-1000 m n. m. (torej kvadrant 9653/4), dolina Korošice pod Mokrico na 800-900 m n. m. (torej 9753/1). V Mayerjevem Seznamu (1952) se vseeno zdi, da naj bi vrsta uspevala kar povsod: Koroško, Primorsko, Gorenjsko, Štajersko, Notranjsko, čeprav iz izpiskov ni jasno, od kod podpora za vse te trditve. Nekaj gorenjskih je bilo omenjenih, s Koroške je bil znan konkreten podatek za vznožje sicer mejne Vrtače, a ostali dve poleg nje navedeni lokaliteti Hladnikia 33: 65-77 (2014) 75 sta razločno na avstrijski strani (Pacher 1880), primorskih nahajališč najbolj znani flori tega območja (Pospichal, Marchesetti) ne navajata, ima pa jih nekaj Justin v svojih zapiskih (le Čaven resnično v mejah avstroogrske Primorske, ostala že notranjska: Vremščica, Mašun, Sv. Trojica, Sv. Jošt (kateri?, 1926 morda že nad Kranjem, saj je po letu 1924 Justin nastanjen v Ljubljani), med njimi najstarejša najdba iz leta 1900 z Mašuna, le leto pred tem tudi njegov podatek za Pokljuko, torej Julijce). Štajerskih nahajališč v resnici Mayer ni imel izpisanih, enokaličnice Hayeka tedaj še niso izšle, Murmanna (1873) očitno ni uporabljal, čeprav ga v seznamu virov Seznama (1952) navaja, tako se kot kaže zanaša le na posplošeno MALYjevo (1868) trditev o razširjenosti vrste na Štajerskem. Če pokukamo onstran meja Mayerjevega interesa (pa čeprav vire navaja), se zdi, da bi utegnila biti najstarejša navedba Wulfenova (1858), seveda še iz 18. stoletja, ko je deloval v okolici Celovca (1764-1805) in navaja nahajališče »in monte Pezzen«. Tommasini (1851) v svoji podrobni obravnavi primorskih kukavičevk koralnico navaja za višinski pas bukve, natančneje širše območje Istre in Goriške z lokalitetama »Pribussanerwand, Schneeberg«, kar bi skoraj gotovo lahko prevedli v Trebušo (~Tribussanerwald) in Snežnik. Murmann (1874) navaja Bolfenk na Pohorju, Hayek pa v posthumno izdanem zvezku enokaličnic Štajerske flore (1956) Bolfenk, ki ga omenja že Murmann, ter predalpske gozdove Raduhe, čeprav vrste v pregledu flore Kamniških Alp nima omenjene, ter Bizeljsko po Rannu. Pred 2. svet. vojno jo je nabiral tudi Zirnich »nei pressi del »Belvedere« v Trebuši 1940 (Mezzena 1986). Omeniti velja seveda še Plemla (1862), ki ga Mayer prav tako navaja, a ne upošteva, ki pa omenja nahajališče pod Novo Kračino na območju Snežnika, nekdanja Notranjska, danes ravno na meji s Hrvaško, a edini omenjeni toponim se nanaša na ozemlje današnje Slovenije. Ob tem je zanimivo, da je prav v času Robičeve najdbe Plemel še vedno služboval na Koroški Beli, le 30 km oddaljeni, in ker sta bila oba botaniki predana duhovnika približno istih let, se zdi nenavadno, da Robič Plemlove najdbe ni poznal. A situacijo laže razumemo, če vemo, da je bil Plemel dober prijatelj Karla Dežmana, s katerim pa je Robič imel ostre konflikte, ker je v reviji Muzejskega društva želel objavljati v slovenskem jeziku. Prav tako v Plemlovi rokopisni in herbarijski zapuščini ni nikoli omenjen S. Robič (praprotnik 1992), tako da očitno nista bila v prijateljskih stikih. Če z vsem tem vedenjem ocenimo Robičevo najdbo, je najverjetneje tretja najstarejša za območj e Kranj ske, četrt stoletj a po dveh Tommasinij evih in 15 let za starej šo Plemlovo obj avo. Gledano s stališča sedanje Slovenije pa je še kako stoletje starejša Wulfenova najdba s Pece, vendar ni jasno, ali gre za južna pobočja, ter nekaj let pred Robičem objavljena Murmannova navedba s Pohorja. In da bo seznam kolikor se le da popoln, omenimo še tri podatke. Sicer nezanesljiv, a verjeten je podatek o pojavljanju v soteski Iške v Leksikonu Dravske banovine (anon. 1937, za rastlinstvo je bil zadolžen A. Moder), še iz 19. stoletja pa sta podatka Zaplana (Freyer, rokopis) in Sedelca (=Sedučnik?) - Brevant pri Dovjem (K. Janša nabral 1849), ki ju omenja Wraber 2003 v predstavitvi Freyerja kot botanika na Idrijskem. Ob vsem tem se ponovno odpira vprašanje MAYERjeve površnosti pri upoštevanju virov, ki jih v Seznamu navaja, vsekakor pa lahko sklenemo, da je celotno skoraj dvestoletno obdobje do srede 20. stoletja s stališča zgodovinske floristike slabo obdelano in bi zahtevalo sistematično obravnavo vse od ScopoLija in WuLFENa dalje. Tudi primerjava karte razširjenosti na podlagi zgodovinskih podatkov, ki so bili na voljo sredi 20. stoletja (glej spodaj), s karto v Gradivu (Jogan & al. 2001), kaže, da je bilo kar nekaj točk pozabljenih (slika 2). 76 Notulae ad floram Sloveniae 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 Slika 2: Znana razširjenost C. trifida v Gradivu (Jogan 2001: sivi kvadratki), dopolnjena s starejšimi podatki izpred 1952 (črni krogci) Figure 2: Known distribution of C. trifida in Gradivo (Jogan 2001: grey squares), updated by older records from before 1952 (black dots) Zahvala Zahvaljujem se N. Praprotnik za številne koristne pripombe in dopolnila. Literatura anon., 1937: Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Zveza za tujski promet za Slovenijo, Ljubljana. 715 pp. Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Pulina Flora exsiccata Carniolica, Centuria XVXVIII. Prirodoslovne razprave, 3 (3): 85-131. Hayek, A. von, 1956: Flora von Steiermark II/2. Graz. Jogan, N. (ur.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Maly, J. K., 1868: Flora von Steiermark. Hladnikia 33: 65-77 (2014) 77 Mayer, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja. SAZU, razr. prir. med. vede, Razprave, 1: 27-80. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 5. SAZU, classis IV. Ljubljana. Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste (Trieste), 38 -1: 1-519. Murmann, O. A., 1874: Beiträge zur Pflanzengeographie der Steiermark mit besonderer Berücksichtigung der Glumaceen. Wien. 224 pp. pacher, D., 1884: Systematische Aufzaehlung der in Kaernten wildwachsenden Gefaesspflanzen. Jahrb. Naturh. Landesmus. Kaernten, 16: 1-161. piskernik, A., 1960: Robič (Rabič do 1865) Simon. Slovenski biografski leksikon 2 (7): 114115. [http: //ezb. ij s. si/fedora/get/sbl:2583] plemel, v., 1862: Beitraege zur Flora Krains. Drittes Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesmus. 120-164. praprotnik, N., 1992: Botanik Valentin Plemel in njegov herbarij. Scopolia 27: 1-42. Rechinger, K. H., 1935: Zur Kenntnis der Flora der Sanntaler Alpen. Verh. Zool. -Bot. Ges. Wien, 85: 53-59. Robič, s., 1877: Koralnica (Corallorrhyza innata; Hall). Novice (Ljubljana) 19. decembra 1877. Tommasini, M., 1851: Ueber die im Florengebiete des österreichisch-illyrischen Küstenlandes vorkommenden Orchideen und ihre geographische Verbreitung. Oesterreichischen botanischen Wochenblatt 1. Wraber, T., 2003: Henrik Freyer kot botanik. Idrijski razgledi. 48 (1): 104-135. Wulfen, F. X., 1858: Flora Norica phanerogama. Wien. XIV+1- 816. Nejc Jogan 78 Hladnikia 33: 79-93 (2014) 79 Nova nahajališča vrst Nova nahajališča vrst - New localities 33 ur./ed. Nejc Jogan (Tracheophyta), A. Martinčič (Bryophyta) nomenkalturni viri/ nomenclature Martinčič, A. & al., 2007: Mala flora Slovenije, 4. izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Hill, M. O. et al. 2006: An annotated checklist of the mosses of Europe and Macaronesia. J. of Bryol. 28 (3): 198-267. V tej rubriki objavljamo nova nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na robu meje areala, nova nahajališča v fitogeografskih regijah ali drugih naravnogeografskih območjih, potrditev nahajališč redkih in ogroženih vrst po več desetletjih...), vendar dodaten komentar (razen navedbe razloga za uvrstitev v to rubriko) ni potreben. Posamezna nahajališča, ki le zapolnjujejo vrzeli v sicer strnjenem poznavanju pojavljanja nekega taksona, so sicer pomembna in jih velja shraniti v bazo podatkov, vendar pa je njihovo posamično objavljanje nesmiselno. Avtorje prispevkov prosimo, da pri oblikovanju opisa nahajališča (toponimi) in ugotavljanju kvadranta uporabljajo Geopedijo (http://v1.geopedia.si/#T105_L11667). Uredništvo si pridržuje pravico do presoje, katera poslana nahajališča so vredna objave. Avtorji v tej številki: Marko Accetto, Branko Dolinar, Nejc Jogan, Mihael J. Kocjan, Miha Kronovšek, Sonja Lajovic, Andrej Martinčič, Alenka Mihorič. Praprotnice in semenke (Tracheophyta) Abutilon theophrastii. 0052/1 Slo.: Ljubljansko Barje, Notranje Gorice, Gmajna, njiva. Leg. N. Jogan, 14. 9. 2013 [45°59'26" N 14°24'26" E] Achnatherum calamagrostis. 0049/3 Slovenija: Predmeja, kamnolom ob cesti proti Lokavcu. Leg. N. Jogan, 3. 9. 2013 0050/1 Slovenija: serpentine na cesti Idrija-Godovič. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Aphanes arvensis. 0055/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Čateža, Gabrska gora, zaselek Gora, ruderalna tla, ~ 420 m n. m. Det. J. M. Kocjan, V. Babij, D. Cenčič, D. Dolinar, J. Stergaršek & S. Strgulc-Krajšek, 5. 10. 2013 (popis na jesenski ekskurziji BDS). 80 Nova nahajališča vrst 0154/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, med Marinčo vasjo in vasjo Velike Lese, severno od glavne ceste, občasni konjski pašnik, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan & V. Leban, 14. 4. 2013. 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, med vasema Tolčane in Velike Rebrce, južno od glavne ceste, suho travišče, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2013. 0556/1 Slovenija: Dolenjska, Bela krajina, Stari trg ob Kolpi, zahodno tik ob cerkvi, ruderalno travišče, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 5. 2013. 0557/1 Slovenija: Dolenjska, Bela krajina, okolica Vinice, jugozahodno od vasi Sečje selo, ruderalno travišče, ~ 170 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 5. 2013. Artemisia verlotiorum: 9747/3 Slovenija: Posočje, ob cesti Kobarid-Robič. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 Asphodelus albus: 0349/3 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Kozine, severovzhodno od vasi Beka, nad asfaltirano cesto, suho prisojno travišče, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012. 0350/4 Slovenija: Primorska, Brkini, med vasjo Ostrožno Brdo in vrhom Sevc, suho travišče, ~ 620 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012. 0450/2 Slovenija: Primorska, Brkini, med vasjo Čelje in lovsko kočo Gradel, suho travišče, ~ 620 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012. 0450/4 Slovenija: Primorska, Brkini, jugovzhodno od vasi Podbeže, suho travišče, ~ 550 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012. Asplenium adiantum-nigrum: 9853/3 (33T VM60) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana (Bežigrad), skalovje ob cesti Črnuče-Spodnje Gameljne, 306 m n. m., leg. B. Dolinar, 26.11.2013. (potrditev starih navedb o uspevanju) 9952/2 (33T VL59) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana (Vič), grad Bokalce, skalna stena nad cesto Bokalce- Stranska vas. 299 m n. m., leg. B. Dolinar, 17.11.2013. (potrditev starih navedb o uspevanju) Asplenium septentrionale: 9952/2 (33T VL59) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljana (Vič), grad Bokalce, skalovje ob cesti nad Gradaščico. 299 m n. m., leg. B. Dolinar, 17.11.2013. Aster bellidiastrum: 0054/2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, Pristava nad Stično, severno od partizanskega doma, suho košeno travišče, ~ 680 m n.m. Det. J. M. Kocjan, 16. 4. 2011. Bidensfrondosa: 0056/3 Slovenija: V od Trebnja. Leg. N. Jogan, 25. 9. 2013 Blysmus compressus: 0253/1 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, med vasema Godičevo in Mramorovo pri Žužarjih, nizko barje, ~ 750 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 6. 2012. Botriochloa ischaemum: 9950/2 Slovenija: Poljanska dolina, Trebija. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Brachypodium sylvaticum: 9856/1 Slovenija: Marija Reka. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 Buddleja davidii: 9953/1 Slovenija, Ljubljana, Moste, BTC, spontano ruderalno v razpoki betona pri skladišču. Leg. N. Jogan, 2. 2014 Campanula zoisii: 9753/2 Slovenija, Kamniške Alpe, severno pobočje Kamniškega vrha), manjša blazinica na skali, okoli 950 m n.m.,. Det. A. Mihorič, 15. 7. 2013. Hladnikia 33: 79-93 (2014) 81 Carduus defloratus: 9753/2 Slovenija, Kamniške Alpe, severno pobočje Kamniškega vrha), 2 cvetoča in nekaj necvetočih primerkov, okoli 950 m n.m.,. Det. A. Mihorič, 15. 7. 2013. Carex depauperata: 0556/1 Slovenija, Dolenjska, Kočevsko, Stari trg ob Kolpi, južno od vasi, termofilni gozdni otok nad cesto, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 20. 5. 2012. Carex mucronata: 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica naselja Trnovec, grapa zahodno od zaselka Rovtar, nad spodnjim slapom, povirje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2013. Ceterach officinarum 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, nad mostom med vasema Fužina in Malo Globoko, pri elektrarni, prisojno zidovje, ~ 240 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 8. 2009. Chenopodium glaucum: 9952/2 Slovenija: Ljubljana, obvoznica, izogibališče AC med Kosezami in Brdom. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Chrysopogon gryllus: 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Žužemberka, vzhodno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 8. 2011. Corydalis cava: 0052/4 Slovenija, Notranjska, Iški vintgar, pod izvirom Krvavice, 680 m. n. m., (Omphalodo-Fagetum cardaminetosum pentaphylli), GKX:84616, GKY:460098,. Leg. & det. M. Accetto, 15. 5. 2013 Conyza sumatrensis: 0448/3 Slovenija: Istra, Šavrini, Paderna, pri odcepu za Gažon. Ruderalno. [45°30'44,89" N 13°42'38,67" E]. Leg. N. Jogan, 14. 12. 2013 0148/2 Slovenija: Primorska, Branik, na njivi. [45°51'20,82" N 13°47'33,12" E] Leg. N. Jogan, 1990 0448/3 Slovenija: Primorska, Istra, Koper, v ruševinah hiše. [45°32'48,83" N 13°43'55,51" E] Leg. N. Jogan, 2012 Cotinus coggygria: 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, severovzhodno od vasi Velike Rebrce, termofilno rdeče borovje, ~ 380 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 7. 2009. Cynodon dactylon: 0155/4 Slovenija: Dvor pri Žužemberku. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Cyperusfuscus: 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, južno od vasi Preska, obrežje manjšega ribnika, glinena tla, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 11. 2013. 9852/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, Golo Brdo, južno od Slavkovega doma, močviren travnik, ~ 350 m n. m. Det. J. M. Kocjan 17. 11. 2013. Daphne cneorum: 952/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, Dvor pri Polhovem Gradcu, jugovzhodni greben vrha Kucelj, rdeče borovje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2013. Digitaria ischaemum: 0155/4 Slovenija: Dvor pri Žužemberku. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9646/4 Slovenija: Posočje, Žaga ?mtb. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 9652/3 Slovenija: Golnik. Leg. N. Jogan, 15. 9. 2013 9851/3 Slovenija: Poljanska dolina, Poljane, ob glavni cesti pri OŠ. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9950/2 Slovenija: Poljanska dolina, Trebija. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 82 Nova nahajališča vrst 9950/4 Slovenija: Žiri, Osojnica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Digitaria sanguinalis: 0151/4 Slovenija: Notranjska, Planina. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0252/1 Slovenija: Notranjska, Cerknica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9652/3 Slovenija: Golnik. Leg. N. Jogan, 15. 9. 2013 9747/3 Slovenija: Posočje, Breginjski kot, mejni prehod Robič mtb?. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 9950/2 Slovenija: Poljanska dolina, Trebija. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Digitaria sanguinalis ssp. pectiniformis: 9856/3 Slovenija: Trbovlje, pri Ribiškem domu ob glavni cesti. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 Dipsacuspilosus: 9953/3 Slo.: Ljubljansko Barje, Rakova Jelša, vlažno grmovje ob sotočju Ljubljanice in Iščice. Leg. N. Jogan, 14. 9. 2013 [46°1'23" N 14°30'33" E] 9952/4 Slo.: Ljubljansko Barje, Vnanje Gorice, Zanoga, rob gozda na južnem vznožju Velikega vrha. Leg. N. Jogan, 14. 9. 2013 [46°0'5" N 14°25'41" E] 0052/2 Slo.: Ljubljansko Barje, Notranje Gorice, Grič, rob gozda. Leg. N. Jogan, 14. 9. 2013 [45°59'45" N 14°24'56" E] Dittrichia graveolens: 9363/3 Slovenija: AC počivališče Murska Sobota. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9363/4 Slovenija: Gančani, Renkovci. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9460/2 Slovenija: AC počivališče Lormanje. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9462/1 Slovenija: AC počivališče Grabonoš. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9462/1 Slovenija: AC počivališče Grabonoš. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9465/3 Slovenija: Pince. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9752/1 Slovenija: Mlaka pri Kranju, izvoz AC. Leg. N. Jogan, 15. 9. 2013 9549/1 Slovenija: Gorenjska, Belca, ob glavni cesti. Leg. N. Jogan, 11. 10. 2013 Eleocharis acicularis: 9758/3 Slovenija: Štajerska, Celjsko, okolica Šentjurja, med Goričico in Blagovno, drugi ribnik s severa, ilovnata tla, ~ 280 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 18. 8. 2007. Eleocharis uniglumis: 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, zaselek Mužje pri vasi Zasip, nizko barje, ~ 460 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012. 0053/2 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, med vasema Podblato in Drenik, nizko barje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2012. Epipactispurpurata: 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, Jetrbenk, severovzhodno pobočje, bukov gozd, ~ 640 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 9. 2013. Equisetum hyemale: 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, dolina potoka Ločnica, med zaselkoma Farjevec in Rus, gozd belega gabra s primesjo smreke, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 1. 2013, 20. 4. 2013. 0055/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, dolina potoka Bukovica, med vasema Pristava nad Stično in Gornjim Vrhom, grapa, mešan gozd, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 13. 4. 2012. 0056/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, med zaselkom Hom in vrhom Zadraga, ob potoku, mešan gozd, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 17. 11. 2009. 0056/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, Migolica, levi breg potoka Mirna, pri zaselku Marin, mešan gozd, ~ 260 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 17. 11. 2009. Hladnikia 33: 79-93 (2014) 83 Eragrostis minor. 0252/1 Slovenija: Notranjska, Cerknica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0252/2 Slovenija: Bloke, Bloška polica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0252/2 Slovenija: Notranjska, Grahovo-Bločice, Miškar. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0253/1 Slovenija: Bloke, Nova vas. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0253/2 Slovenija: Kočevska, Sodražica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0254/3 Slovenija: Ribnica, okoli Spara. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0350/2 Slovenija: dolina Reke, Buje, odcep za Suhorje. Leg. N. Jogan, 4. 9. 2013 9759/3 Slovenija: Šmarje pri Jelšah. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9950/2 Slovenija: Poljanska dolina, Trebija. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Eragrostispilosa. 0056/3 Slovenija: V od Trebnja. Leg. N. Jogan, 25. 9. 2013 0155/4 Slovenija: Dvor pri Žužemberku. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0157/3 Slovenija: Novo mesto. Leg. N. Jogan, 25. 9. 2013 0253/2 Slovenija: Kočevska, Sodražica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0255/4 Slovenija: Kočevska, Stari Log. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9760/3 Slovenija: Rogatec. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9855/4 Slovenija: Kisovec. Leg. N. Jogan, 31. 8. 2013 Euphorbia marginata. 9851/4 Slovenija: Škofjja Loka, Zminec, odcep za Sopotnico. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Filaginella uliginosa. 9852/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Vodic, severozahodno od vasi Torovo, kolovoz na čistini, ilovnata tla, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 9. 2013. Fritillaria meleagris. 9954/2 Slovenija: Litija, Kresnice, v logu na desnem bregu Save južno od Zg. Hotiča, več 100 cvetočih primerkov; nahajališče znano že dlje, podatek prispevala ga. Marijela Lebinger. Det. N. Jogan, 9. 4. 2014. 46°5'7,42" N 14°48'47,54" E 9954/2 Slovenija: Litija, Graška dobrava, v logu na levem bregu Save, 10 cvetočih primerkov. Det. N. Jogan, 16. 3. 2014. 46°3'33,51" N 14°48'50,58" E Fumanaprocumbens. 9651/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Lesc, severno od vasi Smokuč, kamnito travišče, ~ 590 m n. m. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 21. 9. 2013. 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, severovzhodno od vasi Velike Rebrce, termofilno rdeče borovje, kamnita tla, ~ 380 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 14. 7. 2009. Gentiana pannonica: 9648/2 Slovenija: Julijske Alpe, Zadnjiški Ozebnik, južno pobočje, 1800 m n. m., foto: Sonja Lajovic, 15. 8. 2009. det. N. Jogan. Helleborus dumetorum. 0153/1 Slovenija, Notranjska, Iški vintgar, med gostiščem v Iškem vintgarju in Kotlenko, 360 - 450 m n. m., E, (Omphalodo-Fagetum asaretosum europaei, stadij s smreko),GKX:461158, GKY: 483726,. Leg. & det. M. Accetto, 20. 9. 2013 0454/2 Slovenija, Kočevska, pri odcepu gozdne ceste (proti Goteniškem Snežniku) od regionalne ceste Kočevska Reka-Gotenica, 600 m n.m., (Omphalodo-Fagetum omphalodetosum), GKX:48782, GKY:483726,. Leg. & det. M. Accetto, 16. 6. 2013 84 Nova nahajališča vrst Jovibarba hirta: 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica naselja Trnovec, grapa zahodno od zaselka Rovtar, med spodnjim in zgornjim slapom, rdeče borovje z črnim gabrom, malim jesenom in bukvijo, prisojno skalovje, ~ 660 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 1. 2013 (nova vrsta v flori Gorenjske!). 9952/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, tik pod vzhodnim grebenom ob poti med M. Toščem in vrhom Tošča, prisojno skalovje, ~ 900 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 30. 8. 2013. Juncus bulbosus: 9852/4 Slovenija: Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, med Zgornjimi Pirničami in Kobiljarjem, izsušena tla nad zajezitvijo manjšega potoka, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2002. 9951/3 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, Račevsko jezero, ~ 700 m zahodno od vasi Smrečje, vlažna ilovnata blatna tla v izsušenem jezeru, ~ 680 m n. m. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 28. 7. 2010. 0355/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Kočevja, zahodno od vasi Breg pri Kočevju, ilovnata tla, ~ 480 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012. Lepidium ruderale: 0157/3 Slovenija: Novo mesto. Leg. N. Jogan, 25. 9. 2013 Linumflavum: 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, severno od vasi Velike Rebrce, suho kamnito travišče, ~ 380 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 6. 2012. Lonicera nigra: 0052/4 Slovenija, Notranjska, Iški vintgar, zahodno od ceste med Črnim potokom in Šumnikom, 700 m n. m., (Omphalodo-Fagetum blechnetosum spicant), GKX:84228, GKY:460544,. Leg. & det. M. Accetto, 2. 8. 2013 Lycopodium annotinum: 0052/4 Slovenija, Notranjska, Iški vintgar, vzhodno od gozdne ceste med Črnim potokom in potokom Šumnik, 670 m n. m., (Omphalodo-Fagetum blechnetosum spicant var. Lonicera nigra, stadij s smreko), GKX:841406, GKY:460636,. Leg. & det. M. Accetto, 13. 1. 2014 (herbarij LJS) Medicago minima: 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Zagradca, vzhodno od Valične vasi, suho kamnito travišče, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2013. Odontites luteus: 9651/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Lesc, severno od vasi Smokuč, kamnito travišče, 590-610 m n. m. Det. J. M. Kocjan & V. Leban, 21. 9. 2013. 0155/1 Slovenija: Suha krajina, okolica Žužemberka, vzhodno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 27. 8. 2011. Odonites vernus ssp. serotinus: 9853/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Mengša, med zalito glinokopno jamo in objektom nekdanje opekarne, suha gruščnata tla, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 22. 9. 2011. 9953/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Jarški prod, južno od Soteškega hriba, ob makadamski cesti, suha ruderalna kamnita tla, ~ 280 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 9. 2013. 9958/4 Slovenija: Štajerska, okolica Senovega, tik nad naseljem, južno vznožje Radijevega hriba, manjša zapuščena deponija, gruščnata tla, ~ 280 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 18. 9. 2005. Hladnikia 33: 79-93 (2014) 85 Omalotheca sylvatica: 9852/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Vodic, severozahodno od vasi Torovo, kolovoz na čistini, ilovnata tla, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 9. 2013. 9853/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Vodic, med Vodicami in Selom pri Komendi, industrijska cona, jugovzhodni del, ilovnata tla, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 22. 9. 2013. Panicum capillare: 0050/2 Slovenija: Notranjska, Godovič. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0151/4 Slovenija: Notranjska, Planina. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0154/2 Slovenija: dolina Krke, Marinča vas. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0252/1 Slovenija: Notranjska, Cerknica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0253/1 Slovenija: Bloke, Nova vas. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0254/3 Slovenija: Ribnica, okoli Spara. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0355/1 Slovenija: Kočevska, kraj Mala gora. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0355/1 Slovenija: Mrtvice pri Kočevju. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9548/1 Slovenija: mejni prehod Rateče. Leg. N. Jogan, 11. 10. 2013 9646/4 Slovenija: Posočje, Žaga. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 9747/3 Slovenija: Posočje, ob cesti Kobarid-Robič mtb?. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 9747/3 Slovenija: Posočje, Breginjski kot, mejni prehod Robič mtb?. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 9851/2 Slovenija: Škofja Loka, odcep za Frankovo naselje, ob glavni cesti. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9851/4 Slovenija: Škofja Loka, Zminec, odcep za Sopotnico. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9950/4 Slovenija: Žiri, Osojnica. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Panicum capillare ssp..gattingeri: 9747/3 Slovenija: Posočje, Breginjski kot, mejni prehod Robič. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 Panicum dichotomiflorum: 9952/4 Slo.: Ljubljansko Barje, Vnanje Gorice, Zanoga, njiva. Leg. N. Jogan, 14. 9. 2013 [46°0'35" N 14°25'56" E] 0052/1 Slo.: Ljubljansko Barje, Notranje Gorice, Gmajna, njiva. Leg. N. Jogan, 14. 9. 2013 [45°59'26" N 14°24'26" E] 0053/2 Slovenija: Grosuplje, pri motelu. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0255/4 Slovenija: Kočevska, Stari Log. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0355/1 Slovenija: Mrtvice pri Kočevju. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 0355/1 Slovenija: Kočevska, kraj Mala gora. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9363/3 Slovenija: AC počivališče Murska Sobota. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9363/4 Slovenija: AC izvoz Turnišče. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9460/2 Slovenija: AC počivališče Lormanje. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9462/1 Slovenija: AC počivališče Grabonoš. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9462/1 Slovenija: Bolehnečiči. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9463/3 Slovenija: Noršinci. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9464/1 Slovenija: Gaberje. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9952/2 Slovenija: Ljubljana, obvoznica, izogibališče AC med Kosezami in Brdom. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 86 Nova nahajališča vrst Phegopteris conectillis: 0052/4 Slovenija, Notranjska, Iški vintgar, zahodno od ceste med Črnim potokom in Šumnikom, 700 m n. m., (Omphalodo-Fagetum blechnetosum spicant), GKX:84228, GKY:460544,. Leg. & det. M. Accetto, 2. 8. 2013 Phytolacca americana: 0056/3 Slovenija: V od Trebnja. Leg. N. Jogan, 25. 9. 2013 Picris echioides: 9757/1 Slovenija: Štajerska, Ložnica pri Žalcu 35e, kot plevel na vrtu, morda le prehodno. 2013. (yx 513480 124395) Del. Miha Kronovšek, det. N. Jogan. Pinguicula alpina: 9556/1 Slovenija: Koroška, okolica Slovenj Gradca, desni pritok potoka Suhadolnica, pri zaselku Stablovnik, povirno barje, ~ 590 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 5. 2012. 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica naselja Trnovec, dolina Belega potoka, lehnjakotvorno povirje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 10. 4. 2010. 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, zahodno pobočje M. Tošča, severno od kmetije Jelovčnik, povirno barje, ~ 740 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 18. 12. 2011. 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, Tošč, jugozahodno pobočje Špiklja, vzhodno od kmetije Jevc, povirno barje, 600-660 m n. m. Det. J. M. Kocjan & M. Palka, 18. 4. 2009. 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, severozahodno od Polhograjske gore, nad potokom Velika Božna, vzhodno od vasi Smolnik, povirno barje, ~ 430 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2013. 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica naselja Trnovec, grapa zahodno od zaselka Rovtar, med spodnjim in zgornjim slapom, lehnjakotvorno povirje, 600-700 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 1. 2013. 9952/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, nad vasjo Belica, skrajni levi pritok potoka Belica, povirje, ~ 580 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 1. 2012. 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, južno od vrha Polhograjske Grmade, desni pritok potoka Belica, povirje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 5. 4. 2010. 0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Stične, zgornji tok Stiškega potoka, nizko barje, ~ 500 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 7. 2011. Plantago major ssp. intermedia: 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Gunclje nad Šentvidom, gramozna jama med Guncljami in Dvorom, ob veliki kolovozni luži, blatna tla, ~ 310 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 9. 2013. Polystichum lonchitis: 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, severno pobočje Kosmatega hriba in južno pobočje Velikega Babnika, ob gozdni poti od turistične kmetije Gonte proti V. Babniku, mešan gozd, ~ 850 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 1. 2013. 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, šmarnogorska Grmada, severovzhodno od vasi Vikrče, mešan gozd, ~ 440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 2. 11. 2010. Hladnikia 33: 79-93 (2014) 87 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, jugovzhodno pobočje Jetrbenka, grapa severozahodno od vasi Babni dol, mešan gozd, ~ 500 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 11. 2010. Potentilla alba : 0155/3 Slovenija, Dolenjska, Suha krajina, okolica Žužemberka, vzhodno od vasi Plešivica, južno pobočje Sv. Katarine, suho osojno travišče, ~ 490 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 4. 2012. 0548/2 Slovenija, Primorska, Istra, okolica vasi Gradin, jugozahodno od zaselka Belvedur, suho travišče, ~ 360 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 7. 4. 2013. 0548/4 Slovenija, Primorska, Istra, okolica vasi Hrvoji, jugovzhodno od vasi, v dolini potoka, južno od obnovljenega mlina, proti meji s Hrvaško, suh travnat rob ob makadamski cesti, ~ 330 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013. Potentilla sterilis: 9853/4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, hrib Šumberk vzhodno od Domžal, strnjeno cca. 10 rastlin ob gozdni cesti, 350 m n.m.,. Det. A. Mihorič, 17. 4. 2013. Pseudostellariaeuropaea: 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, dolina potoka Ločnica, severno od zaselka Tehovnik, pri mostu čez potok, gozd belega gabra s primesjo smreke, ~ 420 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013. 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Šentvida nad Ljubljano, med Guncljami in Dvorom, hrastov zamočvirjen gozd, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2006. 9853/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Trzina, dolina potoka Motnica, začetek doline, poplavno jelševje, ~ 300 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013. Puccinelia distans: 0053/2 Slovenija: Grosuplje, pri motelu. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9363/4 Slovenija: AC izvoz Turnišče. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9460/2 Slovenija: AC počivališče Lormanje. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9462/1 Slovenija: AC počivališče Grabonoš. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9464/4 Slovenija: Čentiba. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9549/1 Slovenija: Gorenjska, Belca, ob glavni cesti. Leg. N. Jogan, 11. 10. 2013 9752/1 Slovenija: Mlaka pri Kranju, izvoz AC. Leg. N. Jogan, 15. 9. 2013 9757/2 Slovenija: izvoz AC Celje. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9952/2 Slovenija: Ljubljana, obvoznica, izogibališče AC med Kosezami in Brdom. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 9363/3 Slovenija: AC počivališče Murska Sobota. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 Quercus rubra: 0056/3 Slovenija: V od Trebnja. Leg. N. Jogan, 25. 9. 2013 Ruscus hypoglossum: 9852/4 Slovenia: Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, nad vasjo Spodnje Pirniče, grapa jugovzhodno od peskokopa, bukov gozd s primesjo smreke, ~ 410 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 25. 11. 2001. 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, med zaselkoma Gabrše in Peklaj, severno pobočje vrha s koto 777, vzhodno od Kozjekovega griča, bukovje, ~ 690 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 1. 2014. 9954/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, jugozahodno od vasi Obolno, bukovje, ~ 700 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 21. 4. 2013. 0054/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med vasema Pristava pri Višnji Gori in Zavrtače, bukovje, ~ 540 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 15. 9. 2013. 88 Nova nahajališča vrst 0055/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med vasema Stara Gora pri Velikem Gabru in Poljane pri Primskovem, tik nad ostrim cestnim ovinkom, mešan gozd, ~ 370 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 21. 4. 2013. 0055/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Čateža, severozahodno od cerkve Matere Božje na Zaplazu, bukovje, ~ 510 m n. m. Det. J. M. Kocjan, V. Babij, D. Cenčič, D. Dolinar, J. Stergaršek & S. Strgulc-Krajšek, 5. 10. 2013 (popis na jesenski ekskurziji BDS). Salix myrsinifolia: 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica naselja Trnovec, grapa zahodno od zaselka Rovtar, nad spodnjim slapom, povirje, ~ 600 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2013. Saxifraga caesia: 9753/2 Slovenija, Kamniške Alpe, severno pobočje Kamniškega vrha), okoli 950 m n.m. Det. A. Mihorič, 15. 7. 2013. Scirpoides holoschoenus: 0148/2 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, jugovzhodno od vasi Gojače, proti zaselku Fužine, severno in južno od asfaltirane ceste, vlažno travišče, ~ 160 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 24. 9. 2011. Seseli annuum 9950/2 Slovenija: Poljanska dolina, med Fužinami in Selom, pod Zelenakom. Leg. N. Jogan, 29. 8. 2013 Setariafaberi: 9747/3 Slovenija: Posočje, Breginjski kot, mejni prehod Robič mtb?. Leg. N. Jogan, 13. 10. 2013 Setariaglauca: 9652/3 Slovenija: Golnik. Leg. N. Jogan, 15. 9. 2013 Sorghum halepense: 9756/4 Slovenija: Prebold, Dolenja vas. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 Sisyrinchium bermudiana: 0253/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Sodražice, spodnji del doline Bistrice nad vasjo Podklanec, južno od zaselka Bončar, močvirno travišče, ~ 610 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2012. Thymelaea passerina: 0148/4 Slovenija: Branik-Komen, pri spomeniku. Leg. N. Jogan, 4. 9. 2013 Thymus longicaulis: 0052/2 Slovenija, Notranjska, Iški vintgar, previsni skalnat rob nad Govejo dolino, SW, 710 m n. m., (Querco-Ostryetum carpinifoliae cotinetosum coggygriae), GKX: 82706, GKY:460714. Leg. & det. M. Accetto, 15. 9. 2013 Thymus praecox: 0053/3 Slovenija, Notranjska, Dolenjska, Iški vintgar, v črnih borovjih na skalnatih pobočjih, grebenih in ostenjih, 370 do 710 m n. m.,: 0052/4, , Leg. & det. M. Accetto, 19. 6. 2013, 14. 9. 2013 Typhashutlleworthii: 9752/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Kranja, vzhodno od vasi Spodnje Tenetiše, močvirje, ~ 440 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 26. 6. 2010. 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, jugozahodno od zaselka Preska, ob zajezitvi potoka, povirje, ~ 320 m n. m. Det. J. M. Kocjan, B. Anderle & V. Leban, 23. 6. 2012. 0152/4 Slovenija: Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, vzhodno od Šrukeljske vasi, zgornja polovica Štrukeljskega potoka, nizko barje, ~ 660 m n.m. Det. J. M. Kocjan & U. Kačar, 8. 7. 2010. Viscum album s. str.: 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Škofje Loke, vrh južno nad dolino potoka Lipnik (pritok Hrastnice), severno od zaselka Žirovnik, zahodno pobočje, termofilen listnat gozd, ~ 640 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 1. 2013. Hladnikia 33: 79-93 (2014) 89 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Tošč, severozahodno pobočje, ob makadamski cesti, bukov gozd, ~ 730 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 6. 1. 2013. 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Selo nad Polhovim Gradcem, zahodno od vasi, sadovnjak, ~ 700 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 6. 1. 2013. 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, severno pobočje Kosmatega hriba in južno pobočje Velikega Babnika, ob gozdni poti od turistične kmetije Gonte proti V. Babniku, termofilen listnat gozd, ~ 840 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 1. 2013. 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, tik pod vrhom Velikega Babnika, zahodno pobočje, termofilen listnat gozd, ~ 890 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 1. 2013. 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, med zaselkoma Gabrše in Peklaj, južno pobočje vrha s koto 777, vzhodno od Kozjekovega griča, gozd črnega gabra in malega jesena, ~ 750 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 11. 1. 2014. 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica naselja Trnovec, jugozahodno od zaselka Rovtar, severovzhondo od Polhograjske Grmade, sadovnjak, ~ 700 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 1. 2013. 9952/1 Slovenija: Gorenjska: Polhograjsko hribovje, ob gozdni cesti od turistične kmetije Gonte proti vrhu Veliki Babnik, severovzhodno pobočje Tošča, termofilen listnat gozd, ~ 820 m n. m. Det. J. M. Kocjan, 1. 1. 2013. Vulpia myuros: 0350/2 Slovenija: dolina Reke, Buje, odcep za Suhorje. Leg. N. Jogan, 4. 9. 2013 9363/4 Slovenija: AC izvoz Turnišče. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 9462/1 Slovenija: AC počivališče Grabonoš. Leg. N. Jogan, 6. 9. 2013 Mahovi - listnati mahovi (Bryophyta) Amblystegium serpens (Hedw.) Schimp. var. serpens: 9363/2, Trnavski breg pri Bogojini,: Querco-Carpinetum, gozdna tla, 220 m, 25. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič 9663/2 Središče pri Ormožu,: Alnetum glutinosae, 180 m, 11. 6. 1955. Leg. et det. A. Martinčič 9364/1 Kobiljska šuma pri Dobrovniku,: 230 m, 23. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Atrichum angustatum (Brid.) Bruch & Schimp.: 9646/4, Julijske Alpe - Polovnik, nasproti slapa Boka,: gozdno pobočje, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič Barbula unguiculata Hedw.: 9646/4, Julijske Alpe - pod slapom Boka,: prodišče, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium campestre (Mul.Hal.) Schimp.: 9547/4, Julijske Alpe - Mangartska planina,: zaraslo prodišče, 1300 m, 2. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 9650/3 Julijske Alpe - Soteska pri Bohinjski Beli,: grmovnato, mraziščno pobočje, rastišče vrste Linnaea borealis, 550 m, junij 1972. Leg. et det. A. Martinčič 0253/3 Racna gora nad Loško dolino,: skalnata obcestna brežina, 850 m, 22. 9. 2006. Leg. et det. A. Martinčič 90 Nova nahajališča vrst 0454/4 Kolpska dolina - dolina Mirtovičkega potoka,: na razpadajočem deblu, 350 m, 13. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 0555/1 Kostelsko - dolina potoka Nežica,: na drevesni skorji, 350 m, 21. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 0356/1 Kočevski Rog: Žaga Rog,: Omphalodo-Fagetum, na štoru, 950 m, 7. 5. 1967. Leg. et det. A. Martinčič 0054/2 dolina Kosca pri Višnji Gori,: na razpadajočem deblu, 500 m, 1. 7. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 9953/3 Sv. Urh nad Dobrunjami pri Ljubljani,: Querco-Castanetum, na gozdnih tleh, 350 m, 25. 9. 2000. Leg. et det. A. Martinčič 0258/1 Gorjanci - Ravna gora,: pragozdni sestoj, na štoru, 900 m, 11. 9. 1979. Leg. et det. A. Martinčič 9364/1 Kobiljska šuma pri Dobrovniku,: na gozdnih tleh, 230 m, 23. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium geheebii Milde: 9749/4, Julijske Alpe - Črna prst,: Piceetum, na gozdnih tleh, 1500 m, 21. 7. 1971. Leg. et det. A. Martinčič 9547/4 Julijske Alpe - Mangartska planina,: zaraslo prodišče, 1300 m, 2. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 0049/1 Trnovski gozd - Bukov vrh,: Omphalodo-Fagetum, na skalah v gozdu, 1300 m, 23. 7. 1980. Leg. et det. A. Martinčič 0454/4 Kolpska dolina - dolina Mirtovičkega potoka,: na razpadajočem deblu, 350 m, 13. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 0154/4 pri Ambrusu,: 400 m, 18. 9. 1971. Leg. et det. A. Martinčič 0356/1 Kočevski Rog - Rajhenavski pragozd,: Omphalodo-Fagetum, na razpadajočem deblu, 900 m, junij 2001. Leg. et det. A. Martinčič 9346/1 Kobiljska šuma pri Dobrovniku,: na gozdnih tleh, 230 m, 23. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič 9463/1 Melinci pri Beltincih,: na topolu, 170 m, 26. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium glareosum (Bruch ex Spruce) Schimp.: 9647/3, Julijske Alpe - Polovnik, nasproti slapa Boka,: gozdno pobočje, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič 9558/1 Pohorje - Kladje,: Avenello flexuosi-Piceetum, 1300 m, 24. 5. 2004. Leg. et det. A. Martinčič 0457/4 dolina Kolpe, pod Adlešiči,: grmovnato pobočje, 22. 2. 1955. Leg. et det. A. Martinčič 9953/3 Sv. Urh nad Dobrunjami (Ljubljana),: Querco-Castanetum, na gozdnih tleh, 350 m, 25. 9. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium mildeanum (Schimp.) Schimp.: 0054/2, Veliki Mošenik pri vasi Ajbelj,: močvirna tla ob izviru, 500 m, 5. 7. 2002. Leg. et det. A. Martinčič 0455/3 dolina Kosca pri Višnji gori,: na Sambucus nigra, 500 m, 1. 7. 2003. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium rivulare Schimp.: 9651/3, Bablarica pri Kamni Gorici,: na vlažnih tleh, 550 m, oktober 1997. Leg. et det. A. Martinčič Hladnikia 33: 79-93 (2014) 91 9548/1 Julijske Alpe - Zelenci, izvir Save Dolinke,: močvirna tla, 800 m, 9. 9. 1982. Leg. et det. A. Martinčič 9753/2 Stahovica pri Kamniku,: porfirne skale, 450 m, 6. 7. 1972. Leg. et det. A. Martinčič 0555/1 Kostelsko - dolina potoka Nežica,: na drevesni skorji, 350 m, 21. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 0050/1 Divje jezero pri Idriji,: na mokrih skalah, 350 m, 28. 8. 1966. Leg. et det. A. Martinčič 0054/2 dolina Kosca pri Višnji Gori,: na lehnjakovem slapu, 500 m, 1. 7. 2003. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium salebrosum (Hoffm. ex F. Weber & D. Mohr) Schimp.: 9654/3, Kamn.-Savinjske Alpe - Podveža pri Lučah,: na gozdnih tleh, 550 m, 3. 10. 2002. Leg. et det. A. Martinčič 9952/2 Ljubljana, pri zoološkem vrtu,: na trhlem štoru, 300 m, 26. 3. 2001. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium tommasinii (Sendtn. ex Boulay) Ignatov & Huttunen: 0258/1, Gorjanci -Ravna gora, pragozd,: Dentario-Fagetum, 900 m, 11. 9. 1979. Leg. et det. A. Martinčič Brachythecium trachypodium (Brid.) Ignatov & Huttunen: 9549/3, Julijske Alpe -Škrnatarica,: alpska trata, 2300 m, 11. 9. 1968. Leg. et det. A. Martinčič. Drugo nahajališče v Sloveniji. Doslej je bila vrsta znana le z Mangarta. Breidleriapratensis (Koch ex Spruce) Loeske: 9547/4, Julij ske Alpe - Mangart, pod sedlom,: Eriophoretum scheuchzeri, 1950 m, 2. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič Campyliadelphus elodes (Lindb.) Kanda: 9646/4, Julijske Alpe - pod slapom Boka,: prodišče, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič Campylophyllum calcareum (Crundw. & Nyholm) Hedenäs: 0452/4, Snežniško pogorje -vrtača poleg Dušovca,: mraziščni Piceetum, na skalah, 30. 9. 1970. Leg. et det. A. Martinčič 9647/3 Julijske Alpe -Polovnik, nasproti slapa Boka,: gozdno pobočje, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič Cirriphyllum crassinervium (Taylor) Loeske & M. Fleisch.: 9547/4, Julijske Alpe - Mangart, Rdeča skala,: alpska trata, 2000 m, 3. 9. 1970. Leg. et det. A. Martinčič 9651/3 Kamna Gorica pri Radovljici,: skalnato pobočje, 470 m, 27. 8. 2001. Leg. et det. A. Martinčič 9653/4 Kamn.-Savinjske Alpe - Kamniška Bistrica,: na Fraxinus excelsior, 550 m, 1989. Leg. L. Marinček, det. A. Martinčič 0452/2 Snežnik, vrh,: alpska trata, 1750 m, avgust 1962. Leg. et det. A. Martinčič 0256/1 Dolenjske Toplice,: ob potoku Sušica, 170 m, 29. 11. 1994. Leg. et det. A. Martinčič Entodon concinnus (De Not.): 0351/4, Paris, Šembijsko jezero pri Knežaku,: travišče, 550 m, 13. 7. 2004. Leg. et det. A. Martinčič Funaria hygrometrica Hedw.: 9646/4, Julijske Alpe - pod slapom Boka,: prodišče, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič 92 Nova nahajališča vrst 9749/4 Julij ske Alpe - Črna prst,: Piceetum, 1500 m, 21. 7. 1971. Leg. et det. A. Martinčič Hygroamblystegium varium (Hedw.) Monkm.: 0054/2, dolina Kosca pri Višnji Gori,: na Sambucus nigra, 500 m, 1. 7. 2003. Leg. et det. A. Martinčič Hygrohypnum luridum (Hedw.) Jenn. var. luridum. 9547/4, Julijske Alpe - Mangart, Rdeča skala,: alpska trata, 2000 m, 3. 9. 1970. Leg. et det. A. Martinčič Hypnum cupressiforme Hedw. var. cupressiforme: 0149/4, Mlake pri Podnanosu,: na vlažni zemlji, 120 m, 16. 8. 2000. Leg. et det. A. Martinčič 9364/1 Kobilje pri Dobrovniku,: na štoru, 190 m, 23. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Hypnumjutlandicum Holmen & E. Warncke: 0454/4, Kolpska dolina - dolina Mirtovičkega potoka,: na razpadajočem lesu, 350 m, 13. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 9950/4 Sopot pri Rovtah,: mokre skale ob potoku, 600 m, 21. 7. 1970. Leg. et det. A. Martinčič 9163/4 med Šalovci in Adrijanci,: Alnetum glutinosae, na štoru, 250 m, 24. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Lescuraea mutabilis (Brid.) Lindb. ex Hagen: 0452/4, Snežniško pogorje - vrtača ob Dušovcu,: Piceetum, na skalah, 3. 9. 1970. Leg. et det. A. Martinčič Mnium marginatum (Dicks.) P. Beauv.: 9663/2, Središče pri Ormožu,: Alnetum glutinosae, na zemlji, 180 m, 11. 6. 1955. Leg. et det. A. Martinčič Mnium stellare Hedw.: 9363/2, Trnavski breg pri Bogojini,: Querco-Carpinetum, na gozdnih tleh, 220 m, 25. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Orthotrichum diaphanum Schrad. ex Brid.: 9463/1, Melinci pri Beltincih,: na topolu, 170 m, 26. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Orthotrichum obtusifolium Brid.: 9463/1, Melinci pri Beltincih,: na topolu, 170 m, 26. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Palustriella falcata (Brid.) Hedenas: 0452/2, Snežniško pogorje: Velika Padežnica,: Piceetum, 1140 m, 28. 8. 1970. Leg. et det. A. Martinčič Plagiomnium elatum (Bruch & Schimp.) T.J. Kop.: 9363/2, Trnavski breg pri Bogojini,: Querco-Carpinetum, na drevesnih koreninah, 220 m, 25. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Plagiomnium medium (Bruch & Schimp.) T.J. Kop.: 9649/4, Julijske Alpe - Pokljuka, pod Javorovim vrhom,: Piceetum, močvirna tla, 1300 m, 19. 8. 1970. Leg. et det. A. Martinčič Plagiothecium cavifolium (Brid.) Z. Iwats.: 9363/2, Trnavski breg pri Bogojini,: Querco- Carpinetum, na gozdnih tleh, 220 m, 25. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Pseudoleskea radicosa (Mitt.) Macoun & Kindb. var. denudata (Lindb.) Wijk & Margad.: 9748/1, Julijske Alpe - Spodnja Komna,: Aceri-Fagetum, gruščnata tla, avgust 1959. Leg. M. Wraber, det. A. Martinčič Rhynchostegiella tenuicaulis (Spruce) Kartt.: 0548/2, Julijske Alpe - Mangart, Rdeča skala,: alpska trata, 2100 m, 2. 8. 2003. Leg. et det. A. Martinčič 9547/4, - dolina potoka Vruja pod vasjo Žrnjovec,: na Quercus pubescens, 300 m, 12. 8. 2004. Leg. et det. A. Martinčič Sanionia uncinata (Hedw.) Loeske: 0257/2, Gorjanci - Trdinov vrh,: pragozd, na gozdnih tleh, 1200 m, 16. 7. 1979. Leg. et det. A. Martinčič Hladnikia 33: 79-93 (2014) 93 Schistidium brunnescens Limpr. subsp. brunescens: 9548/4, Julijske Alpe - Stenar,: Potentilletum nitidae, na skalah, 2495 m, 27. 7. 1966. Leg. et det. S. Grom, rev.A. Martinčič Sciuro-hypnum oedipodium (Mitt.) Ignatov & Huttunen: 9855/2, Čemšeniška planina,: 1200 m, 1975. Leg. M. Piskernik, det. A. Martinčič Sciuro-hypnum populeum (Hedw.) Ignatov & Huttunen: 9650/3, Julijske Alpe - Soteska pri Bohinjski Beli,: mraziščno pobočje, rastišče vrste Linnaea borealis, 550 m, junij 1972. Leg. et det. A. Martinčič Sciuro-hypnum reflexum (Starke) Ignatov & Huttunen: 9557/1, Pohorje - pod Črnim vrhom,: na skalah v kamnolomu, 1450 m, avgust 1969. Leg. M. Wraber, det. A. Martinčič 0049/1 Trnovski gozd - Bukov vrh,: Omphalodo-Fagetum, na gozdnih tleh, 1300 m, 23. 7. 1980. Leg. et det. A. Martinčič Sciuro-hypnum starkei (Brid.) Ignatov & Huttunen: 9646/4, Julijske Alpe - pod slapom Boka,: prodišče, 400 m, 29. 9. 2002. Leg. et det. A. Martinčič 0252/1 Marof pri Cerknici, pri studencu Marije Magdalene,: 550 m, 26. 9. 2000. Leg. et det. A. Martinčič 0257/2 Gorjanci - Trdinov vrh,: pragozdni bukov sestoj, 1200 m, 16. 7. 1979. Leg. et det. A. Martinčič 9953/3 Sv. Urh nad Dobrunjami pri Ljubljani,: Querco-Castanetum, na drevesnem deblu, 350 m, 25. 9. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Syntrichiapapillosa (Wilson) Juratzka: 9463/1, Melinci pri Beltincih,: na topolu, 170 m, 26. 5. 2000. Leg. et det. A. Martinčič Zygodon rupestris Schimp. ex Lorentz: 0455/3, Mali Mošenik pri vasi Ajbelj,: Blechno-Fagetum, na drevesni skorji, 550 m, 5. 7. 2002. Leg. et det. A. Martinčič 0548/2 dolina potoka Vruja pod vasjo Žrnjovec,: na Quercus pubescens, 300 m, 12. 8. 2004. Leg. et det. A. Martinčič 94 Hladnikia 33: 95-110 (2014) 95 Miscellanea Wraberjev dan 2013 Jesensko srečanje botanikov (Wraberjev dan 2013) je bilo v soboto, 9. novembra 2013, na Škofijski gimnaziji v Vipavi. Zbrali smo se malo pred 10. uro. Jutranji dobrodošlici ob kavi in prigrizku so sledila predavanja. Akademik dr. Mitja Zupančič je predstavil življenje in delo visokošolskega učitelja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete, fitocenologa mag. Dušana Robiča (1933-2013). Mag. Andrej Seliškar je počastil 80-letnico dr. Darinke Trpin, dolgoletne članice našega društva, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na Biološkem Inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Z zanimanjem smo prisluhnili gostiteljici Ireni Breščak, biologinji in profesorici na Škofijski gimnaziji Vipava. Slikovito in duhovito nam je predstavila botanika Alojzija Filipiča, duhovnika in rodoljuba, ki je deloval na Primorskem v obdobju italijanske okupacije in fašizma. Oceno knjižice o Alojziju Filipiču, ki je pred kratkih izšla v zbirki Graditelji slovenskega doma (Ognjišče, avtorica I. Breščak), smo brali v prejšnji številki Hladnikije (avtor recenzije: I. Dakskobler). V drugem sklopu predavanj smo se posvetili bolj znanstvenim temam. Mag. Andrej Seliškar in dr. Igor Dakskobler sta predstavila primorski bukov gozd (Seslerio autumnalis-Fagetum) v prigorju Savinjskih Alp, Janez Mihael Kocjan in dr. Matej Lipovšek sta z barvito projekcijo orisala problematiko rodu Dactylorhiza v Sloveniji, prof. dr. Nejc Jogan pa je na konkretnih primerih postavil smernice, kako razlagati historične navedbe Scopolija, plodovitega naravoslovca, ki je v naših krajih botanično deloval v 18. stoletju. Kot zadnje predavanje je Irena Breščak z besedo in sliko predstavila Mlake - dragoceni, približno 100 ha veliki košček Vipavske doline med Vipavo, Podnanosom in pobočjem Nanosa, kjer še lahko najdemo redke mokriščne rastlinske in živalske vrste, ki so bile pred melioracijo v Vipavski dolini pogoste. Predavateljica nam je prikazala stanje ohranjenosti Mlak po gradnji avtoceste in vojaškega strelišča. Po zaključku predavanj smo si v prostorih Škofijske gimnazije Vipava ogledali herbarij, ki ga je med službovanjem v Batujah zbiral Alojzij Filipič. Filipičeva herbarijska zbirka obsega okrog 3000 herbarijskih pol z več kot 600 rodovi rastlin. Najbolj vneti botaniki so izkoristili to priložnost za revizijo in fotografiranje primerkov taksonov, ki jih zadnja leta najbolj zanimajo, kar potrjuje trajno vrednost takšnih zbirk za botanično znanost. Razmočen teren in burjasto vreme sta nam žal preprečila, da bi se po kosilu podali na kratek sprehod po Mlakah, ki smo ga načrtovali za popoldan. Prav dosti si od jesenskega botaniziranja nismo obetali, zagotovo pa bi poleg necvetoče domače flore našli še kakšno zanimivo cvetočo invazivko. Tako pa smo raje ostali na toplem in prijetno klepetali, potem pa se sprehodili še po slikoviti Vipavi. Tinka Bačič 96 Miiscellanea Orhideje severovzhodne Italije, zanimiva knjiga Giorgia Perazze in Richarda Lorenza Giorgio Perazza & RichardLorenz, 2013: Le orchidee dellItalia nordorientale, atlante corologico e guida al riconoscimento, CIVpubblicazione del Museo Civico di Rovereto, Edizioni Osiride, Rovereto, 447strani. V Roveretu je ob koncu lanskega leta izšla knjiga, ki celovito predstavlja kukavičevke (Orchidaceae) severovzhodne Italije. Že slika na naslovni strani, ki prikazuje podvrsto Loeselove grezovke (Liparis loeselii subsp. nemoralis), bralcu zbudi zanimanje. Po knjigah Ravnika (2002), perka (2004) in Kranjčeva (2005), ki predstavljajo kukavičevke Slovenije, avstrijske Koroške in Hrvaške, smo tako dobili vpogled tudi na vrste in razširjenost kukavičevk zahodno od Slovenije. Avtorja sta k ustvarjanju knjige pritegnila več sodelavcev po posameznih deželah in provincah, sodelovalo je 10 botaničnih društev, uporabila sta podatke 827 sodelavcev. Imela sta dostop do 27 herbarijskih zbirk v Italiji, Švici, Nemčiji in Avstriji in podatke Botaničnega inštituta univerze na Dunaju. Pregledne skice orhidej so delo dveh oblikovalcev, 11 fotografov pa je prispevalo dobre fotografije rastlin. Knjiga je razdeljena na dva dela. Splošni del obsega devet poglavij in je za bralce, ki si želijo razširiti znanje o kukavičevkah, dober priročnik. V drugem delu sledi obširen pregled kukavičevk severovzhodne Italije, z zemljevidi razširjenosti, opisi in fotografijami za posamezne vrste. V prvem delu je predstavljeno raziskovano območje, ki obsega 62.600 km2 v deželah Lombardija, Benečija (Veneto), Trentinsko Zgornje Poadižje (Trentino Alto Adige) in Furlanija Julijska krajina. Na severu seže do meje s Švico in Avstrijo, na zahodu do Piemonta, na jugu do Emilije-Romanje, na jugovzhodu do Jadranskega morja in, kar je za nas najbolj zanimivo, se na vzhodu dotakne naše meje. Predstavljene so podnebne razmere, geografija, hidrografija, geologija, in fitogeografska razdelitev severovzhodne Italije. Avtorja navajata splošne podatke o orhidejah v Italiji in svetu, s skicami je prikazana zgradba cvetov nekaterih rodov z več vrstami, opisana je reprodukcija posameznih vrst, vegetacijski ciklus in ekologija rastlin. S fotografijami so dokumentirane nepravilnosti cvetov, različne varietete in križanci med posameznimi vrstami kukavičevk. Pomemben del se posveča tudi varstvu orhidej, Naturi 2000 (z zemljevidom varovanih območij v severovzhodni Italiji), fotografijam in opisom habitatnih tipov ter seznamom vrst orhidej, ki na njih uspevajo. Posebni del obravnava metode in način, kako so kartirali vrste. Knjiga zajema nomenklaturo in sistematiko orhidej ter ključ za določanje posameznih rodov kukavičevk. Obsežna je statistika o številčnosti kartiranih vrst v posameznih kvadrantih srednjeevropske metode florističnega kartiranja. Prikazane so štiri karte, ki prikazujejo uspevanje vrst v posameznih kvadrantih v različnih časovnih obdobjih. Obsežen in zanimiv je drugi del knjige, v katerem je zajetih 109 taksonov. Avtorja sta opisala 76 vrst, 13 podvrst in 20 različnih varietet orhidej. Rodovi kukavičevk s posameznimi vrstami so razvrščeni po abecednem redu latinskih imen. Posamezni rod ima najprej izdelan določevalni ključ za njemu pripadajoče vrste, nato sledi opis vsake vrste z bazinonimom, etimologijo, sinonimi, italijanskim in nemškim imenom. Pregledni zemljevidi razširjenosti vrst so zanimivi tudi zato, ker vsebujejo podatke o uspevanju nekaterih vrst tudi v kvadrantih, ki so skupni Italiji in Sloveniji. Na zemljevidih razširjenosti so nahajališča označena z znaki, Hladnikia 33: 95-110 (2014) 97 ki prikazujejo pojavljanje vrste pred in po letu 1985. Na dveh kartah (Liparis loeselii in Spiranthes aestivalis) so z znakom + označena tudi nahajališča, kjer redke vrste po letu 2000 niso bile več potrjene. Dalje so za vsako vrsto navedeni habitatni tipi v katerih kukavičevka uspeva, nadmorska višina, čas cvetenja, razširjenost v Italiji, Evropi in drugod po svetu. Opisana je variabilnost vrste, možna zamenjava z drugimi vrstami in stopnja ogroženosti v Rdečem seznamu. Fotografije pri opisih vrst prikazujejo habitus rastline, socvetje ali cvet in življenjsko okolje, kjer vrsta uspeva. Vsaka fotografija je označena z datumom in krajem posnetka in kraticami imena in priimka avtorja. Posamezne vrste kukavičevk so v knjigi razvrščene v druge rodove kot v naši zadnji izdaji Male flore (Jogan v Martinčič & al. 2007: 762-784). V rod Anacamptis avtorja uvrščata sledeče vrste iz rodu Orchis: O. papilonacea, O. coriophora, O. cariophora subsp. fragrans, O. morio, O. laxiflora in O. palustris. Rod Neotinea zajema vrsti Orchis tridentata in O. ustulata. V rod Orchis uvrščata tudi vrsto Aceras anthropophorum (ta v Sloveniji ne uspeva), z imenom Orchis antropophora. Te spremembe niso presenetljive, saj je takšna razdelitev vrst po rodovih v novejši literaturi običajna. Zanimivo pa je, da avtorja rodu Barlia ne uvrščata v rod Himantoglossum, rod Listera ne v rod Neottia in rod Nigritella ne v rod Gymnadenia, po vzoru nekaterih nemških in francoskih raziskovalcev orhidej. V primerjavi z MFS (2007) je pri taksonomskem vrednotenju posameznih vrst kar nekaj sprememb. V rodu Orchis ne omenjajo v zahodni Evropi razširjene stasite kukavice (O. mascula), pač pa zvezdnato kukavico (O. mascula subsp. speciosa). Fuchsovo prstasto kukavico vrednotijo kot samostojno vrsto in ne kot podvrsto pegaste prstaste kukavice (D. maculata subsp. fuchsii). Rod Epipactis je najbolj številčen in zajema 15 vrst in podvrst. Vrsto Epipactis pontica vrednotijo v rangu podvrste E. persica subsp. pontica. Pri vrsti E. leptochila omenjajo dve podvrsti, E. leptochila subsp. neglecta in E. leptochila subsp. thesaurensis (endemit, locus classicus na gori Monte Tesoro v provinci Verona). Zanimiva je podvrsta Liparis loeseli subsp. nemoralis s kvadratno in po sredi žlebasto medeno ustno. Uspeva blizu jezera Vajont nad Longaronom in v dolini Val Canzoi. Ime je dobila po rastišču, v katerem uspeva (latinsko nemus - gaj). V rodu Nigritella so za vrsto Nigritella rubra izbrali starejše ime N. miniata in razlikujejo dve varieteti, N. miniata var. miniata (sin. N. bicolor) in N. miniata var. dolomitensis (sin. N. hygrophila). Za slovenske botanike so zanimive nekatere navedbe redkejših vrst kukavičevk ob meji. Dactylorhiza. lapponica subsp. rhaetica je v arealni karti označena tudi v kvadrantu 9646/4 (Učja) in v kvadrantu 9646/2 (Rezija, Kanin). Presenetljiva je najdba kamniške murke (N. lithopolitanica) pod Montažem v zahodnih Julijskih Alpah (v kvadrantu 9546/4) iz leta 2012. Nam znana najbolj zahodna nahajališča v Sloveniji so v zahodnih Karavankah. Nekaj podatkov o pojavljanju kamniške murke v Julijskih Alpah je starejših in v zadnjem času niso bili potrjeni. Widderjeva murka (N. widderi) je v raziskovanem območju redka, uspeva le v okolici Belluna (v dveh kvadrantih). Janezove murke (N. archidicus -joannis), ki se sicer redko pojavlja v slovenskem delu Julijskih Alp, ne navajajo. Rhellikanova murka (N. rhellicani) uspeva v kvadrantu 9847/2 (kamor v Sloveniji sodi greben Kolovrata), kar potrjuje podatke I. Dakskoblerja in tudi v kvadrantu (9847/4), kjer je v Sloveniji Kambreško. V porečju reke Piave, na Tržaškem Krasu in v okolici Trsta (Milje) uspevata dve za nas zanimivi podvrsti iz rodu Ophrys: O holoserica subsp. untchjii in O. holoserica subsp. tetraloniae, kar potrjuje razširjenost obeh podvrst tudi v celotnem slovenskem submediteranskem fitogeografskem območju. Na Sežanskem Krasu, v okolici Trsta in Kopra, navajajo uspevanje Ophrys 98 Miiscellanea incubacea subsp. incubacea var. septentrionalis, ki je zanimiva varieteta temnega mačjega ušesa. Tudi pri nas namreč ugotavljamo, da se ta vrsta razlikuje od rastlin na skrajnem jugu Istre in srednje Dalmacije. Pri vrsti Orchis provincialis v opombah navajajo, da je razširjena v zahodnem delu raziskovanega območja, na vzhodu je odsotna, pojavi se ponovno v Sloveniji (navajajo kvadrant 9947/3 Nosno/Nozno). V Furlaniji Julijski krajini poznajo sedem nahajališč vrste Liparis loeselii, vendar jih je šest označenih z znakom +, kar pomeni, da pojavljanje te vrste po letu 2000 na njih ni bilo več potrjeno (tudi Gonars v kvadrantu 0145/1). Zanimiva so številna nahajališča vrste Spiranthes aestivalis v Furlaniji Julijski krajini, vendar s podatki pred letom 1985 ali z znakom +, redka so namreč tista rastišča, kjer poletna škrbica še vedno uspeva (kvadrant 0042/1, Sequals) V obširnem seznamu uporabljene literature je navedenih več slovenskih virov: članek in knjiga Orhideje Slovenije V. Ravnika (1978, 2002), gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2000), knjiga Sto znamenitih rastlin na Slovenskem (Wraber 1990), Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) in dela starejših botanikov Krašana (1863) in Scopolija (1772). Knjiga avtorjev Giorgia Perazze, ki deluje v Roveretu, in Richarda Lorenza, rojenega v Meranu na Južno Tirolskem, ki živi v Weinheimu v Nemčiji, je zanimiv in koristen vodič prepoznavanja in razširjenosti kukavičevk severovzhodne Italije. Predvsem vrste, ki se pojavljajo v vzhodnem delu raziskovanega območja, so zanimive tudi za slovenske poznavalce orhidej. Cena knjige je 35 EUR, lahko jo naročite v državnem muzeju v Roveretu. Literatura Jogan, N., 2007: Orchidaceae - kukavičevke. In: Martinčič A. & al.: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 762784. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Kranjčev, R., 2005: Hrvatske orhideje. Prilozi za hrvatsku floru: AKD, Zagreb. pp 517. Krašan, F., 1863 : Beiträge zur Flora der Umgebung Görz. - Österr. Bot. Z., 13(11): pp. 345362; 385-396. Perko, M. L., 2004: Die Orchideen Kärntens. Kärntner Druckerei, Klagenfurt. 232 pp. Ravnik, V., 1978: Beiträge zur Kenntnis der Gattung Nigritella Rich. IV. Nigritella lithopolitanica V. Ravnik, spec. nov.-Acta Botanica Croatica (Zagreb) 37: pp. 222-228. Ravnik, v., 2002: Orhideje Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 192 pp. Scopoli, I. A., 1772: Flora carniolica, Tom. 2, ed. 2. P. Krauss, Vindobonae. Wraber, T.& Skoberne P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave ( Ljubljana) 14-15: pp. 9-429. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana. 239 pp. Branko Dolinar Hladnikia 33: 95-110 (2014) 99 Slovarček pojmov in okrajšav, ki pridejo prav pri delu s herbarijem Delo s herbarijem kljub napredku tehnologije ostaja temeljna taksonomska metoda. Pri tem je neizogibno tudi preučevanje starejših herbarijskih pol, če že ne zaradi drugega, ko iščemo in uporabljamo tipski material vrst, saj so bile te večinoma opisane v 18. in 19. stoletju. Tedaj je kot jezik znanstvene komunikacije veljala latinščina in tako je še danes temelj botanične nomenklature, številni latinski izrazi pa so v rabi tudi v zvezi s herbarijskimi zbirkami. Komunikacija različnih avtorjev o neki herbarijski poli poteka preko herbarijskih etiket, ki vsebujejo osnovne podatke o vrsti, kraju, času in avtorju nabiranja, in revizijskih listkov, ki izražajo ključne ugotovitve posameznega avtorja o neki herbarijski poli. Vsebina revizijskih listkov ni tako natančno določena kot vsebina herbarijskih etiket, a vseeno mora ohranjati osnovno sledljivost avtorju (ime in priimek, kraj delovanja) in času dogodka (letnica). Jezik revizijskega listka naj bo razumljiv čim širšemu številu potencialnih uporabnikov herbarijske zbirke, pri lokalnih herbarijih lahko uporabljamo tudi nacionalni jezik, pri nacionalnih in mednarodnih zbirkah pa raje latinski ali v novejšem času angleški jezik. V herbarijski poli se lahko z leti nabere tudi večje število revizijskih listkov, ki na primer sporočajo mnenje posameznega avtorja o določitvi materiala, o morebitnem tipskem materialu, o vključenosti omembe neke herbarijske pole v članek ali monografijo, o morfometrični analizi pole itd. Za podrobno razumevanje zgodovine določanja posamezne pole ter interpretacijo morebitnih objav podatkov s te pole je lahko pomemben prav vsak od teh listkov. Pri rabi pojmov in pravil se moramo zavedati, da je na videz podoben sistem pravil določen tudi za imena rastlinskih združb ter za imena živali, vendar pa se ti sistemi neodvisno razvijajo in tako pravil in načinov rabe ne moremo kar nekritično prenašati. Tako je na primer v zoološki nomenklaturi tipska vrsta rodu pogosto imenovana s tavtonimom (vrstnim pridevkom, ki ponavlja ime rodu), kar je v botanični nomenklaturi prepovedano. Podobno v zoološki nomenklaturi dosledno izpuščajo navedbe okrajšav avtorjev novih kombinacij in le navedba avtorske okrajšave v oklepaju kaže na to, da je bazionim doživel vsaj eno novo kombinacijo. Letnice objave poleg imen pa pogosto rabijo v fitocenološki nomenklaturi, ne pa tudi v idiosistematiki. Slovarček je plod večletnega ukvarjanja avtorja s herbarijem in obiskovanja različnih herbarijskih zbirk, revidiranja herbarijskega materiala in vzporejanja taksonomske literature s primerki v herbariju. Nikakor ni popoln, bo pa gotovo služil še komu pri prvih korakih v resnem delu s herbarijskim materialom. Opomba: oznaka "®" se uporablja v pomenu "glej tudi". !: potrditev; npr. potrditev določitve herbarijske pole; v literaturi navadno pomeni, da je pisec preveril herbarijski material drugega avtorja, ki ga navaja; podobno izrazu ®sic " ": v narekovajih navajamo napačno objavljeni podatek poleg pravilne oblike; npr. [1999] "1998" pomeni, da je natisnjena letnica nekega dela 1998, v resnici pa je izšlo leta 1999; kadar uporabljamo pravopisno popravljeno verzijo imena, je prav, da v narekovajih navedemo tudi izvirno verzijo & ®et (v resnici le grafična združitev črk E in t v enoten znak) 100 Miiscellanea [ ]: v oglatih oklepajih navajamo navadno sporne navedbe, npr. dejansko letnico izida nekega dela, v primeru da vemo, da je natisnjena letnica napačna; to napišemo v narekovajih, npr. [1999] "1998"; tako navajamo tudi ime avtorja nekega dela, če ime avtorja v delu ni natisnjeno ° ' ": oznake za stopinje, minute in sekunde geografske širine/dolžine označuje homotipski ®sinonim, torej sinonim, utemeljen na istem ®bazionimu ': označuje neenakost nekega domnevnega sinonima z obravnavanim taksonom; pogosto s tem želimo poudariti nestrinjanje z enačenjem dveh imen pri drugih avtorjih f: označuje uničen tipski material j: oznaka za zemljepisno dolžino l: oznaka za zemljepisno širino ?: označuje dvom avtorja v resničnost navedenega podatka + ®X =: označuje ®heterotipski ®sinonim, torej sinonim, ki temelji na drugem tipu in torej drugem bazionimu, a se nanaša na isti takson x (redkeje +): označba za križanje; pri imenovanju križanca (®formula) stoji x med imenoma starševskih vrst, kadar ti dve pripadata istemu rodu pa med vrstnima pridevkoma; medrodovni križanci imajo x pred imenom rodu, nastalim iz delov imen rodov obeh starševskih vrst §: oznaka paragrafa, v komentarjih k nomenklaturni problematiki se navadno nanaša na člen ICBN aff. (affinis): soroden, podoben; pomeni, da je material soroden navedenemu taksonu, a verjetno gre za drugi takson; navadno uporabljeno pri površni določitvi affinis ®aff. agg. (aggregatio): agregat; neformalna označba za skupino ozko sorodnih vrst ("malih vrst"), ki jih pogosto površno obravnavamo kot eno samo vrsto v širšem smislu, npr. Achillea millefolium agg.; besedico pišemo namesto avtorskega imena agregat ®agg. al. (alii, aliorum): drugi (avtorji); navadno pišemo "& al.", kadar je nek takson opisalo ali delo napisalo več avtorjev skupaj, a želimo pisati krajše anon. (anonymus): označuje neugotovljivo avtorstvo nekega podatka ali literaturnega vira appr. (approbavit): preveril, potrdil; navadno gre za potrditev določitve predhodnega avtorja apud ®in auct. (auctorum): od (različnih) avtorjev; pomeni, da so različni avtorji napačno rabili ime nekega taksona (ne v skladu z originalnim opisom); navadno v kombinaciji: "auct. non", ki ji sledi ime avtorja opisa taksona auct. slov. (auctorum slovenicorum): od slovenskih avtorjev (podobno lahko auct. eur. itd.); ®auct. avtonim: avtomatsko oblikovano ime tipske podvrste (ali nižjega taksonomskega ranga), ki nosi vrstnemu pridevku enako ime in nima posebej označenega avtorstva avtor: avtor, ki je objavil originalni opis taksona ali novo kombinacijo taksona; če je avtorjev več, njihova imena ločujejo vejice, med zadnjima dvema pa je &; okrajšave avtorskih imen se praviloma uporablja po delu: Brumitt & Powell 1992: Authors of plant names. avtorjeva številka: evidenčna številka, pod katero vodi avtor ®herbarijske pole svoje nabirke; ta številka je pomembnejša kot ®inventarna številka herbarija, saj nosijo Hladnikia 33: 95-110 (2014) 101 enako a. š. vsi duplikati; kadar v literaturi navajamo neko herbarijsko polo, obvezno imenu avtorja pripišemo tudi a. š. (le če te ni, inventarno številko) bazionim (basionym): ®zakonito ime, katerega pridevek uporabimo, ko takson prestavimo na drug taksonomski rang ali v drug rod; ime avtorja bazionima je v tem primeru zapisano v oklepaju, pred imenom avtorja nove kombinacije cf. (confer): primerjaj; to okrajšavo se navadno uporablja v smislu ®aff.; v literaturi bralca usmerja k primerjavi med zapisanimi trditvami in nekim citiranim delom comb. nova (combinatio nova): na novo objavljena kombinacija imena, ki temelji na že objavljenem ®bazionimu (navadno gre za objavo kombinacije na drugem taksonomskem nivoju ali v drugem rodu); pripis c. n. je seveda rabljen natančno le v delu, v katerem je ta nova kombinacija objavljena, kasneje okrajšave ne pišemo conf. (confirmavit): potrdil; označuje strinjanje s predhodno določitvijo, podobno kot ®! corr. (correctus): popravil; označuje avtorja, ki je popravil pravopisne napake v predhodno objavljenem imenu cult. (culta): gojena cv. (kultivar): takson, nastal z umetno selekcijo; njegovo ime pišemo poleg vrstnega imena v enojnih narekovajih, npr. Rubus caesius 'flore pleno' datum obj ave: datum (navadno le letnica), ko je bilo neko ime obj avlj eno kot novo ali kot nova kombinacija; pišemo ga redko, le kadar želimo poudariti starost nekega sinonima proti drugemu del. (delineavit): narisal (avtor risbe) delni sinonim: širše pojmovani takson, katerega le del je sinonim obravnavanemu taksonu; označimo s ®p. p. deskripcija: širši opis taksona, ki poleg ®diagnoze navaja tudi druge znake det. (determinavit): določil (avtor določitve, ki ni nujno tudi avtor pole, čeprav gre pogosto za istega) diagnoza: razlikovalni opis; navedba le tistih znakov, ki so zadostni za nedvoumno razlikovanje novoopisanega taksona od najožje sorodnih dokazni herbarijski material ®voucher specimen dupl. (duplum): duplikat, dvojnik; del materiala istega taksona z istega nahajališča, ki je shranjen v neki drugi herbarijski zbirki, navadno označeno kot "dupl. ex", sledi ime herbarija duplikat ®dupl. dvojnik ®dupl. E: vzhod; okrajšava za vzhod na etiketi ali oznaka poleg mere zemljepisne dolžine em. (emendavit): popravil; pišemo pred imenom avtorja, ki je popravil originalni opis taksona, ne da bi spremenil ®tip emend. ®em. epitet (pridevek); ime, ki se ga lahko uporablja le skupno z imenom nadrejenega taksona, npr. vrstni pridevek skupaj z rodovnim imenom; skupaj predstavljata ®kombinacijo et (&): in; povezuje imeni dveh avtorjev, ki sta skupno opisala takson etiketa ®herbarijska etiketa ex herb. (ex herbario): iz herbarija; navadno označuje herbarijsko zbirko, iz katere prihaja pola ali duplikat 102 Miiscellanea ex: povezuje imeni avtorjev opisa taksona, od katerih je prvi takson opisal neveljavno (npr. v rokopisu, pomanjkljivo), drugi pa je na podlagi prvega takson opisal veljavno; prvo ime in "ex" lahko izpustimo; na primer namesto Hladnik ex Rchb. lahko pišemo tudi samo Rchb. excl. (exclusus): izključuje, razen; kadar želimo poudariti, da naše pojmovanje nekega taksona ne vključuje drugega (ki ga npr. ostali avtorji pogosto podrejajo prvemu) f. (figura): ilustracija f. (filius): sin; označuje sorodstveno razmerje, kadar sta bila oče in sin avtorja novih taksonov ali kombinacij, npr. L., L.f. fig. ®f.: ilustracija formula: kombinacija imen, ki jo uporabljamo za križance in vsebuje znak "x"; uporabimo lahko daljšo obliko zapisa, npr. Prunella vulgaris x laciniata, če pa je bil križanec opisan pod samostojnim imenom, uporabimo to: Prunella x intermedia; medrodovne križance označimo z znakom " x" pred imenom hibridnega rodu, npr. x-AsplenophylHtis. forsan: morda; s tem na ®revizijskem listku komentiramo nezanesljivo predhodno določitev g. (genus): rod golo ime ®nom. nud. haud: sploh ne; izraža popolno nestrinjanje z določitvijo predhodnega avtorja herbarijska etiketa: ključni dokument, ki neločljivo spremlja herbarijsko polo ter vsebuje podatke o lokaliteti in rastišču, nabiralcu (avtorju pole) in datumu nabirka, poleg tega pa še ime vrste (kar se lahko ugotovi tudi naknadno), avtorjevo številko, ime herbarijske zbirke, inventarno številko, avtorja določitve, ter različne druge relevantne opombe (npr. o morebitnem tipu, višini drevesa, stanju populacije, sklic na objavo, v kateri je pola omenjena itd.) herbarijska pola: etiketiran nabirek enega taksona z enega nahajališča; tehnično je h. p. lahko list tršega papirja s pritrjenim rastlinskim materialom in etiketo, lahko pa je to dejansko pola (mapa) z vloženim rastlinskim materialom in etiketo: avtor pole je njen nabiralec (!) heterotipski sinonim: ®sinonim, ki temelji na drugem tipu in torej drugem ®bazionimu, a se nanaša na isti takson hibrid ®križanec holotip (holotypus): herbarijski primerek rastline, ki ga avtor opisa novega taksona izbere kot tip in to označi v opisu; ostali herbarijski primerki iz iste populacije so ®izotipi homonim: enako ime, ki sta ga različna avtorja uporabila za opis različnih taksonov (tipa sta različna); tudi če je starejši homonim neveljavno objavljeno ime, je mlajši homonim avtomatsko ®nezakonit homotipski sinonim: ®sinonim, utemeljen na istem ®bazionimu hort. (hortulanorum): od vrtnarjev; označuje, da je bilo neko ime v rabi med vrtnarji, navadno v obliki "hort. ex", ki ji sledi ime avtorja veljavnega opisa taksona, ki pa se je skliceval na vrtnarsko ime i. l. (ipse legit): nabral sam; pomeni, da je lastnik herbarijske zbirke tudi nabiralec konkretne pole ib. ®ibid. ibid. (ibidem): na istem mestu, prav tam; označuje ponovljeno citiranje istega vira v besedilu Hladnikia 33: 95-110 (2014) 103 ICBN (international Code of Botanical Nomenclature, zadnja izdaja s spremenjenim naslovom, cf. McNeill & al. 2011): Mednarodni kodeks botanične nomenklature; vsakih nekaj let posodobljeno delo, ki natančno določa pravila nomenklature, v prilogi pa so objavljena tudi ®ohranjena imena [http://www.iapt-taxon.org/nomen/ main.php] id. (idem): isti ilegitimno ime (®nom. illeg.): nezakonito ime in litt. (in litteris): v pismu; označuje neobjavljeno navedbo drugega avtorja in prep. (in preparatio): v pripravi; označuje članek, ki je v pripravi na tisk, gre pa še vedno za rokopis in schedis: na herbarijskih etiketah; označuje uporabo imena le na herbarijskih etiketah, kar še ne velja za ®resnično objavo imena, razen če je bilo pred letom 1953 narejenih večje število identičnih kopij take etikete in skupaj z duplikati herbarijske pole razposlano drugim javnim herbarijskim zbirkam in: v; povezuje imeni avtorjev opisa taksona, od katerih je prvi veljavno opisal takson v obsežnejšem delu (npr. flori) drugega avtorja; ime drugega avtorja in besedico "in" lahko izpustimo incertae sedis: nejasnega taksonomskega položaja Index Herbariorum: mednarodni imenik javnih herbarijskih zbirk, prej v redno posodabljani knjižni obliki (npr. Stafleu 1981), zdaj v elektronski obliki [http://sciweb.nybg.org/ science2/IndexHerbariorum. asp] ined. (ineditus): neobjavljeno inventarna številka: številka, pod katero je herbarijska pola vnešena v neko herbarijsko zbirko; če jo navajamo, jo zapišemo poleg mednarodne oznake herbarija, npr. LJU 1274516 izotip (isotypus): ®duplikati ®holotipa kapsula: papirnat ovoj (navadno ne vrečka!), v katerega shranjujemo herbarijski poli priložene koščke ali celotne manjše rastline kombinacija (combinatio): kompletno ime vrste ali podvrstnega taksona, ki je sestavljeno iz imena rodu, vrstnega pridevka in nadaljnjih pridevkov nižjih taksonomskih enot križanec (hibrid): osebek, ki nastane s križanjem dveh vrst (izjemoma podvrst ali rodov) in se sam navadno ne more dalje razmnoževati; njegovo ime je ®formula kultivar ®cv. kvadrant: četrtina osnovnega polja (®MTB) l. c. (loco citato): na citiranem mestu; kadar ponovimo citat istega dela in avtorja: enako kot ®ibid. leg. (legit): nabral; označuje ime nabiralca (=avtorja) pole lektotip (lectotypus): primerek, ki ga naknadno izberemo izmed ®sintipov in od tedaj velja kot ®holotip loc. (locus): kraj, nahajališče m. s. m. (metri supra mare): metrov nad morjem, angleška okrajšava: masl mala vrsta (mikrospecies): težko prepoznavna vrsta, ki jo pogosto obravnavamo kar na nivoju agregata (®agg.) masl (m above see level) ®m. s. m. 104 Miiscellanea mednarodna oznaka herbarija koda javne herbarijske zbirke, pod katero je ta uvrščena v ®Index Herbariorum ms. ® mscr. mscr. (manuscriptum): rokopis; označuje ®nebjavljeno navedbo drugega avtorja, navadno gre za elaborat, seminarsko nalogo ali drugo težko dostopno interno gradivo MTB: Messtischblatt, list zemljevida; oznaka osnovnega polja (ki predstavlja pravzaprav list uradnega nemškega zemljevida v merilu 1:50000); številka MTB je štirimestna, navadno ji je za znakom "/" dodana še številka ®kvadranta: 1, 2, 3, ali 4; osnovno polje meri v smeri sever-jug 6', v smeri vzhod-zahod pa 10' n. ®nom. n. v. (non vidit): ni videl; poudarek, da avtor omenjenega herbarijskega primerka drugega avtorja ni videl (in torej ne more določitve potrditi ali ovreči) N: sever; okrajšava za sever na etiketi ali oznaka poleg mere zemljepisne širine nec: niti; kadar drugič zanikamo (prvič ®non); npr. ko želimo poudariti različnost treh homonimov ("avtor1 non avtor2 nec avtor3") nejasno ime ®nom. conf. neobjavljeno ime: ime, ki ni ®resnično objavljeno; n. i. je lahko rabljeno le na herbarijskih etiketah, v rokopisnem gradivu, ali pa je bilo objavljeno v interni publikaciji, ki ni splošno dostopna; če kasneje nek drugi avtor resnično objavi isto ime, lahko avtorja n. i. pišemo na prvem mestu in za besedico ®"ex" ime avtorja resnične objave neotip: naknadno (po avtorjevi smrti) izbrani tipski primerek, ki ga lahko izberemo, če se izkaže, da je ves tipski material izgubljen ali uničen neveljavno objavljeno ime (invalidno ime) ®nom. inval. nezakonito ime ® nom. illegit. nm. ®notomorf No. (tudi N°, numero) številka, navadno se nanaša na inventarno ali avtorjevo številko Nob. (Nobis): označuje, da je avtorstvo imena taksona in publikacije, v kateri se takson navaja, isto; arhaična raba, danes ni dopustna nom. ambig. (nomen ambiguum) zavajajoče ime; ime taksona, ki so ga različni avtorji uporabljali v različnih pomenih in je zato zavajajoče; taka imena pogosto zavržejo (®nom. rejic.) in namesto njih uvedejo "ohranjeno ime" (®nom. cons.) nom. conf. (nomen confusum) nejasno ime; ime taksona, pri katerem je tipski material tako nejasno označen ali nepopolno nabran, da se je težko jasno odločiti o tipu nom. cons. (nomen conservandum): ohranjeno ime; ime, ki je uradno proglašeno za o. i., in za njega več ne veljajo pravila prioritete, ki bi na njegovo mesto (morda) lahko postavila starejši sinonim istega taksona nom. dub. (nomen dubium): dvomljivo ime; ime taksona, pri katerem je tipski material nedostopen in na podlagi opisa tudi izbira neotipa ni zanesljivo možna nom. illegit. (nomen illegitimum): nezakonito ime; ®veljavno objavljeno ime, ki pa ni v skladu z drugimi pravili ICBN; najpogosteje gre za mlajše ®homonime nom. inval. (nomen invalidum): neveljavno objavljeno ime, ®resnično objavljeno ime, ki pa ni bilo objavljeno v skladu s pravili ICBN (npr. manjka diagnoza, manjka navedba tipa, manjka popolna navedba bazionima) in tako ne more postati ®zakonito ime Hladnikia 33: 95-110 (2014) 105 nom. novum: novo ime; ime, ki se ga oblikuje in objavi za že znani takson na novo, če se izkaže, da so vsa njegova dotedaj rabljena imena ®nezakonita, ®neveljavno objavljena ali ®neobjavljena nom. nud. (nomen nudum): golo ime; ime taksona, objavljeno brez veljavnega opisa, torej ®neveljavno objavljeno nom. rejic. (nomen rejiciendum): zavrženo ime; ime taksona, katerega uporabo so uradno zavrgli (navadno gre za starejši sinonim ®ohranjenega imena, ali pa za ®zavajajoče ali ®nejasno ime) nom. superfl. (nomen superfluum): odvečno ime; ime, ki je bilo po nepotrebnem publicirano kot novo ime, saj avtor kot sinonim navaja vsaj eno zakonito ime za isti takson ali pa ime, ki bi ga moral uporabiti kot ®bazionim za novo kombinacijo non: ne; povezuje imeni avtorjev, ki sta pod istim imenom (®homonimom) opisala dva različna taksona notomorf (nm.): različek križanca; notomorfi so morfološko prepoznavni križanci istega para vrst, pri katerih se starševski osebek ene vrste razlikuje na nižjem (podvrstnem) taksonomskem nivoju; imenujemo jih npr. Prunella x intermedia nm. flava nova ®sp. nova odvečno ime ®nom. superfl. ohranjeno ime ®nom. cons. op. cit. (opere citato): v navedenem delu; nanaša se na v besedilu zadnje omenjeno delo nekega avtorja osnovno polje ®MTB p. p. (pro parte): delno; označuje, da avtor obravnava le del predstavnikov nekega širše pojmovanega taksona; navadno gre za ®delne sinonime, ko avtor med sinonime nekega ožje pojmovanega taksona uvršča široko pojmovana imena paratip (paratypus): vsi ®sintipi, ki so preostali po izboru ®lektotipa pridevek ®epitet pro hybr. (pro hybrida): dodatek k imenu taksona, ki je bilo prvotno objavljeno kot ime križanca, a ga ne obravnavamo več tako (izpustimo le "x", vse ostalo, vključno z avtorstvom, ostane nespremenjeno) pro sp. (pro species): dodatek k imenu taksona, ki je bilo prvotno objavljeno kot ime vrste, a ga npr. obravnavamo kot ime križanca (dodamo le "x", vse ostalo, vključno z avtorstvom, ostane nespremenjeno) pro. syn. (pro synonymo): dodatek k imenu taksona, ki je bilo prvotno objavljeno le kot sinonim quoad: glede na resnično objavljeno ime (effectively published name): ime, ki je bilo kot novi takson ali nova kombinacija objavljeno v resnično natisnjenem, izdanem in razpečanem viru rev. (revidit): preveril, pregledal (avtor) revizijski listek: etiketa, ki jo po reviziji priložimo ®herbarijski poli; na r. l. je obvezno ime avtorja revizije, napisati paje treba še strinjanje s prvotno določitvijo; na r. l. sodijo tudi vse pomembne dodatne ugotovitve o poli: izmerjene količine, podatki o odstranjenih delih materiala za različne analize, podatki o delu, v katerem bo revidirani material upoštevan ipd. ter omemba dela, v katerem bo/je rezultat revizije objavljen s. ampl. (sensu amplo) ® s. lat. s. d. (sine die): brez označenega datuma 106 Miiscellanea s. lat. (sensu lato): v širšem smislu s. latissimo: v najširšem smislu s. n. (sine numero): brez ®avtorjeve ali ®inventarne številke s. str. (sensu stricto): v ožjem smislu S: jug; okrajšava za jug na etiketi ali oznaka poleg mere zemljepisne širine sec. (secundum): po; uporabljamo pri sklicevanju na citate nekega avtorja, če sami originalnih del nismo videli sensu: v smislu; navadno označujemo kadar avtor želi poudariti neko trditev ali način pisanja, ki se nekoliko razlikuje od pričakovane ali splošno privzete sic: tako; tudi v smislu potrditve določitve sine descr.: brez opisa; dodatek, ki nam razloži, zakaj je neko ime ®neveljavno objavljeno sinonim (synonym): ®zakonito ime taksona, ki pa ni najstarejše ali je na drugem taksonomskem rangu kot ®veljavno ime sintip (syntypus): katerikoli od več primerkov, ki jih je avtor opisa taksona uporabljal kot tipe, četudi tega ni posebej označil sp. (species): vrsta; uporablja se predvsem namesto vrstnega pridevka polog rodovnega imena, kadar lahko določimo rod, vrste znotraj rodu pa ne; tako „Poa sp." pomeni „neka nedoločena vrsta rodu Poa", kar ni isto kot „Poa spp." (različne vrste rodu Poa) ali le „Poa" (rod v abstraktnem smislu), le v zadnjem primeru poleg imena rodu pišemo tudi avtorsko okrajšavo sp. nova (species nova): nova vrsta; pripis k vrstnemu imenu v publikaciji, v kateri je to ime opisano in prvič objavljeno (enako velja za taksone drugih taksonomskih rangov) spp.: vrste (množina) stat. nova. ®comb. nova. sub nom. (sub nomine): pod imenom; kadar želimo poudariti, pod katerim imenom (npr. sinonimom) nek avtor omenja nek takson syn. ®sinonim tavtonim: ime vrste, v katerem je vrstni pridevek enak rodovnemu imenu, v botaniki ni dovoljen (v zoologiji pogost) terenska (avtorska) etiketa: delovna etiketa avtorja, ki ostane priložena končno etiketirani herbarijski poli; zavržemo jo lahko le, če so vsi podatki z nje, vključno s pripombami in ®avtorjevo številko, prepisani na končno etiketo teste: preveril; pomeni podobno kot ®rev. tom. cit. (tomus citato): v navedenem zvezku; nanaša se na v besedilu zadnje omenjeni zvezek dela nekega avtorja topotip: primerek nabran na klasičnem nahajališču nekega taksona; praviloma se ga ne uporablja kot tip ubi?: kje; uporabljamo, kadar želimo označiti, da ne vemo kje se npr. nahaja tipski material, ali kje je bilo neko ime citirano UTM (Universal Transverse Mercator): okrajšava za tip geodetske projekcije, katere mreža je v uporabi predvsem za kartiranje živali, vendar tudi v Atlas Florae Europaeae; osnovno polje je 10x10 km velik kvadrat, označen z dvema črkama in dvomestnim številom, npr. UM63 veljavno ime (correct name): načeloma najstarejše pravilno objavljeno ime za nek takson; (®sinonim) Hladnikia 33: 95-110 (2014) 107 vidi, vidit: videl, pregledal; navadno označuje soglasje z določitvijo vix: komaj; označuje zadržano strinjanje (ali nestrinjanje) z določitvijo predhodnega avtorja voucher specimen: dokazni herbarijski material; rastlinsko gradivo, uporabljeno v različnih raziskavah, bi moralo biti v obliki v. s. trajno deponirano v neki herbarijski zbirki, ki je v rezultatih raziskave navedena; predvsem pomembno pri karioloških analizah in analizah genoma, katerih rezultati so pogosto uporabni kot taksonomski znaki W: zahod; okrajšava za zahod na etiketi ali oznaka poleg mere zemljepisne dolžine X: oznaka za Gauss-Krugerjevo koordinato v smeri sever-jug; enote so kilometri (trištevilčna) ali metri (šestštevilčna); v Sloveniji nekako med 031(000) in 193(000) Y: oznaka za Gauss-Krugerjevo koordinato v smeri vzhod-zahod; enote so kilometri (trištevilčna) ali metri (šestštevilčna); v Sloveniji nekako med 375(000) in 622(000) zakonito ime (legitimno ime): novo ime ali kombinacija, ki je bilo ®veljavno objavljeno in je v skladu z vsemi členi ICBN; le med z. i. iščemo ®veljavno ime in prave ®sinonime zavajajoče ime ®nom. ambig. Viri: Bridson, D. & L. Forman, 1992: The Herbarium Handbook. Royal Botanic Gardens Kew. Brummitt, R. K. & C. E. Powell (eds.), 1992: Authors of plant names. Royal Botanic Gardens, Kew. 732 pp. [ažurirano: http://www.ipni.org/index.html] Fish, L., 1999: La preparation des echantillons d'herbier. Scripta Botanica Belgica 31: 1-92. Jeffrey, Ch., 1977: Biological Nomenclature. Camelot Press, Southampton. 72 pp. Jogan, N, 2012: Botanični terminološki slovar: zorel dolgo, a očitno še daleč od zrelosti. Hladnikia 29: 73-76. Jogan, N. & B. Černač, 1998: Študentski herbariji in njih uporabnost. Hladnikia 10:15-28. McNeill, J., F. R. Barrie, W. R. Buck, V. Demoulin, W. Greuter, D. L. Hawksworth, P. S. Herendeen, S. Knapp, K. Marhold, J. Prado, W. F. Prud'homme Van Reine, G. F. Smith, J. H. Wiersema, N. J. Turland, 2011: International Code ofNomenclature for algae, fungi, and plants (Melbourne Code). Regnum Vegetabile 154. Koeltz Scientific Books. (http:// www.iapt-taxon.org/nomen/main.php) Nikolič, T., 1996: Herbarijski priručnik. Školska knjiga, Zagreb. 167 pp. Podobnik, A., 1993: Navodilo za izdelavo herbarija. Oddelek za biologijo BF, Ljubljana. Skvorcov, A. K., 1977: Gerbarij, Posobie po metodike i tehnike. Izdatelstvo Nauka, Moskva. 199 pp. Stace, C. A., 1989: Plant Taxonomy and Biosystematics. CUP, Cambridge. 264 pp. Stafleu, F. A., 1981: Index Herbariorum Part 1: The Herbaria of the World. Bohn, Scheltema & Holkema. 452 pp. Stearn, W. T., 1983: Botanical Latin. David & Charles, Newton Abbot. 566 pp. http://sciweb. nybg.org/science2/IndexHerbariorum.asp Stuessy, T. F., 1990: Plant taxonomy. Columbia University Press, New York. 514 pp. Wagenitz, G., 1996: Woerterbuch der Botanik. Gustav Fischer, Jena. 532 pp. Zander, R., 1984: Handworterbuch der Pflanzennamen 13 Aufl. Verlag Eugen Ulmer. Stuttgart. Nejc Jogan 108 Miiscellanea Prijatelju, sošolcu in kolegu Dušanu Robiču, uglednemu fitocenologu, v spomin Pisal bom o Dušanu Robiču, fitocenologu, visokošolskem učitelju Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je preminil 4. 6. 2013, mesec dni pred svojim osemdesetim rojstnim dnevom. Za bližajočo se osemdesetletnico so se mu njegovi slušatelji treh različnih generacij (Dakskobler, Kutnar in Bončina) v Gozdarskem vestniku oddolžili z odlično napisano biografijo, ki nazorno prikazuje uspešno pot njegovega pedagoškega in znanstvenega dela. Biografiji je dodana bibliografija izpod peresa Maje Božič. Žal Dušan ni dočakal svoje osemdesetletnice. Podlegel je boleznim, ki so ga mučile že nekaj let. V njegov spomin so tudi trije njegovi slušatelji (Diaci, Brus in Dakskobler) v Gozdarskem vestniku in pozneje v Proteusu napisali nekrolog. Dušana sem spoznal ob vpisu v prvi letnik gozdarskega študija leta 1951 prek svojega bivšega in Dušanovega tedanjega sošolca Bojana Hama. V tej druščini je bil še moj sošolec Zdenko Otrin. Tako je nastala skupina, ki se je nekaj časa pogosto družila ob študiju in v prostem času. Kasneje so se vezi zaradi različnih zanimanj nekoliko zrahljale. Od te skupine sem zdaj, kot njen najstarejši član, ostal sam. V tretjem letu študija je asistent Stanko Cvek povabil Dušana k vegetacijskemu kartiranju Kamniške Bistrice, ker je želel imeti za sodelavca izkušenega alpinista, kar je Dušan tudi bil. Tereni v Kamniški Bistrici so bili zahtevni in večkrat so bile dobrodošle plezalne veščine. V četrtem letniku študija pa je asistent Cvek še mene povabil za sodelavca dr. Vladu Tregubovu pri kartiranju vegetacije za projekt melioracije Zgornjesavske doline. Od tedaj sva bila z Dušanom v strokovni navezi vse do njegovega usodnega dne. Med študijem je Dušana poleg vegetacijskega kartiranja zanimalo gospodarjenje v pregovorno odlično gojenih skandinavskih gozdovih. Odločil se je za obisk Norveške za eno njihovo kratko vegetacijsko obdobje. Kasneje, v začetku učiteljevanja, je bil pol leta na specializaciji v Rusiji (tedanji Sovjetski zvezi), v Sankt Peterburgu (tedanjem Leningradu), na tamkajšnjem akademijskem botaničnem inštitutu in gozdarski tehniški akademiji. Med študijem, ki ga je opravljal odgovorno in si pridobil odlično znanje, je vsako leto sodeloval pri terenskem vegetacijskem kartiranju na več območjih Slovenije, predvsem v Kamniški Bistrici in Zgornjesavski dolini. Po diplomi je nadaljeval z vegetacijskim kartiranjem in svoje delo poglobil s fitocenološkimi preučevanji za operativo pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana in Biroju za gozdarsko načrtovanje, vse do povabila na asistentsko mesto pri predmetih fitocenologija in gojenje gozdov na Biotehniški fakulteti, na katero je bil izvoljen 1. 12. 1963. Deset let kasneje se je že uveljavil s ciklusi predavanj pri predmetu fitocenologija. Po upokojitvi profesorja Tomažiča pa je prevzel predmet in ga poučeval in hkrati vodil vaje vse do svoje upokojitve. Pedagoško delo je bilo Dušanu pisano na kožo. Verjetno je imel ta potencial v sebi, saj je izhajal iz učiteljske družine. Predavanja in vaje je jemal resno, vedno dobro pripravljen. Poiskal je vse možne vire, ki so dograjevali, oplemenitili in posodobili njegova predavanja. Bil je stalni gost naše akademijske, Narodne in univerzitetne, tehniške in drugih knjižnic. Tekoče je spremljal domačo in tujo literaturo, bil seznanjen z novimi dognanji v svetu in doma in z objektivno presojo novosti vpletel v svoja predavanja. Po pripovedovanju mlajših kolegov, ki so bili njegovi slušatelji, je podajal snov nazorno, sistematično in zbrano. Hladnikia 33: 95-110 (2014) 109 Kot dober botanik je študente spodbujal k izpopolnjevanju botaničnega znanja, ki je podlaga za raziskovanje in razumevanje fitocenologije. Dušan je bil tako teoretično razgledan kot praktično vešč fitocenolog. Poleg pedagoškega dela je raziskoval domačo gozdno vegetacijo. Znana je njegova raziskava o razprostranjenosti, ekologiji in gospodarskem pomenu jesenovih rastišč v severozahodnem delu Balkanskega polotoka, ki jo je po njenem zaključku predložil za pridobitev magistrskega naslova. Odmevna je njegova razprava o možnosti spodbujanja naravne obnove v altimontanskih antropogenih smrekovjih. Veliko njegovih raziskav o altimontanskih bukovih gozdovih, predvsem južnoalpskega gozda bukve in jelke. ni objavljeno. V teoretično-metodoloških razpravah je obdelal temeljne pojme o gozdnih fitocenozah, ekosistemu, sukcesijah, hidrološki vlogi gozdov, o problemu steljarjenja, o vlogi gozdnega roba, o pomenu in rabi statistično-matematičnih metod v fitocenologiji ipd. Za študij fitocenologije gozdov je s prof. Accettom izdal Seznam sintaksonov gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije. Izdelal je Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastja Slovenije za praktično uporabo v operativnem gozdarstvu. S prispevki v širšem strokovnem, poljudnem in mladinskem tisku je skrbel za popularizacijo vede o gozdni vegetaciji. Za uveljavitev in uporabo fitocenologije v gozdarstvu je zagreto sodeloval s fakultetnimi kolegi s področja gojenja, urejanja in produkcije gozdov ter tehnologije lesa. S teh področij je nastalo veliko razprav, elaboratov, poročil, v katerih je bil soavtor oziroma avtor. V prostem času je poleg kulturnega udejstvovanja kot bralec ali poslušalec, s soprogo je bil dolgoleten obiskovalec koncertov, skrbel za svojo fizično kondicijo. Bil je alpinist, aktiven plezalec, vse do svoje skoraj usodne nesreče v Julijskih Alpah. Takrat se je prvič srečal z belo gospo, ki mu je tedaj prizanesla. Kasneje je bil vztrajen pohodnik vse do bolezni, ki so se ga začele lotevati. Kljub vsem težavam je po upokojitvi še spremljal stroko in občasno deloval v njej, dokler mu je služil vid. Telo in srce ni vzdržalo, zelo zavedajoč se, kaj se z njim dogaja, je izgubil bitko - kljub letom - prekmalu. Za konec naj povem še to. Dušan je bil pokončen mož, jasnih, prodornih in iskrivih misli, sprejemljiv za dokazane trditve, sicer neizprosen do šarlatanstva, blage narave, mehkega srca, toda trd, nepopustljiv za žalitve, pravičen, toleranten, blagohoten, duhovit, predvsem pa pravi in dober prijatelj. Da ni dosegel vsega akademskega priznanja, ki bi ga moral in bi mu za njegovo znanje pripadalo, je kriva njegova tankovestnost, pretirana strogost, kritičnost in poglobljenost ter ustrežljivost in spoštovanje do nadrejenih, ki so to izkoriščali in mu kratili čas za njegovo osebno uveljavitev. Literatura: Anon. 1969: Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev 1956-1966, Ljubljana, Univerza 2: 630. Anon. 1981: Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev 1966-1976, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja 3 (2): 1132. Božič, M., 2013: Prof. mag. Dušan Robič. Bibliografija. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 71 (4): 238-245. Dakskobler, i., L. Kutnar & A. Bončina, 2013: Prof. mag. Dušan Robič - osemdesetletnik. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 71 (4): 235-238. 110 Miiscellanea Diaci, J., R. Brus & I. Dakskobler, 2013: V spomin profesorju mag. Dušanu Robiču. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 71 (7-8): 383-384. Mitja Zupančič 111 112 Oblikovanje slik in preglednic Slike naj bodo črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastne. V poštev pridejo tudi kontrastne črnobele fotografije. Slike preparatov morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik. Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s »Slika 1:« in »Figure 1:«, preglednice s »Preglednica 1:« in »Table 1:«. Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Približen položaj slik in preglednic nakažemo z vključitvijo pojasnjevalnega besedila v besedilo članka. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem od splošno razširjenih formatov (npr. .tif, .jpg, .png, .pdf), z minimalno ločljivostjo 300 dpi ob širini revije torej vsaj 1200 px. Floristične notice - V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. "Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino." ali "Nova nahajališča redke vrste.") v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglič, 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX). Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka. Po istem zgledu sporočamo podatke za rubriko »Nova nahajališča«, kjer komentar k najdbam ni potreben. Oddaja besedil Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila (.doc ali .odt). Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo natisnjeno ali elektronsko (PDF) obliko besedila z morebitnimi pripombami recenzentov, na podlagi katerih v roku, ki ga določi uredništvo, popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami v digitalni obliki po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo neustrezno, uredništvo avtorja pozove, da zagotovi lektoriranje prispevka. Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo 10 posebnih odtisov in elektronsko obliko v PDF formatu, avtorji notic pa samo elektronsko obliko. 33 (2014) VSEBINA: CONTENTS: Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš Novosti v flori Slovenije Janez Mihael Kocjan Prispevek k poznavanju ... 3 Igor Dakskobler, Brane Anderle, Branko Zupan & Branko Vreš Novelities in the flora of Slovenia 31 Janez Mihael Kocjan Contribution to the knowledge of the distribution of some rare, threatened or otherwise interesting taxa in the flora of Slovenia Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča vrst Miscellanea 65 Notulae ad floram Sloveniae 79 Nova nahajališča vrst 95 Miscellanea