•ZHAJA vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, 'slefon 60824. Pošt. pred. (ca-postale) Trst 431. Poštni Ce*ovni račun Trst, 13978341 Ninina plačana v gotovini
D
N
I K
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT.
1710
TRST, ČETRTEK 19. OKTOBRA 1989
LET. XXXIX.
Zahtevamo jasno stališče do manjšin
Delovna skupnost Alpe-Jadran naj zagatne jasno stališče do vprašanja narod-č manjšin, živečih v državah te skupne-Takšno zahtevo je postavil deželni snemalec Slovenske skupnosti in nabrežin-® župan Bojan Brezigar med posegom na °mogli mizi, ki je bila v četrtek, 12. t.m., Celovcu. Okrogla miza je bila v okviru Primorskih srečanj in jo je priredil arodni svet koroških Slovencev ter jo je v°dil dr. Pavle Apovnik. Poleg deželnega V°slanca Brezigarja so se okrogle mize u-e<-ežili državni poslanec v dunajskem par-arnentu Karel Smolle, prof. Vladimir Kle-menčič z ljubljanske univerze in podpred-T-dnik koroške deželne vlade Ambrozg. redmet okrogle mize je bil položai na-T®dnostnih skupnosti v okviru delovne čpnosti Alpe-Jadran.
Med svojim posegom je deželni svetn-vQlec Brezigar ostro grajal funkcionarje
»Črnega ponedeljka« ni bilo
Zaradi vrtoglavega padca vrednosti del-^lc na borzi v New Yorku v petek, 13. t.m.,!
Zahodni svet z zaskrbljenostjo čakal na ^anje v ponedeljek, 16. t.m. Marsikdo se 3® bal, da bo prišlo do »črnega ponedeljka«, 8e Pravi, da bo tudi na evropskih borzah ^Pdo padla vrednost delnic, s čimer bi na-sb»la velikanska škoda. Za srečo »črnega Ponedeljka« ni bilo in se je stanje na bor-*ab v nekaj dneh normaliziralo.
^pžeZne uprave, ker so pripravili publika-o manjšinah na območju skupnosti adran, ne da bi se predhodno posvečali
V nedeljo predčasne občinske volitve
SLOVENCI PRVIČ SAMOSTOJNO V MILJAH
Slovenska skupnost se vneto pripravlja na nedeljske občinske volitve, saj je to za slovensko stranko pravi izziv, ker se prvič samostojno pojavlja v tej istrski občini in ker Ido to preizkus pred volitvami prihodnje pomladi, ko bomo volili v vseh okoliških občinah na Tržaškem. V Miljah so se zlasti izkazali domači kandidati, ki neutrudno vodijo resno volilno kampanjo, kjer se brez polemik skuša najti rešitev za
mnoge konkretne nerešene probleme, katere je dosedanja uprava prevečkrat zanemarjala v korist megalomanskih načrtov, ki so v glavnem ostali le na papirju. Tu mislimo predvsem na načrt »Marina Muja«, katerega je bivši župan, poslanec Berdon predstavil javnosti kot veliko pridobitev, ki bo omogočila celi občini velik turistični razvoj. Izkazalo pa se je, da je šlo za poskus špekulacije.
VOLITVE ZA MILJSKO OBČINO 22.10.1989 - 23.10.1989
s predstavniki ali z organizacijami fPosredno prizadetih manjšin. Predstav-,lk Slovenske skupnosti je dalje ostro gra-dejstvo, da je predsednik dežele Lom-aTdije Giovinazza, ki je tudi začasni pred-s.Qdnik skupnosti Alpe Jadran, v njenem čnu zavrnil predlog, naj se v okviru te čpnosti ustanovi manjšinska delovna čpina. Brezigar je poudaril, kako zain-^'esirane narodne manjšine pričakujejo, a se takšno stališče spremeni že na sko-rJ*jšnjem simpoziju o manjšinah, ki bo v , kletkah. Pri pripravah za ta simpozij pa 1 morali sodelovati tudi izvedenci s podaja politike in kulture iz vrst manjšin.
Vsakdo lahko odda največ štiri preference.
Slovenska skupnost je od vsega začetka opozarjala zlasti na ekološke probleme, ki so spričo prisotnosti naftne rafinerije stalno prisotni, kot tudi na veliko nevarnost, ki bi jo predstavljala gradnja termo-centrale na premog. Strokovnaki Slovenske skupnosti so že pred leti izdelali študijo o škodljivosti takega objekta, to pomeni, da so pred nastankom raznih zelenih gibanj zagovarjali varstvo okolja. O teh in drugih vprašanjih je govora na zborovanjih in okroglih mizah, ki se skoro vsak dan vrstijo po miljški občini. Volivci in 1 sploh tudi italijanska javnost kažejo ve-
liko zanimanje za ta nastop Ssk, zlasti ker je doslej domača sekcija slovenske stranke podpirala kandidate Društva Slovencev miljske občine na Listi Frausin. Tokrat pa ni prišlo do sporazuma, saj KPI oz. Lista Frausin ni kazala prave volje do resničnega odprtja do vseh Slovencev. Morda to kaže na željo komunistov, da preprečijo večji osip glasov s tem, da pridobijo kak nov glas med tistim delom italijanskega prebivalstva, ki Slovencem ni naklonjeno in ga torej moti vsaka odprtost v tem smislu. Treba je namreč priznati, da je doslej
dalje na 4. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 22. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Princ v etru«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poro čila in deželna kronika; 14.10 Marija Mirtič: »Prekinjena zveza«; 14.55 V studiu z vami; 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 23. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 In exilium; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12 40 Mešani zbor Štandrež; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster, nikar!«; 14.30 Gospodarska problematika; 15.10 E-kologija — danes za boljši jutri; 16.00 Komorni orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 24. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Italijanski kantavtorji;
12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.40 Moški zbor Štma-ver; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glas ba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
16.00 Komorni orkester Camera Labacensis iz Ljubljane; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 25. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dežem kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Ha liji; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.40 Dekliški zbor Devin;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Kaj je v ribičevi mreži?«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Pozavnist Kiril Ribarski in pianistka Milica Špero-vič v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna krc-nika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 26. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.25 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska;
12.00 Po sledovih Inkov; 12.40 Mladinski mešani zbor Ojsternik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in dežel'a kronika; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 16.00 Mešani zbor Romani Cantores iz Rima;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 27. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kolika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Dekliški zbor učita-Ijišča Simon Gregorčič v Gorici; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; 15..0 Kulturni dogodki; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 28. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radij'ki dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.25 Glosa; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Ansambel Pro Arte iz Gradca; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Komorni zbor Nova Gorica; 13.00 Op I-danski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po žel ah:
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro ...» — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kana'ske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cvelbar; 17.00 PoročTa in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 18.r0 »Rosa L.« — kronika o neki revolucionarki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Predstavniki zamejstva v Ljubljani
Predsednik Skupščine SR Slovenije Miran Potrč je v petek, 13. t.m., sprejel delegacijo Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. Kot je uvodoma dejal predsednik, je v skupščini bilo sklenjeno, naj se z dopolnili k slovenski ustavi seznani tudi tisti del slovenskega naroda, ki živi izven meja matične domovine. Hkrati se je v petek nudila priložnost za izmenjavo mnenj in sugestij za uveljavitev manjšine v Italiji, na Koroškem in v Porabju.
Ob predstavitvi sprejetih amandmajev se je predsednik Potrč posebno zaustavil j pri tistem delu, ki zadeva zaščito italijanske in madžarske skupnosti v mejah So-j cialistične republike Slovenije. V tej zve-1 zi gre zabeležiti pomembno novost: obe manjšini imata z ustavo zajamčeno pravico do zastopstva v republiškem parlamentu in v telesih tistih krajevnih uprav, kjer manjšini živita. Z ustavnimi dopolnili so
razširili pravice manjšin tudi na gospodarsko področje, ki naj bi nudilo jamstvo z3 nemoten razvoj Italijanov v Istri in Madžarov v Prekmurju. V Sloveniji želira°> je dejal Potrč, da bi se na takšen nacij1 urejala tudi vprašanja Slovencev v sosednjih državah.
Po pozdravnih besedah predsednik3 predsedstva Slovenije Janeza Stanovnik3 so spregovorili gostje iz Italije, Avstrije in Madžarske. V imenu Slovenske kul tuj' no-gospodarske zveze je spregovoril P.h sednik Klavdij Palčič, za Svet slovenski organizacij pa Marija Ferletič. Oba sta p°3' črtala izjemen pomen, ki ga je in ga bo se imelo sprejetje dopolnil k slovenski us*a’ vi tudi za razvoj in rast samozavesti tiste' ga dela slovenskega naroda, ki živi izven meja Slovenije. Za Slovensko skupnost je govoril deželni tajnik Ivo Jevnikar, ki j®
dalje na 4. strani
Pri podtajniku za Slovensko gledališče
Podtajnik v ministrstvu za turizem in 1 prireditve posl. Luciano Rebulla je 14. t.m. sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki i jo je vodil deželni tajnik Ivo Jevnikar in v kateri so bili še strankin predsednik Marjan Terpin, podpredsednik Slovenskega stalnega gledališča Saša Rudolf in član u-pravnega sveta SSG Livio Valenčič. Spričo priprav za novi zakon o gledaliških dejavnostih je delegacija SSG seznanila podtajnika z velikim kulturnim poslanstvom slovenske gledališke hiše in s finančnimi težavami SSG. Podtajnik Rebulla je orisal zakonski osnutek o gledališki dejavnosti, ki je bil že predstavljen javnosti in katerega bo v bližnjem odobril ministrski svet, podpredsednik SSG Rudolf pa je poudaril nujnost, da se v besedilo vnese dopolnilo, ki naj bi upoštevalo specifičnost in mednarodno vlogo manjšinskega gledališča.
Poslanec Rebulla je podčrtal nujnost, da z novim zakonom gledališča takoj prej-
J-n
mejo državne prispevke, ker bi se na način znižale pasivne obresti, ki jih mora jo gledališča plačevati bankam od trenu ka, ko prejmejo pismeno zagotovilo o prl spevku, do dneva — največkrat gre za 3 sem in več mesečno razdobje —, ko min1 strstvo nakaže denar.
Podtajnik za turizem in prireditve J® sprejel predlog, naj bi v bližnjem obisk3. Kulturni dom v Trstu in se sestal s član1 upravnega odbora SSG.	v	.
V nadaljevanju razgovora so se ®*a.,. delegacije Slovenske skupnosti dotakni še drugih perečih vprašanj SSG, ki gred od prilagoditve Kulturnega doma protip0 žarnim predpisom do prispevkov za PoS vanja v Sloveniji in Jugoslaviji, povišanj letne ministrske doklade in drugih P°tre ’ Izrazili so tudi ogorčenje, ker je dežem uprava pri dodelitvi izrednih prispevka deželnim gledališčem praktično prezr našo hišo, ki si je ravno v pretekli sezo zagotovila vrsto mednarodnih priznanj-
Predsednik	Drnovšek	Ju	gos	lavi	J1
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954. štev. 157. Odqovoni urednik: dr. Drago Legiša —- Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Predsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije je imel daljši intervju z urednikom beograjske televizije. Intervju so v soboto, 14. t.m., neposredno prenašale vse televizijske hiše v državi. V svojih izvajanjih se je predsednik Drnovšek dotaknil številnih kočljivih in pomembnih vprašanj. Tako je govoril o položaju Jugoslavije v svetu, o boju proti inflaciji, o Kosovu, o slovenskih ustavnih dopolnilih in o delu jugoslovanskega predsedstva. Drnovšek je med drugim dejal, da je treba v Jugoslaviji zgraditi demokratični sistem in izoblikovati pravni sistem, ki bo resnično deloval in v katerem bo natančno določen pravi odnos do vsakega posameznega državljana. Gre za Jugoslavijo, je poudaril predsednik Drnovšek, ki bo u-rejena na podlagi dogovorov svojih narodov in narodnosti, za državo, v kateri bodo republike enakopravne in bodo torej skupaj odločale o vseh bistvenih zadevah. 1
Drnovšek je izrazil prepričanje, da lahko marsikaj v Jugoslaviji naredili- c bi se prenehali mednacionalni spori in bi prišlo do dogovora, kako naj posam® ni narodi in narodnosti živijo v Jug°s c viji. Drnovšek se je zavzel za odP1-3 -medsebojnih prerekanj in za gospodah napredek, za kar je treba izkoristiti 'i zmogljivosti, zlasti mlade ljudi, med k terimi jih je veliko izobraženih. Glede jih investicij je Drnovšek dejal, da zo nihče ne vlaga v Jugoslavijo, ker j3 P ložaj v državi konfuzen.
—o—
PAPEŽ SPET DOMA
Papež Janez Pavel II. je zaključil sV° je zadnje pastirsko poslanstvo. Slo je 44. pastirski obisk, ki ga je poglavar rinj ske katoliške Cerkve opravil v 11 *e svojega službovanja.
Pogovor z A. Pregarcem
Luči in sence popularnosti
8ki
Aleksij Pregare je pesnik, dramatik, gledali-in filmski igralec, režiser in seveda tudi tadijski napovedovalec, čigar glas se širi v eter valovih Radia Trst A takorekoč vsak dan. si smemo izposoditi govorico iz političnega Sveta, bi v zadnjem času lahko rekli, da Aleksij ^tegarc »macht Mode«, kar pomeni, da je tako Popularen, kot da je že prišel v modo. Ni dolgo *e8a, ko smo tudi v našem listu opozorili na izid Negove pesniške zbirke v kar šestih jezikih — v vseh jezikih območja Alpe Jadran ter še v angleškem povrh. Pred nekaj tedni smo dobili v njegovo pesniško zbirko v makedonskem Jeziku; Aleksij Pregare je — kot slišimo — prvi 2!>rnejski literarni ustvarjalec, čigar delo je izšlo v tem jeziku. Končno je Pregare prejšnji teden posegel morda še največji osebni uspeh: mili-tonska množica ga je v Italiji — in seveda tudi Pfi nas — gledala na televizijskem zaslonu v 2ahtevni vlogi hrvaškega notranjega ministra, ki ‘tojde smrt za časa lova na informbirojevce v ^ugoslaviji. Prvo italijansko televizijsko omrež-Je je namreč predvajalo tv-nadaljevanko z na-s*°Vom »Sestanek v Trstu«.
Od
Aleksija Pregarca najprej vprašamo, katero navedenih zanimanj bi postavil na prvo me-st°’ oziroma kakšna bi bila njihova lestvica?
O sebi menim, da sem se že rodil kot gledalki človek. V gledališkem ustvarjanju je nam-zaobjeto vse, kar je v človeku nenehno pristno. V glavnem je to konflikt. Ta konflikt pa včasih gledališko pomanjkljivo prikazan, za-*° me je vleklo globlje: poustvarjanje je namreč Qtr°k ustvarjanja in če rečem, da je poezija naj-!skrenejša človekova izpoved, je to zame sodba I11 obsodba obenem. Ne lažem: poezija je vir naj-lskrenejše notranje govorice.
Kako bi utemeljili to lestvico?
S svojim čustvovanjem. Vzgib me požene v akcijo, ki je nikakor ne morem skrčiti na samo jelenje in razmišljanje. Poezija je utrinek, tudi rE>jša proza ali kaka glosa mi leži, toda ne mo-|e zdravje ne moja nrav ne zmoreta statičnosti 111 sedenja. Pred leti mi je gospa Kmeclova, u-tednica pri založbi Borec, ponudila celo vna-prejšnji honorar za morebitni roman. Ne morem, Je bil moj odgovor. Mogoče v prihodnjih... bednih letih. Zaenkrat je lirika zame res na vrhu
'estvice.
Vi ste doma iz tržaškega Brega, iz Ricmanj. kolikšni meri Vas rojstni kraj pogojuje oziro-111(1 kakšen delež ima domači kraj v Vaših delih?
Breg je moj navdih in to povedo moje pesmi. V Bregu so namreč moje korenine. Odtod črpam svoj sok. Breg je cel svet v malem, tu so rimljanski sledovi, izsledki narodnega čutenja, ostaline avstroogrskih mahinacij, tabori pred Turki in tabori za Zedinjeno Slovenijo, čezenj sta šli dve svetovni vojni, ki sta pustili zavratne posledice. Tu je še nekaj Slovencev z neminljivim spominom na preteklost; imamo tudi »odprto mejo« in že tradicionalni motociklistični kros ob njej. Breg je bogat v vseh svojih razsežnostih, tudi grenkih in jaz bogatim in obupujem z njim.
Kaj pa dom?
Je moje opazovališče. Je brlog, kamor se lahko zatečem, je klaviatura mojih čustev in sinteza mojih drugotnih izkušenj.
Iz pogovora z Vami brž ugotoviš nekaj, kar ni vsakdanje pri »manjšincu«, da namreč pred večinskim narodom nimate najmanjšega občutka manjvrednosti. Kako to?
Ponos, ponos Slovenca, ki mu je bilo usojeno ostati Slovenec. Če me kot takega Italijani sprejemajo, prav, če ne, pa naj moji someščani in sodeželani le rijejo po svojem blatu ali pleteni- j čijo v svojih dvorcih. Ce se jim zdim zanimiv, | naj me povabijo medse, sicer jih pa ne potrebujem; nisem karierist. Res pa je, da se znam odzvati na prave klice, tedaj se nikoli ne stisnem v kot. Recimo. V italijanskem Kulturnem centru v Parizu bi sploh ne nastopil, če ne bi mogel brati svojih pesmi tudi v slovenščini. Vendar pa bi rad imel pogum Sama Pahorja. Ne strinjam se sicer z njim zaradi fojb (s tem imamo hudo bridke izkušnje v naši rodbini), vse drugo pa mize podpišem. Ne morem si kaj, da se ne bi ob njem kdaj pa kdaj počutil prava reva in poni-glavec.
Kaj bi danes povedali svojim rojakom v Italiji?
Svetoval bi jim pokončnost: trgovcem dvojezične napise na trgovinah, prav tako slovenskim podjetjem in ustanovam; vsi Slovenci v zamejstvu naj se potrudijo, da spremenijo svoje fa-šistizirane priimke v nekdanjo neokrnjeno obliko; izvoljenim Slovencem naj se na nož borijo, da bi na zaseženi zemlji poimenovali po naših zaslužnih možeh gmajne, ulice in trge v novo nastalih naseljih. Ce bi se tudi v šolah učitelji zavedeli, da jim 25. v mesecu režejo gotov kruh, ker so Slovenci, bi naš lepi jezik čisto drugače zvenel v javnosti. Če bi se to uresničevalo, bi se
Italijani čutili getizirani, ne pa mi! Predvsem pa — ne bodimo Slovencu Slovenec!
In v sosednji Sloveniji?
Zelo grobo: Naj goltajo to, kar so doslej skuhali. Narod ima oblast, ki je je vreden. In naj jim jasno povem, da nisem zanje nikak inoze-mec! Vsaka ped zemlje onkraj meje je tudi moja. Za to se bojujem že petdeset let brez tamkajšnjega političnega ali kulturnopolitičnega blagoslova, nasprotno, bil sem za dolgo obdobje celo anatemiziran. Kulturni Trst to ve — od »naprednih« levičarjev do klerikalcev. Spoštujem in ljubim pa ljudi, ki so za slovenstvo zmožni žrtvovati dragoceni čas, denar, včasih kanček sreče pa tudi kariero. Državna meja v takih primerih ni pomembna.
Se strinjate r delom oziroma stališči Društva slovenskih pisateljev?
Deloma.
Cesa pri Društvu pogrešate v tem trenutku?
Akcije, ki vsebinsko ne bi bile povezane zgolj s samoobrambo znotraj jugoslovanske federacije. Sprašujem se, zakaj nismo na primer »unejci« — kot pravi Merku — povabljeni na kongrese in srečanja z drugimi jugoslovanskimi pisatelji? Mislim tu predvsem na Beograd. Saj je Društvo vendarle moralna ustanova ne pa stranka ali klanovska organizacija! Na primer: upravičeno smo Bulatoviča poniževali šest mesecev. Ali bi mu ne lahko milostno prepustili mandata za preostalega pol leta? Kaj bi s tem izgubili? Zakaj nismo tega človeka povabili v Trst — to sem jaz predlagal — da bi nam tu, na teh tleh metal psovke v obraz? Rad bi videl, če bi imel toliko poguma! Ali pa še en fenomen v zvezi z Društvom: antologije slovenskih ustvarjalcev v tujih jezikih! Zakaj mora biti vanje vključen samo kak zamejski »profesionalec«? Pri nas poznam vsaj 13 članov DSP! Dalje. Ali morajo te reči urejevati res samo kulturo-politiki? Tu pri nas imamo nekaj zavidljivih strokovnjakov na tem področju, zlasti v ženskem svetu. Tavčar-Rebulova, Zerjalova, Cendova, Pirjevčeva ali Alenka Rebula bi vsaj pravičneje in nič manj strokovno opravljale tako delo. Tedaj bi bilo Društvo slovenskih pisateljev res vseslovensko in pravi kohezijski element narodnega ustvar-jalstva. Moj Bog, ali res morajo samo doživljenj-sko posvečeni kulturo-politiki imeti povsod svoje lovke — pa naj bodo to saloni, kuhinje, uradi ali stranišča?! To mora Društvo slovenskih pisateljev reševati!
Kakšen je Vaš program dela za bližnjo prihodnost?
Trenutno sem se obvezal, da do 29. oktobra postavim na oder v Katoliškem domu v Gorici opereto »Planinsko rožo«, in sicer z amaterji in nekaterimi solisti. Upam, da mi bo to zadovoljivo uspelo. Pa še izpeljava nekega drugega načrta, ki bo gotovo koristil poznavanju slovenske književnosti. O tem bom spregovoril kdaj kasneje, kajti Trst je za samohodce zlovešče na preži.
dalje na 5. strani ■
^Mečka in obrtna
HRANILNICA
IN POSOJILNICA V NABREŽINI
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
priredi v nedeljo, 22. oktobra 1989, ob 16. uri
na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini
svečano proslavo ob stoletnici posojilnic na nabrežinskem Krasu
Umrl je inž. Boris Sancin
Tiho, kot je bilo vse njegovo življenje, nas je zapustil inž. Boris Sancin, eden soustvarjalcev političnega in kulturnega življenja v povojni zgodovini tržaških Slovencev. Rodil se je v Trstu, fašistična diktatura ga je pregnala v Jugoslavijo, od koder se je vrnil takoj po vojni in nekaj let poučeval na slovenskih šolah, nakar je prevzel mesto ravnatelja programskega oddelka na Radiu Trst. To delo je vestno in skrbno opravljal vse do upokojitve. Večji del svojega prostega časa pa je posvetil politiki, saj se je že ob nastanku pridružil Slovenski demokratski zvezi in bil dolgo let uvodničar tednika »Demokracija«. Člankov, v katerih je poglobljeno obravnaval ideološka vprašanja, ni podpisoval s polnim imenom, pač pa s tremi zvezdicami, saj zaradi svojega značaja ni silil v ospredje. Nikdar pa ni odklonil sodelovanja tudi na drugih področjih, ki so bili vitalni za obstoj naše narodne skupnosti. Pripomogel je, da se je razvila kulturna dejavnost v okviru Prosvetne matice, kakor tudi Slovenskega dobrodelnega društva, ki je v težkih povojnih letih skrbelo v prvi vrsti za pomoč potrebnim šolarjem in dijakom. Pri Dobrodelnem društvu je ostal vse do svoje smrti.
S. R.
OBČINSKI SVET
O SESLJANSKEM ZALIVU
Dne 13. t.m. se je sestal na redni seji devinsko-nabrežinski občinski svet. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o podrobnostnem urbanističnem načrtu za turistično izkoriščanje Sesljanskega zaliva.] O tem načrtu je obširno poročala odbornica za urbanistiko Contento. Dejala je med drugim, da podrobnostni urbanistični načrt upošteva priporočila deželne uprave v zvezi z varianto splošnega občinskega regulacijskega načrta št. 15, ki jo je bil izglasoval občinski svet pred nekai leti. Podrobnostni načrt predvideva gradnjo raznih turističnih objektov za kakih 250 tisoč kubičnih metrov ter ureditev kakih 2.500 parkirnih mest. Poročilo odbornice za ur- j banistiko bo predmet razprave občinskega. sveta, ki se bo ponovno sestal v četrtek, 19. t.m.
VISOK IN ČASTITLJIV JUBILEJ
V NABREŽINI
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini bo v nedeljo, 22. t.m., obhajala pomemben jubilej: sto let posojilnic na nabrežinskem Krasu. Ob tem vsekakor častitljivem jubileju bo na igrišču SD Sokol v Nabrežini proslava, na kateri bo imel slavnostni govor predsednik Hranilnice in posojilnice Gvido Zidarič. Za to priložnost je nabrežinska hranilnica poskrbela, da je izšla posebna knjiga o posojilnicah na nabrežinskem Krasu. Avtor knii-ge je časnikar Marko Waltritsch, ki hvale vredno nadaljuje s svojim raziskovalnim delom na tem področju. Knjigo bodo predstavili na proslavi, na kateri bodo tudi podelili priznanja osebam, ki imajo na ozemlju današnje devinsko-nabrežinske občine zasluge na področju zadružne denarne dejavnosti.
Pri kulturnem programu bosta sodelovala pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine in ansambel Happy Day.
Spet smo jabolko spora
V četrtek, 12. t.m., je zaradi nesklepčnosti odpadla seja krajevnega sosveta tržaške občine za Vzhodni Kras. To je posledica krize in polemik med strankami, ki so izvolile za predsednika socialista Turri-ta. Na sejo niso prišli predstavniki Krščanske demokracije, republikanske stranke in Liste za Trst. Tudi v tem primeru so jabolko spora pravice Slovencev. Ze na nedavni seji načelnikov svetovalskih skupin je bilo sklenjeno, da se ob razpravi o triletnem razvojnem načrtu tržaške občine odobri dokument z zahtevami vzhodnokra-škega rajonskega sveta. Med njimi so tudi zahteve po dvojezičnih krajevnih napisih in po poimenovanju ulic tudi po slovenskih zaslužnih osebnostih. Čeprav je bilo to dogovorjeno med načelniki, ni prišlo v osnutek dokumenta, o katerem naj bi razpravljali prejšnji teden. Zato so na seji komunisti in Slovenska skupnost zahtevali vključitev teh točk. Ob nasprotovanju Krščanske demokracije je prišlo do glasovanja, tam pa se je pokazalo, da so predlogi prodrli z glasovi svetovalcev komuni-
stične partije in Slovenske skupnosti ter socialista Puriča. Drugi socialist, predse0' nik Turrito, se je vzdržal, krščanski demokrati, republikanci, Lista za Trst in misov; sko gibanje pa so glasovali proti. Med temi strankami je zdaj prišlo do polemik, ki s° ohromile delo sosveta.
—o —
rožil'
NARKOTRGOVCI UBIJAJO ČASNIKARJE
Kolumbijski narkotrgovci so spre pravo vojno proti tisku. Potem ko so v preteklih dneh ubili tri časnikarje dnev nika »El Espectador«, je eksplodirala temp1 rana bomba pred sedežem dnevnika »Van guardia libre« v Bucamarangi. V atenta tu sta bila ubita dva delavca, našteli pa s° tudi 7 ranjencev. Skupina ameriških za ložnikov je medtem nakazala milijon do larjev pomoči dnevniku »El Espectador«> katerega sedež so povsem uničili plačanci narkotrgovcev.
Manjšinsko srečanje v Celovcu
Ob robu Primorskih dnevov na Koroškem sta se v Celovcu v četrtek, 12. t.m.,! srečali delegaciji Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev. Šlo je za obširno izmenjavo pogledov na sedanji narodnopolitični trenutek med Slovenci v Italiji in Avstriji. Koroški predstavniki, med katerimi so bili predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, državni poslanec Karel Smolle, tajnik NSKS Marjan Pipp in drugi, so spregovorili o odnosu do manjšine, ki ga kaže novi deželni glavar Haider, in o novostih po umestitvi narodnostnega sosveta na Dunaju. Zastopniki Ssk, med ka-j terimi so bili deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin, deželni svetovalec Bojan Brezigar, goriški pokrajinski tajnik dr. Mirko Špacapan in član tajništva Marij Maver, pa so poročali o položaju v zvezi z napovedmi o novem osnutku globalne zaščite ministra Maccani-ca, z evropskimi volitvami, z bližnjimi volitvami v Miljah in s stanjem v izvoljenih upravah.
Obe delegaciji je na svojem sedežu sprejel tudi italijanski generalni konzul za
Koroško in Štajersko dr. Martini, ki se Je v daljšem razgovoru zanimal za položaj beh skupnosti.
—o—
PREDSTAVNIKI ZAMEJSTVA
V LJUBLJANI ■ nadaljevanje z 2. strani
pozdravil prizadevanja slovenskega pari3 menta za samobitnost, suverenost in dem° kratičnost. Zastopnik KPI, deželni sve o valeč Ivan Bratina je govoril o slovens ^ državnosti in o vključevanju manjšin njeno novo pojmovanje. Za slovensko J<or? ponento socialistične stranke je govoril a hitekt Jože Cej, ki je med drugim reke^ da je že dobro, če se Italija tako zavzern za svojo manjšino v Istri in na Reki, ve dar pa zaradi tega ne smejo pozabiti številna odprta vprašanja slovenske manj^ šine v Italiji. V imenu koroških Slovenj sta spregovorila dr. Matevž Grilc, predse nik Narodnega sveta koroških Slovence < in inž. Feliks Wieser, predsednik Zve slovenskih organizacij.
Slovenci prvič samostojno v Miljah
j temi velja omeniti strankinega sekcijskega i tajnika Danila Šavrona, Fedorja Zig°n ’
■ nadaljevanje s 1. strani
Lista Frausin v vseh povojnih letih, ko je razpolagala z absolutno večino, marsikaj naredila za tamkajšnje Slovence. V zadnjem obdobju pa je kakovost uprave precej padla in se kaže veliko nezadovoljstvo občanov do take uprave. Posebej je to občuteno pri tistih Slovencih, ki so delavni v raznih kulturnih in političnih organizacijah; zato je Slovenska skupnost tudi z veliko lahkoto dobila dovolj uglednih domačinov, ki so sprejeli kandidaturo. Med
predsednika rajonskega sosveta, in ^ar Vatovca, dolgoletnega političnega in K I turnega delavca. Ti so najprizadevneJ.^ j kandidati na listi Slovenske skupnosti prepričani smo, da jih bodo domačim svojim glasom podprli in tako tudi no dokazali, da si želijo sprememb, saj Ssk s prisotnostjo v občinskem svetu S .tovo lahko pogojevala marsikatero odlo ' tev tako v korist Slovencev kot vsega P bivalstva.
Po Spacapanovi razstavi v Gradišču
Od nedelje, 15. t.m., v Gradišču ni več na o-Med velika Spacapanova razstava ob stoletnici Umetnikovega rojstva. Razstava je bila v dežel-M galeriji, ki je poimenovana po Špacapanu in ^ier hranijo tudi stalno zbirko njegovih del. Od iulija
si je nad sto slik in več desetin risb ter Brafik in nekaj plastik ogledalo kakih šest ti-s°č obiskovalcev.
Od 26. oktobra do 28. decembra bo razstava u umetniškem krožku v Turinu, kjer je Spaca-po odhodu iz Gorice preživel večji del svo-leSa plodnega umetniškega življenja in se uvr-SW- med velike mojstre sodobne likovne umetnosti v Italiji. Za Spacapanovo razstavo vlada Veliko zanimanje. Najpomembnejša občila že ,avljajo skorajšnje odprtje razstave v Turinu. ^ebruarja pa bodo Spacapanovo razstavo prenesli v Narodno galerijo v Rimu.
V Gradišču bodo v prihodnjih tednih ponov-110 Postavili stalno zbirko Spacapanovih del, ki Po bo nekoliko okrnjena, saj je trinajst del iz stalne zbirke vključenih v potujočo razstavo.
2 razstavo v Gradišču smo se lahko seznanili s Pomembno kulturno pobudo in velikim števi-foin del slovenskega umetnika, ki se je povzpel u sam vrh sodobne italijanske in evropske umet-n°sti. zelo zanimiv je bil tudi katalog, ki je iz-^ ob tej priložnosti pri založbi Electa. Na raz-stavi so dali velik poudarek ne samo osrednjemu °bdobju Spacapanovega ustvarjanja, ampak tudi nieHovemu ekspresionističnemu in futurističnemu delu, kot tudi njegovemu informelu. Do iz-Taza prihaja njegov delež pri slovenskem kultur-ljejn dogajanju v prvih letih njegovega ustvar tanja v krogu slovenskega ekspresionizma in no-Ue stvarnosti in likovna oprema slovenskih knjig.
Ob razstavi so poskrbeli tudi za avdiovizual-ni del s pomembnimi pričevanji, ki med drugim Skrivajo umetnikovo navezanost na vprašanja, ^ so bila življenjske važnosti za našo skupnost, medtem ko je doslej med večino slovenskih pre-Palcev Špacapana veljala teza o nekakšni u-m^tnikovi odtujitvi v novem okolju. Ob razkrit-lu o nekem pričevanju, da v turinskem krogu Ustvarjalcev in v živahnih debatah se z njim nis° mogli strinjati glede mejnega vprašanja v U-aših krajih, bi se med drugim lahko zamislili °b nekaterih umetnikovih slikah iz petdesetih
1000 mladih pevcev na Sveti Gnri
let
liko od ostalih obdobij vsaj v barvnem izraža-Nu tonalitete Toneta Kralja.
Avdiovizualni del bodo ohranili tudi v stal-ni zbirki, kjer bodo pripravili tudi didaktični k°UCek.
M. O.
JEZIKOVNI SIMPOZIJ V VIDMU
„ Na videmski univerzi se je 14. t.m. kon-?! tridnevni simpozij na temo »Metodolo-s*i in teoretski vidiki študija večjezičnosti na področju delovne skupnosti Alpe-?dran«. Posvet je priredila Delovna sku-Ntia za preučevanje večjezičnosti in v Vi-povabila jezikoslovce in raziskovalce * raznih italijanskih, avstrijskih, slovenjih, zahodnonemških in drugih univerz. . a simpoziju sta slovenščina in slovenski Nzikovni prostor bili deležni velike pozor-jjsti. Udeleženci so v petek bili na strohni ekskurziji v Reziji. Njene zanimivosti je predstavljal in pojasnjeval znani et-?°graf Milko Matičetov. Med predavatelji bila tudi profesorica Breda Pogorelčeva 2 Univerze v Ljubljani.
V nedeljo, 15. t.m., se je na Sveto goro v času, ko se že izteka jubilej te božje po-I ti, ponovno zgrnila ogromna množica ljudi. Popoldne je namreč v prostorni Marijini baziliki potekal drugi glasbeni festival o-troških, mladinskih in dekliških zborov koprske škofije. Geslo te kulturno-verske prireditve se je glasilo »Mi smo romarji veseli«, kar se je vsekakor zelo prilegalo njenemu značaju in še posebej povprečni starosti nastopajočih.
Vsekakor je ta hvalevredna pobuda bi-, la zahtevna tudi v organizacijsko - tehnič- j nem pogledu, saj je poteklo kar nekaj časa, da so otroci s svojimi spremljevalci prispeli na vrh gore, se razporedili in pripravili na nastop. Najprej so zapeli ločeno po področjih, in sicer skupaj tisti s Krasa, nato iz črniške dekanije, Ilirske Bistrice, Nove Gorice, Postojne, ponovno iz Nove Gorice, iz Idrije-Cerkna, s Tolminskega in iz zgornje Vipavske. Prevladovale so Marijine pesmi, v glavnem pa take, ki so se s prikupno melodiko in živahnimi ritmi skladale s čustvovanjem šolskih otrok. Poslušalci so gotovo dobili vtis, da se na Primorskem ni bati za pevski naraščaj in da bo prišel čas, ko se bodo tudi odrasli cerkveni pevski zbori vidneje okrepili z mladimi močmi.
Sledila je maša, ki jo je skupaj še z nekaterimi drugimi duhovniki daroval generalni vikar koprske škofije Renato Podber-sič. Med mašo je skupno prepevalo nad ti-
soč otrok, ki so se razporedili v prečni ladji mogočne cerkve na Sveti gori.
Za kroniko naj omenimo še eno pobudo, ki bo na svoj način poudarila 450-let-nico te romarske točke. V petek, 27. oktobra, bo namreč v samostanu potekal znan-
dalje na 8. strani ■
—o—
Luči in sence...
■ nadaljevanje s 3. strani
| Kako je z Vašim dramskim prvencem? Ga bomo kmalu videli? Pravijo, da je vsebina ze-t lo zanimiva. Bi morda o tem kaj povedali?
To ni moj dramski, ampak gledališki prvenec. In če bo dogovor držal, bo na deskah SSG v Trstu prihodnje leto. Drama »Crni galebi« ima zgodovinsko ozadje, ki pa je bilo doslej vedno prikazano v črno beli politični tehniki; skušal sem temu odpomoči- Upam, da bodo gledalci ob tem delu polnili dvorano našega gledališča, kajti delo je napisano v ljudskem duhu.
Politično komu pripadate oziroma za katero listo glasujete na volitvah in zakaj?
Država, v kateri živim, ima dovolj demokratične razvejanosti ter celo paleto možnosti v politični angažiranotsi. Dejavno nisem angažiran v nobeni stranki, toda naj javno povem, da sem se pri zadnjih volitvah odločil za Borisa Pahorja, poštenjaka in pokončnega človeka. Zelo ga cenim in če bi bil prijatelj Boris prejel en sam glas, bi bil to gotovo moj.
Z A. Pregarcem se je pogovarjal D. L.
Davčni oporečniki iz Gorice oproščeni
kjer dobivajo umetnikovi barvni toni z raz-
Kasacijsko sodišče je sprejelo priziv, ki so ga vložili odvetniki treh goriških davčnih oporečnikov. V letošnjem marcu jih je drugostopenjsko sodišče v Trstu obsodilo na 4 mesece ječe, češ da so ščuvali državljane, naj ne plačujejo davkov v vojaške namene oziroma za potrebe vojske. V marcu pred dvema letoma so goriški občinski svetovalec zelenih Renato Fiorelli, Giuseppe Ieussig, ki prav tako pripada zelenim, ter katoliški šolnik Mario Legiša iz Tržiča več ur stali pred vhodom davčne izterje-valnice v Gorici. Ustno in pisno so pozivali davkoplačevalce naj ne plačujejo 5,5 odstotka davkov, se pravi vsoto, ki po njiho-
vem ustreza stroškom za vojsko. Mimoidočim so delili letak, na katerem ni bilo podatkov glede izdajatelja in glede tiskarne.
Na prvostopenjski obravnavi 19. maja pred dvema letoma so bili v Gorici oproščeni, medtem ko jih je drugostopenjsko sodišče v Trstu obsodilo na štirimesečno zaporno kazen. Kasacijsko sodišče v Rimu je razveljavilo zadnjo razsodbo in vse tri obtožence oprostilo, ker niso zagrešili nobenega kaznivega dejanja. Plačati pa bodo morali globo 150 tisoč lir, ker letak, ki so ga razdeljevali, ni navajal podatkov glede izdajatelja in tiskarne, kot predvidevajo predpisi.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA SLOVESNA PROSLAVA 30 LETNICE USTANOVITVE
Radovan Gobec
Planinska roža
Opereta v treh dejanjih
Sodelujejo: solisti, igralci, zbor, balet in orkester Režija: Aleksij Pregare - Dirigent: Hilarij Lavrenčič
KATOLIŠKI DOM V GORICI Nedelja, 29. oktibra, ob 17. uri
IZ KULTURNEGA Ž1VL|EN|A
Mahnič - včeraj in danes
Sredi septembra je bil v slovenskem papeškem zavodu Slovenile pod okriljem Slovenske teo7o-ške akademije v Rimu znanstveni simpozij o škofu dr. Antonu Mahniču (1850-1920). Na njem je predavalo veliko število slovenskih in hrvaških strokovnjakov s področja teologije, filozofije, zgodovine in drugih humanističnih ved, ki so vsak s svojega vidika obdelali lik tega znamenitega in tudi marsikdaj polemičnega Slovenca z goriškega Krasa, ki je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja prižgal baklo načelnega ognja in boja v takratni slovenski kulturi, pozneje pa še v hrvaških vrstah v letih svojega ško-fovanja na otoku Krku. Tu se je Mahnič tudi odločno spoprijel z italijanskim osvajalcem v obrambi staroslovanske glagoljaške liturgije in zato moral v nasilno izgnanstvo v Italijo, v Fra-scati blizu Rima, odkoder se je šele čez nekaj časa vrnil v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter umrl v Zagrebu leta 1920.
»Ideje preoblikujejo vekom lice« — to je posvetilo delu »Več luči«, ki ga je po Mahničev'h razpravah v Rimskem katoliku izbral Aleš Uše-ničnik leta 1912. S tem geslom je namreč slovenski mislec in škof tudi začel in osnoval svoje j filozofsko miselno delo in pokazal na odločilno vlogo idej v takratnem slovenskem kulturnem in političnem življenju. Mahnič je takrat nedvomno vzburkal vode v celotnem slovenskem ^ javnem življenju in postal obenem jabolko spo-ra med Slovenci obeh taborov, katoliškega in j liberalnega. Dobro je širši javnosti znana njego , va polemika zlasti z Gregorčičem, pa tudi z dru- j gimi literati tega obdobja na precepu dveh stoletij. Njegov Rimski katolik je v Gorici v zadnjih desetletjih 19. stoletja koval idejno vojno
in oblikoval načela slovenskemu katoliškemu programu ob vstopu v dvajseto stoletje.
Mahnič je igral veliko in pomembno (čeprav danes tudi sporno) vlogo v slovenskem katoliškem taboru. Njegova teološka in filozofska načela so trčila ob brezidejno enotnost slovenskega kulturno-političnega sveta med 19. in 20. stoletjem. V sami filozofiji je Mahnič sledil porajajoči se slovenski novi sholastiki, vendar je o-hranil nekatere svoje posebnosti. Gre predvsem za platonske vplive v njegovi metafiziki (znana je predvsem metafizična trojica »Dobro-resnično lepo«, ki jo nato razvija v svojem krščanskem idealizmu. Mahnič razvija bogato filozofsko teološko miselno zgradbo, ki temelji na prej omenjenih načelih. V svojih spekulativnih delih razvija predvsem metafizična razmišljanja, obenem pa je velik del njegove filozofske platonsko-kr-ščanske misli namenjen zlasti estetiki. Tudi tu gre v glavnem za oživljanje nekaterih osnovnih tez velikega grškega filozofa v novi krščanski luči.
Mahničevo delo pa se razvija še na drugih področjih. Politika, literatura, cerkveno in socialno delovanje, ekumenizem — to je le nekaj izsekov iz delovanja velikega Slovenca in pozneje Hrvatom miselnega in verskega voditelja. Na rimskem simpoziju je prišlo do kritične obravnave njegovega dela in osebnosti. Ce je danes, recimo, uradna slovenska publicistika Mahniča mnogokrat krivično omalovaževala, ga morata današnji čas in objektivna kritika ponovno o-vrednotiti. Danes seveda ni mogoče več sprejeti nekaterih integralističnih aspektov Mahničeve miselnosti, ki so onemogočili dialog med različ-
dalje na 8. strani ■
V Celovcu je izšla druga številka »Klešč«
Prejšnji mesec je izšla v Celovcu druga številka časopisa za slovensko mladino »Klešče«. Gre za revijo, ki jo izdaja Iniciativna skupina »Slovenščina, moj jezik«. To je skupina, ki si prizadeva za uveljavljanje slovenščine v koroški javnosti, za pravilen in lep pogovorni ter knjižni jezik ter za večjo narodnopolitično samozavest med mladimi. Naslov »Klešče« pa namiguje na orodje, s katerim želi v prenesenem pomenu list izdirati žeblje iz našega jezika. V prvem letu delovanja je iniciativna skupina že dosegla več uspehov. Razgibala je javnost in popularizirala svojo akcijo tudi v naših krajih in v matični Sloveniji. Vrh prvega leta delovanja je bil septembrski mladinski festival, ki ga je organizacijsko in vsebinsko pripravila ravno Iniciativna skupina.
Ta številka »Klešč« je izšla še pred festivalom, zato ga obširno predstavlja in napoveduje. Posebna barvna priloga na osmih straneh predstavlja program in njegove obikolvalce. List pa tudi že napoveduje prihodnje akcije. Spodbujena bo tematika »Slovenščina in leto 2000«, v načrtu pa je še obisk pri slovenskih vrstnikih v Argentini. Mladina, ki je glavni cilj prizadevanj iniciativne skupine, je zapisano v uvodniku, je akcijo sprejela, ni pa še sama stopila v akcijo, tako da se krog sodelavcev Iniciativne skupine do festivala ni bistveno povečal. Ker pa vemo,
da je širokopotezno pripravljeni festival zelo dobro uspel, je zdaj računati z večjim številom mladih navdušencev.
Če na hitro pregledamo omenjeno številko »Klešč«, takoj opazimo, da so na delu razgibani in domiselni uredniki. Grafično je list priietno j oblikovan, vsebina, ki je sicer zaradi bližine festivala naravnana k temu dogodku, pa spodbuja k razmišljanju in h kritičnosti. Sodelavci so med drugim opravili anketo o priljubljenosti manjšinskih političnih delavcev. Za izpolnitev 90 vprašalnikov so se podali k 44-tim občinskim svetovalcem, ki so bili izvoljeni na slovensk;h listah, k predsednikom kulturnih in športnih društev ter k drugim vidnim predstavnikom Slovencev na Koroškem. Izkazalo se je, da trenutna politična garnitura koroških Slovencev ni pretirano priljubljena, anketiranci pa so rade volje zaupali svojo naklonjenost mladim, ki šele začenjajo pot v narodnopolitično življenje.
Objavljeni sta nadalje dve krajši poročili o položaju slovenščine med izseljenci v belgijskem Limburgu in v zahodnonemškem mestu Stuttgart. Veliko je odmevov na akcije Iniciativne skupine in kritičnih pripomb na nedoslednosti v koroški javnosti. Tu je še ocena za akcijo pomembne knjige, študije akademika Antona Trstenjaka »Skozi prizmo beseda«. Končno je še seznam tečajev slovenščine na Koroškem.
Pričetek nove sezone SSG v Trstu
S premiero Schillerjevih »Spletk in ljubezni« se je 13. t.m. v tržaškem Kulturnem domu Pn' čela nova sezona Slovenskega stalnega gledališča. Drama, po kateri je leta 1849 Giuseppe Verdi uglasbil opero »Luiza Miller«, spada med najbolj igrane Schillerjeve tekste na slovenskih °" drih. Delo je za naše gledališče zrežiral Zvone Šedlbauer, ki je v gledališkem listu zapisal: »Re' žiserko videti Schillerja je tako kot imeti dir1" gentsko predstavo o Beethovnovi simfoniji’ V tekstu je toliko neizprosnih zakonitosti, da bi pomenilo uprizoriti ga »neklasično«, drezniti ali pomendrati konvencijo. Pri drugih besedilih lZ klasične evropske dramaturgije je kirurgija na mestu, morda celo potrebna, v primeru Sple® in ljubezni pa se struktura teh zakonitosti in dramaturške perfekcije ponuja kot osupljiva s° dobna drama«. Zato, pravi režiser, gradnje nisertl spremenil niti za las.
Ob takem pojmovanju Schillerjeve drame Je
IrJ
na odru Kulturnega doma nastala predstava, je za marsikaterega sodobnega gledalca nekoli ko oddaljena, to pa predvsem zaradi ritma, ki je podoben onemu iz prejšnjega stoletja, ko ko municiranje ni niti od daleč doseglo naglice so dobnih pretokov. Nekako tako, kot da bi danes v dobi nadzvočnih letal potovali s kočijo. Moi'da se nam je prav zaradi tega predstava zdela Pre
•	/>g>
dolga — z odmorom traja dobre tri ure — m lo kdaj pa kdaj razvlečena.
Ce se torej z režiserjevo vizijo ne strinjam0 v vseh potankostih, pa velja pripomniti, da .le Zvone Šedlbauer iz našega igralskega ansamb'3 izčrpal prav vse zmogljivosti. Poustvarjanje P° stane tako navdušujoče, saj so glavni liki Pre~ študirani in utemeljeni do skrajnosti. Na celo* no vzdušje primerno vplivajo glasba Aleksandra Vodopivca, enostavna, vendar funkcionalna sce na Vojteka Ravnikarja in dobro zamišljeni ko stumi Jerneja Jambreka.
Vlogo predsednika, diktatorskega očeta, ki je s spletkami ustvaril položaj, je očarljivo odi gral Tone Gogala. Njegova igra je vseskozi Pre pričljiva, v trenutkih nas spominja na Napole° novo drznost, spet drugje na nepotistična sodob na diktatorja, kot sta Ceausescu ali severnoko rejski predsednik Kim II Sung. Njegovega sWa Ferdinanda je z vso mladostno zagnanostjo za igral Branko Surbej, karikiranega dvornega maf šala pa Stojan Colja. Med ostalimi liki izstop3 ® še priletni glasbenik Miller Antona Petjeta
ifl
■njegova hčerka Luiza v interpretaciji Lučke kaj. Nastopajo še Maja Blagovič kot Lady fordska, Vladimir Jurc kot tajnik Wurm, dana Bratuž kot Millerjeva žena, Irena Zuba
poč'
M'1'
,li£
v vlogi služabnice, Alojz Milič kot knezov
slu®3
in Franko Korošec kot sluga Lady
Milfordske’
Novost v letošnji gledališki sezoni predst lja Kabaretni glasbeni bar, ki gledalcem za®° tavlja po predstavi še kako urico pomenka, SPr° stitve in zabave.
Saša Rudolf
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Friedrich Schiller SPLETKE IN LJUBEZEN
Režija Zvone Šedlbauer
v četrtek, 19. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED v soboto, 21. oktobra, ob 20.00 - Abonma RED v nedeljo, 22. oktobra, ob 16.00 - Abonma RED v torek, 24. oktobra, ob 16.00 - Abonma RED v sredo, 25. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED
Andreotti predlaga, naj Zahod finančno podpre »perestrojko«
Na mednarodnem zasedanju v Riminiju, ki so se ga 15. t.m. udeležili ministr-ski predsednik Andreotti, zunanji minister De Michelis, bivši zahodnonemški 2unanji minister Genscher, so vsi govor-
lu številne in kvalificirane delegacije. Andreotti v intervjuju obravnava predvsem dva problema: stanje odnosov med Vzhodom in Zahodom ter proces reform v vzhodnoevropskih državah. Andreotti je
lja, po mnenju predsednika Andreottija, zgodovinski napredek na poti zbliževanja med Vzhodom in Zahodom. Pri tem pa je italijanski ministrski predsednik Andreotti izrazil mnenje, da dialog med Vzhodom in Zahodom še ni dosegel stopnje, ki bi dovoljevala zedinjenje obeh Nemčij.
POGAJANJA ZA MALVINE
V Madridu so se pričeli britansko - argentinski razgovori za normalizacijo odno-šajev, ki so prekinjeni od falklandske voj-
JJiki priznali, kako je nujno, da se je tre-	glede tega procesa naglasil, da morajo ra-
globalno spopasti z ekološkimi proble-	zvite zahodne države odločno finančno
in z vprašanjem nadaljnjega razvoja	podpreti reforme na Poljskem in na Ma-  r „__________________________________ -	_______
Tretjega sveta. Vsi ti problemi so tesno džarskem. Če bi namreč v teh državah re-i ne leta 1982. Delegaciji obeh držav vodita
veleposlanika pri Združenih narodih.
Na prvih daljših razgovorih se niso dotaknili suverenosti otočja v južnem Atlantiku. Razgovori potekajo v dobrem vzdušju, kaže pa da se bosta delegaciji do-je svojčas vrgel v svet sovjetski predsed- govorili do 19. t.m. vsaj o preklicu vojne-nik Mihail Gorbačov. Ta predlog predstav-! ga stanja med državama.
Povezani z novim ozračjem, ki je zavladalo forme dosegle neuspeh, bi to silno nega-P° svetu in ki ga označuje predvsem popu- tivno vplivalo na nadaljnji proces demo-] ‘Čanje mednarodne napetosti. V tej zvezi kratizacije. Glede odnosov med Vzhodom' J® treba dalje upoštevati proces demokra- in Zahodom je Andreotti opozoril na za-tizacije in reforme v Vzhodni Evropi. Mi- misel o skupnem evropskem domu, ki jo istrski predsednik Andreotti in zunanji ^inister De Michelis sta zagovarjala stali-da mora Zahod nove procese v Vzhod-111 Evropi podpreti tako politično kot gospodarsko. Zunanji minister De Michelis še posebej naglasil, da mora program Pomoči upoštevati tudi Jugoslavijo.
Bonnski dnevnik »Die Welt« je objavil
Korenite spremembe v Vzhodni Nemčiji?
Dobro obveščeni hamburški dnevnik
daljši intervju z italijanskim ministrskim »Biid« napoveduje, da bo v Nemški demo-
“	t	!	Irunrinni	r>nmi	hh	In	tr r»n hn/Hmi h Hnoh nr*ioln
predsednikom Andreottijem, ki je 18. t.m.
Prispel v zahodnonemško prestolnico na če-
most med dvema evropama
Revija Mitteleuropa je 13. t.m. priredila v Benetkah posvet o vlogi Istre kot l^ostu med dvema Evropama. O vlogi ita-'Janske manjšine in o njenih upih, da se °do njeni problemi pozitivno reševali v ?klopu demokratizacije družbe v Sloveni-je spregovoril predsednik Unije Italijanov Silvano Sau.
kratični republiki v prihodnjih dneh prišlo do pomembnih sprememb. Številni krajevni voditelji partije naj bi namreč zahtevali odstop državnega in partijskega voditelja Honneckerja. Tudi predsednik uradne sindikalne zveze Tisch je zahteval spremembe, s katerimi naj bi odgovorili na vsesplošno nezadovoljstvo med vzhodnonemškimi delavci.
V Lipskem je bila 16. t. m. množična protestna manifestacija. Prav v tem vzhodnonemškem mestu je opozicija najbolje organizirana. Opomin, ki ga je pretekli teden izrekel politični urad partije, po mnenju predstavnikov opozicije nikakor ni prepre-
čil manifestacije. Luteranska Cerkev je pozvala vlado, naj razpiše svobodne volitve in zagotovi mirno bodočnost državljanom. Skupina »Neues forum«, ki predstavlja srčiko opozicije, je sporočila, da je bil 15. t.m. v Vzhodnem Berlinu prvi vsedržavni kongres, ki naj bi se ga bilo udeležilo 150' delegatov. Gibanje je med drugim postavilo zahtevo, da lahko izdaja lastno glasilo.
Preko avstrijsko-madžarske meje se v zadnjih dneh vije ponovno kolona beguncev. V manj kot 24 urah je na Zahod pribežalo skoraj 2.000 vzhodnonemških beguncev. V prejšnjem tednu je dnevno povprečje znašalo le po 500 beguncev. V manj kot mesecu dni se je na Zahod zateklo 43 tisoč vzhodnonemških beguncev.
Oh 50-letnici Bohinjskega tedna
OOGO Dr. Andrej Gosar l
000000000000x0
OOGO
oooo
Skoro isto velja tudi o težavah in ne-P^ilikah, s katerimi se morajo boriti drugi stan0Vii zlasti mali in tudi srednji obrtniki ^jrazličnejših strok. Tudi tu velja, da ima Vsaka taka stroka oziroma vsak tak stan Sv°je posebne skrbi in težave ter jim je ^°goče le na svojevrsten, njihovim poseb-?.irn razmeram in potrebam prilagojen na-?ltl pomagati in njihov težavni položaj iz-°ijšati.
«i,
Popolnoma na splošno smemo torej re-
da naš narodnogospodarski in socialni j^blem nikakor ni niti približno ne eno-eri, marveč obsega prav po sili dejanskih razmer, v kakršne smo postavljeni, celo gsto posebnih, svojevrstnih vprašanj, hladno s tem pa so tudi naloge in težave j|aše narodnogospodarske in socialne police nujno zelo različne in mnogovrstne.
Drugo važno dejstvo, ki se ga moramo tjosebej zavedati in se po njem ravnati, je, .a živimo v glavnem še vedno na prehodu !2 Preprostega, pretežno naturalnega krnečega gospodarstva v moderno, pretežno na naravnano obrtno in industrijsko gozdarstvo. Vprav to pa povzroča velike sPreniembe v gospodarski in socialni struk-
turi, pa tudi velike gospodarske in socialne težave.
I Dejstva, da res živimo v taki prehodni dobi, pač ni treba še podrobneje dokazovati in utemeljevati. To vidimo danes tako rekoč na vsak korak, domala povsod, kamor koli gremo po naši deželi.
Za zgled naj spomnim samo, da je število zavarovanega delavstva pri nas od le-| ta 1923, ko je socialno zavarovanje stopilo v veljavo v sedanjem obsegu, naraslo od 72.000 na več kot 100.000, to je za dobro tretjino. Od vseh prebivalcev Slovenije jih danes že kakih 400.000 ali 37% ne živi več neposredno od obdelovanja zemlje. Ce dodamo temu še, da je pri nas vedno več ljudi v vsakovrstnih javnih in zasebnih služ-j bah (samo število učiteljstva se je po vojski več kot podvojilo), smemo reči, da se struktura naše dežele in njenega prebivalstva v tem pogledu vidno spreminja.
Težave, ki jih povzroča ta razvoj, so kajpak največje in najbolj občutne pri kmečkem prebivalstvu. Naše kmečko ljudstvo se namreč v glavnem še vedno drži starega preprostega kmetovania in spl<">h i gospodarjenja. Na drugi strani pa se nje-
gove denarne potrebe zelo naglo večajo in rasejo. Tako nastaja med resničnimi denarnimi dohodki, pa med potrebami, ki jih naše kmečko ljudstvo pod vplivom moderne civilizacije vedno bolj živo občuti in jih skuša na vsak način zadovoljiti, vedno hujše, včasih kar kričeče nesorazmerje. Vprašanje, kako to razliko izravnati ali jo vsaj bistveno omiliti in jo zmanjšati na pravo mero, je danes pri nas eden vtikih, če morda ne naj več j ih in najtežjih socialnogospodarskih problemov.
*
Tretje važno dejstvo, ki se ga moramo pri razpravljanju o naši narodnogospodarski in socialni politiki posebej zavedati, je, da pri nas skoraj ni tistih velikih gospodarsko- in socialnopolitičnih problemov, s katerimi se morajo mučiti v deželah, kjer je razvit agrarni latifundizem ali industrij-| ski in finančni velekapitalizem.
Seveda poznamo in občutimo tudi mi različna taka in podobna vprašanja. Vendar naše domače razmere v tem pogledu niso take, da bi mogli od rešitve teh vprašanj pričakovati Bog ve kakšno zares važno in odločilno izboljšanje naših splošnih gospodarskih in socialnih razmer.
| V potrdilo tega naj spomnim samo na sledeče: pred agrarno reformo so vsa veleposestva v Sloveniji (bilo jih je 203. od teh 109 v tujih rokah) obsegala z gozdovi .vred nekako 13% plodne zemlje. Ves del-
PRIZNANJA OB 30-LETNICI ZSKP
V telovadnici ob Katoliškem domu v Gorici je vladalo v soboto, 14. t.m., izrazito praznično vzdušje. Ob 30-letnici ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete so namreč med prijetno domačo slovesnostjo podelili priznanja 46 aktivnim članom društev in organizacij za 30-letno delovanje ter skupinam in posameznikom za posebne zasluge in dosežke na kulturnem področju. V tem zapisu naj naštejemo vsaj prejemnike častnih priznanj. Ti so dr. Kazimir Humar, ki je nasledil profesorju Fileju pri vodstvu Zveze in bil dve desetletji njen predsednik, msgr. Jože Žorž, župnik Bogomil Brecelj, režiser Maks Komac ob teh še organisti in vevovodje Herman Srebrnič, Bogomir Špacapan, Zdravko Klanjšček in prof. Stanko Jericijo. Na koncu je prejel priznanje prof. Silvan Kerše-van, ki zadnja leta vodi glasbeno šolo »E-mil Komel« v Gorici. Za posebne dosežke so bili nagrajeni mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba, Ansambel »Hlede« iz Štever-jana, Dramski krožek Prosvetnega društva »Štandrež« ter Ljudski radio iz Gorice.
Spored je s prijetnim petjem obogatil dekliški zbor »Alenka« iz Steverjana, ki ga vodi Anka Černič.
VENETI — NAŠI DAVNI PREDNIKI
V gledališki dvorani v Kopru, Verdijeva 3, bo v petek, 20. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Veneti — naši davni predniki.« O njeni vsebini bodo govorili avtorji Matej Bor, Jožko Šavli in Ivan Tomažič, ki bodo tudi odgovarjali na vprašanja navzočih. Nastopil bo pevski zbor Obala pod vodstvom Mirka Slosarja. Pogovor se bo nadaljeval ob prigrizku.
niški kapital v Sloveniji pa znaša na podlagi najnovejših podatkov dobrih 560 milijonov, od česar odpade na Trboveljsko premogokopno družbo 200 milijonov.
Ta dejstva nam sama na sebi kažeio dovolj, da je pri nas komaj mogoče govoriti o kaki odločilni gospodarski in politični premoči veleposestev in zasebnega kapitala. Smo pač siromaki! Zato je razdelilna plat našega narodnogospodarskega in socialnega problema razmeroma malo važna.
Seveda moramo prav zato, ker smo siromaki, tudi tu skrbno paziti na vsako malenkost. Vendar bi se zelo motil, kdor bi mislil, da se da naše narodnogospodarsko ali socialno vprašanje rešiti predvsem z izdatnimi reformami na tem področju. Ne, od enostranske, pa najsi bo še tako popolne rešitve tega problema si pač ne bi mogli obetati kakšnih posebnih uspehov in koristi. Nasprotno, težišče našega problema je drugje, na produkcijski strani, hočem reči v tem, kako izboljšati tvarne in duhovne temelje gospodarskega in kulturnega napredka ter s tem ustvariti najvažnejše pogoje resnične obče blaginje našega naroda.
Odtod pa sledi — zlasti v zvezi s prejšnjimi ugotovitvami o raznolikosti naših gospodarskih in socialnih problemov — da se da pri nas zares kaj izdatnega storiti in doseči edinole s podrobnim pa sistematično zasnovanim delom.
Nekih takih velikih reform ali sploh takih velikopoteznih ukrepov, ki bi mogli
MAHNIČ — VČERAJ IN DANES ■ nadaljevanje s 6. strani
no mislečimi. Na drugi strani pa mu je treba priznati veliko idejno doslednost in svežino, ki jo je prav s svojim načelnim bojem vnesel v slovensko kulturo ob koncu prejšnjega stoletja. In vse to je prav nedavni rimski simpozij skušal osvetliti in dati temu močnemu in navdušenemu kraškemu Slovencu (ki so ga označili kot »nevihto s Krasa«) pravo mesto v galeriji velikih predstavnikov slovenskega in kasneje tudi hrvaškega naroda, ki se je zavedal pravilnosti novih razmer na slovanskem jugu in jugoslovanske rešitve po prvi svetovni vojni.
a. b.
SPREMEMBA IMENA DANES
NE BI BILA RESNA
Madžarska socialistična stranka in Komunistična partija Italije bosta ustanovili mešano študijsko skupino, ki bo preučevala odnose med političnimi silami levice in pa odnose med Dvanajsterico in Vzhodno Evropo. To je eden izmed sklepov, ki so bili sprejeti med obiskom italijanskega partijskega tajnika Occhetta v Budimpešti. Skupno z Napolitanom je Occhetto dolgo razpravljal o evrokomunizmu s predsednikom madžarske socialistične stranke, torej prenovljene madžarske partije. Occhetto je med drugim poudaril, da so italijanski komunisti že pred časom opustili preživela in včasih zgrešena stališča, kot so sprejemanje diktature proletariata in stroge marksistične in leninistične ideologije, zavračanje pluralizma in demokratične opozicije in podobno. V Italiji se bo ime partije spremenilo, je še dodal, samo če bo prišlo v državi do pomembnih sprememb. Danes bi zgolj sprememba imena ne bila resna.
naše gospodarske in socialne razmere na mah izdatno izboljšati ali bi vsaj tako izboljšanje omogočili, v naših razmerah stvarno ni in jih niti ne more biti. Tu ie tako rekoč vse odvisno od dobro premišljenega. na realnih razmerah, potrebah in možnostih modro zasnovanega sistematičnega ter vztrajnega dela.
Kdor tega ne bi razumel ali bi se takega dela plašil, ne bo storil nikdar nič zares uspešnega in trajno koristnega za stvarno izboljšanje življenjskih pogojev našega ljudstva.
Glavni pogoji za smotrno in uspešno
narodno-gospodarsko
in socialno politiko pri nas.
Po vsem tem lahko navedemo tudi še nekaj glavnih, vprav bistvenih pogojev za zares smotrno in uspešno narodnogospodarsko in socialno politiko, kakršna bi dejansko najbolj ustrezala našim potrebam.
Predvsem nam je za to nujno potreben zares smotrno in sistematično zasnovan e-noten narodnogospodarski in socialni načrt ali program. Brez tega bi bilo pravo u-spešno delo za izboljšanje naših gospodarskih in socialnih razmer popolnoma nemogoče.
To nas uči že izkušnja. Saj je bilo vprav pomanjkanje takega programa eden velikih, da ne rečem glavnih vzrokov, zaradi katerih naše dosedanje, mnogokrat intenzivno in dobro hoteno delo na teh področjih večinoma ni rodilo zaželenih sadov.
SAMO SRBOFOBIJA?
Član predsedstva Socialistične zveze Srbije Vučetič je v Beogradu na zasedanju dveh komisij Centralnega komiteja srbske partije izjavil, da se Srbija izreka za demokratični socializem in za moderno demokratično federacijo. Socialistična zveza bi se morala zavzeti za pobudo o svobodnem združevanju občanov tudi min10 socialistične zveze, vendar ob vključevanju vanjo. Neosnovano je pripisovati srbskemu vodstvu unitarizem in dogmatizem' je še dejal in dodal, da to zavestno dela.l0 separatistične sile v Sloveniji in na Hrvaškem, da bi s širjenjem strahu pred Srb1" jo pridobivale pristaše. 2e dr. Korošec, je še izjavil, je leta 1921 ugotovil, da prinaša srbofobija politični kapital.
SAMOFINANCIRANJE CERKVE
V ITALIJI
V nedeljo, 15. t.m., so v Italiji obhajaj dan samofinanciranja katoliške Cerkve, ta namen je Italijanska škofovska konferenca pozvala vernike, naj neposredno de narno podprejo svojo Cerkev in svoje duhovnike. To je nujno, potem ko je posta veljaven novi konkordat iz februarja let 1984, ki je odpravil državno finančno moč duhovnikom oziroma župnikom-nedeljo so po vseh župnijah v Italiji skupno jih je 25.827 — delili letake, ki na tančno pojasnjujejo novi način financira nja Cerkve in duhovnikov v Italiji.
1000 MLADIH PEVCEV
NA SVETI GORI
■ nadaljevanje s 5. strani
stveni posvet, ki bo z različnih, zlasti zg0 dovinopisnih stališč osvetlil kulturno P° dobo, preteklost in duhovni pomen Sve gore.
Po vojski, ko je potreba intenzivne narodnogospodarske in socialne politike taK zelo narasla in se javne oblasti niso
i n
gle kar tako odtegniti različnim novirn perečim nalogam, se je še posebno zlV pokazalo, da se brez pravega narodnog0 spodarskega in socialnega načrta ali Pr°. grama celo z resnimi napori in veliki^ materialnimi žrtvami dosegajo v resni le razmeroma neznatni uspehi.
Da, še več! Pokazalo se je, da taKa ^ smotrna gospodarska in socialna politika svojimi pomožnimi akcijami in ukrepi na.l večkrat ljudi samo zavaja, da se vse vpr pulijo in prodajajo za vsakovrstne u^0 nosti in podpore, celo tedaj, ko bi si ^a. ^ pomagali sami s svojimi lastnimi močmi sredstvi. Poučnih zgledov bi lahko naVjQ. li iz našega domačega življenja več kot volj.
Tak enoten, zares smotrno zasnov®*j slovenski narodnogospodarski in socia program, kot tu o njem govorimo, bi 11 ral v bistvenih točkah določiti smerni vsega našega gospodarskega in socialnega razvoja.
Podrobnejše razpravljanje o tem t>i veda daleč preseglo okvir enega same& predavanja. Zato hočem tu navesti le kaj najvažnejših vprašanj, glede kate bi moral ta naš program obsegati glgV smernice. Taka vprašanja pretežno goSP darskega značaja so:
(dalje prihodnjič)