St. 230 ?Ktsiia piafaoa i HtnH (Cm ontrn m u ista) V Trstu, v petak 2». septembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan ijutr; Aslkega it 20, L nadstropje. Dopisi naj platni se ae sprejemajo, rokopisi se ni vj Anten Oerbec. — Lastnik tiskarea Etf cnaSa za Bese: L 7.—, 3 mesece L 19.34 11 Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. -4 r ulica sv. FraaCtfka nUttvu. Ne rsnkirsM ' in odgovorni ured.-fk 1 t Edinas' . NOST ' Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi ae rsCnnajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključao upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Avstrijsko vprašanje Vprašanje bližnjega vzhoda je pahnilo avstrijsko vprašanje nekoliko v ozadje. Vendar pa je od rešitve tega vprašanja ravno v isti — ako ne še večji — meri odvisna bodočnost srednje in sploh vse povojne Evrope. Poleg balkanske iskre, ki tli že stoletja in povzroča od časa do časa Eilne požare, mora Evropa računati hidi z avstrijske« iskro, ki ni nič manj nevarna za splošnt mir in mirno krepitev nove Evrope. Avztrfjsko vprašanje je prišlo na dnevni red, odkar ga je zadnji vrhovni svet v Londonu izročil v rešitev Društvu narodov. Posebno pereča pa je postala avstrijska zadeva vsled nedavnih obiskov sedanjega avstrijskega državnega- kancelarja raons. Seipela v Pragi, Berlinu in Veroni. Ti obiski so bila spretna diplomatska poteza, ki je hkratu vznemirila vse evropske države, p j.-bno Italijo in države Malega sporazu-2 L' so najbolj neposredno prizadete. Le Spictna poteza je bila tudi avstrijska po-L-udba Italiji, da bi obe države stopili v carinsko in denarno unije. Pri vseh svojih korakih j^ imeL kancelar Seipel pred očmi le en cilj, t. j. doseči, da pride avstrijsko vprašanje v razpravo ž«e na letošnjem zborovanju Društva narodov. Ta cilj je Avstrija popolnoma dosegla. V Ženevi je bil imenovan poseben odbor za proučevanje avstrijskega vprašanja pod predsedstvom Angleža Balfourja. Ta odbor ie izdelal načrt za pomoč Avstriji, ki je Ml sprejet in odobren ki sloni v glavnem na sledečih podlagah: 1. Avstriji se bo s tem znatno povečal politični ugled Avstrije, kar je pri vprašanju gospodarske rešitve te male države želo važno, kakor je na glasil svoj čas tudi znani amcri&ki bankirski mogotec Vanderlip. Italijanske, francoske in angleSke banke, ki bodo pozvane, da stavijo Avstriji na razpolago na stotine miljonov zlatega denarja, ki predstavlja, ako ga preračunamo v lire nekoliko miljard, bodo'hotele biti predvsem zagotovljene, da mora biti obstoj njihove dol-žnice v vsakem o žiru popolnoma zajam- čene. Popolna neodvisnost Avstrije je torej nekak splošni predpogoj za vsako uspešno akcijo s strani drugih držav in v tem oziru ni predvidevati n&akega nesoglasja med prizadetimi državami. Mnogo manj enostavno pa je vprašanje poroštva s strani posameznih vlad in predvsem vprašanje mednarodnega nadzorovanja. Splošno se sodi, da bodo jamčile bankam za posojeno sv oto Italija, Francija, Anglija in Čehoslo-vaška vsaka za 20%, medtem ko bi padlo ostalih 20 & na Jugoslavijo in Švico. Vprašanje teh jamstev je v veliki meri podrejeno uredbi mednarodnega nadzorovanja posebno kar se tiče Italije. Načrt Društva narodov predvideva, da se bo nahajal na Dunaju poseben komisar, ki bo nadzoroval v imenu Društva narodov avstrijske carine in tobačni monopol, kot jamstva bankam, in seveda tudi porabo mednarodnega posojila. Mednarodnemu komisarju bo stal ob strani «odbor za jamstva«, ka- se zajamčita njena neodvisnost in nedo- j teri bo sestavljen iz zastopnikorv vseh takijivost, v zameno pa se mora obvezati, držav, ki bodo jamčile za avstrijsko po- Avstrija s svoje strani, da ne bo sklepala nekakih pogodb, ki bi bile v nasprotju s financ, obvezami napram upnikom in napram državam — poroštvenicam. — 2. Avstriji se preskrbi posojilo v znesku 620 miljonov kron v zlatu, za katero prevzame vsaka država, ki pristopi k tej akciji, po- sojilo. Kakor vse kaže, bo za mednarodnega komisarja imenovan Anglež, medtem ko je za predsednika «odbora za jamstva* določen Čehoslovak. Italija, ki je igrala v začetku zadnjega dejanja avstrijske krize prvo vlogo, bi bila na ta način potisnjena v ozadje, tako da bi ji bila poverjena le roitvo v meri gotovega odstotka. — 3. Iz- sporedna vloga. dsfa se poseben načrt za finančno reformo j Italijanski listi so vzdignili vsled tega v Avstriji, ki ga bo moral sprejeti avstrij- silen krik. Italija ne srne dajati svojega de- ski parlament in ki predvideva obsežna pooblastila vlado. Društvo narodov ustanovi posebno nadzorovalno komisijo, ki bo nadzorovala izvršitev reform in bo skrbela za varstvo jamščin, ki jih da Avstrija svojim upnikom. Iz teh glavnih točk načrta za rešitev A-strije je predvsem razvidno, da se je narja za akcije, pri katerih bi bila samo nekak privesek. V načrtu za rešitev Avstrije, ki ga je predlagal Anglež Balfour, vidijo maščevanje Anglije za poraz, ki ga je doživela ta poslednja v vzhodnem vprašanju. Simpatije Anglije za Jugoslavijo in Čeh os lovaško da so očitne, toda Italija da ne sme nikakor dovoliti, da bi ti dve slo Društvo narodov odločilo za ohranitev ne | vanski državi dobili z angleško pomočjo cavto politične, temveč tudi gospodarske j odločilen vpliv na Dunaju, ker bi imelo to an dvisnosti Avstrije. Sanje o carinski za posledico, da bi se Italija nahajala za t -:iji z Italijo ali katerokoli drugo državo! vedno v podrejenem položaju ne samo v so s tem pokopane in menda ni bil noben pregledu mednarodnega nadzorovanja av-lak načrt niti predlagan. V sedanjem hipu | strijskih financ, temveč bi padel tudi njen splošne politične napetosti in nervoznosti politični ugled- na Dunaju daleč pod ničlo, je io edini izhod iz nevarnosti, ki bi pre- Zato pa da mora Italija absolutno prepre i k vsemu sedanjemu srednjeevropskemuj čiti, da bi Balfourjev načrt za rešitev Av-pclitičnemu sistemu, ako bi se kakorkoli j strije, kakor smo ga zgoraj orisali, postal pokvariia sedanja ravnoteža v ogromni gotovo dejstvo, donavski kotlini. Avstriji se je morala za-; Kakor se vidi ne gre pri vsej zadevi sa-jamčiti popolna neodvisnost tudi z ozirom ( mo za nevarnost nesoglasij, temveč je spor na versailiesko mirovno pogodbo, da se ta že tu v popolnoma določeni obliki. Evrop-državica vnovič zavaruje proti vsem po- ska diplomacija je pač povsod enaka, naj hlepom Berlina in da se obenem zlomijo bo v igri Dunaj, Carigrad ali karkoli. Celo rogovi tudi domačim avstrijf Vnrv panger- manističnini sanjačem. Na drugi strani pa biček in takoimenovani «prestiž«. na avstrijskih razvalinah išče le svoj do- Italija Mednarodno posojilo Avstriji. RIM, 28. e usta „ ■ novila nova sekcija nacionalistične stranke. Papež brzojavil Kemal-paši. — Njegova pomoč Zbrane nacionaliste so pa napadli fašisti s pa beguncem. | licanii ter povzročili eao uro splošaje zmes- RIM, 28. Papež je poslal potom svojega dr- njave in pretepov. Nekaj težje ranjenih je 3k> v žavnega tajnika kardinala Gasparija Kemal- bolnišnico. Streljalo se je tuđi z samokresov. paši brzojavko, v kateri izraža željo po sko-j- Gabriele D Annanzao - tretjerednik. rajsnji sklenitvi miru ter poveljnika lunkov, . ^ prosi, naj zapove, da se neha z vsakim nadalj- t .R{MW??' ^ti poročajo da je pesni Ga-njim prelivanjem krvi. D Annimzao o priliki svojega nedavnega r, \ _ . . , > - * r ____obiska v frančiškanskem samostanu Maguzza- Poleg tega je poslal papež mnsg. Cavada,sT- nQ ^ i{ na- franči5kani smatrajo za svoju, grško-katoliškemu škofu v Cangradu 400 . tretjer^ Katoliški krogi sprejemajo -tisoč kr za podporo Crkom katereg^olivero- ^ ^ i Sicer se obće e izpovedaitfa. 1UU.UUU lir je pa posiai cangra,- k y zad - čajm na različen način razo- skemu patriarhalnemu vikarji za podporo ^ v svoJem spiritualnem Armencev v mestu. življenju. Požar v «Pietas Julia* v Pnb PULA, 28. Skoraj bi s ebil pridružit dvema velikima požaroma, o katerih smo poročali , še tretji. Ogenj je namreč izbruhnil Strahovita eksplozija v fortu Falconara v trdnjavi Spezia SPEZIA, 28. Včeraj ob 5 zjutraj je udarila strela v fort Falconara, kakih 10 km cd Spezie. Učinek je bil grozen. Strela je'tudi v sedežu Nautične družbe «P»etas povzročila eksplozijo v podzemeljskih Juiia*. K sreči pa je bil pravočasno udušen, shrambah razstreliv. Urnebesna eksplozija tako da je zgorelo le nekaj čolnov. Neka-se je razločno slišala 10 km daleč na okoli ; teri listi trde, da so ogenj zanetili hudo- Kar je vasi in bivališč v tej razdalji, »o vsa težko poškodovana, tako San Terenzio, Lerici, Vitelli in Tellaro, celo v Speziji so nekatere hiše poškodovane. Neprestano prihajajo vznemirljive vesti. Rešilna akcija je v polnem teku. Število žrtev in škoda se še ne morata ugotoviti, /vsekakor je žrtev veKko in škoda ogromna. Spopadi med fašisti in bivšimi borci v Vetralli. RIM, 28. Semkaj je prišla vest o hudem sporu v Vetralli. Nastal je baje takole: Fašisti iz Vetralle in Cure so zahtevali potom proglasa od uprave kmetijske zadruge «Cesare Bat-listinaj se imenuje paritetna komisija, da preišče delo imenovane uprave, naj dalje odstopi dosedanji upravni svet ter naj se izvolijo novi upravitelji: Upravitelji zadruge so zahtevo fašistov zavrnili. Tedaj so odstopili politični čajoik kakor tudi ravnatelj fašija ter so -Coveriii nadaljnje ocstopanie tajnemu odboru delci. Oblastvo vsekakor raziskuje stvar. JusoslavlJa Imenovanje jugosloveaske delegacije za orijentsko konferenco. BELGRAD, 28. Zunanji minister dr. Nin-čić je imenoval včeraj komisijo strokovnjakov, ki bo proučila sevreško mirovno pogodbo in potem poročala, v koliko in kako so v njej angažirani interesi jugoeL države. Na podlagi tega referata bodo potem izdane Instrukcije delegaciji, ki bo zastopala jugoslavensko državo na orijen-takki konferenci. Za delegate m> dosedftj do\čeni pomočnik zunanjega minktra Panta Gavrflovtf. poioomočni minister Ljuba Nešič in advokat Dragutin Protić, pozneje pa bo imenovanih še nekaj vseuči-liških profesorjev in poslancev« LJUBLJANAj 28. V Ljubljani na Tržaški cesti so zadeli pri kopanju temelja na rimske drobove. Prvi je bd revnejši, ker je imel malo obzidanega prostora, strto stekleno žaro in nekaj črepinj. Drugi je kril ostanke mlade, okolo 25 let stare ženske. Ob glavi je imela kovinasto škatljico, notri sta bili pa shranjeni dve navlasnici (filet), katerih ena je na robu in na posameznih vozlih pozlačena. Razen tega je imela pri sebi nekaj pozlačenih cevčič, štiri igle vlasnice in posodico za dišave. To vse je ležalo v sarkofagu, sestavljenem iz posameznih plošč. Zal, da je radovednost ljudi predmete precej poškodovala. Sarkofag je dolg 1.75 m, širok 0.58 m, globok 0.60 m; od cestnega roba je oddaljen vzhodni konec njegov 2.10 m. ;od sosedne hiše 2.75 metrov. Na lice me^ta je prišel ravnatelj državnega muzeja in ugotovil, kar se je še dalo. Posestnik je prepustil izkopnine muzeju. Bolgarska Bolgarska noče skufMph mej s Turč jo ter je za avtonomijo Traci je SOFIJA, 28. Izjave ministrskega predsednika, da Bolgarska ne želi skupnih meja s Turčijo, se potrjujejo. «Pcbeda» piše: Pisanje iavestnih listov, da se Bolgarska v tajnem sporazumu s Kemal pašo pripravlja na vojsko, je zlobno obrekovanje. Bolgarska slejkoprej želi mimo poravnavo balkanskih zadev in zastopa v tem oziru najbolj srečno formulo, to je avtonomijo vzhodne in zapadne T racije. Ta formula je srečna 1. za Turčijo, ki bo lahko mirno sedela v Carigradu, ne da bi se ji bilo treba bati napada od suhopotne strani; 2. za Bolgarsko, ker bi odpladla največja ovira, da dobi po nejUski pogodbi zasigurani prosti dohod do Egejske ga morja, kar je do-zdaj branila Grčija; 3. za Jugoslavijo in Romunijo, ker bi odpadla potreba nejil-sko pogodbo v celoti revidirati; 4. za velesile, ker bi bila tudi svoboda morskih ožin tako najbolj zaslgurana. Tudi bi odpadla sicer neupravičena bojazen naših sosedov pred »kupno bolgarsko - turško mejo. To stališče je razložil tudi Stambolijski Ninčiču na sestanku v Parizu. Oficiozni «L' Echo de Bulgarie» piše: Katera je bila napaka sevreskega miru? To, da so se velesile varale glede življen-skih sil Turčije in so jo hoteli držati v šahu s pomočjo nesposobne Grčije. Da se to popravi, je treba koitkor mogoče zadovoljiti aspiracije Turčije ter najti v to svrho neko kompromisno formulo. Ta bi obstojala v avtonomizaciji Tracije. To bi bila za vse balkanske države najsrečnejša rešitev vključivši Grčijo. Na tej podlagi bi se ustvarila podlaga za sporazum med vsemi balkanskimi državami. Bolgarska vlada je v zadevi tracijskega vprašanja poslala velesilam obširno spomenico. Griko-turika volna Grški kralj odstopal — Kraljev proglas na narod — Položaj v Grčiji skrajno kočlpv ATENE, 28. Vest o odstopu kralja Konstantina se poirju^e. Je to že njegov drugi odstop. Izvoljen za kralja 5. marca 1913. po umoru svojega očeta je bil zaradi svoje nem&kofifcfce politike dne 12. junija 1917. izgnan. Prestol ie nato prevzel njegov sin Aleksander L, ki je umrl vsled ugriza opice dne 26. oktobra 1920. V pričakovanju rešitve dmastičnega vprašanja je prevzel regentstvo admiral Konduriolisi. Ventae-los i« je odločno uprl vrnitvi Konstantina, toda njegov poraz pri volitvah, povzročen predvsem vsled njegovega strogega vladanja, je omogočil Konstantinu po dolgem boju vrnitev v Atene. Sedanji poraz grške vojske, katerega krivda se pripisuje v prvi vrsti kraljevi megalomaniji, je ogorčil predvsem osramočeno vojsko. In prvi Čin, s katerim hoče vojska popraviti svojo sramoto, je ravno ukaz, naj Konstantin odstopi in se odreče prestolu. Ne ve se še, ali je upor vojske v zvezi z Venizelosom, toda na vsak način se zdi, da je Venizelosova ura blizu, predvsem ker sedanja grška vstaja ni vstaja proti vojni, temveč za nadaljevanje vojne v Traciji. In za nadaljevanje vojne bo gotovo tudi Veni-zelos, če se vrne, ker se ne bo hotel zadovoljiti z vladanjem majne in okleščene Grčije. Saj je on ustvaril podlago za veliko Grčijo in je bil načrt za razširjenje Grčije v Malo Azijo njegovo delo. V megalomaniji Venizelos ni mnogo zaostajal za kraljem Konstantinom, v spretnosti pa ga je neizmerno prekašal. Doslej se na vsak način še ne ve, ali se bo vrnil, ali ne. Medtem se upor vojske širi po vsej Grčiji, posebno v Mitileni, Solunu in Larisi. Mornarica se je tudi pridružila upornikom, ravno tako tudi zrakoplovski oddelki. General Frangos in vojaški poveljnik v Mitileni, ki sta se uprla uporu, sta bila aretirana. Častniški svet neodvisne divizije, ki vodi vstaško gibanje proti sedanjemu režimu, je imenoval polkovnika Zibourasa, poveljnika 55. polka, za visokega vojaškega poverjenika v Solunu. Dobil je ukaz, da vzdrži red z vsakim sredstvo«. Vsa civilna in vojaška oblastva so ostala na svojem mestu in se niso uprla novemu gibanju, pričakujoč sklepov centralne vlade, ki bo sestavljena po izpremecnbi režima. Kralj se medtem nahaja v gradu Tatoi blizu Aten, obdan od zvestih «euzoncev», ki so izkooali t>red gradom strelske iarke in pripravili vse potrebno za boj. Kralj je izročil vladarsko oblast kraljeviču Jurju, ki pa ni dobro gledan, ker je bil med vojno bolj na strani Nemcev. Ostal bi še mlajši sin Pavel, ki ima komaj 18 let. Medtem se | ne ve, kaj prinesejo prihodnji dnevi. Kralj Konstantin je izdal po svoji odpovedi na narod ta-le proglas: «Vklonil sem se svečano izraženi volji grškega ^naroda in se dne 6. decembra 1920. vrnil v Grčifo ter zopet prevzel svoje kraljevske dolžnosti. Izjavil sem todaj in prisegel, da bom skrbno spoštoval določbe ustave. Ta izjava je bila izraz moje vroče želje, pričakovanja helenskega naroda in je bila v skaldu z mdnarodnimi interesi naše Grčije. V okvirju ustave sem naredil vse, kar sem kot človek mogel, za obrambo interesov države. Danes je žalostna usoda vrgla našo državo v kočljiv položaj. Toda Grčija bo zopet premagala ovire, kakor jih je premagala tolikokrat v zgodovini in bo nadaljevala svojo slavno in sijajno pot, samo če se bo zoprstavila nevarnosti povsem složno in če ji bodo pomagali njeni močni prijatelji. Nočem pustiti v nobenem srcu niti najmanjšega dvoma, da moja prisotnost na prestolu tudi v najmanjši meri ovira sveto uedinjenje Grkov in pomoč naših prijateljev, zato se c dreka m kraljevski oblasti. Moj prvorojeni sin Jurij je od tega hipa dalje vaš kralj. Gotov sem, da se bo ves narod strnil okoli njega in mu pomagal z vsemi svojimi močmi in z vso požrtvovalnostjo pri težkem delu. Kar pa se tiče mene, sem srečen, da mi je zopet dana priH-ka, da se ponovno žrtvujem za našo Grčijo in bom še bolj srečen, ko bom videl, da je moj narod, ki ga tako ljubim, dosegel novo slavo in novo velikost. Vse žrtve so majhna stvar. Pripravljen se sem boriti na čelu vojske za koristi države, če bosta grška vlada in grški narod smatrali, da bi bilo to koristno za mojo domovino. — Podpisan: Konstantin.* REVOLUCIJA V ATENAH. — KRALJ KONSTANTIN' UJETNIK VSTAŠEV. ATENE, 28. (Po noči). Tudi odstop Konstantina od prestola ni mogel prepre čiti revolucije. Proti kralju je bil izvršen atentat En minister je bil ubit. Kralja so vstaši vjeli. Po uHcah se vršijo hudi boji Gibanje zadobiva republikanski značaj. Pred spopadom med Kemal pašo in Angleži? — Anglija pošilja nove čete na vzhod LONDON, 28. Hamid beg, Kemalov za stopnik v Carigradu, je izjavil poročevalcu «Daily Maila», da je dobil sporočilo, da je Kemal paša pripravljen sprejeti zavezniški predlog za sklicanje konference, da pa se mora prej posvetovati z angorsko veliko skupščino. Istočasno je poslal Kemal paša angleškemu generalu Harringtonu sporočilo, da ne priznava nevtralne zone okoli Cianaka, da pa priznava potrebo preprečitve vsakega krvavega spopada, zahteva pa umik angleških čet. General Harring-ton se je zahvalil Kemal paši za njegova zagotovila glede spoštovanja nevtralnosti morske ožine in mu je zagotovil, da nima nikakih sovražnih namenov proti Turkom. Pripravljen se je tudi sestati s Kemal pašo in mu prepušča izbiro mesta sestanka. Medtem prihaja vest, da je začela turška konjica iz Ezenkeja proti severovzhodu in da namerava zavzeti angleške postojanke pri Kopezu. Iz Cianaka je odšlo nekoliko angleških oddelkov na pomoč. Vlada je sklenila pcslati nove čete na vzhod, posebno ker se ne ve, kaj Kemal paša namerava. Pred Carigradom je že 10 angleških vojnih ladij. Pričakujejo se še druge. Ruska nota o vzhodnem vprašanju RIM, 28. Listi objavljajo noto, ki jo je poslal ruski podkomisar za vnanje stvari vsem vladam. Nota se glasi: «Ruska vlada Vas opozarja na težaven položaj na bližnjem vzhodu in na dejstvo, da nobena zapadna država ne zsr5enja s potrebno akcijo za preprečitev dogodkov, kateri bi mogli povleči v vojno več držav, katere se niso direktno udeležile grško - turškega spora. Položaj je tako nevaren, da more samo takojšnje posredovanje mirnim potom poravnati spore in rešiti južnovzhodno Evropo od novega krvavega spopada, ki bi mogel vreči Evropo v zmešnjavo z nepredvidljivo" hudimi posledicami. Ruska vlada smatra, da obstoja vprašanje bližnjega vzhoda v tem, da je treba priznati turškemu narodu pravico do dejanske vzpostavitve svoje popolne suvereno sfi nad turškim ozemljem in posebno nad Carigradom, turško prestolnico, in morsko ožino. Zapadne države in predvsem najbolj nepopustljiva Anglija ue bodo hotele vrniti Turčiji ozemlja in morskih ožin, ki ji nesporno gredo, izgovarjajoč se na prostost morskih ožin, v resnici pa samo zato, da ohranijo tam svoje gospodstvo. Prostost morskih ožin je potrebna predvsem prizadetim obalnim državam okoli Črnega morja. Rusiji in njenim zaveznicam ter Turčiji, ki zavzamejo večji del črno-morske obali Že L 1920. jo bila priznana v nacionalnem pskiu, za katerega se bori Turčija, prostost morskih ožin za trgovino vseh držav, samo £e to vprašanje uredijo pri-, zadete države. Rusko - turška pogodba, podpisana v Moskvi dne 16. marca 1921. m potrjena od Rusije, določa v čl. 5. prostost morskih ožin za trgovske ladje, določa pa obenem, da se bo uredil mednarodni značaj te prostosti s strani Crnomorskih držav. Vkljub temu se v listini zapadnih držav glede vprašanja morskih ožin priznavajo za prizadete samo zmagovite države v vojni 1. 1914. in pušča povsem ob stran interes Rusije. Kar se tiče Turčije, se ta država smatra samo za predmet pogajanj. To stališče je bilo naglašeno povsem jasno v sporočilu od 16. septembra, v katerem angleška vlada omenja koT najbolj prizadete države pri vprašanju morskih ožin po Angliji sami še Francijo in Italijo. Ruska vlada mora najodločneje protestirali proti oropanju Rusije in zaveznih republik teh pravic s strani zapadnih držav. Rusija je s svojima zaveznikoma Ukrajino in Georgijo po Tur-čiij najbolj prizadeta pri vprašanju prostosti morskih ožin. Zapadne države so v vseh položajih vzhodnega vprašanja ne samo priznale Rusiji to pravico temveč so celo vedno dale Rusiji v mednarodnih dogovorih glede tega vprašanja mesto, ki ji gre. To priznavanje je šlo tako daleč, da so se vlade, zaveznice caristične Rusije 1. 1916. obvezale s posebnim dogovorom, da ij bodo izročile morsko ožino in Carigrad. Sovjetska vlada ne smatra, da zahtevajo ruski interesi vsužnitev enega dela turškega naroda in je odpovedala vsem državam pogodbo carjeve vlade. Toda tako nedavno in tako dalekosežno priznanje ruskih interesov je upravičevalo upanje, da zapadne države ne bodo danes zanikale Rusiji njene velike prizadetosti pri reševanju vprašanja morskih ožin. Sovjetska vlada obnavlja svoj prejšnji sklep, opozarjajoč, da sta se Rusija in Turčija sporazumeli glede načina udejstvi-tve prostosti morskih ožin. Rusija svari za-padne države pred novimi napakami, kf jih je krivo preziranja življenskih interesov črnomorskih držav. Noben sklep glede morskih ožin ne bo odločilen in trajen brez Rusije in bo pomenil le pripravo za nove spopade. Prostost, kakor jo zahteva Anglija, pomeni le željo ene pomorske velevlasti, da bi kontrolirala pot, ki ima živ-ljenske interese za druge države. Ta pomorska velevlast drži stalno te zadnje pod svojo grožnjo, katera je naperjena predvsem proti Rusiji in Turčiji. Anglija pošilja oborožene Čtee na bližnji vzhod in skuša povleči v vojno proti Turčiji tudi Francijo, Italijo, Jugoslavijo in Romunsko. Vojni cilji, obrazloženi v uradnem poročilu poveljnika angleške vojske v Carigradu in v nevtralni zeni in priprave Evrope proti eventualni turški ofenzivi, ne zaslužijo vpoštevanja in se ne morejo vzeti resno s strani nobene države. Obramba turške pre-stolice s strani Velike Britanije in njenih zaveznikov proti turškemu narodu, turški vojski in turški vladi, ki se hočejo vrniti v svoj zakoniti sedež, je zahteva, lei more vzbuditi le največje začudenje. Zahtevji po nevtralni zoni se mora tudi smatrati za kršitev suverenosti Turčije nad ozemljem, ki je cd davnine turško, s strani zaveznikov. Brez tega ozemlja bi bila vrnitev Carigrada Turčiji samo sredstvo za večno vojaško ogrožanje turškega naroda. Ruska vlada smatra, da posamezna prizadevanja kake države, da bi našla rešitev krize bližnjega vzhoda, ne more imeti nobenega pozitivnega uspeha ne preprečiti predstojeće nevarnosti. Rusija predlaga spričo svojega posebnega položaja na Vzhodu in ob Črnem morju in kot zastopnica interesov naroda, kateremu je bolj potrebna mirna rešitev vprašanja, da se takoj skliče konferenca vseh prizadetih držav in posebno držav ob Črnem morju. Ruska vlada upa, da bodo njen glas slišali vsi, ki res žele mir na podlagi ravnopravnosti prizadetih držav in na podlagi vzpostavitve popolne turške suverenosti nad vsem drugim turškim ozemljem.* Moskva, 24. septembra 1922. Namestnik komisarja za vnanje stvari Karakhan. Ta ruska nota je naredila velik vtisek na tukajšnje politične kroge, posebno sprt-Čo naglega preobrata v Grčiji. Medtem ko postaja položaj angorske vlade vedno ja-snejši, ker je carigrajska vlada s sultanom vred izjavila, da se ji je pripravljena vklo-niti, je postal položaj na Grškem skrajno kočljiv. Predvsem Grčija sedaj nima vlade, katera bi se mogla pogajati v imenu Grčije, na drugi strani pa vsi znaki kažejo, da upor vojske in mornarice ima le namen organizirati od£or grške vojske v Traciji, katere se Grčipa vkljub porazu ne mara nikakor odreči. Z zadnjo noto pa stopa v ospredje ob strani Kemal paše tudi Rusija z vso svojo miljonsko vojsko in s svok jimi muslimanskimi zaveznicami, ki bodo potegnile za seboj v slučaju potrebe v imenu Allaha ves muslimanski svet. Evto« pa pač 5e ni stala pred takim razpotjem kakor sedaj in ukrepi evropskih diplomatov pač niso morali biti še tako previdni, kakor morajo biti sedaj. Anglija se ae bo protivila ruskim zahtevam? LONDON, 28. Ministrski svet je ime|^ snoči sejo, na kateri je razpravljal o russki noti glede položaja na skrajnem vzhodi* Ruska vlada zahteva, da se prizna turškemu narodu pravica do vzpostavitve turske suverenosti nad tur.$k£ji* ozemljem 1» po? »ebno nad Carigradom in morsko ožino. To fe absolutno potrebno za države okoli Črnega morja, v prvi vrsti za Turčijo a nato za Rusijo in Ukrajino. Ruska vlada ne bo priznala nikakega sklepa, ki bi bil storjen brez njenega sodelovanja ali proti njenim interesom in predlaga, naj se takoj skliče konferenca, katere se bodo udeležile vse priza4ete države in v prvi vrsti države okoli Črnega morja. Listi smatrajo, da angleška vlada ne bo odklonila želja moskovske vlade. . Dnevne vesti Usoda svobodne luke zapečatena. Na zadnji seji medminislrstvene prometne (komisije pred odhodom senatorja Salate je bilo, kakor vse kaže, svobodna Juka končno pokopana. Proti njej so se izjavili tržaški industrialci skozi usia g. Cimadorija. S tem je padel eden izmed glavnih stebrov gibanja za svobodno luko. Dr. Puecher je predlagal resolucijo, v kateri se vladi priporočajo razni ukrepi za gospodarsko obnovitev Trsta, med drugim tudi svobodna Juka, ako ne črez vse ozemlje, pa vsaj v takem obsegu, da bi bil sedanji svobodni pas znatno raztegnjen. O tej resoluciji se je razvila burna razprava, med katero so se izjavili proti svobodni luki tudi vsi višji uradniki raznih ministrstev, ki so člani te čudne komsije. Ti gospodje so Tržačanom jasno dokazali, kakšno razpoloženje vlada v teh najodločilnejših krogih. Da bi ne napravila vsa ta komedija slab vtis na tržaško prebivalstvo, so poskrbeli, da ostane vsa stvar nekako tajna, a obenem se je postavil sen. Salata na stališče, na niti ni na-lega komisije, da se izreče za ali proti svobodni luki, temveč da gre vladi za to, da zbere ves material, .ki je potreben za presojanje sedanjega položaja v Trstu. Trst je zopet opeharjen, poražen, a zmagale so Benetke in Genova. Mosconi pa je brihten fant, ko je pač znal vo-irfiti nad dve leti za nos veleučene tržaške patriote. No, nič ne de, oni mu bodo vseeno hvaležni. .. i Važen shod pristaniških delavcev. Pred včerajšnjim se je vršil v Delavski zbornici shod tukajšnjih pristaniških delavcev. Namen zborovanja je bil, da zavzamejo prizadeti delavci stališče nasproti fašistovskhn poskusom, da bi razbili sedanjo Zvezo pristaniških delavcev s tem, da bi jih prisilili, da prestopijo »k fašistov-skim organizacijam. Govoril je tajnik Delavske zbornice in'občinski zastopnik Cavarocchi, ki je rekel v svojih izvajanjih, da hočejo fašisti dobiti tržaško pristanišče popolnoma pod sv.j vpliv, da bi jim bilo potem mogoče izpodriniti domače delavstvo in ga nadomestiti z delavstvom, ki bi se priselilo iz drugih pokrajin Ita-Hje. Edina obramba proti takim načrtom je trdna organizacija. Nato je govoril še zastopnik uslužbencev Splošnega skladišča, nakar je bila enoglasno sprejeta resolucija, da ostanejo pristaniški delavci zvesti svoji organizaciji in da jo bodo odločno branili z vsemi sredstvi in proti vsem napadom. Zadeva «Ford». Indnsfrialci proti koristim Trsta. *Agenzia economico-finanziaria*, glasilo voditeljev udruženja industrialcev, objavlja sledeče: Prošnja družbe «Ford», da bi postavila v prosti zoni tržaške kike svojo tvornico, bo prišla v pretres na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. Sodeč po informacijah, ki jih imamo, se da, mislimo, sklepali, da bo prošnja odbita. Sicer pa je umestno opozoriti, da fe bila ta prošnja predložena že pred dvema letoma ter da je bila tudi takrat odbita.* Tako so tedaj dali industrialci vladi migljaj s kolom, kaj je njena dolžnost Vlada ve, kako hočejo industrijalci, in zgodila se bo najbrže njihova volja. dasi se razne vladne izjave včasih kar cedijo od same skrbi za usodo našega mesta. «Jadranka». Včeraj smo naznanili vsebino Jadral]ke» brez vsakega komentarja, ker nismo še bili prečitali vsebine. Že davno smo se pripravljali, da bi o njej izgovorili resno besedo, toda razni oziri so nas zadrževali. Toda radnja številka nas je prepričala, da nas < Jadranka če se enkrat ne odrežemo, še spravi v veHke zadrege. Če rečemo, da je - Jadranka* slab in neslan list, ki nam dela sramoto, Vemo, da govorimo iz srca vsem, ki jo čitajo in jo razumejo. Posebno v odgovorih in v listnici uredništva piše «Jadranka» včasih lake kolo-bocije in nedostojoosti, da je že škandal. Včasih se peča tu<^i s politiko na tak neumesten način, da bi utegnila izzvati gorje, če bi se vzela za resno. Priznavamo, da ima gospa mednica najboljše namene in občudujemo njeno vztrajnost in požrtvovalnost, po kateri bi se lahko zgledovali naši kulturni delavci, ki ne morejo «Jadranke.* nadomestiti z boljšim ženskim listom samo radi tega, ker nimajo ome-neinih lastnosti v taki meri kakor gospa urednica « Jadranke*. Toda te lepe lastnosti ne zadostujejo za dosego vsakega cilja. Z>i urejevanje ženskega lista jc treba še nekaj drugega. Mi pa izjavljamo, da odklanjamo vsako skupnost z Jadrankinimi ekspektoracijam: in da jo ■e bomo več aaznaajevali, dokler ne izpre-meni sedanjega račina pisanja. «Glasbena Matica». Vpisovanje v šolo • Giasbene Matice« se vrši danes in jutri od 9. r 12. od 15.-18.' v nedeljo od 9.-12. v ulici Torre bianca št. 39, L nadslr. (levo). Vpisnina za na novo vstopajoče gojence 5 lir, za one, ki so že obiskovali pouk pri «MatIci» 3 lire. Ukovina za klavir in gosli za prvi letnik mesečno 20 lir, za ostale letnike do petega 25 lir, za VL, VII., VIII., IX. letnik 35 lir mesečno; za solopetje 30 lir mesečno; za harmonijoslovje kot glavni predmet 25 lir, kot stranski 5 lir, za elementarno glasbeno teorijo kot obvezen stranski predmet 3 lire in članarina 2 liri mesečno. Ubožnim, a pridnim gojencem se zniža ukovina. V Barkovljah se vrši vpisovanje jutri, 30. t. m. od 9. - 12. in od 15. - 18., v nedelja 1. oktobra od 9. - 12. v barkovljanskem »Narodnem domu*. Glede vpisnine in uko-vine velja že prej omenjeno. «Lepa Vida» v Škednjn. Radi oblastvene prepovedi se je igra preložila na nedeljo 1. oktobra. Začetek točno ob 5 pbro poznam objekt.* -Dobro poznate objekt? No, zares, čestitam na objektu!« Tudi kupec gradu Trsata, general, je bil tako milostljiv, da je ogovoril koiego-kupca Frankopanskega gradu. •Sluga pokoran, gospod. Zdaj si lahko se roke stisneva eden drugemu.« Stisnila sta si roke. Tujec je odgovoril s hladnim smehlja- - Zakaj, kadar vzamem svoj grad v posest, potem si ne bova več mogla podati rokč, kaj?» »Vsaj jaz ne.» Tujec se je prisiljeno priklonil ter se obrnil k računskemu oficirju: «Ali stanuje kdo zdaj v Frankopanskcm gradu?» «0 go«pod. Nadzornik je vedno tam. In tega lahko obdržite z gradom, če hočete. Z dobro vestjo vam ga lahko priporočam.* • Kako se I;ličc?» «Ma*nzela Aksamita.* '<Ženska?» Saj boste videli, cenjeni gospod, kakšna ženska je.» Hvala vam, gospodi* Metel Riparejvič Babjegorski ni zapravil več niti ene besede na mestu dražbe, anipak se je napotil najprej iskat voza za v mesto. — No, to ni tako lahka naloga. Francozi so biii vse gosposke konje odpeljali s seboj, ko so zapuščali deželo. Morlaški kmet ima namesto konja osla; za osla pa mu je žena. Kdor ima osla; je že velik gospod; kdor pa ima ženo, je tudi gospod. O priliki tedenskega semnja vidi človek na trsatski cesti, kako prihajajo potujoče senčne kope pro«ti Reki. Najprej si domiHja tujec, da so te kope začarane, oa same hodijo; potlej pa zapazi, da korakata spodaj na dnu kope dve bosi nogi. Vsa kopa je natovorjena dekletu na hrbet. To je «voz». Po semnju nese isti «voz» domov kupljeno blago, postelj, skrinjo, sod, kad, vse na nevestin hrbet privezano; poleg nje leno hodi ženin ter kadi iz pipe z dolgo ccvjo, in kadar se moSki pošteno spoti, sname svojo suknjo ter vrže še to nevesti na-hrbet. Na celem trgu je bil en sam voz z dvema konjema. Dve borni kljusi z enim bornim vozom; konja polna kraguljčkov, njun gospodar opasan s handžarom in pištolo. Ta utegne biti potomek kakega nekdanjega kneza, ker m še konja redi. — Metil fe pristopi! Jc njemu ter ga pozdravil v njegovem (domačem) jezike: «Za koliko bi prepeljal mene in moje reči s svoiim vrizom od «Fitane* do «Portore*?» Voznik je namrščil trnju podobne obrvi ter vprašal: «Kje pa je tisti Fiume?» «Ne norčuj se — saj sva tukaj v njem na sredi trga.» «Tole tu je R|eka.» «No, naj bo Rjeka. Zdaj gotovo tudi za P-ovtorč ne veft, kfe da je?* «Ne vem zanj.* «Toda Kraljevico poznaš?* «To poznam.» -No, to jt isto. Tedaj za koliko bi prepeljal mene z Reke v Kraljevico?* «Za en cekin.* Moriak jc račtmal še v cekinih. Rad se spominja nazaj, svojega beneškega gospodarja, ki je njegovo deželo opustošil, njegov lepi gozd meekal, ga potem prodal turškemu sultanu, is skupttka zgradil svoje ladjevje, a potem pustil kneze, da so se prepirali in tepli med seboj; ni se pa dotikal njih svobode — nasprotno pa Moriak sovraži Francoza pa Nemca, ki sta naredila ceste po vsej deželi in žalita narodu priljubljene junake, češ, da so razbojniki. — Zato Še njunega denarja nima rad. On računa v cekinih! A vendar se ne nauči laških imen vasi in trgov — to ostane po starem. — Torej en cekin — ni dosti — in je razumljivo le tako, da gre voznik tudi sam v Kraljevico, torej naravnost domov, in zdaj je denar sila redek. «Navrgel bom tudi Se pitnlno,* je dejal Metel, »toda pripeljati me moraš prav tik do Frankopanskega gradu. «AK veš, kje je?* «Ne vem. 9 "Kako da ne, saj je tam precej izven mesta, blizu morskega obrežja ~ tisti grad s štirimi stolpi!* (Dalje). Hali oglasi se računajo po 20 stot. beseda, - Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—, Kdor išče službo, plača polovično ceno. t S tužnim srcem naznanjamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš edini sinček STOJAN v nežni dobi 1 leta preminul danes po kratk? in mučni bolezni preminul. Pogreb se bo vršil v soboto, 30. t. m., ob 3. uri, iz hiše žalosti na Opčinah št. 77, OPČINE, 28. septembra 1922. (624) Žalujoči stariši Živec in ostali. zahvala. Vsem ki so na kakršenkoli način izkazali zadnjo čast preblagemu našemu soprogu in očetu, gospodu hranu Tuiar rudn. uradniku v pok. se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. V Idriji, 25. septembra 1922. 623 Žalujoča rodbina Tušarjeva. JEDILNA soba iz amerikanskega orehovega lesa, z mramori in brušenimi ogledali se proda za L 2500. Skladišče pohištva via Udine 25. 1789 SPALNA soba, ie senova, masivna, druga, čreš-n>eva, se prodata po zelo nizki ceni. Skladišče pohištva via Udine 25. 1790 TOMAŽEVA ŽLINDRA je prispela, naročniki jo morar dobiti tukaj, sprejemajo se na-daljna naročila pri Kmetijski zadrugi v Trstu via Raffineria 7. 1788 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter In usodo življenja. Sprejema od 13 do 19 v Trstu, via Carducci 24, V. 1714 jgagMMjrtj!! Tržaško posojilnica in hranilnica registrovana zadruga /: omejenim poroštvom, uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. MEBLIRANO stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, se radi selitve po zelo nizki ceni, proda. Guardiella Timignano 1702, Sv. Ivan. 17S4 HIŠA z lepim vrtom, vodnja»kom, napeljavo plina in vode, se proda na Opčinah. Natančnejša pojasnila daje Benjamin Žerjal, Trst, via Ruggero Manna 3. 1785 PES lovske pasme, sliši na ime «Turbino», bel, z velikimi črnimi madeži in dolgim repom, se je zgubil. Najditelj je naprošen, da ga izroči proti primerni nagradi, Francu Jako-mina v Štanjelu pri postaji. 1786 200 LIR dobi kdor mi posodi L 6000.— za dva meseca. Ponudbe pod «6000-» na upravni-štvo do nedelje. 1787 Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. ZA GOSTILNE m kavarne; najboljše csence za rum, cognac, likerje, malinovcc ima lekarna v II. Bistrici. 28/3 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1594 TOVORNI AVTO -Saurer* za 25 q, v popolnoma dobrem stanju proda Občno konsum-no društvo v Idriji. Pojasnila pri ravnateljstvu v Idriji. 1776 ABSOLVENT gimnazije, za&ož-en slovenščine, nemščine in deloma italijanščine, išče primerne službe. Sprejme tudi mesto domačega učitelja. Ponudbe pod «Absolvent» na upravništvo. 1779 Srebrne Krone In zlato plačujem po rbJuHJIH cenah ALOJZIJ POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-1 leli Vita, via Madonnina 10, I. 82 KRONE, goldinarje plačujem pa cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno, 57 Trst, Piazza Garlbaldl št. 2 s (prej Barriera) KDOR HOČE KAJ KUPITI m KDOR HOČE KAJ PRODATI 3 KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. W INSERIRAJ V »EDINOSTI« ® DelniSka Umita L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. cd Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelš), Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku: Frank Sakser Slade Bank. Izvriuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE ii hmilie knjižice In no tekoč! ruftn ter lih obrestuje po A\ Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ Daje v najem varnostne predale (safes) ■ Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 — Via S. Nlcold ilev. 9« Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.