St. 484.
V Ljubljani, torek dne 4. julija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedejjah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30-—.
:	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo In upravništvo je v Frančiškanski ulid M. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Podraženje tobaka.
S prvim julijem so pri nas podražili tobak. Država upa na ta način dobiti v svoje prazne blaganje šestin-sedemdeset milijonov kron. To je velika svota, ki jo bo večinoma plačala ubožnejša večina avstrijskega prebivalstva. Zato velja, da se o tem premišlja.
Ko je pred sto leti Napoleon hotel izvesti evropsko zaprtijo, je hotel dobiti potrebnega denarja s tem, da je podražil sol in tobak. Kakor je znano, je ljudstvo zložilo o Napoleonu litanije in med njimi se je glasila ena vrstica tudi tako:
Ki sj nam sol in tobak podražil. Napoleon Bonaparte.
Tako je torej občutilo ljudstvo to podraženje, da ga je vpletlo v litanije.
Dandanes ljudstvo nima več tako dobrega dovtipa in je podraženja že tako navajeno, da se nič ne moti. Marsikdo si misli: en vinar ali en krajcar več je vseeno, kdo bo na to gledal . . .
Pojavili so se v zadnjem času nekateri protestni shodi, kjer se je protestiralo proti podraženju tobaka, nekateri časopisi so povzdignili svoj glas in konec. S prvim je tobak dražji in vsi shodi, vsi članki, vsi protesti ne pomagajo, vlada tobaka ne bo pocenila, raje podražila. Pač pa so se pojavili glasovi o abstinenci in to je večjega pomena.
Ako bi vlada podražila sol, bi bilo to večje važnosti, kajti to bi res čutili naši najnižji krogi, ki bodo kmalu imeli komaj toliko, da si bodo mogli privoščiti neslan krop. Toda po takem sredstvu si vlada ne bo upala seči, ampak se bo držala dveh stvari, ki jih nekateri imenujejo strup ljudstva, drugi pa jih smatrajo za nujno potrebo vsakdanjega življenja : to sta alkohol inv nikotin oziroma žganje in tobak. Žganje in tobak neseta državi vsako leto milijone davkov.
Žganje in tobak sta dve stvari, ki se zdita nekaterim nepotrebni. Res nista nujno potrebni, mnogo ljudi živi brez obeh teh »sovražnikov ljudstva." Toda težko si je misliti zjutraj kosca na senožeti ali delavca v jarku, da bi mogel delati brez teh dveh krepčalnih sredstev. Malo je stvari na svetu, o katerih bi bila mnenja tako različna, kakor sta žganje in tobak.
Ženskam tobak navadno smrdi, toda kmečki oča bi brez svoje pipe ne vedel kaj početi; drugim celo čik prija tako, da bi brez njega ne mogli živeti. Vse skupaj je to navada, kajti gotovo je, da se je prvič vsakemu zdel tobak zopern, mnogi so'' morali pri prvem poskusu celo mnogo trpeti in enako žganje od začetka nikomur ne diši, morebiti se je čudil, kako morejo ljudje piti tako pijačo.
Toda navada je, da se pije in kadi. Navada je taka in mi nekako prezirljivo gledamo one, ki ne pijo in zdi se nam, da ni pravi fant ta, ki ne zmore ene smotke. Tako rastemo naprej v slabih navadah in iz teh slabih navad dobiva država svoje milijone.
Ali sta alkohol in nikotin človeškemu rodu res tako škodljiva, kakor trdijo nekateri skrbni človekoljubi, je vprašanje. Resnica je, da mnogo kadilcev zapade prezgodnji smrti, enako je resnica, da mnogi kadilci dožive visoko starost in da star kmečki možak navadno pravi — in to ne brez vzroka — dokler mi tobak diši, ne bom umrl. — Res je, da žganje povzroči mnogo zla, da spravi mnogo ljudi v blaznico, v bolnišnico, v smrt, res pa je tudi, da okrepča delavca žganje pri težkem delu. Mi se torej ne postavljamo v tem slučaju na nobeno stališče, le to trdimo, da vse, kar je preveč škodi, pa naj je to dobra ali slaba stvar, enako je z žganjem in s tobakom.
Pozdravljati moramo z veseljem vsako gibanje proti žganju in tobaku, ker je gotovo, da je oboje strup, ki je človeku potreben šele tedaj — če se mu privadi. Zato pa je treba dela med mladino, kef v obeh slučajih velja geslo: ne privaditi se. Uničiti pa moramo tudi predsodke, da bi ne bil pravi mož1, ki ne pije in ne kadi. Tega dela je pred vsem potreba — potem država lahko podraži žganje in tobak, kolikor hoče.
Gotovo je, da država sedaj potrebuje denarja, ko zida take velike ladje v Trstu in če so dali dr. Šušteršič in drugi dovoljenje za take drage stvari, bodo morali narodi plačati ta davek na ta ali oni način. Toda država naj denar išče tam, kjer ga je največ, pri kapitalistih, malega Človeka pa, — ki danes itak komaj izhaja — naj bi pri miru pustila. Seveda mali človek, če neče plačevati indirektnega davka v obliki tobaka — bo manj kadil — in s takim štrajkom bo največ dosegel.
Seveda naš kmečki očanec ima odmerjeno meto, en pakelc tobaka na dan in ga bo skadil, tudi če bi bil dražji. Drugi pa, ki si morejo privoščiti smotke, bodo občutneje'občutili podraženje. Ako jim bo neslo, b°do ostali pri enakem številu smotk,' ako ne, bodo kadili eno manj.
Kričimo vedno, naj vlada naklada davek na lukšus. Tudi tobak in žganje sta včasih nepotreba, ampak luksus ali celo — zapravljivost. Ako vlada torej te stvari podraži, je sicer prav, da protestiramo. Se bolj prav pa je, če sc obojega po moči vzdržimo — in bomo tem zdravejši in bogatejši.
Španske ceremonije.
Te dni je bil v Madridu na Španskem t. zv. evharistični kongres. Kaj je pravzaprav tak kongres, je težko povedati, njegov namen je spraviti v kako mesto kolikor mogoče duhovščine in raznih tercijalcev ter pobožnih ljudi in potem napraviti po mestu nekako velikansko pročesijo in tako delati reklamo za katolicizem oz. za klerikalizem. Ker se ob takih prilikah rade dogode kake demonstracije od nasprotne strani — pogosto so take stvari tudi naročene — n. pr. v Madridu je eksplodirala med procesijo tzv.
peklenska mašina, ki pa ni nikogar poškodovala — se take prilike rade porabijo za boj proti svobodomiselstvu ; češ, glejte, taki so: napadajo procesije, ne puste javno kazati katoliškega prepričanja itd.
To so torej evharistični kongresi. Tak kongres se je vršil v Madridu. Bilo je baje 50.000 ljudi za procesijo. To ni nič čudnega.
Španija je zemlja protireformacije. Kaj so tam vse počenjali v imenu vere. Kdo še ni videl kake slike, ki predstavlja kak autodafe? Grmade, vislice, morišča vse na enem kupu, oltar, maša, inkvizitorji, in poleg vsega cele procesije krivovercev, ki so umrli v večjo čast božjo najbolj grozne smrti.
To je ljubila španska narava. Na Španskem so se še do danes ohranile velike procesije na veliki teden, kjer se po ulicah predstavlja nekak križev pot, kakor so to delali pred cesarjem Jožefom II. v Ljubljani in v Škofji Loki in drugod razni kapucinarji in drugi menihi, dokler jim vlada tega ni prepovedala. Ostanek španske romantike so tudi znane bikoborbe, ki jih pozna samo španska zemlja.
Zato ni čuda, da se je v Madridu množica udeležila procesije, ker tako ljubi razne ceremonije, procesije, nenavadne obleke in sploh vse, kar je iz te dežele po svetu razširila protireformacija.
Drugod so sicer tiste ceremonije kmalu opusili, le v Španiji so še vneti zanje.
»Slovenec* obžaluie, da je bilo tako malo Avstrijcev v Madridu — bil je menda tam en sam klerikalec
—	in pravi, da naj bi bil prihodnji evharistični kongres — na Dunaju. Menda upa »Slovenec", da bi na ta način krščanski socijalci dobili nazaj dunajske mandate. Naše mnenje je, da je pri nas procesij več ko odveč, in da tiste snanske ceremonije lahko ostanejo na Španskem. Mi potrebujemo kongresov za bolj pametne stvari, kakor za — klerikalno reklamo.
Iz slovenskih krajev.
Iz Starega trga p. Ložu. Epilog k veselici C. M. podružnice v Starem trgu pri Ložu. Že dolgo nisem slišal, da bi se bila v Starem trgu priredila kaka večja veselica. — Mislil sem že, da je nekdaj širom znano veselo družabno življenje v tej dolini popolnoma umrlo. S veseljem sem se tedaj odzval zadnjič vabilu v časopisju, češ, saj vendar ni resnična moja žalostna domneva, spet se napravim po dolgem času, pogledat prejšnjega veselja mesto. Ali kakšno razočaranje. Vsa prireditev se mi je zdela strasno ponesrečena, zabava prisiljena in razkosana, brez življenja. Že pri blagajni sem izgubil pol razpoloženja ob pogledu na blagajnika, ki je kazal tako resen in kamenit obraz, kakor bi človek pri njem kupil vstopnico za sibirsko pregnanstvo. Potem pa lena godba. Človek se je jedva zavrtil, pa je bil komad pri koncu 1
Največ pa je bilo mrtvosti vzrok, ker se ni sprožila od strani prirediteljev nobena govoranca. Saj ni treba biti ravno Katon; par navdušenih pozdravov, da bi se bilo dvignilo veselje v revanžu. Gostje iz Prezida so se mi naravnost smilili v pozabljenosti, v kateri so se mučili dolge ure. Ko sem jih videl tako žalostno osamljčne, ko sem videl v tej osamljenosti tujce sploh in torej tudi sebe med njimi, sem si nehote zaklical: »O Peče, o Rosina, če zdaj slutita, kako žalostno so se zasukali časi po vajini nepozabni zmrti, gotovo se obračata v grobu!" Še največ je bil vreden muzej z menežarijp, kjer je bil ves temperamenten blagajnik, kakršnega je treba na veselici. Težko mi je pisati o naprednih prireditvah tako neugodno kritiko, toda nazadnje brez kritike še bolj pademo v reakcijonarstvo. Bodimo tedaj raje odkritosrčni, priznajmo svoje napake in skušajmo jih odstraniti. V veselične odbore naj se volijo pred vsem temperamentni ljudje in ne »varuhi božjega groba". Splošno smo tvorili večino tujci, kmečkin domačinov ni bilo skoro nič. Kako to? Prav zanimivo bi bilo pojasnilo, v čegavi režiji so bila jedila in pijača. Zvedel sem o tem tako umazane stvari, da me je resnično sram pisati o njih. Baje je igral pri stvari egoizem večjo vlogo nego korist družbe, Morda bo prebitek znaten. Ali to nič ne pobije tega poročila; ljudje so pač žrtvovali, ker se imeli namen žrtvovati. Da pa je vladala splošna nezadovoljnost, je bil najboljši dokaz zgodnje odhajanie tujcev. Dvomljivo je. da bi bila prihodnja veselica pod takimi pogoji brez deficita, kajti slabi vtisi sežejo morda še globlje od lepih. Dolgočasi se lahko vsak doma in — zastonj!
Tujec-udeleženec.
Iz Trojan. V našem kraju splošno prevladuje mnenje, da slabšega župnika kot je Hribar še nismo nikdar imeli. Vsi farani so ž njim nezadovoljni in komaj pričakujejo, da bi nas že enkrat zapustil. In to po vsej pravici. Človek, ki bi moral dajati ljudem dober vzgled, se obnaša, kakor bi bil napol podivjan, človek, ki bi moral poučevati ljudi o morali in o veri, daje vsem ljudem pohujšanje. — Mi stojimo na stališču, da živimo z duhovniki v miru, toda le pod gotovimi pogoji. Mislimo, da ponočevanje in pijančevanje našega župnika nikomur ne ugaja, najmanj pa niegovo skrajno surovo obnašanje. Župnik Hribar mora računati s tem, da smo tudi mi ubogi kmetje prišli že do spoznanja, da nas duhovniki sa.mo izkoriščajo in terorizirajo. Silno čudno se nam zdi, da ljubljanski škof, ki tako neustrašeno preganja duhovnike, ki nočejo kloniti tilnika pred njim, dovoljuje svojim pristašem take nezaslišane predrznosti in surovosti. Tu naj napravi škof red, sicer smo primorani pristopiti k drugi veri.
Št. Gotha rdski faran.
Iz Zagorja ob Savi. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je neki tuk. debeli gospod z belo suknjo in rdečo kravato prav pridno agitiral. Kontroliral je glasovnice ter zamenjal one, na
katerih je bil zapisan Reisner s takimi, na katerih je bil zapisan Bartel. Raztrgal je volilcem tri glasovnice. Najbrž mu napisani kandidat ni bil po volji. Taka agitacija se je vršila pred volilnim lokalom »Sokolski dom*, priče so na razpolago. Neki Cepuder je zopet govoril po Toplici, da je Reisner premlad, da torej ne more biti voljen. Kje je pa dobil goriomenjeni gospod uradne glasovnice, katere je delil? Mogoče je v tem oziru c. kr. okrajnemu glavarstvu v Litiji kaj znano? Vse take in podobne stvari naši gospodje orožniki ne slišijo in ne vidijo, ker so mnenja, da je njih stvar, če kako kaznjivo dejanje naznanijo ali pa ne. Mi smo pa mnenja, da morajo storiti oblasti svojo dolžnost v vsakem slučaju, ker so zato plačane iz naših novcev. Če to ne pomaga, govorili bomo glasneje.
Iz Maribora. Stanovanja dijakom, pri le narodnih slovenskih družinah preskrbi letos zopet Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. Tozadevna navodila in pojasnila dajeta brezplačno trgovca M. Berdajs in Vilko Weixl v Mariboru. Da je mogoče vsem povo-ljivo ustreči, prosi društvo, da bi se dotični, ki želijo kako stanovanje za dijake še o pravem času obrnili na dotične gospode, Pozneje se ne more več vsem ustreči. Za pismen odgovor je treba priložiti znamko. — Odbor.
MICHEL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
... — Obkolite hišol Preiščite jo! Le noter! Pobijte vse, kar dobite 1
— Strela! je zahropel Skalabrino.
— Mtoj! Udariva! je dejal Roland.
— Ne, gospod, vrniva se . . . Boj, z menoj! ...
Bembo je spodaj čakal, kako se bo posrečilo njegovim štirim beričem, ki jih je pobral na poti.
Dvignil je oči proti razsvetljenemu oknu.
— Tu gori je! je zamrmral. Zadihaje se, kakor da bi bil beričem korak za korakom, je godrnjal od hipa do hipa:
— Zdaj gredo gor . . • • zdaj so v prvem nadstropju . . . tako .	. . zdaj	stoje pred vrati , .	, zdaj	vdirajo . . . zdaj so v
sobi .	. . Oh!	Luč je ugasnila . .	. Zdaj	so se udarili! . . .
Bembo je stopil iz svojega zatišja v polno luč.
Tako napeto je zasledoval dogodke tam zgoraj, da ni videl kako je moška postava stopila v vežo in se po stopnicah pognala v teku navzgor.
Naenkrat pa se je okno odprlo; Bembo je začul ropot razbitih naoknic. Crna masa je priletela po zraku in padla je kardinalu pred noge.
— Vrgli so ga dol! je zarjul v divjem veselju. Torej vendar • .,. vendar enkrat 1
Pokleknil	je k človeku, ki si	je bil	zdrobil lobanjo na kam-
natem	tlaku, ter uprl obedve roki	v mrličeve rame. Toda mahoma
je planil po koncu in zakričal besno:
— To ni on 1 Oh', ta satan! . . .
Tisti hip je treščilo nekaj korakov od njega drugo, nato tretje in naposled zadnje truplo na tla.
Bled od groze, je Bembo spoznal svoje štiri beriče.
— Oh, ta satan! je ponavljal puleč si lase. Zopet se mi bo izmuznil! . . .
Pogledal je okrog sebe! mislil je že bežati.
Naenkrat pa se je zdrznil, četa ljudi se je bližala v naglem
teku.
Bila je pričakovana pomoč,
Kakih petdeset beričev in lokostrelcev je obstalo pred hišo; Bembo jih je pozdravil s krikom srditega veselja.
V	neredu se je truma zapodila v vežo, dočim so se na sosednjih oknih hiš pojavljale preplašene glave, ki je njih sleherna nemudoma spet izginila.
Roland in Skalabrino sta se vrnila po stopnicah navzgor v trenotku, ko so planili v vežo prvi lokostrelci. V par sekundah sta bila zopet v bivšem Juaninem stanovanju in sta nakopičila pred vlomljena vrata posteljo, omaro, mizo — izkratka vse, kar sta našla pohištva.
— Tri minute imava časa, je dejal Roland.
— Za mano, za mano, gospod je odgovoril Skalabrino in potegnil sojega tovariša s seboj v sosednjo sobo, nekakšno majhno kuhinjo, ki se je bralec spominja.
Tudi vrata v ta prostor sta zabarikadirala.
Že so se slišali zamolkli udarci ob prva vrata.
Skalabrino je bil pokleknil pred kaminom na tla.
Roland, v vsaki roki samokres, se je bil postavil pred vrata, ne meneč se za Skalabrinovo početje. Prepričan je bil, da se bliža poslednji boj.
Skalabrino pa je s svojim bodalom razkopaval kamin. V par sekundah je izluščil več kosov opeke.
Vrata iz sobe v kuhinjo so se začela udajati pod besnim razbijanjem preganjalcev.
— Držite se. gospod! je kriknil Skalabrino, srdito nadaljujoč svoje delo.
Izbruhnil je glasen krik: v vratih je bila zazijala široka špranja, napadalci so zaijuli: Zmaga!
Toda počil je strel; eden izmed beričev je padel, zadet na smrt, Vsa tolpa se je umaknila in premolknila; toda že čez par trenotkov se se je navalila s podvojenim gnevom.
Še en strel.
Padel je drugi preganjalec.
Rolarid je vrgel samokrese iz rok ter potegnil bodalo.
Vrata so strašno zahreščala . . .
Javne produkcije gojencev »Glasb. Matice".
Kritika kulturnih prireditev je pri Slovencih zelo težavna stvar in sicer iz dveh razlogov. Dasi mal narod, poznamo v vseh panogah umetnosti može velikih narodov, kojih imena slave čez okraje njih domov in imamo tudi sami nekaj imen, s kojimi se ponašamo v tujini. Radi tega smo postali v presoji vsakojakih prireditev umetnosti strogi in nečemo priznati vrlin naraščaja. Nasprotno pa se čutijo mladi ljubitelji umetnosti razžarjene ob odkriti besedi in so hudi na kritika, ki pač ni hotel drugega, nego svetovati k dobremu. Drug vzrok je zopet, da se pogosto presojajo tudi umetniške prireditve zgolj s političnega stališča, kar bi absolutno ne smelo biti. Nečem se dotakniti nikogar, vendar lahko priznam da je naše »kritiziranje* po časopisih zgolj politično.
Malo je Slovencev, ki vedo, kaj pomeni »Glasbena Matica" Slovencem. Sodi se zelo prezrljivo, rekel bi, rado se jo zasmehuje, ter jo stavlja v vrsto diletantskih glasbenih zavodov. Še več, omalovažuje se jo dostikrat pred tujci in tako ve le malo tujine, da obstoji na našem jugu zavod, ki stopa v marsičem vzporedno z velikimi kon.-zervatoriji. Vsak poznavatelj našega zavoda ve dobro, da bi dosegel gojenec pri istih študijah kot jih mora prebiti n. pr. na Dunaju ali v Pragi, v istih letih kot tamkaj, skoro ista. Seveda mu naš zavod ne more dati na razpolago glasbenih velikanov, ka-
je zijala
se
To je pomenilo konec!
— Izhod je odprt! ... je zakričal Skalabrino.
Roland se je ozrl po tovarišu, V boku kamina
široka luknja.
Skalabrino mu jo je pokazal ter viknil z zadihajočim glasom:
— Tu noter!
— Pojdi naprej! je odgovoril Roland.
Skalabrino je poznal Rolanda, da ostane pri svoji besedi Niti sekunde ni smel izgubiti; zato se je izpustil v odprtino
Roland za njim.
V	istem hipu pa so se vrata vdrla, in sobica se je napolnila s tulečimi in kričečimi beriči. Zagledali so izhod. Prostora je bilo samo za enega na enkrat . . . Eden izmed njih, bodisi da je bil najhrabrejši ali najbolj divji, se je spustil v odprtino . ostali pa so čakali molče in težko sklonjeni nad luknjo... Preteklo je par sekund; nato so začuli zamolklo hropenje ...
Roland je lezel za Skalabrinom po ozkem rovu. Splazil se je par korakov daleč; nato se je z velikim trudom obrnil proti vhodu v odprtino. Počakal je kleče, z bodalom v roki.
Tudi Skalabrino je počakal; razumel je, kaj Roland namerja
Čakanje ni trajalo dolgo!
Roland je zagledal beriča, ki je lezel proti njemu.
Njegova roka se je izprožila v bliskoviti gesti. Odgovorilo je smrtno hropenje zadetega preganjalca.
Roland se je z bledim, toda mirnim obrazom okrenil nroti Skalabrinu, rekoč:	p
— Zdaj je cev zamašena!...
— Naprej! je odgovoril Skalabrino.
Plazila sta se dalje; to je trajalo dobro minuto. Za seboj sta slišala besno rjovenje beričev.
Naenkrat pa je Skalabrino stopil na noge. Rov ie šel naravnost kvišku.
Skalabrino je začel lesti navzgor, prijemaje za železne držaje, ki so bili vzidani v stene tega rova. Kmalu sta stala obadva na strehi sosednje hiše. Po trebuhu sta se splazila do roba. Roland je sklonil svojo glavo čezenj ter zagledal na bregu veliko množico ljudi, ki se je zdela silno razburjena in je kričala: Smrt lokostrelcem !	  (DalJe>)
koršni poučujejo na pr. v Pragi in na Dunaju, a dve tretjini do popolne izobrazbe mu da lahko, Pri nas imajo skoro vsi gojenci ob svojem študira-nju v Ljubljani te študije le bolj za šport in redki so oni, ki mislijo resno.
Pred nami stoji cela vrsta mladih talentov želečih si lepe prihodnosti v dosegi svojih vzvišenih ciljev. Vsi so polni nad, ponosni na svojo bodočnost. A vendar! Kako temna je, koliko jih bode klonilo tilnik pred dosego cilja, koliko gorjupa je še skritega v bodočnosti, koliko razočaranj in bridkih url Pri nas ni zemlja dobrosrčnih ljudi. Le kdor si opomore s svojimi rameni, prodere steno, drugi omagujejo v obupu.
In ne le v tej stroki umetnosti se nam godi tako trpko, Naši najboljši poeti, pisatelji, slikarji, kiparji umirajo gladu v domovini in srečni so le oni, ki jih redi tujina. Pri nas se ne usmili nihče mladega ukaželj-nega talenta, posebno pa na glasbenem polju ne. Kdor si ne pomaga sam, pogine. In naše občinstvo, brez razlike, ne gane mazinca v prid talentu. A zna se to kruto maščevati, kajti vrednost naroda se sodi po njegovi kulturi.
Radi velikega števila gojencev, je bilo primorano vodstvo napraviti štiri produkcije. Izmed 52 gojencev je nastopilo 17 začetnikov prvič, ostali so nastopili že na produkcijah prejšnjih let Z uspehom v celoti smo lahko zadovoljni, saj so nam nudile posamezne točke, rekel bi, višek znanja posameznih strok. Šola na tem zavodu je izborna, posebno solopetje, vijolina in klavir.
V klavirski šoli stoji pač v prvi vrsti ona gospe Talichove. Njeni go jenci ji delajo v resnici čast in od največ njih je pričakovati, da bodo hvaležni sovrstniki nje, ki jim odpira s svojo umetniško dušo pot v glasbeno umetnost. Iz njene šole nižjih razredov sta nastopila gdč. Bartl in gg. Komar in Črnagoj, pri višjih in sicer iz VIII. (zadnjega) razreda pa gdč. Repič, Dežela, Kabaj, Supančič, Lavrenčič in Šešek. Vsi posamezdi so rešili svoje vloge dobro, katere izmed gospic VIII. razreda bi pa podelil prvenstvo, je sicer res težko določiti; prilično so vse na isti stopinji. Od gospodov sta se kosala od iste šole gg. Ravnik in Ličar. Tudi tu je težko odlvčiti, vsekakor bi rekel, da zna g. Ličar prekositi g. Ravnika v klavirju, nasprotno nadkriljuje g. Ravnik vse gojence »Glasbene Matice" s svojim komponističnim talentom. Oba zadnje-imenovana sta igrala svoje komade z dušo, z razumevanjem. Tu ni onega mašinelnega igranja not, ki dolgočasi občinstvo. Iz vsakega akorda čuješ pomen skladbe in v takem prednašanju pridje prava umetnost do veljave.
V klavirju so nastopili dalje gojenci šole gg. Gerbiča, Vedrala ter g. Pavčiča in gdč. Chlumecke. Od teh gojencev so se odlikovali najbolj gdč. Rogi, Marolt in Šivic ter g. Šavnik in v duetu gdč. Lukan ter g. Schweiger. Posebno šola gdč. Chlumecke zasluži priznanje, kajti njene učenke so dosegle s svojim igranjem z ozirom na kratkoletne študije celo dober uspeh. Tudi ostali gojenci so rešili svoje vloge povoljno.
Klavirska šola na »Glasb. Matici* obsega osem razredov. Videli smo, koliko gojencev je doseglo to stopnjo in veseli smo tega. — Res je sicer, da je bila odprta mnogim le doslej in da se v bodoče cepi njih življenska pot od steze umetnosti, a vendar so lahko oni kakor mi zadovoljni, da jim je dal trud učiteljev vpogled v globoke vire prave umetnosti. In naj si izbero po dokončanih študijah to ali ono pot, ne zabite tega, saj so vam dali to vaši prijatelji uči-
telji in skušajte prebiti led z lastnimi rameni.	i
Zenit vijolinskih gojencev je bil zopet g. Ivo Trost iz šole g. Vedrala. Njegovo znanje kritizirati bi bilo gotovo odveč, sprejme naj še tem potom moje prijateljske čestitke. Izmed slovenskih mlajših vijolinstov bi se lahko kosal z njim menda edini g. Dežela, gojenec praške šole; prekosil ne vem če bi ga. Rojen pač pod srečno zvezdo, koje prisije slovenskim talentom le redkodaj kako srečno uro z zvokov svojih struni
Tesno za g. Trostom stopa gojenec iste šole g. Ločnik. Res z veseljem posluša človek te lepe zvoke, prepojene s čuvstvi. Kako z dušo je igral g. Ločnik! Da, rekel bi lahko, da je vlil on največ duše v svojo nalogo izmed vseh gojencev. Prepričan sem, da se odpro tudi njemu duri bodo? čnosti.
Dalje so nastopili iz te šole še gg. Armič, Planinšek, brata Lončar, Jenko, Gregorič in iz šole g. Rezeka g. Pogorelec. Vsi ti gojenci so iz nižjih razredov in vsled tega se ne more zameriti eventualnih hib, ki so pri začetnikih pač neizogibne.
Poleg klavirja in vijoline so nastopili še gojenci v flavti, klarinetu in rogu. V flavti (šola g. Breznika) je odnesel palmo g. O. Kolaritsch. Poleg njega sta se tudi odlikovala gg. Mate in Kolšek. V klarinetu (šola g. Trmote) je nastopil g. Ciglarič in v rogu (šola g. Tamhine) g. Dolinar, ter sta oba rešila zelo povoljno svoji vlogi.
Kot esemble-nastop je bil izbran trio za flavte in pa kvartet: K Hill-mannova Gondcliera. Tudi ta dva nastopa sta se posrečila, le manjka še skupnosti in izrazitosti posameznih fraz, da pride delo res do veljave.
Z instrumentalnim delom smo lahko zadovoljni in preidimo k pevskemu.
Prvo presenečenje nam je prinesla gdč. Pipa .Tavčarjeva. Njen organ je izborno izšolan in prepričan sem, da postane ena najboljših naših koncertnih pevk. Njen glas spominja v srednji legi na oni gospe Polakove, poln, doneč in svež. Res, koliko je gdč, Tavčarjeva napredovala ne bi skoraj verjel. Tuje ji je vsako umetno pomaganje med petjem, njen izrek je odločen, nastop gracijozen. Čestitam!
Manj srečna se mi je zdela gospa Žirovnikova. Za svoj mezosopram se mi zdijo pete točke previsoke in bi svetoval gospe raje raje transponirati posamezne točke kot, da ustreza le z naporom neprostovoljni zahtevi. Partija iz opere „Ukročenje v ženske* je zelo težka, a organ gospe Žiro vnikove ji je bil kos. Istotako je pela dobro ostale točke, izvzemši višine, ki ji dela še težave.	(Dalje jutri.)
DNEVNE VESTI.
Strah pred dr. Šušteršičem.
Komaj so klerikalci preživeli prvo blamažo, katero jim je povzročil njih vodja dr. Šušteršič, skušajo že zopet povzdigniti svojega generala v deveta nebesa. Včerajšnji »Slovenec* poroča, da se Nemci silno boje tega, če bi Slovenci vstopili v vladno večino. In zakaj? Baje radi tega, ker jim je, kakor »Slovenec* zatrjuje, znano, da si pusti dr. Šušteršič vsako uslugo nasproti vladi drago plačati na škodo Nemcev. Mislimo, da je »Slovenec* te vrstice gotovo napjsal brez vednosti drja. Šušteršiča. Če je kdo izmed Slovencev, potem je gotovo dr. Šušteršič prvi, pred katerim imajo Nemci najmanj strahu. Poslanci nemškega »Nationalverbanda* dobro vedo, da dr. Šušteršič vlado prav rad brez vsake protiusluge podpira, samo da ima od tega kake osebne ali po-
stranske koristi. Verjamemo, da bi dr. Šušteršič vladi zelo rad pokazal svojo moč, toda mož jo s svojo vetrnjaško politiko vedno zavozi, kar so posebno pokazali zadnji dogodki. In takega moža se vladi v resnici ni treba bati, najmanj pa Nemcem.
Slovenski klerikalni poslanci v vladni večini. Slovenski klerikalni poslanci se sicer še niso odločili, ali stopijo v vladni tabor ali ne, vendar pa že sedaj pripravljajo svoje volilce na to dejstvo. Dr. Šušteršič ima tozadevno v resnici jako težko stališče. Mož, ki je poprej s svojimi tovariši razburjal cele mesece državno zbornico in vlado in onemogočil delovanje parlamenta, ima sedaj nenadoma in brez tehtnega vzroka vskočiti v vladni tabor. »Slovencu* je dobro znano, da bi dejstvo, če vstopijo klerikalni poslanci v vladni tabor, povzročilo tudi v klerikalnih vrstah precejšnje razburjenje in to tembolj, ker smo bili Slovenci narod, ki smo za časa parlamentarne dobe občutili najbolj sovraštvo avstrijskih ministrov napram nam. Slovenski narod radi tega sedaj z vso opravičenostjo zahteva, da pokličejo njegovi poslanci vlado radi skrajno inkrivičnega postopanja na odgovor v slučaju, če bi vlada ne dala jasnega in ugodnega odgovora izvajali tozadevno tudi svoje konsekvence. To bi bila tudi naloga slovenskih klerikalnih poslancev, ki so v prvi vrsti odgovorni za početje vlade napram nam. Če klerikalci zatrjujejo, da imajo za seboj ves slovenski narod iu ga morejo edino oni varovati pred nemškim terorizmom, naj tudi sedaj store svojo prokleto dolžnost. Klerikalci seveda tega ne bodo storili. Oni le iščejo z vsemi silami način, po katerem bi mogli vstopiti v vladni tabor, na kar že sedaj pripravljajo svoje volilce. Radovedni smo, kaj porečejo k temu klerikalni vo-lilci.
Vlada je kriva poraza krščanskih socijalcev na Dunaju. Tako poroča »Slovenec*. Kadar klerikalci dožive kako blamažo, jo skušajo na vsak način oprati bodisi na ta ali oni način. Ljudje sicer radi verjamejo vsakim izgovorom, toda izgovor krščanskih socijalcev in slovenskih klerikalcev, ki jih skušajo prati, se	nam pa vendar
zdi malo prejalov. Katera vlada pa je šla krščanskim socijalcem bolj na roko kot Bienerthova. Ravno krščanski socijalci so bili oni element, ki so krčevito držali Bienertha na krmilu in se potom njega	skušali še bolj
ojačiti. Toda ljudje niso imeli sreče, Po razpustu državne zbornice so kršianski socijalci kričali na ves glas, da pridejo v novo	zbornico še v
večjem številu, kot	so bili dosedaj.
Računali pa niso na to, da so bili njih volilci že do grla siti koritarske politike krščansko socijalnih politikov in so to svojo nejevoljo najbolj jasno pokazali tudi pri volitvah. Tu leži vzrok poraza krščanskih socijalcev in ravno radi tega je moral tudi Bienerth odstopiti. Bienerth se je namreč le preveč zanašal na njih moč, ki je bila silno puhla.
Politika »proste roke*. Poraženi krščanski socijalci so se odločili v novi zbornici za politiko »proste roke.* Njej v resnici ne kaže ničesar drugega, ker v zbornici tako ne bodo imeli posebnega vpliva. Dr. Šušteršič sam je prišel sedaj do prepričanja, da bi v slučaju, ako se mu ne posreči skočiti v vladni tabor, priglasil istotako politiko »proste roke*, ker bi vse ua ta način najlažje rešil nadležnih Čehov, ki so ga v bivši zbornici strašno kompromitirali. Za dr. Šušteršiča bi bila politika »proste roke* tudi najprimernejša.
Kam spadajo Čuki? V nedeljo dopoldne se je zbralo v Domžalah par
Čukov, ki so šli k maši. Od raznih strani so prišli Čuki, nekateri so se vozili, nekateri so kar tako krevsali. Neki Oberčuk je pa, kakor slavni Martin Krpan, jezdil kljuse, ki je komaj lezlo. Ubogemu kljusetu se je vlekel po tleh vamp še bolj nego dolgi, košati in zamršeni rep. Ali nesreča je hotela, da tisti Oberčuk ni vajen kljuseta, in kljuse ne njega. In tako se je zgodilo, da je kljuse, jezno zaradi nevšečnega bremena, začelo brcati in skakati in je podrlo na tla neko staro žensko, ki se je pri padcu precej nevarno poškodovala. Skoro nezavestno so jo druge ženske odpeljale na orožniško postajo, kjer je dobila prvo zdravniško pomoč. Orožnik se je takoj podal za Oberčukom in mu prepovedal jahati kljuse in mn je povedal, naj raje zajaha manj nevarnega lesenega konjiča, ki ima namesto repa piščalko. Pravijo, da je ta povsem umestni nasvet Oberčuk smrtno užalil. Ampak ravno tak nasvet, kakor orožnik, bo Oberčuku dalo v kratkem tudi okrajno sodišče. Nam se zdi, da sploh vsi Čuki spadajo — na lesenega konja.
Imeniten doktor je — kakor se nam poroča — klerikalni dr. Drganc v deželni bolnišnici. Ta mož je imel zadnjič operirati nekega dveletnega otroka, ki je bolehal na kili, ampak »operiral* ga je na zdravi strani, kar je ootem konštatiral dr. Staudacher.
—	Zdi se, da bo postala naša deželna bolnišnica po odhodu g. dr. Šlajmerja, ki so mu klerikalci zagnusili službovanje, po zaslugi od klerikalcev protežiranih »dohtarjev* — deželna »šintarija*.
Modrost užitninske vlade. Poroča se nam: Naša užttninska oblast je semtertja čudovito modra. Menda že 30 let obstoji poleg za Ljubljano tudi za 4 druga večja mesta neka čudna postava, ki govori o uvozu in izvozu piva v sodčkih v zaprte kraje. V smislu te postave morajo imeti vsi sodčki uvoženega in izvoženega piva bele, vidne oljnatobarvane znake, posoda pa je določena le na gotovo mero in sicer na 26, 52 in 103 litrov. Nekatere pivovarne na pr. v Gradcu so si v smislu te postave res omislile primerno posodo za izvoz. Storile so to tudi naše domače pivovarne, v kolikor je bilo to z ozirom na naše razmere mogoče. Za to postavo pa se gospodje v Ljubljani skozi 30 let niso skoro prav nič brigali; morda, ker so uvideli, da je za naše razmere zlasti v poletnem času, ko je treba toliko posode, da morajo biti pivovarne vesele, če sploh kako posodo dobe, ta postava v praksi nemogoča; morda tndi ker jo doslej prav tolmačili, kajti postava govori samo o uvozu in izvozu, ne pa tudi o prevozu iz pivovarn, ki so zunaj mesta v mesto, oziroma o prevozu zalog, ki so v mestu, vun iz mesta; lahko pa je tudi mogoče, da so gospodje tekom tolikih let na to postavo sploh pozabili. Gotovo je le to, da se je prevoz doslej vršil, kakor je pač bilo mogoče z ozirom na mero posode. Da bi nemške pivovarne, ki imajo dovolj postavi primerne posode za uvoz v Ljubljano, morda po kakih potih pritisnile in užitninsko gospodo v Ljubljani spomnile na pozabljeno postavo le v ta namen, da bi naše domače pivovarne s kaznimi in šikanami preje uničile, tepa zamreč nikakor ne moremo misliti. Čudno pa je le to, da so gospodje pri užitninskem uradu se na to postavo spomnili ravno zdaj o
tem času, ko je največ prometa s pivom, in da to postavo tolmačijo tudi na prevoz med pivovarno in zalogo. Ker je naravno, da tako kar čez noč ni mogoče si nabaviti le take posode, kot jih zakon določa za uvoz in izvoz, trpe uienda vsa domača pivovarniška podjetja pri užitninskih mejah vsled čudovito natančnih preiskav posode. Voz s pivom stoji pri enem uradu po pol ure, na drugem koncu zopet tako in ovadbe kar dežujejo proti posameznim založnikom. Ali je tega ravno letos treba, če 30 let doslej ni bilo potreba, ali tako šikaniranje res pospešuje domačo obrt?
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca maja 1911 sledeči promet, in sicer: Dohodki: A. redni dohodki, l. Prispevki iz nabiralnikov 701 K 99 h, 2. prispevki podružnic, in sicer: Kranjsko 1817 K 53 h, Štajersko 1677 K 56 h, Koroško 20 K, Primorsko 600 K, ’ Nižje Avstrijsko 200 K skupaj 4.315 K 09 h. 3. Razni prispevki 5759 K 38 h. skupaj 10776 K 46 h. B. Izredni dohodki. 4. Prispevkki za jbrambni sklad 1178 K 33 h. C. Iz družbene glavnice se je dvignilo 14.724 K 13 h. Skupaj 26.678 K 92 h. Izdatki. A. Redni izdatki: 1. Plače, remun. učit. osobja, razni računi itd. 6900 K 50 h. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 1178 K 33 h,
3.	izplačila za šolske stavbe 14 724 K 13 h. Skupaj 22.802 K 96 h Torei prebitka 3875 K 96 h. — Opomba. Pri obrambnem sk adu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Največji letošnji sokolski zlet bo v Domžalah dne 6. avgusta t. 1. Priredijo ga 3 župe in sicer Gorenjska, Ljubljanska in Ljubljana I. Ta dan se otvon novozgrajeni Sokolski Dom. Zleta se baje udeležijo tudi druge sokolske župe po večjih deputacijah. Za Sokole bo poseben vlak, za drugo občinstvo je pa več rednih prav pripravnih vlakov. Tisti dan bodi parola vsakega zavednega Slovenca: V Domžale!
Pevski zbor »Glasbene Matice"
ima dne 5. julija, v sredo zvečer v hotelu Tivoli za svoje člane in njih rodbine kakor tudi za prijatelje »Glasbene Matice* sploh sestanek pred odhodom na počitnice. Vrši se koncert popolne Slovenske Filharmonije z izbranim sporedom. Sestanek ob vsakem vremenu. Vstop prost.
Za »Sokolski dom* na Vrhniki darovala je gospa Ivana Jelovšek veleposestnica na Vrhniki 50 K. — Dalje se je nabralo po nabiralnikih za »Sokolski dom* na Vrhniki v sledečih gostilnah: Pri »Jurcu* K 1080, pri »Kočevarju* K 1020, pri »Kosenčanu* K 22 in pri »Mantovi* K 16-50. Iskrena hvala vsem darovalcem 1 Na zdar!
Zopet železniška nesreča. Kakor nam prijatelj našega lista sporoča, se je v nedeljo dopoldne zgodila na progi južne železnice na nekem prelazu med Litijo in Savo železniška nesreča, ki bo najbrže zahtevala mlado človeško življenje za žrtev. Ko je takozvan sekunderni vlak, ki odhaja ob 7 22 zjutraj iz Ljubljane in pride ob 8 14 na postajo Savo, dospel do nekega prelaza, je neka 8 letna deklica imenom Rakar hotela najbrže še uiti pred vlakom; pa je bilo že prepozno. Stroj jo je zagrabil, odtrgal
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboia nlača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstoTršk« slatlua pošla Guštaiij, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!	’
Tolstovrško slatino
MALI LISTEK.
0 Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah.
(Opomnje o slovenskem glasoslovju in rabi nekaterih oblik in besed. Spisal dr. Karel Štrekelj. Založil pisatelj. Prodaja L Schwentner.
Ljubljana 1911. Cena 3 K,)
Dobili smo zopet važno knjigo na književni trg. Ko je pred desetimi leti izšel Levčev pravopis, se je vobče mislilo, da je anarhija v slovenskem pisanju odpravljena. Toda Levčev »Pravopis", kakor je bilo premišljeno in temeljito delo, je pustil — kar je naravno — še tuintam kako vprašanje odprto — tuintam pa je povzročil celo nove spore glede teh in onih besed. Oglašali so se kritiki od vseh strani. Med najtemeljitejšimi je bil gotovo dr. Karel Štrekelj, ki je začel v »Slovencu* objavljati podlistke z gornjim naslovom. Političen časopis gotovo ni bil najprimernejše mesto za
slovniške razprave, toda oni podlistki so budili mnogo zanimanja in — kakor je že zunanja oblika kazala — namenjeni so bili za ponatis. Toda naenkrat so podlistki prenehali in pisatelj pravi v predgovoru, da so to zakrivile razne ostre debate in boj z raznimi gospodi. Sedaj po desetih letih pa imamo spis celoten pred seboj na 137. straneh. Med tem je doživela naša književnost že par novih del o našem »pravopisju*. Šaj je bil lani primoran prof. Tominšek izdati svojega »Antibarbarusa* proti raznim spakam in napakam, ki so se tekom časa vrinile v naš književni jezik. Jezik se bogati z novimi besedami, izrazi, oblikami, termini in treba je, da od časa do časa pride »revizor*, ki dobro pohvali, slabo pa zavrže. Tako je tudi Štrekeljeva knjiga prava kritika, ki slabo podira in postavlja trdno in dobro. Knjiga bo dobrodošla ne le našim slovničarjem, profesorjem in znanstvenikom, ampak tudi drugim, ki jim je mar, da čimpreje povzdignemo, očistimo in uredimo naš pravopis in naš književni jezik. V tem oziru bo Štrekeljeva knjiga temelino delo. Poleg Levčevega »Pravopisa* obdeluje pisatelj sledeče kritike: »Bravec ali bralec* (R. Perušek) 2. Shylloxera philologica. (Philologus) 3. O sloven-skom književnom jeziku (1. Milietič),
4.	»1* (spisal »Slovenki*). 5. Seveda bralec in še marsikaj (Dr. Ilešič). 6. Ocena v »Ljub. Zvonu*. 7. Bojni klic »bravec* in protiklic »bralec* (Iv. Belč) 9. O Levčevem pravopisu (Milivoj Ivanov). Mnogi teh kritikov se bodo morebiti zopet oglasili in lahko pride zopet nekoliko pravopisnega boja, ki nikomur ne bo škodil.
Slovenski Branik, (štev. 7.) Molitev za domovino (prevod iz češkega od V. Tfebizskega). — V. J. Vrabl: Štajerčijanske in slovenske števne kandidature na Štajerskem in Koroškem.
— J. B Beljak in okolica. — Družba sv. C. M. Branjbor. — Z narodnega bojišča. — Obrambno delo naših bratov itd.
Popotnik. (Štev. 6) prinaša sledečo vsebino: Avguštin Požegar: Misli o reformi ljudske šole. — Janko Polšk: Iz mojih drobnih zapiskov.
— Dr. Ivan Lah: Dositej Obradovič.
— Drag. Humek: O umetniški vzgoji. O učilih. — Književno poročilo. — Glose. — Razgled. — Časopisni pregled. — Šolske in učiteljske vesti. — Pedagoški paberki. — Razne vesti.
Izvestje oblastveno potrjenega učnega zavoda J.Christofa v Ljubljani.
šolsko leto 1910/1911 je izdal lastnik tega zavoda izvestje, ki ima namen opozoriti na važnost stenografije in na učni zavod. »Izvestje* obsega članek: »Stenografija in nje pomen za praktično življenje*, dalje »Šolska poročila*: Ustanovitev zavoda in njega pomen, učni narčt, način pouk, pospeševanje pouka, disciplinarni reden itd. Na koncu je pridejan »Imenik slušateljev* in primeren članek »Slušateljem ob sklepu šolskega leta*.
Izvestje ljubljanskega prostovoljnega gasilnega In reševalnega društva. Koncem 40. društvenega leta (1. maja 1911) je izdalo društvo svoje »Izvestje*. Naslovna stran nosi sliko »Mestnega doma, kjer ima društvo svoje prostore, na notranji strani je slika ustanovitelja Fr. Doberleta in sedanjega načelnika Ljudevita Striclja. »Izvestje* prinaša imena prvega odbora Ljubljanske požarne brambe, sedanji društveni odbor, izvršujoče ude in podporne ude. Pridejan je »Statistični izkaz* reševalne postaje in tajnikovo poročilo o priliki štiridesetletnice, ki se je vršila lansko leto v Ljubljani.
Jubilejni katalog. Založništvo Otto v Pragi je izdalo ob priliki štiridesetletnice svojega obstanka lep »J u -bilejni katalog*, ki ga pripo-
ročamo vsem, ki se zanimajo za češko literaturo. »Katalog* prinaša uvodno študijo dr. Pražžka o razvoju in pomenu Ottovega založništva, nato slede slike vseh odličnih čeških pesnikov, pisateljev m znanstvenikov, ki so sodelovali pri listih ali pa izdali svoja dela pri Ottu. Ponatisnjene so poleg slik gratulacije z manupropriji, ki jih je prejelo založništvo. Dalje sledi popis »Naučnega Slovnika* in »Umetniških reprodukcij*, in ilustriranih del, ki so izšle v založništvu Otto. Iz seznama raznih zbirk posebno Svetovne knjižnice vidimo, kako kulturno delo je izvršilo cel narod založništvo Otto. Iz slovenskih pisateljev sta pri Ottu izšla Cankar in Meško, Legova slovnica in Zavadilov slovar. — O Ottovem zavodu smo že pisali in opozarjamo sedaj le na katalog, ki da najlepši pregled o štiridesetletnem delu.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila iu Metoda!
nogo ter zmečkal glavo. Težko poškodovana nesrečnica je dobila sicer kmalo zdravniško pomoč, toda z ozirom na prevelike poškodbe je malo upanja, da io rešijo od smrti.
Celotni orkester »Slovenske Filharmonije" koncertira danes pod vodstvom gospoda kapelnika Edvarda Czajaneka v hotelu »Tivoli*. Začetek ob 5. popoldne. Vstop Pros':- .
Nepreviden kolesar. Neki kolesar baje iz Št Vida je včeraj 'popoldne po Sp Šiški tako neprevidno vozil, da je podrl nekega gospoda iz Ljubljane na tla ter ga znatno poškodoval. Kolesarja so se takoj orožniki usmilili.
Elektro - radlograf »Ideal" na Franca Jožefa cesti ima danes, jutri in pojutrišnjem nov spored, na katerem so med drugim sledeče točke: Kr®ko^ (naravni posnetek), Grenadir Roland (velikanska epizoda iz ruske vojne pod Napoleonom I. leta 1812). Kjer se dotikata suha zemlja m nebo (drama). - V petek spet velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami in s sodelovanjem »Slovenske filharmonije", ki igra tudi vsak pondeljek in sredo od 8. ure naprej.
»Ljubljanska kreditna banka".
V mesecu juniju vložilo se je na knjižice in na tekoči raču K 2,254.565.18 dvienilo pa K 2,185 654-09. Skupno stanje koncem junija K 13,961.39983.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juniju 1911. je 180 strank vložilo 79.810 K 89 vin., 38 strank vzdignilo 72.391 K 34 vin., torej več manj vložilo 7410 K 55 vin., 19 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 32.400 K, 246 menic se je eskomptovalo za 72.230 K, stanje vlog 3,576.406 K 14 vin., denarni promet 431.549 K. Vseh strank bilo je
1004.	,	„
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu juniju 1911. je 277 strank vložilo 105 362 K 82 vin., 281 strank dvignilo 74.813 K 91 vin., 13 strankam se je izplačalo posojil 19.550 K. stanje hranilnih vlog brez kapitatizovanih vložnih obresti 4,823.873K 01 vin., stanje hipotečnih posojil 3,100.963 K 71 vin., stanje občinskih posojil 484.858 K 01 vin., denarni promet 396.574 K H vin.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu juniju 1911. je 204 strank vložilo 104.935 K 04 vin., 178 strank dvignilo 94.044 K 27 v., 9 strankam se je izplačalo posojil 26.900 K, denarni promet 557.237 K 65 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V mesecu juniju 1911. je 164 strank vložilo 42.453 K 56 vin., 143 strank dvignilo 33.887 K 35 v., 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil1	5.900	K.
Stanje hranilnih	vlog 2,042.513 K
12 vin., stanje	hipotečnih posojil
1,589.400 K 15 vin. Denarni promet v mesecu juniju	1911	192 717 K
68 vin.
Kdo popiše strah in jezo brata kaplana, ko se je bil vrnil domov in zaznal ta roman! V prvem strastnem izbruhu je popadel za revolver, hoteč se končati in le po hudem boju mu je cerkvenec, ki je tudi strašansko robantil, da so ga pošiljali po leke zoper vodenico in ga tako imeli za velikega cepca, izvil smrtnonosno
orožje. ‘	■
V župnišču je pa grozno ropotal stari župnik in povzročil, da sta se nesrečna mamica in novorojenček nemudoma umaknila iz kaplanije, žup-ljani se muzajo in ugibajo, koga pač bi uteguil kaplan, ki je tudi krstil nepričakovanega postiljončka, zapisati za očeta v krstno knjigo, češ, punca je bila kot sv. Urša in niti pogledala ni kakega fanta, še manj pa imela kako znanje. In ti kosmati, rezki dovtipi, ki jih zdaj kmetje zbijajo na račun; katoliškega celibata!
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
in
Roman v kaplaniji.
Tam nekje na deželi, v bližini, kjer je nepozabni Jurčič zasnoval svoje »Rokovnjače", sta do nedavna med tihimi zidovi razsežnega kaplanskega poslopja samovala v idiličnem življenju brat in sestra in rada sta se imela, da, prerada.
On kaplanuje in pomaga sinu katoliško nravnost, ona pa je bila Marijina devica; Kot najbližja sorodnika sta se bila že davno otresla vseh tistih tesnih spon, ki jih zahteva navadna dostojnost op drugih smrtnikov, vsaj kaplanu in Marijini devičici, posebno še, če sta si rodni brat in rodna sestra, se ne sme ničesar zameriti ali celo šteti v greh.
Bratec se je včasih neprisiljeno šalil in zabaval po domače z brhko svojo sestrico, zakaj bi se ona ne smela ž njim? Pa ga je tu in tam vspričo svoje dobre prijateljice pograbila, in nekoliko poruvala se ž njim.
O mrzlih zimskih jutrih, ko je šel bratec maševat, je sramežljiva sestrica zlezla v njegovo gnezdice, ki je bilo še toplo in se tu lepo grela do njegove vrnitve. Vsaj je bilo zunaj tako mraz!
Ne mislite, da je to le bujna fantazija, gola izmišljotina, ne, boga mi, čisto je to resnica! ...
Take in enake pustolovine imajo mnogokrat svoje zle posledice. Dvajsetletno dekle je nenadoma zbolelo na — vodenici. Brezuspešno se je pošiljalo cerkvenca k »padarjem in celo k »šintarci* po zdravila in lečiia zoper vodenico, — zaman, vodenica je naraščala.
Pred tremi tedni pa se oglasila v kaplaniji dolgokljuna štorklja in prinesla seboj čvrstega malega dečka. Pozabila pa je pretekana ptica na plenice. Zato je osupla mlada mamica,
je bila tedaj popolnoma sama do-jna in brez vsake pomoči, zavila malega negodeta kar v svoje spodnje krilo, potem pa čakala in čakala. Slučajno je prišla v posete cerkvenčeva žena, kateri je javila svojo srečo ali nesrečo z besedami:
»Fantka sem dobila!"
»Za boga, od kod pa?"
»Hm, hm!"
Parlament.
Dunajj, 3. julija. Danes je cesar sprejel ministrskega predsednika barona Gautscha v avdijenci, na kateri je bilo sklenjeno, da se skliče nova zbornica šele na 17. julija. Dne 18. julija bo cesar sam prebral prestolni govor in se bo radi tega vrnil iz IŠla. Glede predsedstva državnega zbora se razširjajo najrazličnejše vesti. Poletno zasedanje zbornice bo trajalo le kakih 14 dni ali tri tedne. V prvi seji bo ministrski predsednik baron Gautsch razvil svoj program, nakar se bo pričela politična debata. Nato bo vlada predložila zbornici vse nerešene na-redbe potom §.14 in predloge glede bančne reforme, socijalnega zavarovanja in italijanske pravne fakultete.
Novi srbski kabinet
Belgrad, 3. julija. Sestavo novega kabineta je kralj poveril dr.Nikoliču.ki bo sestavil koalicijski kabinet. V programu novega kabineta bodo vse točke starega kabineta.
Francoško-nemškI spor. — Stališče Anglije.
Dunaj, 3. julija. Vsled vpada Nemčije, ki je odposlala v Agadir v Maroku svojo bojno ladijo, je postal položaj med Nemčijo in Francijo silno nevaren in napet. Nemški komunike na velevlasti zatrjuje, da je Nemčija odposlala svoje vojake v Agadir le radi tega, da čuva tamkajšnje nemške podanike in varuje nemške trgovske interese. Toda kakor se je izkazalo, ni v Agadirju nobenega nemškega podanika in Nemčija tamkaj tudi nima nikakih posebnih interesov. Francoski poslanik v Berlinu, Chambon, je že pred par dnevi konferiral glede Maroka z nemškim zunanjim ministrom Kiderlen-Wachterjem. Kiderlen Wach-ter je zahteval, da mora Francija za slučaj, če hoče imeti v Maroku proste roke, prepustiti Nemčiji kako pristanišče. Toda Francija o tem ni hotela ničesar vedeti. Radi tega je Francoski poslanik v Berlinu, Chambou, sam odpotoval v Pariz, da se tozadevno pomeni z zunanjim ministrom Crup-pijem, toda med tem je kabinet Mo-nis že podal svojo demisijo in je tudi Cruppi že odložil svoje mesto. V tem času pa je Nemčija že odposlala v pristanišče Agadir svojo bojno ladijo in vkrcala 500 vojakov. To je francosko javnost strahovito razburilo, posebno radi tega, ker Kiderlen-Waechter o tem koraku ni obvestil Chambona. Da bi Francija prepustila Nemčiji pristanišče Agadir je popolnoma izključeno, ker obstoji med Francijo in Anglijo tajen dogovor, da ne sme Francija nobeni velevlasti- prepustiti v Maroku kako pristanišče, najmanj pa Nemčiji, ker je v inreresu Anglije, da se Nemčija ob skrajnih morskih mejah preveč no utrdi. Nasprotno pa je Anglija pnnio-rana, da mora v slučaju konflikta Francije z Nemčijo postopati popolnoma solidarno s Francijo in jo povsod
podpirati.	,	„.
London, 3. julija. Angleški zunanji minister sir Edvard Grey je v pogovoru s francoskim poslanikom v Londonu izjavil, da bo Anglija z ozirom na spor med Francijo in Nemčijo le vstrajala na svojem dosedanjem stališču in se ne bo umaknila iz Agadirja, tedaj naj bo Francija pripravljena, da jo bo Anglija podpirala z najskrajnejšimi sredstvi.
Khuen na Dunaju.
Dunaj, 3. julija. Ogrski ministrski predsednik baron Khuen-Hedervary, ki je došel v nedeljo na Dunaj, je bil včeraj sprejet od cesarja v posebni avdijenci, v kateri mu je poročal o politični situaciji. Nato je konferiral z grofom Aehrenthalom in skupnim finančnim ministrom Burianom. Popoldne je razpravljal z Gautschem o bančni predlogi, z vojnim ministrom Schonaichom pa o brambm reformi. Nato je danes popoldne zopet odpotoval v Budimpešto.
Razne vesti.
* Protokol splrltistlčne seje. Nedavno se je vršila takozvana »spiri-tistična seja", t. j. sestanek, na katerem se kličejo »duhovi". Navzoče so bile tri dame in štirje gospodje. Ko je prišel »duh* so mu stavili naslednja vprašanja, ki je nanje »duh" tudi odgovoril: 1. Kako se pišeš? — Dante.— 2. Kako je tvoje drugo ime? — Ali-ghieri. — Kje si bil rojen ? — V Florenci. — 4. Kdaj ? — L. 1265. — 4 Kdaj si umrl? — L. 1321. — 6. Koliko si bil takrat star? — 56 let. — 7. Kako se ti godi na onem svetu? — Dobro.
8. V kateri sferi je tvoje sedanje bivališče? — V sedmi. — 9. Kaj si bil na zemlji? — Pisaielj. — 10. Kaj počneš na onem svetu? — Preganjam farje. — 11. Kdo ti je to ukazal ? — Jaz sam.—12. Zakaj? — Mora biti. Kajti to delo je bogu najbolj dopadljivo. —
13. Ali je še kdo tu? — Da. —
14. Kako se imenuješ ti? — Achilles. — 15. Kje si bil rojen? — V Mace-doniji. — 16. Zakaj si nas danes počastil z obiskom? — Vsakih tisoč let pridem. — Zaradi utrujenosti se je seja morala zaključiti. — Na to sorto so vse »spiritistične* seje.
* Proti zamorcem. V Bulavagu pri Kapstadtu je neki zamorec posilil neko belo ženo in potem na nju večkrat ustrelil. Zaraditega se je zbralo kakih 5000 prebivalcev mesteca in je hotelo napraviti pravo vojno proti zamorcem, končno pa je prišlo samo do sklepa, da prepovedo zamorcem po 9. uri zvečer na cest©. Če bi našli po tem času kakega zamorca na cesti, ga brez pardona ustrele. Toda kultura to ni, maščevati se nad celim rodom zaradi zločina posameznika. Pa menda niso v Bulavagu Nemci?
* Po nedolžnem obsojen. V zimi leta 1864, je bil veleposestnik Losinepp na Ogrskem umorjen. Zaradi umora je bil obsojen na daljšo ječo trgovec Hirschmann. Po preteku skoro 50 let pa se je izkazala njegova nedolžnost. Neki Nussbaumer. nastavljenec pri tvrdki »Glanz & Co." je priznal na smrtni postelji, da je on umoril Losi-neppa in mu vzel 34.000 kron. Preselil se je potem v Budimpešto, kjer je ostal do svoje smrti. Policijske poizvedbe so dognale resničnost izpovedb Nussbaumerja.
* Staro mesto Caulonla najdeno. Vodja izkopavanja pri Monate-raseju (Reggio di Calabria) je našel staro mesto Caulonijo z razvalinami starega grškega svetišča.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ,.Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
i oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url »večer.
Dobro vpeljana trgovina v Ljubljani
na zelo prometnem kraju se odda radi rodbin skih razmer na račun eventuelno proda Naslov pove .Prva anončna pisarna*.	373/3—3.
Gospodična Išče službe kot natakarica ali hišna v kakem hotelu. Ponudbe pod 1.300 na upravništvo „Jutra“.
Lepa vila v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 229 se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda.	3—1
Dve deklici ali dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Kje, pove uprava „Jutra“.	231/3—1
Gosplca se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v upravništvu „Jutra“.
229/3-1
Iščem meblovano sobo v sredini mesta s posebnim vhodom. Ponudbe na upravništvo „Jutra“.	230/3—1
Več pristnih In vrlih služkinj Notranjk se dobi ter preskrbi v »Posredovalnici za službe" v Postojni.	227/1—1
Kleparskega pomočnika ln vajenca
sprejme, takoj Jurij Košar, klepar, Čevljarska ulica št. 4.	377/3 1
Različno pohištvo kakor stoli za gostilno, preše za perilo, mize, postelje, garnitura, divan, je po ceni na prodaj. Vpraša se Poljanska cesta št. 9.	378/2-1
Mladenič z dobrimi spričevali išče službe kot mesarski pomočnik najraje v mestu. Naslov pove upravništvo »Jutra". 228/2—1
Obrtno pomožno društvo r. z. z
o. z. javlja tožno vest, da je njegov bivši dolgoletni predsednik, odbornik in pravi član, gospod
Ludovik Widmayer
posestnik, tovarnar itd.
včeraj ob 12. url dopoludne mirno v gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnega bode v torek ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Resljeva cesta št. 3 na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. julija 1911.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilolčni račun štev. 67.626.
Delavec
za sodavico, ki je izučen v pripravljanju s spričevalom se sprejme takoj v hotel Devetak, Kobarid.
Panama klobuki so postali cenejši od K 4 — naprej. Slamniki radi minule sezije pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. 359/8—7
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Lepa kočija
(Herrschaftslandauer), jako dobro ohranjen, se za nizko ceno proda. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
s hrano za izletnike se takoj odda po jako nizki ceni v hotelu »Vega*, Spodnja Šiška.
SODE
■obro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
S VAJT I*U««E5n«
sodar
na. Cesta na Rudolfovo 2elez.5.
Danes in vsak dan
v park-hotelu
Tivoli
po dva koncerta Slovenske Filharmonije.
Začetek ob */*4. popoldne in ob V28. zvečer.
=— Vstop prost.
C. kr. priv. občna zavarovalnica
Assicurazioiii Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje
Vložilo se je ponudb ......
za zavarovano vsoto...................
Izgotovljenih pol je bilo.............
za zavarovano vsoto ..................
Naznanjene škode znašajo ....
1987		12.572
K 16,082.59943	K 101,631.343-42	
1713		10.906
K 13,603.196-34	K	87,601.262-22
K 744.681-42	K	5,099.907-72
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Dobro računale
in prav Izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu »pravega : Francka: 8 kavnim mlinčkom” Iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najboU ugajajoča, njegova Izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
, Jutro‘ se prodega v Trstu
po O vinarjev
T7- aa-eusledjnjili. toToe^seurasLSili.:
Cečilimi, ulica deli’ Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Bandera, Spftder, ulica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. BeilUSi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Becher ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Stanič, Ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg,
Možt, alica Miram ar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Baunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri,
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Maroo,
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
v&Vo-
na meji spodnje Koroške s 43 johi zemljišča, k teto u spada tudi 16 johov velik^gozd; cTrjfepL je rodovitno polje, travniki z" sadnimi drevesi, pripravnim stanovanjem z gostilno, vodno žago in domačim mlinom se ceno odda s premičnim ali nepremičnim inventarjem. Natančnejša pojasnila daje L. Kal h, v Pibru pri K5flach-u.
Pozor, peki!
Izredno ugodna prilika!
V	Spod. Šiški, na glavni cesti, na najbolj prometnem kraju se Odda s 1. avgustom v najem
pekarija
eventualno se proda tudi hiša, v kateri se nahaja. Razun te pekarije se nahaja v Šiški, ki ima okolu 7.000 prebivalcev, samo še ena. Zmožen, trezen mož sl na tem prostoru napravi lahko lepo premoženje.
Povpraša se v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Slški.
Klavirje,
pianine in harmonij'
le prvih svetovnih tvrdk iu obr po K 18’—
Ravnokar največja zaloga malo <>-izposojenih pianinov po jako nizk.< a
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg l;i,
učitelj »Glasbene Matice”,
TEODOR KOEN
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, ypeljalec strelovodov terin-:: stalater vodovodov :
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 In 10
Podrainlea: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim ih tuzemskim Škriljem, z
asbest - cementnim škriljem (Etern lt) patent HntseheJc,
z izbočeno ih ploščnato opeko, lesno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Naročajte in kipjte JUTRO !
Izvod samo po 6 vinarjev.
Lovske puške vseh sestav,priznano delo prve vrste ž najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER WERNIG
družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem.
Ceniki brezplačno In poštnine prosto. ————
JULIJA ŠTOR — LjublMa
Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
p« O vinarjev
T7- naslednjih. toToeJs^zasLeila.:
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadl šče: Poljanska c. 19.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti |	kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke.
f ' '	.............
■Mm>«aomBaww
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co.* Ston trg štev. 9.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.1 Puclis, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Suhic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.'
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stlene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg.
Wisiak, Gosposka ulica Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. $agod& Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
, ■■■■-— OLIMPIA
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
■»■ OLIMPIA
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 120, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
faradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame, dečke in deklice
veliko znižane. ^5
Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
				»M *
n		—	mm	
				
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
nnc-ove
obleke
so nedosežne glede ofriike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon St. SOI.
priporoča svojo bogato zalogo nalnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in drnge urade. - Tiskarna	™
skarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjg	p*>v.
6x1se-
Lastno
2v£\^zils:sill5e-
- Talefon-slcat št«v. 3JLS.	—
Fošt33.e liiBbaailaaA«® 6t ev. 76.307.
BBBBBBan 13 ni"®® 0 3¥SB|Wl*iPisi PfMjjllgmai
I \ i.   ■   1 ' ■ ■■■■"■     1     "*• ■
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Kupite Jir,
Izvod samo 6 vinarjev.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga Je Izplačalo K 2,495-719
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
Pisarne so v lastni bančni nisi. ~ '
glavnica: K 5,000.000.
Slez. fond nad
1 61©.©*m
o M	»n ^	! o ■ jH5:.1«bO s ici
«Stjritsas*j«vaa ulica st©v. 8.
= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ip Gorici
1 . . ■	*	-..»'nit	•	•	•	,	■ f» " \ \ •	•_ «-	.4	%	«	m	S2	y	*
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Vic.