m
PRIMORSKI DNEVNIK
ik!tnina Pečana v gotovini Postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 211 (8917)
TRST, torek, 10. septembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
_ IZREDNO NAPET POLOŽAJ V RIMSKEM MESTNEM PREDELU SAN BAS1L10
19-LETNI FANT UBIT IN MNOGO RANJENIH V SPOPADIH MED POLICIJO IN DEMONSTRANTI
Do izgredov je prišlo, potem ko je tisoč karabinjerjev in policistov prišlo v San Basilio, da izžene iz «nezakonito» zasedenih stanovanj 140 družin
RIM, 9. — Rimski mestni predel San Basilio je bil skoraj dva dni prizorišče velikih spopadov med skupinami mladincev in policijo. Med spopadi je bil v nedeljo ubit 19-letni Fabrizio Ceruso iz Rima. Po prvih vesteh, naj bi Cerusa ubil policist s strelom iz samokresa iz neposredne bližine, ko je skupina	demonstrantov
napadla policiste. Toda vesti o tem umoru so precej različne.
Politični urad rimske kvesture je
, it**.*. - JmMe^ "'iI,
Goreči avtomobil v rimskem mestnem predelu San Basilio, kjer je prišlo do ostrih spopadov med demonstranti in policijo
O*111 h M,, n,,,,„„,,,„1,,, m,, m,	t, 1,,,,,,,,,, in,,, 1,1,1, n,, un nun ■ in, m im ,■1,11111
Sključen finančni posvet v parizu
Sodelovanje zahodnih držav na denarnem in gospodarskem področju
Pariz, 9. — V nedeljo popoldne Se je zaključil dvodnevni posvet fi-aančnih zakladnih ministrov ZDA, "hponske, Zahodne Nemčije, France, Velike Britanije in Italije. Z •Ministri so zasedali tudi guvernerji prodnih bank. Posvet, ki je bil v °Kolici Pariza, je potekal v popol-JJ* tajnosti. Policija ni pustila ni-k°gar zraven, niti časnikarjev. Ob Zaključku posveta je nekaj helikop-terjev odpeljalo ministre in guver-!|erje neposredno na letališče, od koder so odpotovali v svoje domovine.
V Parizu se je v teh dneh mno-R° ugibalo, kaj in o čem so pravzaprav razpravljali. Šele v nede-‘jo zvečer je imel francoski finančni minister Fourcade tiskovno kon-*erenco, na kateri je dal razumeti časnikarjem, da so udeleženci posveta sklenili utrditi medsebojno sodelovanje v duhu solidarnosti, da Se začne boj za rešitev resnih finančnih in gospodarskih težav, «ki nastale po veliki podražitvi pe-troleja in zaradi nevarnosti, da se Petrolej ponovno podraži».
Francoski minister je povedal, da s° na posvetu sprejeli nekatere sklepe. Poleg drugega so sklenili, da 86 bodo pogosteje posvetovali. Srebanja bodo priredili v državah, _ v katerih bodo obravnavana vprašanja najbolj resna.
Francoski minister je pojasnil, da 80 na posvetu sklenili, da je treba dati pobude za smotrno uporabo Petrodolarjev, za skupno preučevanje gospodarskega položaja v posa-hieznih državah in za uskladitev finančnih ukrepov, da se omilijo posledice visokih primanjkljajev, ki nastajajo zaradi podražitve nafte. Obenem pa si bodo ministri izmenjali informacije o gibanju kapita-lov in o poslovanju evropskega denarnega trga. Važno je tudi, je dejal francoski finančni minister, da je bilo priporočeno guvernerjem državnih bank, naj sprejmejo ukrepe pomoč vsem tistim domačim in tujim bankam, ki zabredejo v težave zaradi nelikvidnosti. V industrijsko razvitih zahodnih državah je v zadnjih časih nastal velik preplah zaradi bankrota nekaterih zasebnih bank.
V fclrtck stavka pristaniških delavcev
RIM. 9. — Sindikalna federacija pristaniških delavcev je napovedala za četrtek 12. septembra vsedržavno 4-umo stavko. Sindikati zahtevajo hitro in stvarno rešitev zahtev o izboljšanju plač in delovnih pogojev na pogajanjih z ministrom za trgovinsko mornarico.
Poraz krščanske demokracije
na volitvah v San Marinu
SAN MARINO’ 9. - V mali državi San Marino so bile v nedeljo volitve za obnovitev velikega in generalnega sveta. Volivci so tudi tu potrdili tendenco, ki se je že lasno pokazala na zadnjih italijanskih vo-
litvah in referendumu ter na deželni» volitvah na Sardiniji. Krščanska demokracija je zgubila kar 4 odst. glasov in dva sedeža v svetu. Prav take so zgubili socialdemokrati, ki so zgubili tudi dva sedeža, medtem ko so se močno okrepili socialisti in komunisti, ki so pridobili po en sedež.
Prvič v zgodovini San Marina bodo stopile v svet tri ženske. Gre za om demokristjanko in za dve komunistki.
BEOGRAD, 9. — Na vabilo predsednika ZKJ in predsednika Jugoslavije Tita bo prvi tajnik CK mongolske ljudske in revolucionarne partije in predsednik prezidiuma velikega ljudskega hurala mongolske ljudske republike Cedenbal v drugi polovici septembra prispel na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo.
sestavil poročilo o tem krvavem dogodku, ki je bilo poslano sodniji. Poročilo je bilo sestavljeno na osnovi preiskave, ki naj bi «razčistila» dogodke» med katerimi je bil Fabrizio Ceruso smrtno ranjen. Vest agencije ANSA pravi, da preiskovalna tajnost ne dovoljuje, da bi seznanili javnosti z izsledki dosedanje preiskave. Agencija pravi, da se je zvedelo, da je «še vedno nejasno od kje je pravzaprav padel strel, ki je ubil mladega člana iz-venparlamentarne levice». Do sedaj ni bila še napravljena obdukcija trupla ubitega mladeniča.
Do teh krvavih dogodkov, med katerimi je bilo ranjenih mnogo civilistov in članov policije, je prišlo potem, ko je policija prispela v San Basilio, da bi izgnala iz tamkajšnjih pred letom dni zgrajenih ljudskih stanovanj 140 družin, ki so se pred desetimi meseci vselile v
so sporočili, da je pri izgonu 140 družin iz stanovanj sodelovalo ti-toč karabinjerjev in članov policije. Rimsko županstvo pa je dalo pobude za nekatere sestanke, da bi se dogovorili «za pomoč družinam, ki so jih izgnali iz stanovanj». Položaj v San Basiliu je še vedno izredno napet.
Rimska pokrajinska sindikalna federacija je v zvezi z včerajšnjimi dogodki objavila sporočilo, ki pravi, da je to še en dokaz, da je treba stanovanjska vprašanja korenito reševati. Zato sindikati zahtevajo nujne ukrepe, ne samo za pomoč prizadetim družinam, ampak predvsem za zidanje ljudskih stanovanj za vse delavske družine, ki živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah. Predvsem pa, pravijo sindikati, je treba enkrat za vselej odpraviti nemogoče socialne pogoje, v katerih živijo ljudje v predelu San Basilio.
VELIK» PARTIZANSKO SLAVJE NA TATRAH »R 30. OBLETNICI VOLITEV PRVE LJUDSKE OBLASTI V BRKINIH
Množica na velikem partizanskem slavju na Tatrah v Brkinih
nove hiše, ker so bile brez stano
vanja. Prizadetim družinam so pri-1 ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiii„ll,ii,|lmiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiimiiiuiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuniiiiuiiiuiiiiiinu
šle na pomoč skupine mladeničev
OB PRISOTNOSTI NAJ VIŠJIH PARTIJSKIH IN DRUGIH OSEBNOSTI
ki so se spopadle s policijo.
O dogodkih zelo obširno pišejo
RIM, 9. — Zakladni minister Colombo bo skupno z guvernerjem «Banca d’Italia» Carlijem v sredo odpotoval v Pariz, kjer se bo pogovarjal s francoskim finančnim ministrom Fourcade jem.
današnji italijanski dnevniki, kateri v glavnem ugotavljajo predvsem odgovornost pristojnih oblasti, ki so zanemarjale za deset mesecev to vprašanje in dale vedeti družinam, ki so lani zasedle nove hiše, da bodo ostale v njih. V resnici pa je zavod za ljudske hiše v Rimu medtem dodelil drugim družinam nova stanovanja in je zato sodišče poslalo policijo, da izžene vse družine, ki so se «nezakonito» vselile.
Danes je bilo v San Basiliu vse mirno. Policija še vedno zaseda strateške točke tega mestnega predela. «Odbor za boj za stanovanja» tega mestnega predela in «Enotni politični kolektiv» iz Tivolija sta se sestala in sporočila, da bosta jutri ob 18. uri priredila na Trgu republike «mestni protestni shod». Obenem pravita, da so sporočile svojo udeležbo na shodu «vse organizacije revolucionarne levice». Na jutrišnjem shodu naj bi zahtevali predvsem «odstop notranjega ministra» in kaznovanje sodnikov, «Id so s svojim početjem povzročili napeto stanje, ki se je spremenilo v barbarski umor tovariša Cerusa».
Mladinci, ki so se udeležili tega sestanka pravijo, da včeraj demonstranti niso prvi streljali in da so šele po radiu zvedeli, da je bil ubit Ceruso. Skupina odvetnikov, ki zastopa pravice prizadetih družin, pa je ponovno vložila zahtevo, da sodstvo prekliče izgon 140 družin iz zasedenih stanovanj, ker se je ustvaril v kraju izredno napet položaj in je treba prizadetim družinam najprej najti stanovanje
Na kraju, kjer je bil smrtno zadet Ceruso, so postavili mnogo cvetja in ves dan so prihajali mladinci iz raznih krajev mesta, da so počastili njegov spomin. Medtem
Slovesna proslava 30. obletnice prihoda glavnega štaba NOB na Vis
V svojem slovesnem govoru se je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, poleg drugih perečih notranjih in zunanjepolitičnih vprašanj, dotaknil tudi odnosov z Italijo
VIS, 9. — Okrog deset tisoč ljudi se je zbralo na Visu, da bi počastilo 30-letnico bivanja in dela vrhovnega štaba CK KPJ, Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije in Tita na Visu. Spregovoril je odposlanec predsednika republike Josipa Broza Tita in sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Največja letošnja vsejugoslovanska manifestacija je bila pod pokroviteljstvom predsednika Tita: udeležili so se je med drugimi predsednik skupščine SFRJ Ki-ro Gligorov, predsednik predsedstva SFRJ Vidoje žarkovič, predsednica CK ZKH Milka Planinc, predsednik hrvaškega sabora dr. Ivo Pe-rišin, generalpolkovnik Miloš Šuma-nja, viceadmiral Ivo Purišič in delegacije republik in pokrajin.
Dolanc je uvodoma spregovoril o pomenu otoka, ki je skupaj s svojimi prebivalci stopil v zgodovino jugoslovanske revolucije. Podal je nato kratko zgodovino zadnjih dni osvobodilne vojne in «risal ovire, ki jih je jugoslovanska družba pre-
.   IIIIIIII mi n m iiiiiiiiiiitiiiii m mi mulim m   mmmmmmmi limi imi
ŠTIRIDNEVNI POSVET PREDSTAVNIKOV SEDMIH DRŽAV
Neuvrščene države za okrepitev razvoja medsebojnega gospodarskega sodelovanja
Na otvoritveni seji so potrdili veljavnost sklepov IV. konference neuvrščenih v Alžiru
(Od našega dopisnika)	| tenzivni dejavnosti neuvrščenih. Naj-
BEOGRAD, 9. — V beograjskem novejši dogodki okrog Cipra so, hotelu «Jugoslavija» se je začel sestanek predstavnikov neuvrščenih držav, ki so v okviru ministrskega sestanka koordinacijskega biroja neuvrščenih zadolženi za koordinacijo in vzpodbujanje gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi državami.
Med štiridnevnim sestankom bodo predstavniki Alžirije, Indije, Egipta. Indonezija, Gvajane, Nigerije in Jugoslavije proučili dosedanje rezultate prizadevanj za razvoj gospodarskega sodelovanja. Menijo tudi. da bo govor o možnosti razširitve sodelovanja neuvrščenih tudi na nekatera druga področja.
Delegacijo SFRJ vodi na tem sestanku glavni ravnatelj zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, kulturno, prosvetno in študijsko sodelovanje Krsto Bulajič. Udeležence sestanka je na današnji otvoritveni seji v imenu jugoslovanske vlade pozdravil član zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za sodelovanje z državmi v razvoju Stojan Andov. V svojem govoru je med drugim ugotovil, da so dogodki po alžirski konferenci neuvrščenih potrdili dalekosežne sklepe te konference in velik nomen dejavnosti neuvtščenih v njihovem izvajanju, j težav, kar gre Poudaril je še večjo potrebo po in gospodarstva so
po besedah Andova, samo še en kričeč primer tujega pritiska in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Namen teh pritiskov je med drugim zmanjšanje vloge politike neuvrščenosti v mednarodnih odnosih. Jasni so tudi poskusi, da se vnese zmeda in da se razbije enotnost neuvrščenih držav in držav v razvoju in da se na napačen način tolmačijo pobude, ki jih te države sprožajo za zagotovitev pravice do popolne suverenosti in za nadzorstvo nad lastnimi naravnimi viri ter nad svojo gospodarsko dejavnostjo.
Andov je ugotovil, da je generalna skupščina svetovne organizacije po zaslugi enotnega nastopa neuvrščenih in ostalih držav v razvoju sprejela dalekosežne sklepe o vzpostavitvi novega gospodarskega reda in da je medsebojno sodelovanje neuvrščenih in ostalih držav v razvoju neločljiv del naporov za vzpostavitev enakopravnih gospodarskih odnosov na svetu. Potem ko je poudaril važnost sklepov 4. konference neuvrščenih na vrhu, po katerih so neuvrščene države le dosegle določene rezultate, je Andov pripomnil, da izvajanje programa akcije ne bo šlo brez države, katerih razvijala v vi-
du tujih potreb in interesov. Ob koncu svojega govora je Andov omenil prizadevanja, ki jih Jugoslavija stalno podvzema za razvoj vsestranskega sodelovanja z ostalimi neuvrščenimi in državami v razvoju.
Poleg resolucije skupščine SFRJ o napredku gospodarskih odnosov z državami v razvoju, je predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe o izvajanju zaključkov 4. konference neuvrščenih na vrhu. V tem pogledu je posebnega pomena sklep o ustanovitvi posebnega sklada solidarnosti za napredek gospodarskega in finančnega so-clelovanja med neuvrščenimi državami in dajanje podpore njihovim naporom za gospodarski razvoj ter nacionalno in politično neodvisnost. Po zaslugi teh in drugih naporov, se je po podatkih Andova, blagovna izmenjava Jugoslavije z državami v razvoju od 1969. do 1973. leta skoraj podvojila. v prvih šestih mesecih letošnjega leta se je izvoz Jugoslavije v države v razvoju povečal za 133 odstotkov, a uvoz iz teh držav za 138 odstotkov v primeru z istim časom lani.
Konferenca se nadaljuje jutri z glavno razpravo. Priporočila konference bodo predložena ministrom na sestanku neuvrščenih, ki bo pred letošnjim zasedanjem generalne skupščine svetovne organizacije v New Vorku.	B. B.
Italija še vedno ni zagotovila slovenski narodni skupnosti enakopravnega položaja
Tako je poudaril predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj - Slavja so se udeležili predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, sekretar izvršnega komiteja UK ZKS Franc Šetinc - Veliko število udeležencev iz zamejstva
na začetku svojega govora izrekel priznanje okrožnemu odboru aktivistov OB' za južno Primorsko, ki je dal pobudo za proslavo 30. obletnice izvolitve prvih narodnoosvobodilnih odborov na tamkajšnjem območju. Dejal je. da je predsedstvo republiške konference SR Slovenije pobudo z veseljem podprlo, ker želi izreči priznanje ljudem v Brkinih, ki so dali velik delež v boju za zrušenje fašizma in za svobodo. Rekel je tudi. da do nedavnega ni bilo pravega razumevanja za Brkine kot zaostalega kraja slovenske republike, ki se mora hitreje razvijati. Letošnje praznovanje naj bo torej priložnost, da se oddolžimo vsem delovnim ljudem Brkinov'.
Zatem je dr. Brecelj orisal izredno težke čase, ki so jih preživeli prebivalci Brkinov in Primorske sploh. Dejal je:
«Kakor povsod na Primorskem je fašistični stroj s svojim brezdušnim zatiranjem vseh narodnostnih pravic in iz strahu pred revolucionarnim gibanjem delavskih množic skušal, tudi v Brkinih, z vsemi sredstvi zatreti slovenski živelj in predvsem njegov delavrki razred. Brkini so občutili v vsakem pogledu vso težo fašizma, toda pokoriti se niso dali. V Ilirski Bistrici je ves čas obstajala in delovala partijska organizacija in izpolnjevala najtežje naloge v borbi proti fašizmu. Tu je tudi odigrala pomembno vlogo organizacija TIGR, ki je združevala tako nacionaliste kot komuniste. Na pobudo mladih komunistov, s Pinkom Tomažičem na čelu, je začelo delovati snovanje enotne ljudske fronte, ki je združevala v svojih vrstah tudi precejšnje število kmečke in delavske mladine. Brkini po vsej pravici nosijo ime, da so zibelka partizanstva na Primorskem. Prva skupina o-borožecih primorskih rojakov je po skiepu političnega vodstva OF ponesla že v avgustu 1941 uporno misel na Kras in Vipavsko, kjer je razpredla mrežo terenskih organizacij OF, izvrševala sabotažne akcije in vključevala v svoje vrste nove borce. Jeseni 1941. leta se je vrnila v Brkine, kjer je postala opora razvijajoči se organizaciji OF. V zgodnji spomladi 1942 sta bi'i v Brkinih že dve četi, med njima prva z imenom brkinska, ki sta uspešno nadaljevali z vojaškimi in političnimi akcijami. V juliju istega leta se je del brkinske čete na Učki povezal s hrvaško narodnoosvobodilno organizacijo in ustanovil prvo istrsko-hrvalsko partizansko četo, iz katere je kasneje nastala Gortanova brigada. Skovalo se je bratstvo med Slovenci in Hrvati, ki je v nadaljnjem in obsež nem delovanju v NOB pripeljalo do končne zmage.
Požrtvovalna in uspešna borba Brkineev je omogočila, da je v času vojne brkinsko ljudstvo prišlo do svojih partizanskih šol, do svojih bolnic in, kar je najvažnejše, da si je še sredi vojne vihre prvič v zgodovini zgradilo svojo ljudsko oblast. To je za brkinsko prebivalstvo, ki je preživelo dve desetletji fašističnega nasilja, pomenilo v resnici največji dosežek NOB. Enoglasno je bila izrečena od vsega prebivalstva zgodovinska odločitev, združitev z matično domovino.»
Ko je dr. Brecelj govoril o deležu Brkinov v NOB, je med drugim podčrtal:
«Ljudje v Brkinih, ki so se vse svoje življenje borili z revščino in ki so preživeli vse strahote fašističnega nasilja, so dali za skupno zmagovito borbo vse, kar so imeli. Dali so skoraj 3.000 borcev, od katerih jih je 521 padlo, več kot 1000 domačinov je bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča, požganih je bilo blizu 400 domačij in več kot 330 gospodarskih poslopij To je zapisano in bo ostalo zapisano v našem skupnem spomeniku svobode.»
Zatem je dr. Brecelj govoril o splošnih zadevah Slovenije in Jugoslavije. omenil je X. kongres ZKJ in VIL kongres ZK Slovenije, novo ustavo, govoril je o gospodarskem razvoju v državi, o samoupravi in o raznih drugih problemih notranjega značaja, nato pa je piešel na probleme zunanje politike. Med drugim je dejal:
«Potrebno je, da spregovorimo tudi nekaj o jugoslovansko - italijanskih odnosih, saj so Brkini na mejnem predelu in te odnose neposredno čutijo. Vi Brkinci ste skupaj z vsem primorskim ljudstvom najbolj občutili jarem fašizma in raznarodovalne politike, vi borci iz teh krajev ste v vrstah jugoslovanske partizanske armade osvobajali Trst in kraje vse do naših narod nostnih meja, vi domačini ste tu postavili temelje svoje svobodne MIRKO KAPELJ
mestila na poti k samoupravljanju. I ma. Toda v Italiji in še v nekaterih Jugoslavija je ponosna, ker je zmo- * državah fašistična gibanja nemote-‘	’	”	1	no delujejo. Uporabljajo enake me-
tode. kot so jih uporabljale Hitlerjeve in Mussolinijeve horde, ogrožajo temeljne demokratične pridobitve, padajo pa že tudi človeške žrtve — da niti ne govorimo o tem, da so te fašistične sile najglasnejše tudi v napadih na naše na-
gla in znala uspešno ubraniti svobodno socialistično samoupravno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti pred raznimi odkritimi in zahrbtnimi napadi reakcionarnih sil, je rekel Dolanc. Pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije bodo jugoslovanski narodi zmožni tega tudi v prihodnje.
Enotnost zveze komunistov, je dejal sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ, delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije sloni na trdnih temeljih. Podlaga in vsebina te enotnosti so samoupravni socialistični proizvodni družbeni odnosi ter zgodovinske vrednote skupno izbojevanih revolucionarnih pridobitev, kakor tudi trdna povezanost in prepletenost interesov in ciljev delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Revolucionarni socialistični samoupravni razvoj in neuvrščena politika ter enotnost jugoslovanskih narodov, so slej ko prej bili tarča napadov z «desne» in z «leve», kar je bilo medsebojno spodbujeno in pogojeno.
Dolanc je potrdil jugoslovansko podporo boju arabskih in afriških narodov ter dejal, da je celovita rešitev bližnjevzhodnega vprašanja mogoča edino tako, da se Izrael v celoti umakne z vsega zasedenega ozemlja in da se uresničijo zakonite nacionalne pravice arabskega ljudstva Palestine. Omenil je, da počasno urejanje perečih mednarodnih ekonomskih problemov in zlasti nenehno poglabljajoči se prepad med razvitimi in nerazvitimi državami še bolj otežujeta mednarodni položaj. Očitno je, da lahko ti hudi problemi, če se čimprej ne lotijo njihovega urejanja, postanejo žarišče novih nevarnih pretresov in spopadov na svetu. Imperialistične in neokolonialistične sile, mednarodni kapital in zlasti multinacionalne družbe izkoriščajo težavni gospodarski položaj številnih neuvrščenih in drugih držav v razvoju za to. da bi spodkooale napredne vlade, kot je to dokazal primer čila, ki pa ni edini.
V zaključku svojega posega se je sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ dotaknil odnosov z Italijo. S tem v zvezi je dejal: «Kakor vam je znano, smo imeli v zadnjem času precejšnje težave v odnosih s sosednjo Italijo, ki pa niso nastale po naši krivdi.»
«Poudariti želim, da smo bili vedno in smo tudi sedaj pripravljeni še naprej zboljševati vsestransko sodelovanje s sosednjo Italijo. Ta naša želja seveda nikakor ne pomeni, da nameravamo sklepati kakršnekoli kompromise na račun naših nacionalnih interesov in zgodovinskih stvarnosti, ki za Jugoslavijo niso sporne.»
«Kar se tiče odnosov s sosednjo Italijo, bi rad poudaril zainteresiranost Jugoslavije za to, da se ta država razvija v razmerah politične in gospodarske stabilnosti in demokracije. v katerih bi bilo onemogočeno tudi vsako oživljanje fašiz-
rodnostne manjšine in da prednjačijo v kalitvi odnosov z našo državo, ko odkrito razglašajo zahteve po naših ozemljih in celo po dalmatinskih otokih, Zadru, Slovenskem primorju, Istri itd.»
«Ne bojimo se teh sil, z njimi bomo znali obračunati, kjerkoli bi se pokazale, žalostno pa je to, da tudi nekatere demokratične sile v teh državah še niso dovolj doumele, da je oživljanje fašizma nevarno tudi njim, njihovim državam, in da lahko, če jim bodo dovolili še naprej neovirano delovati, znova ogrozijo predvsem njih same, pa tudi mir na svetu.»
A. K.
Z mogočnim shodom, ki je bil v nedeljo na Tatrah, so se zaključile brkinske prireditve v počastitev 30. obletnice prvih svobodnih volitev, na katerih je bila po desetletjih suženjstva vzpostavljena resnično domača, ljudska oblast. Tega mogočnega shoda, kakršnega verjetno v Brkinih še ni bilo, so se poleg domačinov, bodisi tistih, ki so ostali v svojih rodnih krajih, bodisi onih, ki so se preselili drugam, udeležili tudi številni bivši borci in aktjvisti.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se iz raznih smeri začele povzpenja-ti na slikovite brkinske bregove kolone avtomobilov in avtobusov. Slovesnost se je začela nekaj pred deseto uro, ko so odprli prvi del nove slemenske ceste, s katero bodo brkinska področja v doglednem času dobila ugodne zveze z Ilirsko Bistrico in Sežano, ki sta upravni središči pretežnega dela brkinske krajine.
Nedeljsko prireditev je odprl predsednik skupščine občine Sežana Boris Bernetič. Pozdravil je vse prisotne in še posebej bivše borce in aktiviste ter svojce padlih. Na tribuno je povabil predstavnike civilne in vojaške oblasti ter goste iz zamejstva. Prireditve so se udeležili: predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc, predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc, komandant ljubljanskega armadnega območja general Franc Tavčar in številne druge osebnosti. Iz zamejstva sp prišli kot gostje prireditvenega ’ odbora zastopniki manjšinskih organizacij in naprednih strank.
Slavnostni govor je imel predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj. Predsednik Brecelj je
—— — . ’ s
n a jv F ^
JTm. 1 ▼ JLj kj
■■■......-____________
I i
V rimskem mestnem predelu San Basilio je prišlo v soboto in nedeljo do hudih spopadov med policijo in demonstranti, ki so branili družine, katere bi se morale izseliti iz «nezakonito» zasedenih stanovanj. Tisoč policistov je vdrlo v ta mestni predel in začelo poditi družine iz stanovanj. Kmalu nato je prišlo do spopadov, ki so se v nedeljo najbolj razvneli in med katerimi je bil ubit 19-letni Fabrizio Ceruso iz Rima. Medtem ko nekateri očividci, ki niso hoteli povedati svojega imena, pravijo, da je Cerusa ubil neki policist, policija sporoča, da je v teku stroga preiskava in da se še ne ve od kje je padel strel, ki je smrtno ranil mladeniča.
Na Visu je bila slovesna proslavitev 30. obletnice prihoda vrhovnega štaba NOB in vodstva KPJ na otok. Spregovoril je sekretar izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je orisal dosedanji povojni razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije, katere neuvrščena politika je trn v peti številnim reakcionarnim silam. V zaključku svojega govora je Dolanc omenil tudi odnose z Italijo, v zvezi s čimer je potrdil željo Jugoslavije po čim tesnejšem sodelovanju
Po neuspelem poskusu odposlancev portugalskega predsednika De Spinole, da bi dosegli kompromisno rešitev z upornimi belimi koloni v prestolnici Mozambika, vlada napetost, odkar je vodstvo portugalske vojske v bivši koloniji sporočilo, da namerava z «najmanjšim prelivanjem krvi» zatreti separatistično pustolovščino. FRELIMO m med-
tem sklicuje na dejovor v Lusaki, ki v takih primerih predvideva skupen nastop portugalske in osvobodilne vojske
Preteklo nedeljo smo zamejski Slovenci proslavljali več pomembnih dogodkov. V Bazovici pri spomeniku je bila spominska svečanost ob 44. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Zbralo se je veliko število ljudi in med njimi mnogo mladih, ki nosijo naprej baklo protifašizma. Na Proseku je bila mogočna proslava ob 70-letnici ustanovitve in neprekinjenega delovanja domače godbe na pihala. Bil je prav ljudski praznik s sodelovanjem štirih godb in treh pevskih zborov. Istočasno je na Opčinah v okviru ljudskega praznika socialistične stranke nastopil sloviti Slovenski oktet iz Ljubljane. Dvorana Prosvetnega doma je bila mnogo premajhna za vse ljubitelje vrhunskega petja, navdušenje pa je bilo nepopisno. Večja skupina tržaških Slovencev se je s petimi avtobusi podala na «Dan narodne noše» v Kranj, kjer je nastopila tudi Tržaška folklorna skupina Dijaškega doma, še več ljudi pa se je udeležilo velikih slovesnosti v Brkinih, kamor se je podal tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Če dodamo še uspešno sodelovanje slovenskih folklornih skupin iz matične domovine in iz zamejstva na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici In pa izredno uspelo ljudsko slavje v Čeneboli v Beneški Sloveniji, potem velja ugotovitev, da smo zamejski Slovenci minulo nedeljo bogato In pomembno uveljavili našo ljudsko - prosvetno tradicij'o.
(Nadaljevanje na 5. strani)
V SKLADU Z ZADNJIMI SKLEPI SEJE V VIDMU
Uradni predlog deželnega vodstva PSI strankam leve sredine o preverjanju
Izvršni odbor tržaške KD zavrača preverjanje in navaja nekatera konkretna pereča vprašanja
Deželni tajnik PSI Tringale je poslal strankam leve sredine urad ni predlog, da se prične preverjanje odnosov na deželni ravni. Pobuda deželnega tajnika PSI je logična posledica sklepa zadnje seje deželnega vodstva, ki je ocenilo položaj in ki je tudi zahtevalo, da pride do popolnega preverjanja odnosov med strankami leve sredine in sprejetih sporazumov.
V	uradnem sporočilu o pobudi de želnega tajnika je rečeno, da je Tringale dal tudi pobudo, da se bo v teh dneh sestal ločeno z deželnimi tajniki in s predstavniki sindikalnih organizacij. Namerava se tudi sestati z deželnim tajnikom KPI, da si izmenjata poglede o političnem položaju v zvezi z zadnjimi sklepi deželnih vodstev obeh strank.
Tiskovni urad KD pa je izdal obširno poročilo o seji izvršnega odbora stranke, ki se je sestal v petek in ki je odločno pozval ostale stranke leve sredine, da se zagotovi učinkovitost izvoljenih u-prav in vseh tržaških ustanov. V uradnem poročilu se poudarja, da morata tržaška pokrajina in občina delovati v ozračju «politične jasnosti in stabilnosti», da bosta lahko izvedli dogovorjene programe in rešili najbolj pereča vprašanja.
Nadalje je v poročilu rečeno, da je KD mnenja, da so preštevilna preverjanja škodljiva, saj je uprava stalno v nejasnem položaju in se z razpravo o programih v res-nisi ovira njih uresničitev. Pokrajinsko vodstvo KD meni, da je levi center v Trstu še vedno edina najbolj napredna možna oblika uprave, kateri je edina alternativa reakcionarna involucija. Glede odnosov s KPI pa se podčrtuje «korektno in konstruktivno» vzporejanje med večino in manjšino. Po mnenju KD ni političnih pogojev, da bi KPI prevzela odgovornosti v vsedržavni vladi, v deželnih in v krajevnih u-pravah.
V	zaključku pravi vodstvo KD, da je treba čimprej okrepiti upravno delo krajevnih uprav in čim hitreje sklicati oba krajevna sveta, da se rešijo nekatera važna vprašanja. Poročilo v tej zvezi navaja ustanovitev zdravstvenega konzorcija, ustanovitev konzorcija za avtobusne prevoze na celotnem področju pokrajine, zgraditev avtoporta pri Fernetičih, cestne povezave s pristaniščem, šolske zgradbe, izvajanje načrtov glede ljudskih stanovanj, urbanizacije, dograditev bolnišnice na Katinari, okrepitev psihiatrične bolnišnice, boljšo koordinacijo socialnega skrbstva in uresničitev zakona o kraških rezervatih.
V	zvezi z velikimi težavami, s katerimi se bore krajevne ustanove, je treba pri pripravah proračunov za leto 1975 uvesti največjo možno štednjo in omejiti redne izdatke.
Kot je razvidno iz uradnega poročila o seji vodstva KD, v seznamu vprašanj, ki so navedena kot prvenstvena, ni z ničimer omenjena problematika slovenske narodnostne skupnosti.
rajonska konzulta za zahodni Kras. Razpravljala bo o zdravstvenih konzorcijih.
Enodnevno srečanje ekonomistov v Trstu
V prostorih tržaškega velesejma bo danes srečanje ekonomskih izvedencev iz Italije in tujine, ki bodo razpravljali o industriji in o vprašanjih, ki nastajajo ob gospodarskih zastojih. Srečanje, ki se bo pričelo ob 8.-15, bo odprl predsednik velesejma odv. Slocovich. Za njim pa bo spregovoril dekan tržaške ekonomske fakultete prof. Claudio Calzolari, ki bo orisal pomen in smotre srečanja.
Zjutraj bodo predavali profesorji Trezza (Italija), Bozzola (Italija), Riesgo (ZDA), Robinson (Velika Britanija) in Hoerenz (Zahodna Nemčija), ki bodo govorili o sedanjem položaju industrije v svetu.
Popoldne bo razprava o italijanskih razmerah, ki jo bo vodil prof. Armani. Razprave se bodo udeležili vsi profesorji, ki smo jih že omenili ter še drugi izvedenci, kot na primer dr. Aldo Giulano, ki bo zastopal Agnellijevo podjetje iz Turina.
Solidarnost s Čilom na Goldonijevem trgu
Včeraj se je začel teden solidarnosti s čilskim ljudstvom ob prvi obletnici fašističnega državnega u-dara. Ob tej priložnosti je Združenje Italija - Čile «Salvador Allende» razpelo na Goldonijevem trgu šotor, pri katerem so uredili fotografsko razstavo o grozotnih pokolih vojaške junte in kjer zbirajo prispevke za čilsko odporniško gibanje. Jutri bo na istem trgu manifestacija solidarnosti s čilskim ljudstvom, kateri so se pridružile vse demokratične in antifašistične organizacije.
NEDELJSKA KOMEMORACIJA BAZOVIŠKIH JUNAKOV
OB BAZOVIŠKEM SPOMENIKU POTRJENA ZVESTOBA MLADIH
Izrekel jo je v imenu mladine Duško Udovič . Postogna o ogromnem deležu naših ljudi v boju proti fašizmu Potrebna je strnjenost vseh antifašistov
V nedeljo popoldne se je velika množica tržaških antifašistov zbrala pred spomenikom štirim padlim bazoviškim junakom, da bi se poklonili njihovemu spominu ob 44. obletnici njihove žrtve. Spominske svečanosti se je udeležila tudi večja delegacija bivših borcev iz Šempetra pri Gorici, ki je položila pred spomenik svoj venec, prisoten je bil jugoslovanski konzul v Trstu Tepa-vac, nadalje predstavništvi tržaškega antifašističnega odbora ter italijanskega združenja borcev za svobodo.
Miro Prešel je v imenu odbora za proslavo začel svečanost s kratkim nagovorom, nakar sta spregovorila najprej Duško Udovič v slovenščini, Giovanni Postogna pa v italijanščini. Duško Udovič je poudaril, da so bili Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič prvi naši junaki, ki so s krvjo vpisali v zgodovino udarec fašizmu in zasejali v naše ljudi uporniški duh, ki je bil živ ves čas, posebej v času NOB, ko je za štirimi bazoviškimi junaki padlo še na tisoče
(limili m iiiiiiiiiiiiiiiii imi imi t milili umil im m n iiiiiiiiiiiiiiiiiijjmiiiiniiiiiiiii mini || im ||||||||||||||||||||||||||||f|i||||||)nii mi m iiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
70. OBLETNICA USTANOVITVE IN NEPREKINJENE DEJAVNOSTI
Jubilej proseške godbe v vzdušju prijetnega vseljudskega praznika
Priznanje dirigentu in najstarejšim članom - Nastopile so štiri godbe in trije pevski zbori
• Danes ob 20. url se bo na občinskem sedežu na Proseku 220 sestala
Godbeno društvo na Proseku je v nedeljo slavilo 70. obletnico svoje ustanovitve in delovanja, toda veselo in praznično vzdušje je zajelo vso vas, kar je za Prosek, kadar slavi svoje narodne jubileje, sploh lepa značilnost.
V počastitev tega pomembnega jubileja so se vabilu proseške godbe odzvale še tri druge godbe, ki so skupno z domačo v sprevodu prikorakale na prireditveni prostor na «Mandrji», ter trije pevski zbori. Vsi so bili deležni navdušenega sprejema izredno številnega občinstva, razumljivo pa je, da so največ aplavzov poželi domači godbeniki, v prvi vrsti njihov dolgoletni dirigent Zdravko Kante, najstarejši član Josip Čuk, ki igra v godbi že 67 let, ter še Franc Kapun in Nino Ukmar, ki sta tudi že nad 50 let njena stalna člana.
Praznovanje se je začelo ob 16. uri, ko se je v krasnem spnčpeip popoldnevu zbrala na travniku velika množica in pričakala godce. Najprej je prikorakala pred oder mladinska godba iz Križa pod vodstvom Hermana Sulčiča, za njo na-brežinska godba pod vodstvom Stanka Misleja, nato godba iz Brežic pod vodstvom Jožeta Staniča, in končno še domača godba pod vodstvom Zdravka Kanteja. Bučen a-plavz je bil namenjen vsem. zlasti še potem, ko so pod Kantetovim vodstvom vse štiri skupno zaigrale
................. im umu minninirT—r-1--------------—.........—»■■■■■■m———w
Ko pade zastor
Ko pade zastor nad igralčevo življenje, se utrne le redka solza. Naše prazno *potrošniško» življenje ne dopušča mitov. Ker vrednoti vse z merilom denarja, se tudi igralec ne more izogniti temu tolmačenju. Toliko je vreden, kolikor likvidnega ima pod palcem!
Kako zgrešeno je tako gledanje! Igralca lahko primerjamo z nedoraslim entuziastom, ki še vedno verjame v nekaj «nad». V sebi nosi radost in gorje vsega sveta, na odru tolmači usode neštetih oseb, a v sebi skrbno čuva svojo bol, hrepenenja, razočaranja in krivice. Zunanji svet občuti kot veliko silo. ki pa hoče streti in vse, kar ga zadene, čeprav se to dogaja večini, občuti kot neizmerno krivico, ki se dogaja le njemu, ki se ne more in ne zna braniti.
Če ne spoznamo igralca od blizu, če se mu ne približamo in ga skušamo razumeti, bi ga verjetno krivično ocenili f. čudaka, tako težko je prodreti v skrivnostni svet boginje Tatije.
Pred nami se je izteklo življenje ANTONA POŽARJA, nestorja slovanskih igralcev na Tržaškem.
Z njim se zaključuje neko gleda lisko obdobje — kulturno življenje s'nrega Narodnega doma, ki ni bilo nič manj pomembno od sedanjega.
Z njim se zaključuje del zgodovine Stalnega slovenskega gledali-
šča — čas, ko je honorarno sodeloval pri še nepriznani ustanovi, čas vseh mogočih težav — brez lastne strehe nad glavo, čas velikega entuziazma!
Kdo se danes spominja nastopov Antona Požarja? Iz časa pred prvo svetovno vojno, ko je nastopal pri Šentjakobski čitalnici v prvih operetah in spevoigrah, verjetno nihče. Iz časa po letu 1909, ko je pod vodstvom dirigenta Mirka Poliča nastopal v Narodnem domu v operetah in celo v operi — le redki. Iz časa po osvoboditvi, ko je nastopal v predstavah Slovenskega gledališča, verjetno vsaj nekaj «starejših». Od njegove poslovilne predstave leta 1957, ko je nastopil v Nušičevih «Žalujočih ostalih», je nastopil v našem gledališču le dvakrat t.j. v «Usadu» Uga Bettija in v Cankarjevih «Hlapcih». Očitno premalo, da bi ostal v spominu ljubiteljev gledališke besede a vendarle prevečkrat, da bi zbledel v pozabi.
Ob njegovi 80-letnici sem v Jadranskem koledarju in v Primorskem dnevniku napisal članka o njegovem življenju, o njegovem delu, pred kratkim pa je izšel intervju z njim v Dnevu, zato se mi zdi ponavljanje nepotrebno. Zapi šem lahko le pristavek — umrl je v Trstu 7. septembra 1974.
Ko pade zastor nad igralčevo življenje, je malokaj napisati. Če je doživel kak uspeh, so o njem že pisali — če je bilo njegovo delo anonimno, je prav tak tudi njegov konec.
To minljivost občutijo najgloblje le njegovi stanovski tovariši. Študirajo, iščejo, razkrivajo in se razdajajo prav tako. kakor se je on na deskah Narodnega doma. Igrajo in ustvarjajo ne le iz želje po afirmaciji, zaradi kakšne morebitne posmrtne slave ali bronastega kipa, tudi ne zaradi denarja, ker bi ga lahko tudi kje drugje zaslužili, temveč zaraJi nečesa, kar je težko povedati ali napisati, ker čutijo v sebi, in sicer ne kot poklic, temveč kot poslanstvo.
Umrl je ANTON POŽAR, slaven ski igralec, pevec, soustanovitelj slovenskega gledališča v Trstu, u-radnik v pokoju — kdor ga je po znal in cenil, naj se ga spomni ob tej uri.
Adrijan Rustja
nekaj koračnic. Pravi kulturni spored pa je začela domača godba s Supejevo koračnico «Lahka konjenica». Takoj nato sta napovedovalca Dunja Tence in Bruno Rupel podala besedo tajniku domače godbe Milanu Čuku.
Slavnostni govornik je najprej dejal, da je 70-letnica ustanovitve godbe na Proseku jubilej, ki je vreden vsega spoštovanja in priznanja, saj je potrdilo velike narodne zavesti Prosečanov, njihove vztrajnosti in navezanosti na narodna izročila. V proseških kulturnih društvih, in godba ima med njimi pomembno mesto, se je vedno kovala narodna in socialna zavest, krepila se je povezanost in vaška složnost. Zato ni nič čudnega, če so fašisti udarili najprej prav po naših prosvetnih društvih, jim nasilno prepovedali delovati, vodilne člane pa pregnali. Toda Prosečani so kljub temu našli način, da so vtdržali in dejansko neprekinjeno delovali v vseh 70 letih, premagali vse zapreke in težave ter tudi s tem izpričali svojo narodno zavest.
Govornik se je nato spomnil ustanovitelja godbe Draga Starca ter še vseh tistih, ki so pomagali, da se je godbena tradicija na Proseku o-hranila, ne nazadnje z gmotnim podpiranjem, saj se proseško godbeno društvo samo vzdržuje s prispevki radodarnih vaščanov Proseka, Bri-ščkov in Gabrovca. Samo lani je društvo dobilo nekaj deželne podpore, ki pa je bila sila skromna, zlasti še če pomislimo, da žrtvuje vsak član godbe na leto najmanj 200 ur, ki gredo seveda na račun prostega časa in počitka po trdem dnevnem delu.
Po govoru so prišli na oder zastopniki drugih godb in zborov, ki so izročili dirigentu plakete in druga priznanja, proseška godba pa je vsem nastopajočim poklonila spominsko knjigo in diplomo ter velik šop nageljnov.
Sledil je preostali kulturni spored: nabrežinska godba, ki so jo ustanovili leta 1897, je zaigrala koračnico «Hoch Haidensburg» in «I-skrena voščila» ter simfonijo «Praznik v mestu»; mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža je pod vodstvom Janka Obada zapel Ven-turinijevo «Pozdravljena domovina», Adamičevo «Našo pesem» in Lahar-narjevo «Kodar mlado leto»; Svet-ko Grgič je vodil openski zbor «Tabor», ki je zapel Aljaževo «Triglav», Vrabčevo «Piščanci» ter Mac-chijevo «Tramvaj uopenski»; domači pevski zbor «Vasilij Mirk» je pod vodstvom Ignaca Ote zapel narodno «Soudaško», Vodopivčevo «Žabe» in Gobčevo «Bohor je vstal». Za njim je nastopila mladinska godba iz Križa, ki je zaigrala Lorbe-kovo «Štajersko», Rucanovo «Praznik sv. Ivana» in Verdijev «Praznik sv. Bonifacija». Zadnja je stopila na oder Kapelska godba iz Brežic, ki bo prihodnje leto slavila 125. obletnico ustanovitve. Godba iz Spodnjega Posavja je tako «vžgala» občinstvo, da je po koračnici «Marjana, Marjana», venčku narodnih «Vesela dežela» in češki polki «Znam jednu pesničku», morala še in še zaigrati dokler ni po tretji ponovitvi bilo občinstvu zadoščeno, zlasti, ko je odigrala venec partizanskih koračnic.
Ko se je kulturni spored zaključil, se je praznik nadaljeval do pozne noči s prisrčno ljudsko zabavo s plesom ob zvokih domače glasbe.
več in policija je zaman iskala tatu v bližnji okolici Goldonijevega trga.
Poleg gmotne škode je Tomasina tatvina hudo prizadela tudi zato ker so bili vsi zlati okraski last žene, ki mu je pred kratkim umrla.
Tržaška folklorna skupina v Kamniku
«Dan narodne noše», ki ga že vrsto let zaporedoma z velikim u-spehom prirejajo v Kamniku, je letos privabil tudi večjo skupino ljubiteljev narodne noše s Tržaškega. Iz Trsta je namreč v nedeljo odpotovalo kar pet avtobusov z nad dvesto ljudmi. Nekateri so bili po prihodu med razigran vrvež praznično preoblečenega Kamnika deležni sprejema pri predsedniku občinske skupščine, ostali pa so si ogledali prvi del nastopov folklornih skupin, ki so se udeležile kamniškega praznika. Med temi,,,je bila namreč letos prisotna tudi Tržaška folklorna skupina iz Dijaškega doma, ki je bila deležna izredno toplega sprejema. Predsednik turističnega društva iz Kamnika jo je v svojem slavnostnem govoru posebej pozdravil kot prvo tržaško folklorno skupino, ki se je udeležila kamniškega slavja. Tržaška skupina se je občinstvu predstavila s kratkim spletom izvirnih tržaških plesov, to je z delom daljšega spleta, ki ga skupina šele pripravlja.
naših najboljših ljudi. «Desetine spomenikov po naših vaseh so priče velikih žrtev. Ob pogledu na dolge vrste vklesanih imen se posebno mi mladi s hvaležnostjo in občudovanjem klanjamo njihovemu spominu.»
V	svojem nadaljnjem govoru je Duško Udovič še poudaril:
«Marsikdo danes rad očita mladini, da ne zna ceniti velikih žrtev starejše generacije. Zato še zlasti na tem mestu, kjer se je upor začel, poudarjamo, da smo žrtve iz najbolj junaškega obdobja naše zgodovine sprejeli za osnovo naših življenjskih vrednot. Bazoviški spomenik je tudi naš spomenik.»
Po teh zatrditvah je govornik prešel na današnje razmere v deželi in poudaril, da se motijo tisti, ki menijo, da bo fašizem ponovno nemoteno posegel v zgodovino, hkrati pa je pozval na odgovornost tiste sile v deželi, ki jim je dolžnost, da zagotovijo v državi varnost.
V	italijanščini je nato govoril predsednik združenja političnih preganjancev in deportirancev Giovanni Postogna, ki je v samem začetku rekel, da če bi hoteli orisati politične in moralne vrline ljudi naših krajev v dobi fašizma, v dobi narodnoosvobodilne vojne ter v dobi nacističnih taborišč, bi prišli do ugotovitve, da polovica vseh tistih, ki so jih fašistična sodišča obsodila na smrt. odpade na naše ljudi, na prebivalce naših krajev, tretjina ljudi, ki so jih nacisti odpeljali iz vse države v svoja taborišča, so iz naših krajev. «To in še stotine, tisoč padlih, to je račun, ki ga mi postavljamo staremu in novemu fašizmu!»
Ko je nato govornik omenil še pomen tržaške Rižarne, ki je nastala prav tam, kjer je bil antifašistični odpor najbolj odločen, je nadaljeval: «Kdo bi si bil mogel zamisliti, da bomo 30 let po osvoboditvi morali prenašati še tolikšne žalitve, tolikšno zagrenjenost. 'Črne mreže' se znašajo tudi nad tem kamnom, na tem spomeniku, ki spominja na veliko žrtev. Tudi na spomeniku. ki spominja žrtev štirih bazoviških junakov je črna mreža hotela zapustiti svoj znak, svoj pečat sramote, podlosti.»
V	svojem nadaljnjem izvajanju je nato Postogna podčrtal vrednote skupne borbe proti nacifašizmu in poudaril potrebo po nadaljnji strnjenosti med Slovenci in Italijani,
Po položitvi vencev pred spomenik je del Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je V zadnjem trenutku prispel s slavja na Tatrah v Brkinih, zapel «Žrtvam».
Nujno obvestilo gojiteljem oljk
Patronat Kmečke zveze INAC obvešča vse pridelovalce oljk iz do-'linske in miljske občine, ki so člani Kmečke zveze in ki so se tudi v prejšnjih letih obrnili za usluge do patronata INAC, da se nepreklicno še danes, 10. t.m. zglasijo v pisarni patronata Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785.
ffllHIIHIIHIIIIllllllllllllllllllllllllllllimillHUialHIHmilHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlUIIIIIIIIIIIIIHIIHimilHIIIHHUI
NEDELJSKI DAN ŠTUDIJSKIH DNEVOV V DRAGI
0 MEDNARODNIH ZASEDANJIH IN 0 SLOVENCIH PO SVETU
Podroben oris seminarja OZN v Ohridu in tržaške mednarodne konference o manjšinah
Drago plačana neprevidnost
Izredna neprevidnost je stala 54-letnega Marina Tomasina iz Ul. F.
Crispi 20 nič manj kot 8 milijonov lir: toliko je namreč znašala vrednost zlatih okraskov	in hranilnih	univerzitetr' profesor	in bivši	ge
knjižic, ki so mu jih	izmaknili iz	neral ameriške vojske Andrej	Ko-
avta. Tomasin je dragocenosti pu-	bal, ki je orisal, kako	mu je v	nje-
stil v odprtem avtu v	Ul. S. Pelli-	govem zelo pestrem in	napetem	živ-
co. sam pa stopil v bližnji bar. Ijenju slovenščina vedno prišla Ko se je vrnil seveda torbe ni bilo prav.
Drugi, nedeljski dan študijskega zasedanja v Dragi je bil dopoldne posvečen okrogli mizi o mednarodnih zasedanjih o manjšinah v Ohridu in v Trstu ter prikazu koroške katoliške cerkve. Časnikar Bogo Samsa je najprej orisal ohridski seminar OZN, do katerega je prišlo po prizadevanjih Jugoslavije, in ki je bil nadaljevanje podobnega zasedanja v Ljubljani 1965. leta. Glede tržaške mednarodne konference pa je opozoril na izjavo SKGZ z dne 15. julija. Dr. Drago Štoka je nato podrobneje orisal politično ozadje konference in posebej poudaril velik prispevek Jugoslavije za reševanja manjšinskih vprašanj in glede udeležbe številnih predstavnikov manjšin in znanstvenikov. Štoka je nato ugotovil, da je bila konferenca koristna za slovensko narodnostno skupnost in da je prispevala k njenim naporom za dosego popolne narodnostne zaščite. Prof. Samo Pahor pa je orisal nekatere osebne zamisli za u-činkovitejšo zaščito. Končno je v tem dopoldanskem delu dr. Valentin Inzko, član koroške in avstrijske sinode, orisal prenašanja izkušenj drugega vatikanskega koncila na koroško cerkev. V šestdesetih farah je sedaj dvojezično bogoslužje in v njih so duhovniki, ki poznajo slovenski jezik, ki je skupaj z nemščino drugi uradni jezik. Dr. Inzko je dejal, da se tako ustvarja model, ki bo lahko zgled tudi za politične odločitve.
Na popoldanskem zasedanju je dr. Peter Urbanc govoril o položaju slovenskih naseljencev v Kanadi. Nato pa je dr. Janez Zdešar dokumentirano in poglobljeno podal socialni, psihološki, verski ipd. prikaz položaja slovenskih izseljencev v Zapadni Nemčiji. Zanimivo je bilo pismo, ki ga je poslal
Tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem delu je predavanjem sledila diskusija, ki pa je bila po večini na nizki ravni. Pogosto je prehajala iz okvira tematike in mestoma na nesprejemljivo polemično obravnavo vprašanj.
Vabilo
Uredniški odbor Odbora za postavitev spomenika padlim v NOB iz Križa pripravlja posebno publikacijo z naslovom «Križani v boju proti fašizmu», ki bo izšla ob odkritju spomenika. Odbor prosi zato vse Križane in tudi druge, ki imajo kakršen koli spomin na čase protifašističnega boja pred in med drugo svetovno vojno, morebitne dokumente ali ki lahko nudijo kakršnakoli pričevanja o protifašističnem delovanju v Križu, da to sporočijo uredniškemu odboru na telefon 220363 ali 38136.
želja uredniškega odbora je, da bi bilo v publikaciji zbranega čimveč gradiva in pričevanj, pomembnih za vaško in narodno zgodovino.
Kino
Gradbenik Rosenwasser izgubil življ’enj*e v letalski nesreči pri Krfu
V tragični letalski nesreči blizu grškega otoka Krfa je izgubil življenje tudi znani tržaški gradbenik 5l-letni Alberto Rosenwasser, ki je stanoval na Opčinah, Ul. Ermada 12. Vračal se je iz Izraela, kjer se je mudil na krajšem dopustu. V Tel Avivu je vstopil v letalo «boeing 707» in bi moral pristati v Rimu, kjer je imel neke poslovne opravke. Smrt ga je doletela skupno z 78 potniki i.i 9 člani posadke v vodah Jonskega morja, v katere je strmoglavilo letala iz doslej še nepojasnjenih razlogov.
Pokojnik je bil v Trstu zelo znan, saj je njegovo gradbeno podjetje opravljalo med drugim tudi številna javna dela.
Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: Danes počitek.
Ariston I.N.C. 16.00-18.00-20.00-22.00 «II portiere di notte». Igrajo D. Bo-garde, C. Rampling in F. Leroi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Dopo l'urlo uragano di violenza». Barvni film o karateju. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00—22.15 «Professore venga accompagnato dai suoi genitori».
Grattacielo 16.00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Igrajo Francoise Fabian, Renato Puccelli, Giovanna Valli. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice I6.00-l8.l0-20.l0-22.l5 «Uomini duri». Barvni film. Igrajo Lino Ventura, Issac Hayes, Fred William-son.
Eden 16.30—22.15 «Flavia la monaca musulmana». Barvni film. Igra F. Bolkan. Prepovedano mladini pod
18.	letom.
Ritz 16.30 «Dinamite Agguato Pistola». Barvni film. Igrajo Jim Brown, Fred Williamson, Jim Kelly. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Un tipo che mi piace». Barvni film. Igra Jean Paul Beimondo.
Capito! 16.30 «Quattro marmittoni alle grandi manovre». Barvni zabavni film.
Cristallo IC.30 «Butch Cassidy». Barvni film. Glavno vlogo igra Paul Newman.
Impero 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film za vse.
Filodrammatico 16.30 «Amore mio scaldami...» Barvni film. Igra Sandra Jullien. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi popravil.
Ideale 16.30 «Il decamerone nero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Sette calze di seta insanguinate». Barvni film. Detektivka.
Astra 16.30 «Il prode Anseimo ed il suo guerriero». Barvni film. Igrata A. Noschese in E. Montesano.
Abbazia 16.30 «L’ultimo Apache». Barvni western film. Igrata Buri Lancaster in Jean Peters.
Včeraj > danes
Danes, TOREK, IO. septembra NIKITA
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 19.27 — Dolžina dneva 12.50 — Luna vzide ob 0.41 in zatone ob 15.29
Jutri, SREDA, ll. septembra MILAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,6 stopinje, najnižja 19,7, ob 19. uri 23,7 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb. pada, veter 4 km nà uro vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8. in 9. septembra 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 23 oseb.
UMRLI SO: 85-letni Anton Požar, 76-letna Emma Komel por. Zorze-noni, 44-letna Ada Pistone por. Zogani, 59-letna Marcella Posar vd. Karis, 79-letni Aldo Brunetti. 7l-letna Viola Gellini vd. Tesseri, 65-letna Maria Sincic por. Farinelli, 74-letni Pietro Miletti, 72-letni Francesco Canciani, 63-letni Michele Rosea. 75-letni Edoardo Trauba, 90-letna Teresa Cittar vd. Petronio, 68-letni Emilio Grassi, 84-letna Anna Fonda vd. Benedetti, 77-letna Stefania Franicevic vd. Missadin, 73-let-ni Raimondo Martis, 58- letna Fi-lippa Cardillo por. Biagini, 65-letna Fulvia Demarchi por. Bonacci, 82-letna Elena Kobol vd. Kaiser, 54-letna Assunta Stocca por. Janezic, 94-letna Maria Gidoni por. Artelli, 8l-letna Antonia Devescovi vd. Rossi, 80-letna Ida Bottò.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12:	Prendini.
Ul. T. Vecellio 24; Madonna del Mare, Trg Piave 2, Costalunga. Erta di S. Anna IO (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja
štev. prot. 27/420-74
V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973
se opozarja
da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen I, odstavek a istega zakona, razpisati natečaj za barvanje prometnih znakov na cestišču in označenje cestnih bankin v dolžini 10 tisoč metrov v beli barvi in 20.000 metrov v rumeni barvi in sicer v smislu odstotnega znižanja na skupno ceno 170 lir (sto sedemdeset) na meter, kolikor znaša izklicna vsota.
Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te Ustanove (Trg Viti. Veneto 4 — Trst) do 12. ure 24. septembra 1974.
PREDSEDNIK (dr. Michele Zanetti)
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja do 30. septembra Marija Vidau. Na o-gled so tržaške narodne noše in skice za gledališke kostume v raznih tehnikah.
V	prostorih Avtonomne letoviščar-ske in turistične ustanove devinsko-nabrežinske obale je skupinska slikarska razstava Silve Fonde, Elettre Metallinò in Fride de Reye.
V	občinski galeriji na Trgu Unità so odprli razstavo del umetnika Domenica Pignatorija.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da je odprta zopet neprekinjeno od 9. do
19.	ure.
Vabimo vse smučarje zapadnega tržaškega Krasa, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, ki bo jutri, ll. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Devinu. Vabila posameznikom ne pošiljamo.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO -	‘S’	61-4A6
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	662,25
Funt šterling	1532,—
Švicarski frank	222,50
Francoski frank	136,85
Nemška marka	247,60
Avstrijski šiling	34,95
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
VPISOVANJE GOJENCEV V ŠOLO GLASBENE MATICE
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo v Trstu traja do 13. 9. 1974 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Ul. Manna 29 — tel 418-605.
Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Dolini bo 12. 9. 1974 od 18. do 20. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Trebčah bo 13. 9. 1974, od 18. do 19. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole na Proseku bo 10. 9. 1974 od 18. do 20. ure. Vpisovanje gojencev v podružnico glasbene šole v Nabrežini bo 11. 9. 1974 od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo
Izleti
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi 29. septembra avto-bušni izlet v Pulj — Veruda. VPl sovanje na sedežu društva v sre®? in soboto, od 19. do 20. ure.
Zaradi velikega zanimanja ciano» za izlet v Prekmurje in Kumrov®?’ je odbor Kmečke zveze sklenil Pn' rediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra. veda če bo dovolj prijavljenih.
Vpisuje tajništvo v Ul. Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure> ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 0* od 15.00 do 18.00, do vključno 16- n15' tobra. Tajništvo Kmečke zveze.
Društvena gostilna na Opčinah P11' redi v nedeljo 22. t.m. skupni z avtobusom v Pordenon. Vpisova-nje vsak dan od 9. do 18. t.m., PP 16. do 18. ure v Društveni gostiln»
Prispevki
N. N. daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
iai
Dne 7. t.m. je umrl
ANTON POŽAR
igralec, pevec in soustvarjalec slovenskega gledališča v Trstu
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Ansambel in uprava
STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Dne 9. septembra nas je zapustil naš dragi
JOSIP CIACCHI
Pogreb bo danes, 10. t. m. ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Skednju.
Žalostno vest sporočajo žena Mery. sestra Santina in drugi sorodniki
Trst, 10. septembra 1974
Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3, tel. 38-006
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
VLADIMIR SONCE
Pokojnik bo na parah v mrtvašnici glavne bolnišnice jutri, 11. septembra do 16.30. nakar bo sledil pogreb najprej v cerkev na Kontovelu, odtod pa ob 17.30 na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Henrika, sin Silvij z ženo Silvano, vnuka Pavel in Fabij, sestra Marija, nečaki, bratranci ter drugi sorodniki
Trst, 10. septembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje
Dne 9. t.m. nas je nenadoma zapustil naš dragi
ALOJZ BERCE
Pogreb bo jutri, 11. septembra ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Skednju.
žalostno vest sporočajo žena Dora, svak Velimir z ženo Ondino in z ljubljenima nečakoma Tamaro	in
Igorjem ter drugi sorodniki
Trst, 10. septembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo
Dne 8. septembra je preminila naša draga
ASSUNTA JANEŽIČ roj. ST0CCA
Pogreb bo danes, 10. t. m. ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mož Jožko in drugi sorodniki
Trst, 10. septembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo
NA POBUDO SEKCIJE PSI ZA VZHODNI KRAS
Velik uspeh ljudskega praznika v prosvetnem domu na Opčinah
Slovenski oktet navdušil občinstvo - Ubran nastop mladih pevcev iz Saleža . A. Pittoni in V. Kocman o sedanjih političnih problemih
--ki oktet, ki je v nedeljo na ”as^°Pil v prosvetnem domu Dra,Ui natl v okviru «ljudskega . , ^ka», ki ga je organizirala DriC1|?i za vzhodni Kras, je v *cornaj obnovljeno dvo-di r.1°^enskei?a doma ogromno Iju-
naiv,ii^val,ci 50 do zadnjega kotička Potnik dom, da bi poslušali siav-
J:ansambel, ki kljub številnim “«»narodnim turnejam, ki jih ima načrtu, najde tudi čas, da nastopi
rati 'j .‘'kem prazniku in tako obo-«att kulturni spored.
slm°venski oktet je s svojim na-jjj ^°n' tako navdušil gledalce, da kJa ?h koncu koncerta kar štin-in \ u. f^tkrat priklicali na oder zahtevali «bis». Šele potem so J*-- lahko poslovili od navduše-j Pa. cbčinstva, ki se je zgrnilo k aJ dobro založenim kioskom, da z žlahtno kapljico odžeja.
-k; turn’ spored je začel mladin-^ki z*X)r 'z Saleža «Rdeča ». ki je ubrano zapel osem Up au' ^al nastopu mladih domačih . cev ni prisostvovalo mnogo ljudi, s° se zečeli zbirati v prosvetnem ,.	malo pred nastopom Slo-
v^skega okteta. Temu je bilo v bile meri krivo tudi dejstvo, da so , v nedeljo skoraj istočasno še Se proslave in manifestacije, be J,menu organizatorjev je povzel «sedo v slovenščini Vojko Kocman, rt i® v uvodu označil hudo gospo-Ve!i krizo, ki pretresa Italijo in rtp'j kapitalistični svet, kot posledico svet a’ ^a stoPaj° v ospredje v zahtU nar°di «tretjega sveta», ki jp. ^vajo svoj delež in ne dovolju-rtJ? več, da bi jih kapitalistične Q^ve izkoriščale tako kot v pre-
^iiuda kriza — je poudaril Kocman rJa drugačen način gospodar-tp ia' ue pa ostrih kreditnih omeji-(ji ’ ki zvračajo največji del posle-
o.c, krize jia ramena delavcev. Dru-fp en način gospodarjenja pa terja sen odnos s sindikati in nov od-j. uo komunistov.
slov1" zabeva specifična vprašanja j, enske narodnostne skupnosti je 2°cnian poudaril, da smo Slovenci uJ^hum nastopom dosegli nekaj ie K-^knih rezultatov. Govornik ebžalovBl, da Slovenska skupnost harfi1* razumela in je začela ostro P^ti socialiste. V tej zvezi je udaril, da je gospodarska kriza v. snila v ozadje vprašanje Slepcev in ob tem pribil, da je prišel U*8’ da se naši narodnostni skup-_sti prizna globalna zaščita, kar . hujno za naj sociaini, gospodar-in kulturni razvoj kot kaže
čega razvoja. V tej zvezi je poudaril, da večletni razvojni načrt, ki ga je pripravil odbor, ni bil primeren za konfrontacijo s sindikati, saj bi le zaostril spore in širil prepad med izvršno oblastjo in delavci, poleg tega pa tudi ni bil v skladu z dogovori med strankami ob sestavi leve sredine. Brez razumevanja in sodelovanja s sindikati — je poudaril Pittoni — ni mogoče več vladati, kakor tudi ni mogoče vladati brez novega odnosa s komunisti. Prav zato so se socialisti odločili za posvet s KPI o najbolj perečih sedanjih problemih, kar pa seveda še ne pomeni, da bodo komuniste s tem neposredno klicali k upravnim obveznostim.
Kar zadeva krizo v tržaški občini je govornik dejal, da je to posledica sporov med večinskimi strankami in da koalicija nima več politične moči in idejnega zagona, da bi lahko rešila vse hude probleme mesta.
Socialisti niso sprožili krize le za krizo, pač pa ker ni pošteno oživljati večin, ki niso več zmožne reševati problemov na dnevnem redu. V tej zvezi je še poudaril, da bi nov odnos do sindikatov in opozicije poživil politično delovanje večinske koalicije in ji dal večjega zagona. Smisel sedanjega preverjanja, je
poudaril ob koncu govornik, je preučiti veljavnost sporazumov koalicije leve sredine v luči novih dogodkov v državi, in sicer po referendumu in volitvah na Sardiniji.
Pod ključem trije osumljenci tatvin
Kmalu po poldnevu so agenti letečega oddelka aretirali tri mlade Mariborčane — 19-letnega Ivana Božidarniča in Ferda Fabrisa ter 22-letnega Marjana Tajmanna — ki so vlomili v stanovanje 81-letne Anne Size por. Zoppolato na Furlanski cesti 119. V stanovanju je Tajmanna odkril znanec Zoppolatove, 36-letni I. Vernani, ki stanuje pri priletni ženski. Mladeniča je opazil v svoji spalnici, ko je brskal po predalih. B’ant jo je urno pobrisal, za njim pa sta pobegnila še Božidaro-vič in Fabris, ki sta ga čakala na stopnicah.
Policija je mlade tatove v kratkem ujela in sumi, da so imeli svoje prste tudi pri številnih stanovanjskih tatvinah, ki so bile v zadnjih časih na Greti, morda celo pri tatvini v vili Tripcovich. V kratkem jih bodo soočili z raznimi pričami. Med drugim so agenti letečega oddelka ugotovili, da so se trije mladi tatovi pred časom pritihotapili v Italijo na tovornem železniškem vagonu pri Gorici.
ZAKLJUČEK FOLKLORNIH PRIREDITEV
Prodoren uspeh mednarodne folklorne parade v nedeljo po glavnih goriških ulicah
Med nastopajočimi in nagrajenci tudi slovenski skupini iz Vinice in Maribora ■ Uspeh so dosegli tudi Rezijani in Renečani iz Črnega vrha
Na folklorni paradi v Gorici so bili tudi člani folklorne skupine «1‘reloka» iz Vinice v Beli krajini. Nastopili so
v lepih belokranjskih narodnih nošah
iitmllimiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiHmiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiimiiiiMiiiii
PRIČETEK PROSLAV V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA NOVE GORICE
Prve volitve v narodnoosvobodilne odbore začetek graditve samoupravne družbe
Podpredsednik PNOO Branko Babič je na zborovanju v Solkanu opredelil stališče do preteklih in sedanjih vprašanj, vključno do odnosov z Italijo in do vprašanj Slovencev v Italiji
Bevkovo nagrado podelili Radu Simonitiju
V okviru proslav občinskega praznika Nove Gorice ter 30-letnice prvih volitev v narodnoosvobodilne odbore na Primorskem je v nedeljo popoldne spregovoril na zborovanju v Solkanu podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst Branko Babič - Vlado. Uvodoma je poudaril, kako je bil Solkan v pretep klosti družbeno aktivna vas z razvitim Jtpmunističnim gibanjem, ki s<^ je na občinskih volitvah 1921. leta uveljavilo z izvolitvijo komunističnega župani. Antona Poberaja in tajnika Jožeta Srebrniča, človeka, ki se je vsega posvetil delavskemu gibanju, postal komunistični poslanec Rimu ter bil do svoje smrti v NOB aktiven graditelj revolucije in ljudske oblasti. Poudaril je potrebo, da mladi rod spoznava bogato zgodovino, boj prednikov in njihove žrtve, da bo znal iz teh zgledov črpati moč in znanje za svoje današnje in jutrišnje ravnanje. «Naj mladi rod spozna svoje ljudi — velikane, kot je bil Srebrnič, ki je vse svoje življenje posvetil stvari delavskega razreda in postal simbol ne samo Primorske, temveč vseh Slovencev v boju za pravice delavskega razreda,» je dejal Branko Babič.
Obsežno je govoril o vsebinskem pomenu prvih volitev v narodnoosvobodilne odbore, ki so predstavljali začetek izgrajevanja ljudske oblasti, s katerimi je prišla do izraza volja primorskega ljudstva po uresničitvi združene Slovenije, a hkrati so ti odbori že imeli v sebi
Pttmer SSG.
^ja Kocmanom je povzel besedo "“Predsednik deželnega odbora Ar-■“«jo Pittoni, ki je posvetil prvi del aJaga govora analizi političnega °zaja v državi. V tej zvezi je ^Uaaril, da je prvi cilj PSI braniti jjladi in z vlado demokracijo v tirf •' Zajamčiti varnost državlja-. v in streti neofašistične teroriste . Prva naloga vlade in vseh rt. b Pristojnih organov, je pou-
^>1 govornik.
Pio z.Vezi z gospodarsko krizo je ttoni poudaril, da se lahko zah-.vajo od delavcev žrtve, le če bo D»ada. Jamčila, da bodo te žrtve avično porazdeljene in da ne bo 8a teža krize padla na ramena . aih slojev. Prav zato — je pou-nl __ pgj za|1jeva drugačen od-*08 do sindikatov in do opozicije, p "»vsem komunistične, gornik je nato prešel na pro-eme naše dežele. V tej zvezi je dnU i -ri.*, da so socialisti dokai za-neVoljm z dosedanjim delom dežel-®Sa odbora, pri sedanjem preve-laaju pa ne gre ozirati se nazaj JJ? °pravljeno delo, pač pa gledati P1"6! in začrtati smernice bodo-
.......n,.............1.................................
j^PRVIH SEDMIH MESECIH LETA
Industrijska proizvodnja živahnejša kakor v 1. 1973
Popuščanje samo v papirnicah - Manjši promet v trgovinah
Statistični urad trgovinske zbor-‘Ce je objavil podatke o razvoju *^Podarskih dejavnosti v tržaški U^ajini v preteklem juliju. Kar radeva kmetijstvo, se v ustreznem fFočilu poudarja, da je bilo vre-e v omenjenem mesecu na spioš-,0 Ugodno, tako da so poljske kul-?ire redno uspevale- Živina je bila ‘arava, živinorejci pa so imeli na razPolago dovolj krme.
Na turističnem področju je bil Položaj v letošnjem juliju nekoliko abši kakor v lanskem letu: zmnnj-al° se je namreč bodisi število ™mačih gostov, kakor tudi število Uiskovalcev iz tujine. Za celotno ^dobje prvih sedmih mesecev leta aazujejo podatki naslednjo sliko: tržaških hotelih je v tem času Pfenočilo skupno 279.838 gostov iz J^aje (lani jih je bilo 270.608) in £*■904 iz tujine (lani 161.271). Iz Podatkov je razvidno, da se je disk iz Italije letos povečal, med-tfd1 ko se je nasprotno obisk iz Ujme občutno zmanjšal.
. ^ tržaški trgovini na drobno je jduj potekel v znamenju poprečja, ftadčenje števila turistov in pomanjkanje nekaterih vrst živil sta nekoliko zavrli delo zlasti v trgovi-v?” z jestvinami in v drogerijah.
.^katere trgovine s čevlji In obla-. i so sprožile običajne razornda-Je' vendar niso dosegle večjih u-kPehov, Kar zadeva cene velja pripomniti, da so te v juliju narastle
praktično pri vseh vrstah blaga.
V tržaških industrijskih obratih so do konca letošnjega julija zabeležili naslednji razvoj: v železarni Italsider pod Skednjem so proizvedli 329.807 ton surovega železa (v istem času lani 312.792 ton) in 106.145 ton kokil (lani 98.137) V čistilnici Aquila so predelali milijon 415.163 ton surove nafte, to je 8,9 odst. več kakor v ustreznem razdobju leta 1973 (v čistilnici so kakor znano v avgustu za dva tedna prekinili proizvodnjo). Proizvodnja cementa v tovarni Italcementi je bila letos celo za 13.6 odst. večja od lanske ter se je povzpela s 169.590 na 192.620 ton. Proizvodnja pisarniškega in tiskarskega papirja pa se je zmanjšala za 2,4 odst. v primerjavi z lanskim letom, in sicer z 72.778 na 71.004 tone.
Ljudske hiše brez vzdrževanja
Občinski svetovalec Sanzin je včeraj zjutraj pospremil k županu najemnika ljudske hiše na Majnici, ki mu je v imenu skupine najemnikov izročil protestno pismo stanovalcev. ker so stanovanja v obupnem stanju. Že dolgo let jih niso popravili. Stanovalci zahtevajo od župana, da nastopi na pristojnem mestu, da se te nevšečnosti od pravijo.
močne prvine samoupravljanja. Potem ko je omenil težave rasti nove družbe in spopade za ohranitev samostojne razvojne poti tako v notranjem kot tudi v zunanjem političnem razvoju, je Babič dejal, da se skozi vse te napore oblikujejo novi, humani odnosi med ljudmi in se ob tem utrjuje in nadalje razvija .neuvrščena, .uaraynanpst Jaso-slavije.
Govoreč o italijansko - jugoslovanskih odnosih ter o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa je govornik dejal:
«Jugoslavija je vedno stremela za najboljše odnose s sosednimi državami. Z Italijo smo po vojni ustvarili dobre odnose, ki so v obojestransko korist. Lahko bi bili še boljši, če bi nasprotna stran odstranila nekatere ovire, ki od časa do časa motijo te odnose, in dosledno spoštovala že sprejete obveznosti. V okvir dobrih sosedskih odnosov nedvomno spada tudi polno spoštovanje narodnih pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenci v Italiji še danes nimajo vseh svojih nacionalnih pravic, ki jim gredo že po italijanski ustavi in določbah londonskega sporazuma. Današnja Italija, ki se sklicuje na demokratične pravice svojih državljanov in na osnovna človečanska načela, še vedno ne priznava osnovnih pravic Slovencev v Benečiji, ko jim odreka uporabo lastnega jezika, kulture, šolstva itd., kar spada med najbolj elementarne pravice vsakega naroda. Enostavno ne moremo razumeti, kako današnja Italija se še vedno brani zagotoviti normalno delo slovenskega gledališča v Trstu, te vrhunske kulturne ustanove v v Italiji. Verjetno ni vprašanje nekaj milijonov lir, kljub ekonomski krizi, ki jo trenutno doživlja. Ostaja nam vendarle upanje, da bodo tudi ta vprašanja enkrat pozitivno rešena, kar bi pomenilo nov prispevek k dobrim odnosom med nami.»
Popoldne je bila v Novi Gorici tombola, na kateri je preizkusilo srečo več tisoč ljudi, zvečer pa je bilo v Solkanu ljudsko rajanje. Prireditve v okviru občinskega praznika se bodo nadaljevale ves teden in bodo dosegle vrhunec v nedeljo, 15. septembra, z odkritjem spomenika Francetu Bevku, kjer bo spregovoril dr. Joža Vilfan. Bevk je bil namreč predsednik PNOO, dr. Vilfan pa tajnik. Istega dne bo predsednik ZKS France Popit odprl novi most čez Sočo v Anhovem ter položil temeljni kamen za novo cementarno, v Kanalu bodo odkrili spomenik 41 padlim partizanom, potem pa bodo simbolično odprli novo cesto na Lig, kjer bo veliko ljudsko zborovanje.
Včeraj dopoldne, po uradnem zasedanju občinske skupščine Nova Gorica, je predsednik Jože šušmelj — svečanosti so prisostvovali najvišji družbenopolitični delavci Nove Gorice ter predsedniki skupščine Ajdovščina Greif, Kopra Abram ter Tolmina Ladava — podelil primorskemu rojaku, skladatelju Radu Simonitiju, Bevkovo nagrado.
Takšno priznanje podeljuje občina enkrat na leto zaslužnim in u-glednim občanom. Briški rojak Simoniti, ki je doma iz Medane, je tudi častni občan Nove Gorice.
Po svečanem delu zasedanja so člani skupščine odšli v Kromberk, kjer so izročili namenu novi otroški vrtec.
Razsežen požar sinoči na Oslavju
Požar precejšnje razsežnosti je sinoči okoli 19. ure izbruhnil na Oslavju v hlevu Jožka Gomiščka, po domače pri «Tinčetovih». Verjetno zaradi samovžiga se je vnelo seno, ki ga je gospodar pred dnevi spravil v zgornji del hleva. Ognjeni zublji so predstavljali nevarnost tudi za bližnjo stanovanjsko hišo ter za hlev, v katerem je bilo več glav živine. Še preden so na kraj nesreče prihiteli gasilci, je gospodar Jožko Gomišček skupno z Jožkom Hraščkom iz Sovodenj poskrbel, da sta krave in prašiče spravila iz hleva.
Na kraj požara so prihiteli gasilci z dvema avtocisternama in preprečili, da ogenj ni zajel tudi hiše. Kljub temu je škoda precejšnja in znaša več milijonov lir. Zgorela sta namreč hlev in senik ter več kvadratnih metrov strehe.
2 veselo in zanimivo parado po : chna in «Agila e Trasimeno». Slo-
Avtoprcvoziiiško osebje sprejelo nov sporazum
Prejšnje dni so sindikalne organizacije prevozniških in avtobusnih podjetij in delodajalci podpisali novo delovno pogodbo. Sicer je bil sprejet le dodatni člen k sporazumu, podpisanemu lanskega 19. maja. Gre za povišek odškodninskih stroškov na 44.500 lir, vštevši prehrambni obrok. Nov sporazum bo veljaven do 30. junija 1976.
S podpisom tega sporazuma se je končala trimesečna stavka osebja prevozniških podjetij. Upati je, da bodo zastoji pri pošiljkah zavojev in poštnih vreč odpravljeni.
5. in 6. oktobra v
SOVODNJAH
zaključna slovesnost
SLOVENSKEGA SPORTA V ITALIJI 1924 - 1974
mestnih ulicah in z večernim na stopom najboljših skupin v dolini Korna se je zaključilo v nedeljo večdnevno srečanje folklornih skupin iz raznih krajev Evrope. Srečanje je postalo že kar tradicionalno, v naše mesto prihajajo folklorne skupine iz raznih krajev Evrope s svojimi slikovitimi nošami in plesi. Vzporedno s temi nastopi folklornih skupin prireja Pro Loco tudi srečanja strokovnjakov, ki se bavijo s folkloro. Debate na teh srečanjih, kot smo že omenili prejšnje dni, se vrstijo predvsem o-krog vloge, ki jo imata pristna in moderno predelana folklora.
Nedeljski praznik je bil pravi triumf folklore, že pred napovedano šestnajsto uro so se ljudje iz mesta in okolice pričeli zbirati na obeh korzih. Pločniki so bili natrpani, tako da lahko mirno rečemo, da je sprevod gledalo petnajst tisoč ljudi. Veliko ljudi se je zbralo tudi po paradi v dolini Korna, kjer so nagradili najboljše skupine, zvečer pa je na zaključnem nastopu bilo moč videti najboljše skupine.
Folkloristi so se pred parado zbrali na Trgu Julia (nekdanjem Senenem trgu). Tu se je sprevod pričel premikati po Ulici Bellini na Korzo Italia nekaj minut po šestnajsti uri.
Na čelu sprevoda so hodili zastavonoše skupine «Sbandieratori e-stensi» iz Ferrare v svojih slikovitih in bogatih srednjeveških oblačilih. Z njimi je bila tudi skupina lepo oblečenih deklet in fantov. Za njimi so nato šli člani goriških furlanskih folklornih skupin z zastavami vseh sodelujočih držav ter prapori dežele, pokrajine in goriške občine.
Nato se je pričel sprevod raznih folklornih skupin, ki so ga Divorili Furlani iz Pasian di Prato. Skupine so kar sredi ceste, na obeh korzih, plesale in prepevale, gledalci pa so jih navdušeno pozdravljali. Precej zanimanja so vzbudili Sardinci, ki so zaradi svojih lepih noš na goriških srečanjih vedno dobrodošli, nemške in avstrijske godbe so strumno marširale in igrale bolj vojaške kot pa ljudske pesmi, obilo veselja so vzbudile furlanske skupin-. Precej zanimanja sta vzbudili obe slovenski skupini, tista v belokranjskih nošah iz Vinice ter druga «Veselih pastirjev» iz Maribora. Veliko število slovenskih "ledalcev je naše rojake iz domovine navdušeno pozdravljalo.
Najbolj veselo se je obnašala v sprevodu slovaška folklorna skupina «Družba» iz T^enčina. Pesem in ples številnih mladih deklet sta občinstvo naravnost osvojila in temu ni hotelo biti konca, saj so mlade Slovakinje nepretrgoma plesale in prepevale.
Posebno velja omeniti Rezijane in Benečane. Folklorna skupina iz Rezije je šla v sprevodu oblečena v svoje tradicionalne noše, ki smo jih kdaj pa k-'gj videli tudi na slovenskih praznikih, med plesom so Rezijani peli v svojem slo m narečju. V sprevodu na so bili tudi pustni kurenti iz Črnega vrha v Benečiji, pet jih je bilo v svojih slikovitih oblačilih, ki so jasno povedali da so slovenskega porekla.
Seveda velja tu omeniti Francoze s čudnimi glasbili, folklorno skupino iz Gressoneya v Dolini Aoste, rusko folklorno skupino iz Miinch-na in vse druge sodelujoče.
Po sprevodu so v dolini Korna, kjer so se zbrali vsi folkloristi in tudi veliko obč nstva. podelili nagrade najboljšim skupinam, ki so nastopale na folklornih nastopih v petek in v soboto. Zlofo kolajno v skupini pristne folklore so podelili sardinskima skupinama «Oliena» : «Oristano». Srebrno ko-]»!-io je prejela slover-' •» skupina «Preloka» iz Vinice v Beli krajini. Za predelano folkloro je zlato kolajno dobila rezijanska skupina «Val (ji jrt('s'-^ sodobno nagrado pa skupina «La castellana» iz Ancone. Srebrno 'mlaino so dobili v ka tegoriji Francozi iz Sancerra, «Veseli pastirji» iz Maribora «Edelweiss» iz Celovca, «Pacchiane» iz Beneventa, «Mezzano di Primiero» in skupina iz Lienza. Bronasto kolajno pa so dobili Rusi iz Miin-
vaška skupina je dobila zlato kolajno za stilizirano folkloro, bronasto pa so dobile preostale skupine v tej kategoriji.
V nedeijo zjutraj je na župan-stvu goriški župan sprejel zastopnike folklornih skupin in prirediteljev, prisrčni razgovor pa je imel z županom avstrijskega Lienza.
Danes pogreb v Štandre/u
V štandrežu je v nedeljo zvečer tragično preminil na svojem domu v Ul. Cavalleggeri di Lodi 5 domačin Ivan Riavez, star 54 let. Bil je uradnik v občinskem električnem podjetju, pred nekaj dnevi je izkoristil zakon o bivših bojevnikih in šel v pokoj. Našli so ga domači na podstrešju. Zapušča ženo in tri odrasle hčere in sinove. Pogreb bo danes zjutraj ob 11. uri.
V soboto sta se v Doberdobu poročila
JACQUELINE CABAS ih-
dr. MARIO LAVRENČIČ
Vse najboljše jima na skupni življenjski poti želijo prijatelji.
PODATKI OBMEJNE POLICIJE ZA AVGUST
Rahel porast obmejnega prometa na naših prehodih
Zaradi gospodarske krize je lelos potovalo na počitnice manj ljudi kot lani
Na mejnih prehodih goriškega področja je bilo meseca avgusta živahneje, kot v prejšnjih mesecih. Na večji promet v obeh smereh so predvsem vplivale poletne počitnice in dopusti. Kljub temu pa letošnji prihodi in odhodi čez mejne pre hode niso presegli ravni iz lanskega avgusta. S potnimi listi in prepustnicami je prejšnji mesec prekoračilo mejo 520.121 oseb, kar je za 373.948 manj kot istega meseca lanskega leta. Zanimivo je, da je povečanje nastalo predvsem s prepustnicami in to italijanskih državljanov, medtem ko so prihodi iz Jugoslavije s podobnimi dokumenti beležili rahel zastoj.
S potnimi listi je prejšnjega meseca prekoračilo mejo 136.275 turistov, od katerih 46.161 italijanske narodnosti, 90.114 pa druge pripadnosti. Prepustnic in dvolastniških dovoljenj se je poslužilo 383.846 obmejnih prebivalcev, od katerih 161.589 jugoslovanskih in 222.257 italijanskih državljanov. Vsekakor je imel minuli mesec za skoro 65.000 prehodov manj od meseca junija, ki je po letošnjih statistikah najbolj «mrtev».
Smrt garibaldinskega komandanta Zuliana-Sandra
Pokrajinski odbor ANPI v Gorici obvešča, da je včeraj po dolgi bolezni, umrl v goriški bolnišnici, partizanski major Mario Zulian - Sandro. Bil je komandant 158. brigade «Buozzi» udarne divizije Gari-baldi-Natisone ter ustanovitelj prvega italijanskega garibaldinskega bataljona. Pogreb bo danes ob 18. uri. Pokojniku se bodo bivši borci poklonili na Senenem trgu (Trg Julia).
in je bil edini sin. Pogreb bo jutri ob 17. uri. Mladeničevo truplo bodo prepeljali iz Vidma na tržiško pokopališče.
Ob poroki
dr. MARIA LAVRENČIČA z
JACQUELINE CABAS
čestita svojemu dolgoletnemu svetnemu delavcu goriško ured-svetemu delavcu goriško uredništvo Primorskega dnevnika.
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu čestita ob poroki
JACQUELINE CABAS in
dr. MARIA LAVRENČIČA
NESREČA V TRŽIČU
Mlad kolesar podlegel poškodbam
Včeraj zjutraj je v videmski bolnišnici podlegel hudim telesnim poškodbam 17-letni dijak Giorgio Brai-da iz Tržiča, Largo Isonzo, ki se je v nedeljo zvečer s kolesom ponesrečil v Ul. Duca D’Aosta. V kolesarja je z avtomobilom trčil 25-letni Adriano de Vita iz Tržiča, Ul. degli Esarchi 4. Takoj po nesreči so mladeniča odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude telesne poškodbe; nekaj ur kasneje so ga z rešilcem odpeljali v Videm.
Giorgio Braida je obiskoval znanstveni licej «Buonarroti» v Tržiču
OBČINA GORICA
Z odlokom štev. 01980/Pres. od
20.	junija 1974 je bila odobrena varianta štev. 3 splošnega regulacijskega načrta — ki se nanaša na določitev za cono «H» področja, ki je označeno kot «javno zeleno področje» in ki bo služilo sejemskim namenom — ki je bil sprejet s sklepom občinskega sveta štev. 75 na dan 2. aprila 1973.
Načrt bo izstavljen v smislu zakonskih predpisov.
Generalni tajnik dr. Giulio Senni
Župan
Pasquale De Simone
• Ko se je z mopedom vozil po stranski cesti, ki pelje iz Moše proti Koprivi, se je na nekem ovinku ponesrečil 15-letni dijak iz Pod-gere Mauro Bregant. Mladeniča so v goriški bolnišnici sprejeli za 20 dni na zdravljenju zaradi možganskega pretresa in udarca v hrbet.
ŠD «Juventina» iz štandreža
vabi vse člane na
XXI. OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, 12. t.m., ob 20.30 na sedežu društva.
Odbor
Razstave
V galeriji «Il Torchio» v Ulici Ma-meli je odprta razstava goriškega rojaka, slikarja Rudolfa Sakside.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
obvešča, da bo v nedeljo, 15. septembra, odhod avtobusa s Travnika ob 4. uri, iz Podgore ob 4.05, iz štandreža ob 4,10 ter iz Sovodenj ob 4.15.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Un rantolo nel buio». R. Shaw in F. Kellermann. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Marat-sade». G. Jakson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30—22.00 «Indovina chi viene a cena?» K. Hehtburn in S. Tracy. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «La ragazzina». G. Guida. P. Carlini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «I 4 del drago nero». T. Lung in D. Chiang. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «L'ispettore Martin ha teso la trappola» Barvni film.
PRINCIPE 17.30- 22.00 «Horor es-press». Barvni film.
Vorvi Gorica
SOČA «Kapetan Slaughter», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Danes meni, jutri tebi», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Whinetow v dolini smrti», nemški barvni film ob 19.30.
RENČE «Zakaj te očka pušča samo», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči dežurna' lekarna Provvidenti na Travniku, št. 34, telefon 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in vso noč je odprta lekarna San Nicolò — Ul. I. Maggio 94, tei. 2972.
a""1..........................■iiimnillll.........iiimiiiiiiiiiiii..
MNENJE KOMUNISTOV 0 NOVI VEČINI V ORČINI
KD in PSDI bosta do novih volitev vodili samo navadno administracijo
Skupina «torze nuove» zavrača desničarsko stališče vodstva posoške KO
Vodstvo občinske sekcije komunistične partije v Gorici je prejšnji večer v prisotnosti tajnika federacije Paize razpravljajo o krizi, do katere je prišlo v občinski u-pravi in o rešitvi, ki se pripravlja s tem, da pride do dvostrankarske koalicije med demokristjani in socialdemokrati. Po mnenju komunistov je obetajoča se rešitev popolnoma negativna, posebno še, ker prihaja do ostrih polemik med bivšimi partnerji levosredinske koalicije. Komunisti so mnenja, da je levi center že mimo in da pomeni nova rešitev le kompromisni oblastveni sporazum.
Koalicija med KD in PSDI pomeni tudi prisiljen odstop demokri-stjanske levice, ki ji ni bilo dodeljeno tako kvalificirano odborništvo, kot je odborništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo. V doslej znanih programskih točkah prihaja do odstopa od prejšnjih obvez (avtopor-to, prosta cona). Bodoča večina bo lahko vodila v kratkem času do upravnih volitev le navadno administracijo, ne bo pa mogla biti kos vsem tistim velikim vprašanjem, ki so v ospredju, kot sta višanje cen ter kriza glede delovnih mest.
Komunisti so ostro obsodili zadržanje posoške krščanske demokracije, ki nosi največjo krivdo za današnji negativni politični položaj na Goriškem. Nedavna protikomu-
nistična izjava posoške krščanske demokracije je nazadnjaška, ni v skladu z današnjo realnostjo in precej oddaljena od stališč, ki jih ima KD v vsedržavnem merilu
Komunistični občinski svetovalci bodo vodili v občinskem svetu ostro opozicijo. Prav tako bo KPI mobilizirala in še bolj kot doslej obveščala široke ljudske množice o političnem položaju. KPI bo priredila o tem vprašanju tiskovno kon ferenco.
V zvezi s političnimi izjavami moramo beležiti tudi ponovni zelo ostri nastop župana Pasquala De Simona proti socialistom, v članku, ki ga je v nedeljo objavilo tukajšnje italijansko časopisje, si De Simone šteje v čast, da je v letih 1972-73, ko je bil tajnik KD v pokrajinskem merilu, razbil koalicijo s socialisti v raznih upravah. Da bi podkrepil svojo tezo je D>. Simone poslal v objavo tudi delček govora, ki ga je imel na zadnji seji občinskega sveta svetovalec PSI Dellago. V resnici pa to ne izhaja iz vsebine celotnega Dellagovega govora.
Diametralno nasprotno stališče s pokrajinskim vodstvom KD ki je zelo protikomunistično in protisocialistično usmerjeno, je stališče skupine demokristjanske levice For ze nuove, ki je v stranki v manj-
šini. Izdala je tiskovno izjavo, iz katere sledi, da je potrebno sodelovanje med vsemi protifašističnimi silami in sindikati proti naraščajoči fašistični nevarnostni. Nujno je zato potrebno sodelovanje med demokratičnimi katoliki in laičnimi socialističnimi silami ter nova dialektika s komunistično partijo. De-mokristjanska levica zagovarja nadalje sindikalno združevanje in stranke, v prvi vrsti KD, morajo to združevanje podpreti.
Sinoči so S2 v Gorici sestal občinski svetovalci KD, da bi razpravljali o doseženem sporazumu s PSDI. Govorili so tudi o osebi svetovalca, ki bo zasedel odborniško mesto. Jutri i se sestane v Gorici morotejska skupina
V Gorici je bila sinoči tudi skupščina mestne sekcije PSI Na njej je bil govor o krizi v občinski upravi.
Drevi se bo sestal pokrajinski odbor PSI. Prisotna bosta deželni tajnik Tringale in član osrednjeva vodstva posl. Fortuna
Pričenja se tudi izbira delegatov strank, ki bodo zastopali politične stranke v rajonskih konzultah. komunisti so -i svoja zastopnika v štandreško rajonsko konzulto izbrali delavca Klavdija Ožbota in železničarja Marina Peteanija. O tem vprašanju bodo priredili tudi javno debato.
BOLGARIJA SLAVILA 30-LETNICO OSVOBODITVE
NEVERJETNI REZULTATI V INDUSTRIALIZACIJI
Vrednost industrijske proizvodnje sedaj za 47-krat večja V kmetijstvu so dosegli velike uspehe - Velika pomoč SZ
SOFIJA, 9. — Bolgarski narod je danes že 30-krat zapored slavil svoj nacionalni praznik — 9. september, dan socialistične revolucije, kot mu tudi pravijo.
V	zadnjih dneh je vodja bolgarske komunistične partije in načelnik bolgarske države Todor Živkov potoval iz enega kraja dežele v drugega, da bi osebno prisostvoval svečanostim, na katerih so izročali namenu razne večje gospodarske objekte, puščali v obratovanje nove in nove tovarne, ki dajejo pečat zares intenzivni industrializaciji dežele, ki je bila vse do pred nedavnim izključno a-grarna.
Ob pomoči predvsem Sovjetske zveze je Bolgarija dobila že tudi prvo atomsko električno centralo, ki bo svojima dvema reaktorjema dajala bolgarskemu gospodarstvu nič manj kot 5,5 milijarde kilovatnih ur električne energije na leto. Res je, da centrala še ne stopa v obratovanje, pač pa bo dokonča^ na šele prihodnje leto, toda načrti predvidevajo, da bodo do konca 1979 centralo povečali še za dva reaktorja in bo tako bolgarska a-tomska centrala dajala okoli 11 milijard kilovatnih ur električne e-nergije na leto, kar je približno toliko, kot je da največja hidro-centrala v Evropi - Djerdapska centrala.
Pred nedavnim je začel obratovati tudi tako imenovani «magistralni plinovod», ki povezuje Sovjetsko zvezo z Bolgarijo. Ta plinovod ima izreden pomen za bolgarsko gospodarstvo. Pri gradnji plinovoda so poleg bolgarskih in sovjetskih tehnikov sodelovali tudi strokovnjaki iz Jugoslavije. Preko plinovoda bo Bolgarija dobivala nad 3 milijarde kubičnih metrov podzemeljskega plina na leto iz Sibirije.
V	bližini Varne, v prostrani dolini Devnja, je začel obratovati sedaj velikanski kemijski kompleks, ki obsega praktično 12 velikih o-bratov, med katerimi sta tudi dve zares mamutski tovarni za proizvodnjo umetnih gnojil. Že v letošnjem letu bo ta center bolgarske kemijske industrije dal večjo proizvodnjo kot je je dala vsa industrija stare Bolgarije. Tudi ta kombinat je bil zgrajen ob pomoči Sovjetske zveze in držav vzhodnoevropske ekonomske skupnosti.
Nekakšno darilo za letošnji nacionalni praznik so nadalje nova osrednja železniška postaja v Sofiji, razširjena rafinerija v Bur-gasu, ki bo letos predelala 13 milijonov in pol ton surove nafte, pa tudi še nekaj drugih manjših o-bratov.
V	preteklih 30 letih je Bolgarija doživela zares velike spremembe. Te spremembe so očitne v razvoju njenega gospodarstva, pa tudi znanosti in kulture. Nekoč je bila Bolgarija prav gotovo na e-nem zadnjih mest v Evropi. Bila je to izključno kmetijska dežela in še kmetijstvo je bilo skrajno primitivno. O industriji v Bolgariji ni bilo skoraj niti govora. Danes pa se poudarja, da je Bolgarija že krepka industrijska država, ki pa jo sami Bolgari označujejo «industrijsko - agrarna država», v kateri ima industrija glavno besedo, kar se tiče nacionalnega gospodarstva». Celotna industrijska pro-
izvodnja je danes 47-krat večja kot je bila leta 1939, torej zadnje leto pred začetkom druge svetovne vojne. Nacionalni dohodek pa je danes 7,5-krat večji kot pred vojno.
In tudi v kmetijstvu so bili doseženi veliki rezultati. Vse bolgarsko kmetijstvo je organizirano v 170 kmetijsko - industrijskih kombinatih, katerih vsak meri v poprečju od 20 do 25 tisoč ha obdelovalnih površin. Bolgarsko kmetijstvo ima na razpolago 110.000 traktorjev, okoli 20.000 kombajnov in zelo razvejano mrežo mehanizacije za melioracijska dela in dokaj obsežen sistem za namakanje, tako da se namakalna mreža razteza na petini vse bolgarske obdelovalne površine.
Pri tem ni nič čudnega, če se je pridelek nekaterih tipičnih bol-
garskih kultur v povojnem času povečal za dva, tri in celo večkrat v primerjavi s predvojnim. Vzemimo na primer pridelek pšenice. Skoraj normalno je že, da pridelajo v Bolgariji v poprečju 35 stotov zrnja na ha.
Bolgari s ponosom poudarjajo, da so dosegli tolikšne rezultate, hkrati pa priznavajo, da jim je k temu uspehu omogočila pomoč iz Sovjetske zveze, ki da je vgrajena v nad 180 industrijskih obratov, ki predstavljajo osnovo današnjega bolgarskega gospodarstva.
In v tem smislu slavijo Bolgari svojo 30. obletnico osvoboditve, o-ziroma dan socialistične revolucije, ko so 9. septembra 1944 pognali z oblasti filonacistične elemente in ubrali novo pot.
P. M.
Lepa «kaluna» v Mavhinjah
(Foto M. Magajna
																		
ITOPISIIČNI NAČRTI BRITANSKIH ZNANSTVENIKOV
Štirideset let za polet proti zvezdi Barnard
Mlad znanstvenik bi z zemlje sledil fiktivnemu poletu človeka v ozvezdje Barnard
Človeku ne bo verjetno nikoli uspelo osvoboditi se «suženjstva» našega sončnega sistema, v katerega je obsojen živeti. Ne bo mu uspelo niti če bo prišel do najbolj fantastičnih pogonskih strojev in naprav. Ne bo mu uspelo, da bi se «sprehodil» niti do naj-bližnjih zvezd. Če bi hotel s sedanjimi prevoznimi sredstvi, če bi hotel tudi z najboljšo sedanjo raketo odpotovati do najbližje zvezde, bi potreboval desettisoče let. Do prve zvezde, do Barnardove zvezde bi potreboval deset tisoč let, pa čeprav je ta rekoč tu, v naši neposredni bližini, samih šest svetlobnih let od nas. Toda to je tako daleč, da človeku ne bo nikoli možno priti do nje. Svetloba, ki potuje z brzino 300.000 kilometrov na sekundo, potrebuje od zvezde Barnard do nas šest let.
In vendar znanstveniki poudarjajo, da je neko medplanetarno združenje izdelalo eno izmed prvih RESNIH študij, ki bi mogla služiti kot temelj za znanstveno razpravo o tem, ali bo in kdaj bo človek mogel pretrgati spone, ki ga vežejo na sončni sistem. Gre za študijo nekega britanskega medplanetarnega združenja, ki ga vodi Kenneth Gatland.
To združenje je izdelalo študijo, ki s konkretnimi podatki in dokumenti govori o zanimivi temi. Znanstvena revija «New scientist» objavlja članek s podpisom Kennetha Gatlanda, v katerem se zatrjuje, da je skupina fizikov in vesoljskih tehnikov deset mesecev obravnavala načrt, kako naj se človek otrese spon sončnega si-
MIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllUIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIitlllllllllilllllllllllimill
DRAGO PRODANI NIXONOVI SPOMINI
NEW YORK, 9. — Slavohlepen človek, kakršen je bivši predsednik ZDA Richard Nixon, ki pa je tako žalostno pogorel, da je moral pred zapadlostjo svojega mandata zapustiti Belo hišo in se u-makniti v zasebno življenje, bi se moral zares umakniti v tišino. Richard Nixon pa še bolj rine v javnost in je svoje spomine prodal za čedno vsoto dveh milijonov dolarjev, oziroma za eno milijardo dvesto milijonov lir.
Kakor poroča revija «Time» v svoji zadnji številki, je Richard Nixon podpisal z literarnim predstavnikom Irvingom Lazarjem po-
godbo za objavo spominov. Revija, ki navaja izjavo Irvinga Lazarja, dodaja, da bodo Nixonovi spomini objavljeni v treh knjigah. V prvi knjigi bo Nixonovo življenje od otroških let do prvega predsedniškega mandata, druga knjiga bo vsebovala Nixonovo zunanjo politiko, tretji zvezek te tako drage knjige pa bo posvečen izključno primeru Water-gate.
Irving Lazar, ki zastopa v ZDA tudi francosko pisateljico Fran-coise Sagan, meni, da bodo Nixonovi spomini šli dobro v promet, da jih bodo prodali najmanj kakih 10 milijonov izvodov.
sterna. Kot cilj človekovega potovanja z Zemlje proti drugim svetovom izven sončnega sistema so izbrali zvezdo Barnard, ki je razmeroma blizu in ki ima, kot kaže, podobno kot naše Sonce, svoj sistem planetov, na katerem bi, podobno kot v našem sončnem sistemu, mogel biti tudi kak planet, podoben naši Zemlji.
Kenneth Garland zatrjuje, da če ne bo prišlo do nekega korenitega preobrata v pogonskem sistemu, bi omenjeni načrt ostal le načrt brez možnosti uresničenja. Načrt je predviden za konec našega stoletja, torej za dobo, ko se bosta tehnika irv .Wtieologija vse drugače razvili. Ni namreč nesprejemljiva domneva, da bi moglo v začetku prihodnjega tisočletja priti do popolnoma drugačnih pogonskih sredstev, ki bi omogočila vse drugačne podvige.
Po sedanjem načrtu bi namreč mogli razdaljo med Zemljo in zvezdo Barnard opraviti v kakih 40 letih. To pa bi omogočilo mlademu znanstveniku, da bi z Zemlje sledil potovanju rakete proti zvezdi Barnard. Logično, da bi bila raketa brez posadke, toda človek, ki bi 40 let spremljal to potovanje, bi bil nekakšna priča teoretičnemu potovanju človeka
Samo ob sebi se razume, da gre trenutno le za teoretiziranje, ki meji na fantastično znanost. Toda trenutno so ostali načrtovalci tega podviga dokaj trezni in so se omejili na trenutno «sprejemljiva» pogonska sredstva. Računajo namreč z raketo na jedrski pogon. Gre za raketo, ki bi jo poganjala serija kontroliranih jedrskih eksplozij.
Kenneth Gatland meni, da bi s sistemom tradicionalnega pogona, to se pravi s sedanjim raketnim motorjem, potrebovali za pot do zvezde Barnard 150.000 ton goriva. S tem gorivom bi na zvezdo Barnard mogli prinesti 50 ton koristnega bremena. Po načrtu, ki so ga izdelali britanski znanstveniki, bi raketa pospeševala svojo brzino prvih pet let. Nato pa 35 let letela skozi vesolje po preprosti težnostni sili. Njena brzina bi bila komaj 17 odstotkov svetlobne brzine, to se pravi približno 50.000 km na sekundo.
Skupina znanstvenikov, ki se u-kvarja s tem načrtom, pravi, da bo potrebovala še dve leti za temeljitejša proučevanja. Zanimivo je pri tem, da je njihov načrt naletel na mednarodno zanimanje, pa čeprav gre za načrt, ki je zares vsaj za sedaj in še za dolgo — | utopija.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
DRUŽINA KRESIČ PRINESLA ŽIVLJENJE V ODROČNI VRNJAK
Izgubila je moža in dom, pa ni klonila ■ Prišla je v kraj, ki je daleč od njenega, pa se že čuti domačinka
So včasih zgodbe, ki so na prvi pogled malenkostne, nepomembne. In vendar so tudi take zgodbe vredne, da jih beležimo. Eno takih zgodb bomo skušali danes prikazati.
Štiri kilometre od asfaltne ceste, ki povezuje Buje z Oprtljem, je vas Vrnjak. Nekoč je Vrnjak veljal za bogato vas, v kateri je živelo kakih sto ljudi. Vas je bila vedno, kot je danes, zelo odročna. Tedaj avtomobilskega prometa še ni bilo in so prebivalci Vrnjaka vozili svoje pridelke z vozovi na konjsko oziroma volovsko vprego v mesta ob morju. Tedaj je bila pot med Vrnjakom in «deželno cesto» boljša kot je danes. Prišla je vojna, po vojni pa se je Vrnjak izpraznil. Ljudje so se odselili ali k morju, ali v tujino. Ker pa je Vrnjak zelo odročen, je vas ostala prazna, ampak dokaj nepoškodovana, ker ni bilo «mimoidočih», ki bi si bili «izposodili» okna, vrata, polkne, deske in še marsikaj. Res je, da je bil tudi tu na delu «zob časa», vendar primer Vrnjaka potrjuje trditev, da je tudi «dober sosed» bolj nevaren od «zoba časa».
Pred leti je bilo več poskusov, da bi Vrnjak oživili. Vrnjak je bil znan kot vas premožnih kmetov, ki so se ukvarjali z vinogradništvom, sadjarstvom, vrtnarstvom in živinorejo. Nekdanje bogastvo naj bi bilo pritegnilo dela voljne ljudi. Pa ni šlo. Pred nekaj leti je sicer prišla v Vrnjak skupina ljudi iz Srbije, ki so imeli lepe načrte. Toda preveč odročna je vas, da bi se v njej ljudje ustavili. In Srbi so odšli, kot so prišli.
Pred tremi leti pa je prišla v Vrnjak skromna, revna družina Kresič. In sicer mati, dva njena sinova, njuni ženi in pet otročičkov. Prišli so iz Banije, iz vasi Majur. Tam družina Kresič ni zdržala, kajti deset ljudi ni mogla preživeti skromna plača enega zaposlenega človeka. Ker so v časopisu brali, da je Vrnjak brez ljudi, so se odločili in prišli sem. Tu sta se enemu izmed Kresičev rodila dvojčka in tako je v do tedaj tihem in mrtvem Vr-njaku spet zaživelo.
Od dne, ko so Kresiči prišli v Vrnjak, srečujejo Bujčani na svojem zelenjadnem trgu mamo Kresič, ki tako rekoč sleherni dan prihaja na tržnico s pridelki, začenši s prvo pomladansko solato pa do poznih jesenskih sadežev, do dobrega sladkega zrelega kostanja. Mama Kresič se vsako jutro odpravi na pot, najprej peš I do Marušičev, nato s prvim avto-
CIRIL GALE:
-"Mm
RTI ^


VENDAR. NEMCI NISO DOU^O ISKAU...
EIU SO -PREPRIČANI, CA OE TARTtZAN MRTEV,,,
busom do Buj. In pri mami Kresič se bomo nekoliko ustavili.
Mama Kresič v svoji črni polkmečki obleki in s črno ruto na svojih sivih laseh spominja na Nazorjevo «pravoslavno mater». Danes sivolasi mami Kresič so ustaši ubili moža in požgali dom v Baniji. Bilo je to v samem začetku vojne ob prihodu ustašev na oblast, ko so se začeli pokoli pravoslavnega življa v Baniji. Bila je tedaj še mlada in je ostala brez moža, brez hiše a s štirimi majhnimi otročički. In ko se je začela četrta nemška ofenziva, se je mama Kresič odpravila na svoj križev pot, skupno s prebivalci tega kraja. Lačni, bosi, slabo oblečeni so ljudje teh krajev bežali pred nacisti in u-staši po bosanskih planinah, da bi si ohranili vsaj golo življenje. Na tej dolgi poti izgnancev je mama Kresič izgubila dva otroka, dva pa je vendarle pripeljala domov ob koncu vojne. Tu pa jo je dočakalo le pogorišče in košček zapuščene že s ščavjem porasle zemlje.
Težko je mama Kresič zredila preživela sinova. Težko so živeli in rastli. Toda čas mine, sinova sta zrastla, se oženila in družina Kresič se je povečala. Toda naprej ni šlo. Mama Kresič pa ni izgubila poguma, čeprav ne več mlada, je bila prepričana, da bo v prazni vasi našla življenje, pa čeprav v vasi brez ceste, elektrike in vode. Kljub vsemu se je s svojo družino odpravila na pot v daljni Vrnjak.
In tu je sedaj z enim sinom in štirimi vnuki, v tem ko se je drugi sin, ki sta mu otroka že dorasla za šolo, preselil v Buje. Mama Kresič ima le nekaj nad 50 let, vendar jih kaže več, vsa drobna, suhljata in siva, kakršna je. In takšno jo na bujskem trgu srečujejo sleherno jutro, ko prinaša tja krompir, zelje, stročji fižol, kumarice, pa tudi veliko sadja. Ko bi ne bilo nje, bi marsikatera gospodinja v Bujah ostala kak dan brez zelenjave. Mama Kresič ima v Bujah in tudi v U-magu svoje stalne odjemalce, ki jim dobavlja svežo zelenjavo, zares svež stročji fižol, še zjutraj pobrane smokve ali kaj drugega. Letos, v letošnjem bogatem poletju sta mama Kresič in njena snaha nabrali eno tono fižola v stročju, pridelali sta 2 toni krompirja samo za trg v Bujah. Letošnji pridelek naj bi bil ponovna potrditev tega, da je zemlja v Vrnjaku rodna.
Stari ljudje pravijo, da je bil Vrnjak nekoč zelo bogata vas. Ljudje so imeli «od vsega». Tako pravijo. V resnici pa zemlja v Vrnjaku ni nič posegnega, pač pa so bili nekoč njeni ljudje skrajno skromni in skrajno marljivi. Po hišah so živele številne družine. Veljal je star patriarhalni sistem, ko so se vsi podrejali enemu gospodarju, ki je tudi sam garal in garali so vsi od najstarejšega pa do poslednjega otroka v hiši. Zato je ob letini prišlo v hišo veliko pridelka, ljudje so bili skromni in so se zadovoljili z vsem. Isto je danes z družino Kresič, kjer vsi delajo, od stare mame pa do sina in snahe pa tudi otrok, kolikor pač o-trok sploh more kaj storiti.
Mama Kresič pravi, da ima rada Vrnjak, da se počuti, kot bi bila vedno tukaj živela. Pravi, da se ne počuti tujka in da bi nikamor ne šla rada iz Vrnjaka. Tukaj je doma, kot bi to tiila njena rojstna vas. Postala je pač Vrnjačanka, ker je tu hiša, v kateri živi ona in z njo njena družina. ker ima tu zemljo, na kateri dela, na kateri delajo in pridelujejo vsi, kolikor jih je v družini.
Ko bi bilo več takšnih družin, bi vasi gornjega območja Bujšči-ne spet vse oživele.
T. F.
NA FILMSKIH PLATNIH
Robert Parrish :
«Contrat Marseillaise»
Režiser Robert Parrish je pred leti kaj obetal. Zadnje čase pa dela malo zanimive filme. Tudi novi akcijski film «Contrat Marseillaise» (Contratto marsipliese, 1974) je le triumf klišejev akcijskega filma. Se enkrat bomo povedali: ne odklanjamo klišejev, ko so produktivni, predvsem ko jih režiser zavestno uporablja, da osvetli njihov pomen. V primeru tega filma pa gre enostavno za lenobo v njihovem ponavljanju.
Režiser skuša tudi razviti kako obstransko komponento, ki pa gre nato po svoje, kot je začetna ljubezenska godba. Navsezadnje je to zmeden film, z znosnim ritmom, ki ga lahko cenimo le zaradi interpretacije protagonistov Anthonija Quinna, Michaela Caino, Jamesa Masona, poleg katerih nastopajo lepi Ale landra Stewart .in Catherine Rouvel ter v kratkih vlogah novinarja Gene Moskowitz in Pierre Salinger.
Bill L. Norton :
«Cisco Pike»
Nov ameriški režiser-scenarist Bill L. Norton je režiral film o svetu mamil: «Cisco Pike» (Per 100 chili di droga, 1972).
Zdi se, da režiser teži k tobjek-tivni pripovedi», ki se pa konec koncev izkaže za precej neobču-teno, tako da ni jasno, kaj film hoče.
škoda, ker je pač režiser razpolagal z dobro skupino igralcev: poleg Krisa Kristoffersona. ki je tu prvič prešel od glasbe k filmu (Peckinpahov film «Pat Garrett and Billy thè Kid» je poznenjši), vidimo vedno dobrega Gena Back-mana. zanimivo Karen Black, Vivo (ki je pa zanimivejša v «underground filmih), Roscoa Leea Browna.
William A. Fraker:
«A Reflection of Fear»
Ameriški režiser William A. Fraker, ki se je izkazal z melanholičnim westernom «Monte Walsh», je sedaj prešel k grozljivki, ki skuša biti prav tako «atmosferska» kot prejšnji film.
«A Reflection of Fear» (Un rantolo nel buio. 1971) pripoveduje ne preveč izvirno (kljub razvoju dejanja) psihološko zgodbo, ki ji pa režiserjeva kamera (ki je obenem kamera znanega direktor-rija fotografije Laszla Kovacsa) sledi z zanimanjem bolj za intimno atmosfero kot za pripoved. Zdi se, da se avtor še preveč prepušča detajlnemu ali senzualnemu fotografiranju, tako da zahteva film od gledalca preveliko emotivno udeležbo, ki si jo pa zgodba pravzaprav ne zasluži.
V glavnih vlogah nastopajo dobri igralci: Robert Shaw. Sally Kellerman, Mary Ure, Sandra Locke.	S. G.
.....................
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. SOS, 3. klapa, 7. sektor, 13. in 14. grški otok, 15. padalci, 16. PADRIČE, 18. Savina, 19. rota, 20. Silone, 21. bi, 22. mini, 23. Torino, 24. reč, 25. Tina, 26. pelota, 27. Rusi, 28. rta, 29. periti, 30. meni, 31. EA, 32. Lorena, 33. Land, 35. poteze, 36. Marčelo, 38. črevesa, 40. Dante, 41. oy, 42. eureka, 43. SLOGA, 44. osa.
NAVPIČNO: 1. sipa, 2. ona, 3. kriti, 4. leča, 5. Ate, 6. pa, 7. Savona, 8. edino, 9. Kane, 10. tla, 11. o.c., 12. ribiči, 14. krona, 15. paliti, 17. Drina, 18. sirota, 20. soline, 21. Besi. 22. Mita, 23. Tereza, 24. runde, 25. TREBČE, 26. peresa, 27. Renče, 29. potek, 30. Marta 32. love, 33. Lang, 34. Goya, 35. per, 36. Mao, 37. Los, 39. Rn, 40. dl.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte urediti še nerešeno vprašanje. Nekdo goji do vas iskrena čustva.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite svoje diplomatske sposobnosti. Če vam je do ugleda, ne prepuščajte pobude drugim.
DVOJČKA (od 21.6. do 22.7.) Proučite možnosti za uspeh ambicioznega programa. Pomirite se s prijateljem.
RAK (od 23.6. do 22.7.) V premagovanju težkoč se oprite tudi na svoje sposobnosti. Novica, ki bo odpravila zaskrbljenost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem poslovanju ohranite doslej preizkušene sisteme. Utrdite svoje zveze s sorodniki.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spoprimite se z vprašanji, ki ogrožajo uspeh vašega delovanja. Ne spreminjajte odnosa do drage osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Da bi pravilno postavili neko svojo zahtevo, se posvetujte s pravnikom. Dokažite svojo zvestobo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dan bo pozitiven za tehnike, ne pa za intelektualce. Bodite bolj popustljivi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dosegli boste nadpovprečen u-speh. Ne dovolite, da bi vas obvladala čustva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če hočete popraviti napake, ne kažite omahljivosti. Bodite previdni pri izbiri prijateljev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izognili se boste večji nevarnosti. Nekdo bo do vas zelo plemenit.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaši posli se bodo dobro razvijali. V družbenem krogu si boste ustvarili pomemben položaj.
TOREK, 10. SEPTEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15 Program za mladino 19.30 ŠPORTNI DNEVNIK Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 PHILO VANČE:
UMORJENI KANARČEK Prvo nadaljevanje
V glavnih vlogah: Giorgio Albertazzi, Stefania Corsini, Sergio Rossi, Varo Soleri, Virna Lisi, Giorgio Piazza itd.
Margaret Odeli, bivša baletka v nočnih lokalih, ki so jo poznali pod imenom «kanarček», je bila umorjena prav na večer, ko ji je Broadway priznal uspeh, za katerim je toliko hrepenela. Njeno stanovanje je vse razmetano in kaže, da je nekdo z njenih rok potegnil tudi prstane in zapestnico. Gre za rop oziroma za umor z roparskimi nameni? Preiskovalni sodnik Markham in policijski podčastnik Heath sprejmeta to tezo, toda odlični detektiv Philo Vanče pa z njima ne soglaša. Vec zvečer . . .
21.35 O ZNANSTVENI VZGOJI V ITALIJI 22.25 PISAN GLASBENI SPORED Prvo nadaljevanje
Nocoj bo na sporedu prvo izmed treh nadaljevanj s skupnim naslovom «Sostanovanje». Program predvideva troje srečanj in sicer z glasbenikoma Ericom Intro in Renatom Sellanijem-Kot je znano, gre za dva pianista, ki bosta nastopila s svojimi deli
23.00	DNEVNIK Vremenska slika
20.30
21.00
22.00
9.10,
19.20
19.35
20.05
20.25
20.45
21.00
21.25
21.40
22.20
22.05
21.00
21.15
21.30
23.00
DRUGI KANAL
DNEVNIK
«NEL MONDO DI ALICE»
Scenarij po delih Lewisa Carrella sta napisala Guido Davico Bonino in Tinin Montegazza. V glavnih vlogah igrajo Milena Vukotič, Giustino Durano, Leda Lojodice, Donatello Falchi, Ave Ninchi, Sergio Mansieri, Franca Valeri itd.
Fantastično potovanje Alice se nadaljuje, vendar ne moremo prikazati vseh njenih prigod, ki prav gotovo niso vsakdanje. V današnjem drugem nadaljevanju sta na vrsti dve zelo zanimivi in sicer prigoda na domu zajca ter tista prigoda, ki obravnava sodno razpravo, ki jo vodi srčna kroljica’ ki je vedno pripravljena tudi za vsako malenkost obsoditi svoje državljane, da jim odsekajo glave. Na srečo Alice v trenutku zraste in uniči ta blazni svet. Toda s tem se sanje še niso končale . . .
Neapelj Raffaela Vivianija
Raffaele Viviani je veliko ime neapeljske umetnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35, 11.05, 15.10, 16.35 in 17.03 ŠOLA Obzornik
Pet pedi: NOVO MESTO ČLOVEK NA KRASU
Zagrebška televizija je pripravila tri oddaje, ki so posve čene Krasu, njegovemu človeku in njegovim pojavom. Ker je oddajo pripravila zagrebška televizija, bo govor predvsem o hrvaškem Krasu, ki ga pri nas, žal, bolj malo poznamo Dunajski komorni orkester
Izvaja Mozartov Divertimento štev. 11 v D - duru.
Dunajski komorni orkester je eden tistih ansamblov, ki redno deluje in se z večmesečnimi turnejami po svetu predstavljajo z deli svetovne glasbene literature, začenši s klasiko pa do najmodnernejših skladb. Ko je dunajski orkester gostoval v Sloveniji, so ga posneli, vendar ne pod vodstvom njegovega običajnega dirigenta, pač pa pod vodstvom slovenskega dirigenta Antona Nanuta. V današnji oddaji bo dunajski komorni orkester izvajal eno Mozartovih skladb, ki se najpogosteje izvaja, namreč njegov Divertimento v D - Duru Risanka DNEVNIK
Propagandna reportaža FOTOGRAFI NOB
Danes je na vrsti tretja oddaja iz serije «Fotografi NOB». Serijo teh oddaj je pripravila zagrebška televizija. Tretja oddaja jemlje v poštev nekatere slovenske partizanske fotografe, med katerimi je tudi odlični mojster fotografije Jože Petek, ki je padel v času borbe. Pa tudi fotoreporter ljubljanskega «Dela» Edi šelhaus izhaja iz vrst partizanov fotografov in ga bomo v nocojšnji oddaji spoznali, kako se posveča najmlajši generaciji fotografov. Prepričljivi dokumentarni zapisi, ki jih danes hranijo muzeji NOV, so dragocenosti, ki nam jih bo TV danes prikazala Aktualna oddaja
M. de la Roche: WHITEOAKI Z JALNE Danes je na sporedu osma zgodba te nanizanke, da bi laže razumeli današnjo oddajo, se bomo vrnili v sedmo zgodbo: Eden in stric Ernest se oba znajdeta pri lepi vdovi. Toda ne E-den pa tudi ne Ernest nočeta popustiti. Odločita se, da bosta zanjo igrala. Pri igri, preprostim metanjem novca, pa izgubi stric Ernest. Lepa gospa Stroudova pa še dalje vneto osvaja Rennyja, ki pa vroče ljubi Chris. In to ne glede na toda ve, da je Chris omožena in da nima do nje nobenih možnosti. Babica Adelina, ki vse nadzira, je nekaj posumila-Chris se ji zdi še najmanj primerna nevesta za Jalno. Sedaj pa še besedo dve o današnji Jalni:
Renny se vedno bolj prepira z Alaino, ki ne more več gledati, kako Jalna propada. Pa tudi Ernest je ves besen, ker se tako na veliko razmetava njegova dediščina DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: Risanke DNEVNIK Celovečerni film
LIBIJA, dokumentarna oddaja, I. del
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Juntranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Komorni koncert; 18.50 Poje Aznavour; 19.00 Literarna oddaja; 19.15 Program za najmlajše: Tisoč in ena noč; 20.00 šport; 20.35 Mascagnijeva »Cavelleria Rusticana»; 21.55 Nežno in tiho
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila: 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Pisan glasbeni spored; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija na svetu; 15.00 Na našem gramofonu; 16.00 Operne skladbe; 17.15 Poskočne; 18 00 Program za mladino: šola v naravi; 18.45 Nataša Hladnik igra na flavto; 19.00 Parada orkestrov;
20.00	Domači pevci lahke glasbe;
20.30	Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Zborovsko petje; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00	19.00
Poročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba; 8.3Ò Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 11.30 Izbran program; 12.10 četrti spored; 13.20 Glasbeno-govorni spored; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.30 Plošče; 20.00 Ob 50-letnici radia: «Leta vojne 1941-1943»; 21.00 Andres Bodeisen: «II segreto del professor Mancini», režija Emesto Cortese; 22.05 Lahka glasba; 22.20 Ponovno na sporedu z D. Modugnom.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30	19.30
Poročila; 7.40 Lahka gasba; 8.40
Kako in zakaj?; 8.50 Orkester,
9.30	Radijsaa nadaljevamca; 9.45 Pesem za vsaKogar; lu.3o Program z M. nougiornom; 12.40 «Arto gradimenio»; 13.3a Dva ko-miKa; ij.oo rvako m zakaj?; 14.00 Flosce; iaAu Glasbeno-govorni spored; 17.40 Šaljiva oddaja; 18.35 Kratica zgodo vaia ital. popevke; l9.oa Plošče; 2i.z0 Dva komika; 22.00 človek v noči.
lil. PKoGRAM 8.35 Jutranji koncert; 9J»"Koii-cert za začeteK; 10.30 Schubertove SKiadDe; 11.40 Mozart in Pergole-si; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 De Falla: «La vida breve», opera;
16.20	Glasba in poezija; 17.10 Mozartove simfonije; 18.30 ženska 70 let; 18.40 O pomoči materi in otroku; 19.15 Večerni koncert;
20.30	Poljska glasba; Jesen v Varšavi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.00 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola: Kako si zastrupljamo zrak; 10.30 Mali vokalni ansambli: Trboveljski oktet; 11.15 Promenadni koncert;
12.20	Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Po
domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Skladbe za mladino; 15.40 «Na poti s kitaro»; 16.40 Iz filmov in glasbenih revij; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek Vlaho-janis: Naglo sodišče; 17.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Majhni zabavni ansambli; 19.30 V torek na svidenje!; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Lahka glasba slov. avtorjev; 21.30 Erasmus Schofer:	«Pikadon» - radijska
igra: 22.20 Melodije; 23.15 Popevke; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Iz oper, ki jih redko slišimo.
SPOROČILO PORTUGALSKEGA VOJAŠKEGA POVELJSTVA V LOilRENCU MflRQUESU
Vojska bo skušala brez prelivanja krvi zaireti upor belih kolonov v Mozambiku
Odposlanci predsednika De Spinole navezali stike z uporniki - FRELIMO napoveduje skupne akcije s portugalskimi vojaki - Opozorilo rasističnim režimom Južne Afrike, naj ne posegajo v notranje zadeve bivše kolonije
LOURENCO MARQUES. 9. — Se-
ji atistieno gibanje, ki je že drugi n Y teku v glavnem mestu Mo-apika pod geslom enostranske neresnosti po «Rodezijskem zgledu», ze prve ure od začetka vstaje, P® objavi sporazuma v Lusaki, s •enm je Lizbona predala oblast začasno vlado osvobodilnemu gi-“jnju FRELIMO, začutilo osamlje-n_st. in brezbrižnost velike večine Prebivalstva. Kljub temu pa je por-•PSalski predsednik De Spinola poki v bivšo kolonijo dva svoja poslanca, polkovnika Diasa de rivr? ^ ^astnika Duarte Costo. Na-i 11 jima je, naj navežeta stik z Parnimi desničarji in dosežeta «mi-. ■l'joon kompromis». Zdi se, da J6. r'relimo dal Portugalcem neki prediha v upanju, da ne bo re°a prelivati krvi. Kajti če upor
belih rasistov in skrajno desničarskih separatistov v Mozambiku ne bo prenehal, utegnejo nastopiti s skupnimi akcijami tako portugalska vojska, kakor čete osvobodilne vojske Frelima. Vojaki obeh vojsk že nadzorujejo meje z rasističnimi državami, od koder se zbirajo plačanci portugalske narodnosti. Pripadniki obeh vojsk skrbno nadzorujejo vlake, ki prihajajo iz bližnjega Malawija.
Do spopadov je prišlo tudi med manifestacijo belih separatistov v pristaniškem mestu Beira, kjer je portugalska vojska razgnala nekaj tisoč ljudi. Med posegom vojske sta eksplodirali dve ročni bombi.
Pogajanja med De Spinolovimi predstavniki in voditelji skrajno desničarskih belih separatistov, ki so — med drugim — zaščitili svojo
PO DVEH LETIH SKRIVANJA
Voditelja «Rdečih brigad» Curdo in Franceschini aretirana pri Pinerolu
da sta vpletena v ugrabitvi Ameria in sodnika Sossija
radijsko postajo s talci — ženami in otroci pa ne zadevajo sprememb sporazuma v Lusaki. s katerim je Frelimu priznana oblast v deželi, pač pa skušata odposlanca preprečiti prelivanje krvi.
Vojaško poveljstvo portugalske armade, ki je sprejelo v celoti oceno lizbonske vlade, ki ostro obsoja brezupno pustolovščino belih kolonov, je že napovedalo, da bo strlo upor. «Upamo», je dejal glasnik, «da bo čimmanj prelivanja krvi». Portugalska vojska se namreč boji rasnih spopadov med 200 tisoč belimi koloni v glavnem mestu in Afričani iz predmestja in okolice. Do pouličnih spopadov, ki so jih zanetili beli rasisti, je že prišlo v popoldanskih urah in vojska se boji, da utegnejo degenerirati in povzročiti množični napad afriške osvobodilne vojske (Frelima) na prestolnico.
Ni torej izključeno, da bo že to noč vojska vzpostavila red. Za to je obvezana tudi po sporazumu v Lusaki, ki portugalski vojski in Frelimu nalaga dolžnost, da zatreta vsako motenje javnega reda.
Predsednik Frelima, Samora Ma-chel, je ob tej priliki pokazal veliko umirjenost in politični realizem. Vedel je, da je bil tak brezupen upor belih kolonov in skrajne desnice predviden. Zato je tudi izjavil, da bo ljudstvo izoliralo u-pornike in jim preprečilo napredovanje. Machel je samo opozoril rasistične režime, naj ne segajo v notranje zadeve Mozambika, ker bi tak poseg ocenili kot impenalistič-
v TuRIN, 9. _ z drzno, vendar kaC ?!e®ecev pripravljeno akcijo, je a^binjerjem posebnega oddelka E*”16 policije uspelo ujeti dva iz-“Nd znanih voditeljev teroristične kupine, ki si je nadela ime «Rde-® brigade». To sta Renato Curcio, .®r 33 let, diplomiran sociolog in ("berlo Franceschini, star 27 let, tudent pravosodne fakultete.
Rrijeli so jih karabinjerji in sku-Pina agentov varnostne službe SID Pf) nekem železniškem prehodu, na P01' v Pinerolo.
Curcia in Franceschinija je po-1Clja iskala že celi dve leti, odkar “ta «prešla v ilegalo». Njuni imeni Povezujejo predvsem z ugrabitvijo
SPODLETEL SKOK ČEZ KANJON
Znani «cascadeun Evel Knie-vel je srečno preživel poskus skoka čez 600 metrov širok Snafce river canyon. Podvig sicer ni uspel, ker se je Predčasno odprlo padalo njego-vega raketnega motornega ko-a že samo dejstvo, da je vil še živ po padcu v 200 metrov globoko brezno predstavijo velik uspeh.
Poskus skoka čez kanjon so reklamizirali tako kot to znajo 1® Američani. Na robovih kanona se je tako zbralo okrog 30 tisoč ljudi, ki so za svojevrstni užitek odšteti 25 dolarjev za vstopnico.
Knievla so po padcu izvlekli ir raketnega motornega kolesa nekoliko popraskanega in potolčenega, vsekakor pa gre za dragocene praske, vredne o-krog dve milijardi lir. Toliko je namreč zaslužil možakar z vratolomnim podvigom. Še bolj rnasten je bil zaslužek prirediteljev, ki so ob koncu imeli v blagajni kar 26 milijonov dolarjev.
Fiatovega funkcionarja Ameria in genovskega sodnika Šossija.
Ujeli so jih z zvijačo. Peljala sta
z avtomobilom temne barve proti Pinerolu, a jima je avto z agen-U v civilnih oblekah dalj časa sle-1u: Pri železniškem prehodu je po-hcijski avto prehitel Curciovo vo-z‘l° in ga trčil. Curcio je moral u-staviti svoj 128, ko je izza ovinka bpazil avto s karabinjerji. Ti so naperili samokrese in obema uka-z3ii. naj dvignejo roke. Franceschini je planil na najbližnjega kara-binjerja, se dalj časa z njim rval, a. beg mu ni uspel. Medtem je Cur-cio klical ljudi, ki so opazovali do-g?dek: «Fašisti so, ki nas hočejo u-niti, pomagajte!» Ko je spoznal, da rnu ne bo nihče pomagal (karabinjerji so se namreč legitimirali), se je predal usodi in zavil v molk.
Po prvih vesteh ne Curcio ne Franceschini nista spregovorila z sasliševalci niti besede. Za sedaj se Preiskovalci zanimajo za beležnico, *i jo je Curcio imei s seboj. V av-tn so našli tudi samokres, muni-c*jo in ponarejene dokumente.
Preiskovalci trdijo, da je Fran-eeschini dalj časa živel v tujini in Prihajal v Italijo samo tedaj, ko So «brigadisti» pripravljali kako večjo akcijo.

ni napad ter ustrezno odgovorili z vso silo.
V Lizboni časopisi objavljajo o uporu kolonov v Mozambiku le vladna sporočila, vendar kažejo ljudje zaskrbljenost. Sprašujejo se, kako je mogoče, da so uporniki s tako lahkoto osvobodili 200 agentov zloglasne fašistične policije PIDE in se polastili radijske postaje. Zato si ljudstvo pričakuje energičen poseg vlade, kateri mora biti tud: kolonialni armadni zbor v Mozambiku popolnoma podložen Zaskrbljenost vlada tudi zaradi možnosti, da se iskra upora belih kolonov prenese tudi v Angolo, ki je še najbolj izpostavljena vplivu rasističnih južnoafriških sosedov. V Angoli živi namreč 600 tisoč belopoltih kolonov, ki so že izrekli skrajnežem v Mozambiku svojo solidarnost.
LJUDSKI PRAZNIK V BENEŠKI SLOVENIJI
Uspela «bandimica» v Čeneboli
v
Govor deželnega svetovalca SS dr. Draga Stoke
Odkar obstaja Čenebola, ljudje še niso vide1 i v tej gorski vasi toliko ljudi in avtomobilov kot v nedeljo, 8. septembra, ko so imeli tradicionalno šagro «bandimico». Nadvse je zanimivo in pomembno, da se v zadnjih letih v Benečiji spreminjajo navadne domače šagre v pomembne kulturne manifestacije, na katerih zahtevajo slovenske organizacije in ljudstvo priznanje in spoštovanje svojih narodnostnih pravic ter rešitev gospodarskih in socialnih problemov naše zemlje.
Čenebola, velika gorska vas v občini Fojda, je začela že pred leti vrednotiti domačo šagro z našo pristno kulturo. Toda še nikoli kot letos ni «bandimica» imela takega odmeva. Šagro so organizirali domačini ob sodelovanju zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in kulturnega društva «Ivan Trinko». Na prireditev so prišli ljudje iz vseh krajev Beneške Slovenije in na stotine Furlanov. Vreme je bilo sijajno in je poplačalo trud in skrbi prirediteljev. Program je potekal kakor je bilo napovedano . na lepakih, ki so bili nalepljeni po vseh naših dolinah. Ob 10. uri so
odprli kioske, ob 10.30 je bila maša, ob 13. uri so začeli srečelov, ob 15. uri je bila procesija ob sodelovanju godbe na pihala iz Buj. Nekaj po 17. uri je nastopil moški pevski zbor prosvetnega društva «Golobar» iz Bovca, katerega nastop so ljudje navdušeno sprejeli.
Nato je predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» dr. Viljem Černo na njemu edinstven način pozdravil Sterilno občinstvo in predstavil uradnega govornika, deželnega svetovalca dr. Draga Štoko. Ta je najprej spregovoril v slovenščini, se zahvalil prirediteljem za vabilo in jim čestital za uspelo manifestacijo. Dr. Štoka je nato imel precej dolg, a pomemben govor v italijanščini, ki ga žal ne moremo priobčiti v celoti. V tem govoru je obravnaval vse naše probleme.
«V zadnjih desetih letih — je nadaljeval dr. Štoka — je dežela naredila veliko stvari, ki jih odobravamo, a veliko je še vprašanj, ki jih pristojne deželne, državne in druge oblasti morajo rešiti. Posebno vaša in naša draga zemlja, ki se razprostira od Stare gore preko Nadiških dolin pod Matajurjem do
. 1111........1 II im uri iiimiiiiiiiiiun m I I iiiiiiiiiiiiiii  
LETALO SE JE ZRUŠILO VČERAJ 100 KM ZAHODNO OD KEFALONIJE
Nobenega preživelega med potniki in posadko ameriškega «boeinga 707»
Reševalci so doslej našli 58 trupel ponesrečencev ■ Med domnevnimi žrtvami tudi tržaški gradbenik Rosenwasser ■ Malo verjetna domneva o atentatu
ATENE, 9. — Grške, italijanske in ameriške vojne in civilne ladje še vedno križarijo po Jonskem morju, kjer se je včeraj zrušil «boeing 707» ameriške letalske družbe TWA z 79 potniki in 9 člani posadke. Vse kaže, da od ponesrečencev, med katerimi je sedem Italijanov, ni prežive! nihče. Reševalci so doslej našli 58 trupel.
Luško poveljstvo iz Tarante neprestano oddaja «poročila mornarjem», v katerih prosi poveljnike vseh ladij, čolnov in jadrnic, ki plujejo po Jonskem morju, naj pomagajo pri iskanju razbitin letala in trupel ponesrečencev. Reševalci iščejo predvsem tako imenovano «črno škatlo», v kateri so posnete vse faze poleta. Glavna dilema, ki jo morajo rešiti grški preiskovalci je, če gre strmoglavljenje «boeinga» pripisati, atentatu kot trdi samozvana organizacija arabske nacionalistične mladine za osvoboditev Palestine ali pa okvari na reaktorju, kot trdi osebje kontrolnega stolpa atenskega letališča.
Domneva o atentatu je iz ure v uro manj verjetna zaradi okoliščin, v katerih je domnevna arabska organizacija prevzela odgovornost za «zločin» in zaradi pričevanj o nesreči. Osebje kontrolnega stolpa atenskega letališča trdi, da je pilot nekaj trenutkov pred tragedijo sporočil, da bo poskusil prisilno pristati
Kanjon «velikega skoka»
KOMENTATORJI NAPOVEDUJEJO ZAOSTRITEV ODNOSOV MED FORDOM IN KONGRESOM
Ostre polemike v ZDA zaradi predčasne pomilostitve Nixona
Fordov glasnik podal ostavko - Kritika demokratov šefu Bele hiše
V Belgiji znižana cena bencina
BRUSELJ, 9. - Belgijska družba naftne derivate je sklenila pod preti prizadevanja vlade v boju z Inflacijo in znižala ceno bencina približno pol franka na liter. «Super» bo odslej stal 14,02 franka. navadni bencin na 13,58 franka. V lirah bi «super» stal približno 240 lir.
WASHINGTON, 9. — Sklep ameriškega predsednika Forda, da pomilosti svojega predhodnika Richarda Nixona za vse morebitne prestopke, ki jih je zagrešil med časom svojega predsednikovanja, je sprožil val zelo ostrih polemik v ZDA in tudi majhno krizo znotraj Bele hiše. Fordov glasnik Gerald Terhorst je nepreklicno odstopil s svojega mesta, ker ni soglašal s predsednikovim sklepom.
V pismu šefu Bele hiše Terhorst, ki je eden od najožjih Fordovih prijateljev, poudarja, da ne more soglašati s sklepom o "Ted-časni pomilostitvi Nixona, ker ni v skladu z načelom, da so pred zakonom vsi enaki. Predsednik ni pomilostil tistih fantov, ki se iz mo ralnih razlogov niso hoteli boriti v Vietnamu in tudi nekdanji Nixo-nori sodelavci sedijo za zapahi zaradi prestopkov, ki so jih zagrešili po ukazu bivšega predsednika.
Zelo ostro so reagirali na predsednikov sklep tudi demokratski predstavniki. Senator Edward Kennedy je na primer poudaril, da je bila pomilostitev očitno preuranje na in v očitnem nasprotju s temelj nimi načeli ameriškega prava. Spričo reakcij demokratov so politični komentatorji mnenja, da se bodo odnosi med šefom Bele hiše in kongresom znatno zaostrili in da je «medenega tedna» med izvršno in zakonodanjo oblastjo konec.
Fordov sklep je prišel nepričakovano in to v času, ko je javno mnenje zahtevalo, da se dokončno razčisti ozadje zadeve Watergate. Po anketi, ki jo je za tednik «Time» pripravil zavod Gallup, je vsaj 58 odstotkov Američanov zahtevalo proces proti bivšemu ameriškemu predsedniku. Prav to plat vprašanja razčlenjuje v svojem uvodniku ugledni list «New York Times», ki ostro napada predsednika zaradi pomilostitve Nixona. List dolži Forda, da je deloval tajno, da bi o-nemogočil pravici ugotavljanje od
govornosti bivšega predsednika in je s tem žalil kongres, pred katerim se je obvezal, da bo pomilostil svojega predhodnika, le ko bo posebni tožilec za Watergate Jaworski zaključil svojo preiskavo. «Včerajšnji predsednikov sklep — zaključuje list — pa bo spodkopal zaupanje ljudstva vanj in v poštenost njegove uprave».
Pravni svetovalec predsednika ZDA Buchen pa je na tiskovni konferenci poudaril, da se je Ford odločil za pomilostitev Nixona, ko
je zvedel od Jaworskega, da bo bivši predsednik skoraj gotovo obtožen v zvezi z Watergatom, da pa bo postopek terjal zelo verjetno vsaj leto dni. Ford je zato priznal svojemu predhodniku amnestijo, «da bi enkrat za vselej zvalil kamen na razprtije o Watergatu». Buchen je dodal tudi, da se je Nixon v zameno za pomilostitev obvezal, da bo za tri leta dal na razpolago preiskovalcem vse dokumente iz svojega arhiva, ki bi bili potrebni za ugotavljanje resnice.
na Krfu, ker se mu je vnel reakcijski motor. Omeniti gre tudi pričevanje posadke nekega italijanskega letala, ki je letelo v Atene, ki so sporočili, da so videli kako je «boeing» strmoglavil v plamenih. In končno je treba dodati tudi izjavo grške policije, ki je pred vzletom iz Atei, skrbno pregledala letalo in ni odkrila nič sumljivega.
Takoj po sporočilu samozvane organizacije arabske nacionalistične mladine, je predstavnik Organizacije za osvoboditev Palestine poudaril, da je sporočilo groba provokacija sionistov, ki skušajo blatiti palestinsko odporniško gibanje. Danes vsekakor je predstavnik «mladih arabskih nacionalistov» v Parizu poslal tisku v objavo sporočilo, v katerem si lasti odgovornost za atentat. Po sporočilu naj bi teroristično dejanje izvedel neki Eduardo Santo, baje po rodu Čilenec. Vzrok atentata naj bi bilo dejstvo, da so bili na letalu sionistični agenti. ki naj bi imeli namen ubiti vidne predstavnike palestinskega gibanja
Izvedenci menijo, da bodo le po a-naiizi «črne škatle» lahko točno določili vzroke nesreče, vsekakor pa poudarjajo, da je domneva o atentatu bolj malo verjetna.
Med žrtvami je po sporočilu TWA v Atenah sedem italijanskih državljanov. štirje so bili med potniki in sicer tržaški gradbenik Alberto Rosenwasser, jezuit Antonio De Gennaro, urednica modne revije «Vogue Donna» Thea Scopinich in neki Giorgi. Med posadko pa so bili trije Italijani in sicer Angelo Molteni ter stevardesi Isabella Lucci Mašera ter Angela Magnoni.
Letalska nesreča na jugu Sumatre
DŽAKARTA, 9. — Osemindvajset ljudi je izgubilo življenje pri letalski nesreči na jugu Sumatre. Letalo fokker je zrušil orkan. Presenetljivo se je rešilo deset potnikov, eden pa sploh ni zadobil najmanjše rane.
Identificiranih 65 žrtev
železniške
nesreče v Zagrebu
ZAGREB, 9. — Strokovnjaki zagrebškega zavoda za sodno medi-
cino in kriminalistiko so do sedaj identificirali 65 oseb, ki so izgubile življenje v hudi železniški nesreči 30. avgusta na železniški postaji v Zagrebu. Večina do sedaj identificiranih oseb je iz Srbije. Po zadnjih poročilih koordinacijskega odbora mestne skupščine je v zagrebških bolnišnicah še na zdravljenju 17 ponesrečencev.
Nekaj jugoslovanskih delavcev umrlo v prometni nesreči na Schoberpassu na Štajerskem
DUNAJ, 9. — V silovitem čelnem trčenju med poltovornjakom in o-sebnim avtomobilom na Schoberpassu na štajerskem je izgubilo življenje deset ljudi, večina katerih so bili po prvih informacijah jugoslovanski delavci. Vozili sta se po trčenju vneli. Avstrijska policija še ni ugotovila vzroka strahovite nesreče.
Terske doline potrebuje, da se globlje proučijo njeni problemi in da se ji pomaga v vseh ozirih. Včasih se mi in vsi sprašujemo, zakaj se usoda znaša nad tem lepim koščkom zemlje in njenim prebivalstvom, da mora toliko žrtvovati in se zagrizeno boriti za svoj obstoj. Na vsaki manifestaciji, na vsakem zborovanju, ki ga organiziramo v Benečiji se nejeverno in zmedeno vprašujemo, ali je mogoče, da mora del prebivalstva naše dežele toliko trpeti na poti napredka in pravice.
Govornik je nato poudaril, da so problemi, ki tarejo Benečijo poznani po vsej deželi. Omenil je vojaške služnosti in zahteval v tej zvezi takojšnjo in globoko zakonsko reformo, ker vojaške služnosti zavirajo socialni in gospodarski napredek našega prebivalstva.
Dejal je še, da je podprl ustanovitev videmske univerze, na kateri bi se morali šolati tudi sinovi naše zemlje, sinovi delavcev in kmetov in ne samo sinovi baronov. O-stro je ožigosal prepoved pouka slovenščine na šolah v Brdu in Teru. Za zaključek se je spomnil 20-letnice smrti velikega, največjega sina naše zemlje, pesnika msgr. Ivana Trinka iz Trčmuna, ki je bil branitelj in varuh revnih ljudi, borec za naše gospodarske in etnične pravice. Prisotni Slovenci in Furlani so na koncu pozdravili govornika z dolgim in prisrčnim ploskanjem. Po govoru Štoke so spet nastopili z narodnimi pesmimi pevci iz Bovca. Ob 20. uri je začel igrati orkester «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Prijetna glasba se je harmonično pomešala s pesmijo domačinov in gostov in naznanjala v dolino, da se začenja tudi za ta košček uboge in trpinčene zemlje, novo, boljše življenje.
I. PREDAN
TEL AVIV, 9. — Na uradni obisk v Izrael, kjer se bo mudil štiri dni, je prispel romunski zunanji minister George Macovescu.
Celovški atentator grozi sodnikom
CELOVEC, 9. — Neznan atentator, ki je po vsej verjetnosti prepričan, da ga sodne in policijske oblasti po krivem preganjajo (ali pa je bil obsojen že pred leti in se sedaj maščuje) terorizira osemnajst celovških sodnikov.
Prejšnjo noč je bomba eksplodirala nedaleč od stanovanja državnega tožilca Wolbanga, vendar je neznanec zgrešil cilj in povzročil samo materialno škodo.
Pred dnevi je celovški «Kleine Zeitung» prejel pismo, v katerem neznani atentator, ki poudarja, da «ni Arabec», zahteva izpustitev vseh jetnikov mestnega zapora. V nasprotnem primeru, tako trdi pismo, bodo celovški sodniki «prejeli zasluženo kazen».
Podobne atentate je izvedel neznanec, ki ga policija vztrajno išče, že julija, ko je bomba eksplodirala pred hišo nekega drugega sodnega funkcionarja in v nekem policijskem komisariatu.
Celovška policija je zaslišala nad 500 ljudi, ki so svoj čas imeli o pravka s sodstvom, ker ne izključuje, da se prav med njimi skriva neuravnovešenec.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiimiiiimiimNiiiiimniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiitiiimiiimiiiiiimiiimni
NAČELNIK VOHUNSKE SLUŽBE PRIZNAL KONGRESU
CIA rovarila proti Allendeju
NEW YORK, 9. — Ravnatelj a-meriške vohunske službe CIA William Colby je v pričevanju za zaprtimi vrati pred neko komisijo kongresa priznal, da je uprava ZDA pod Nixonom finansirala z osmimi milijoni dolarjev (pet milijard lir) prevratniško dejavnost CIA v Čilu proti Allendejevi vladi.
Ameriški vohuni, trdi list «New York Times», ki je prvi objavil vest, so začeli rovariti proti Allendeju že leta 1964, ko je bil le kandidat za predsednika, svoj napor pa so podeseterili v treh letih Allendejevega predsednikovanja.
.........i..........................mn..........
Ministrstvo budno straži nezabeljene špagete
To je tipična zgodba najznamenitejše italijanske jedi — testenin, ki so že pravi simbol Italije. Vojna o ceni testenin je te dni potisnila v senco vse ostale probleme, ki jih, žal, ne manjka.
Poskusili bomo povedati to zgodbo z vso dobro voljo, ki nam je krvavo potrebna, če se hočemo lotiti zapleta zakonov, okrožnic, sporočil in ukazov, ki so za Italijo v enaki meri značilnost, kot testenine.
Konec julija je zapadel torej rok «zamrznjenih cen». Se še spominjate «austerity»? Testenine so zbrisali s seznama cen, ki jih je treba nadzorovati. Velja zatorej ukaz, da jim bodo cene določali po pokrajinah, kjer so tovarne testenin. Na osnovi le odredbe sta prefekta v Parmi in Perugii (tu so namreč največje tovrstne tovarne) dovolili za testenine ceno od 500 do 520 lir za kilogram. Podatke za izračun so prefektom vljudno nudili lastniki tovarn. Cena testenin s tisto znamko velja torej za vso Italijo. Tedaj pa je počilo! Oglasil se je alarmni zvonec. V Neaplju pojé vsak po 18 kilogramov testenin na mesec: zvišanje cene je hujše od i kolere.
Nekaj dni zatem je v Italiji bila splošna zmeda. V ostalih pokrajinah še niso zvišali cen, toda vsi vedo, da se bodo mali testeninarji uravnavali po velikih. Pred valom kritik se prefekta iz Perugie in Parme branita, da sta sklepala skladno z zakonom. Prav imata: dobesedno sta sledila navodilom ministrstva, le da sta upoštevala zgolj račune lastnikov tovarn testenin. To je tako, kot če bi gostilničarja vprašali, če je njegovo vino dobro.
V teh dneh se je v Italiji začel lov za testeninami. Potrošniki si ustvarjajo družinske zaloge, trgovci jih skrivajo v kleti, police prazne zevajo s prvih strani italijanskih dnevnikov.
Končno se je zganil minister, oziroma niti minister, pač pa «krogi, ki so blizu ministra», ki anonimno sporočajo, da so «pred štirimi dnevi prejeli prefekti navodila, naj se cena testenin giblje «daleč» od cene 500 lir, o katerih so govorili prejšnje dni».
Pazite na besedilo tega «sporočila», saj se ne omenja «nižje» cene, govori o «oddaljeni» ceni. Zatem so iz ministrstva sporočili, da bo ce-
no testenin določil sam minister I otroci več gledali reklame po «cajn naj prefekti razveljavijo svoje | rosellu». prvotne sklepe. Skratka: minister je
prefektom ukazal, naj ne spoštujejo njegovih prvotnih navodil.
Pozneje so govorili o «namembni ceni» 400 - 420 lir za kilogram, nakar so nekateri prefekti spet ubogali ministra in določili tako ceno. Iz previdnosti so le dodali, da je tako določena cena «začasna», ker jo bo dokončno določil minister.
Tako so se začela pogajanja z industrijci. Najtrši so tisti, ki prodajajo testenine tudi v tujini, ki se sklicujejo na ceno «trde pšenice», ki je poskočila v enem letu od 9 na 20 tisoč lir za stot. Seveda ne gre pozabiti na državno ustanovo AIMA, ki bi morala z nakupovanjem zalog urejati ceno te pšenice, a tega ne dela. Trdo pšenico medtem uvažamo.
Stanje je torej tako: če hočete testenine po 400 lir, pravijo industriici, recite ustanovi AIMA, naj nam da trdo pšenico, kar — drugače povedano — pomeni, naj razliko v ceni plača država. Industrijci hočejo svoj dobiček, sicer ne bodo
Končno so iz ministrstva zatrobili zmago. Dosežen je bil sporazum z genialnim sistemom diferencirane cene po teži: 400 lir za kilogram, če tehta zavoj 5 kg, 430 lir zavoj z enim kilogramom in 460 lir za zavoje po pol kila. Še ni utihnil odmev trobente, ko so industrijci sporočili, da ni tako, saj je minister le izdal ukaz, ki ga nismo dolžni spoštovati.
Prišlo je do razkola med testeninarji, kateremu je sledila obljuba, da bodo pač skušali nuditi tržišču dovolj testenin, če pa jih ne bo. potrpite, ni jim uspelo. Sicer pa v njihovih tovarnah nimajo naprav za petkilske zavoje: počakajte 14 mesecev!
Tako naj potrošniki počakajo na petkilske zavoje do božiča 1975. Naj jih le tolaži misel, da medtem raste cena olja, paradižnikov in masla ...
Italijanom torej ne preostaja drugega, kot jesti nezabeljene testenine iz polkilskih zavojev. Stanejo 230 lir, saj jih budno straži ministrstvo.
MARIO DEZMANN
Colby je vsekakor zavrnil pred kongresno komisijo vsakršno svojo neposredno odgovornost za rovarjenje CIA v Čilu, saj je akcijo odobrila posebna tajna komisija. To je ustanovil leta 1961 pokojni predsednik Kennedy za nadzorstvo nad vohunsko službo po propadlem vdoru na Kubo.
Od leta 1970 do leta 1973, v času ko je CIA dobila izredno denarno podporo, je omenjenemu odboru predsedoval Henry Kissinger, ki je bil tedaj načelnik vsedržavnega varnostnega sveta.
Ugledni newyorški list v kratkem komentarju ugotavlja, da sta tako državno tajništvo kot Bela hiša namerno lagala kongresu in javnemu mnenju, ko sta javno zagotovila, da se ZDA niso vmešavale v notranje zadeve Čile.
Izvedelo se je tudi, da je zunanjepolitična komisija ameriškega kongresa zahtevala, naj predsednik korenito zreducira pomoč Čilu, ker vojaška hunta namerno tepta vse človekove pravice.
Čilski primas kardinal Silva Hen-riquez pa je včeraj v zaključnem govoru na zasedanju čilskih škofov ponovno poudaril obsodbo Pinochetove hunte. Kardinal je zavrnil generalovo zahtevo, naj se cerkev ne vmešava v politiko. Poudaril je, da imajo čilski škofje dolžnost zanimati se za dejanske pogoje, v katerih živi njihov narod in so pripravljeni tudi žrtvovati se za mir, ljubezen in svobodo v Čilu.
BONN, 9. — V ZR Nemčiji vlada napetost, predvsem v vladnih socialdemokratskih in liberalnih krogih, odkar je revija «Der Spiegel» napovedala skorajšnjo objavo knjige Willyja Brandta o «aferi Guillaume». Brandt v knjigi obtožuje predvsem notranjega ministra in voditelja liberalcev Genscherja ter voditelje SPD, da so vedeli, da je njegov najožji sodelavec vohun, vendar mu tega niso povedali, ker jim je šlo za to, da «kancler plača za vse».
PARTIZANSKO SLAVJE NA TATRAH V BRKINIH
(NadaljevaQje s 1. strani)
ljudske oblasti. Prav je, da s tega mesta ponovno opozorimo, naj nihče ne pozabi na veliko žrtev, ki jo je dala Jugoslavija v korist miru in mirnega sožitja, ko se je morala umakniti z dela naše zemlje, ki ga je že osvobodila. Kljub takemu razpletu stvari ob koncu druge svetovne vojne je Jugoslavija takoj krenila na pot ustvarjanja mirnega sožitja in vsestranskega dobrososedskega sodelovanja z Italijo. Pokazalo se je, da imamo mnoge skupne interese z italijanskim narodom, predvsem z ita lijanskimi protifašisti, ki so se borili tudi v vrstah naših partizanov, in vse bolj je orevladovalo prepričanje o skupnih interesih delovnih ljudi in naprednih sil na obeh straneh meja. Niso pa v vsem povojnem času prenehale rovariti proti tako ustvarjenemu sožitju in dobremu sosedskemu sodelovanju šo rinistične. iredentistične in neofašistične tile, ki so vedno znova poskušale netiti prepir in sovraštvo in kaliti te dobre sosedske odnose, ki jih je nazorno dokazoval najsvobodnejši mejni režim v Evropi. Kljub delovanju takih sil in še vedno obstoječih nerešenih vprašanj v jugoslovansko - italijanskih odnosih moramo ugotoviti, da je na obeh straneh meje končno u-stvarjena zavest o koristnosti medsebojnega sodelovanja, in še več, o možnosti in potrebi razrešitve tega sodelovanja. Naša polibka sodelovanja sloni na načelih naše nove ustave in kongresnih dokumentov ZK Jugoslavije in Slovenije. Skupščina SR Slovenije in njen IS se še posebej in z vso odgovornostjo zavzemata za izboljšanje odnosov in za čim uspešnejše obmei-no sodelovanje z italijanskim ljudstvom.
Ko govorimo o odnosih med državama. ne moremo seveda mimo vprašanja manjšin, ker ravno v odnosih do naše narodnostne manjšine v Italiji se kaže, ali gre za iskreno politiko mirnega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Čeprav so z mirovno pogodbo in s posebnim statutom, zagotovljene Slovencem v Italiji določene narodnostne pravice, Italija še vedno ni zagotovila enakopravnega peložaja in ustvarila vse možnosti svobodnega narodnostnega razvoja, ni omogočila uporabe materinega jezika na vseh področjih, kjer prebivajo že stoletja Slovenci, kakor tudi ne nemotenega razvoja njihovih gospodarskih. šolskih in kulturnih ustanov. V Italiji obstoje demokratične in napredne sile, ki se zavedajo pomena doslednega reševanja manjšinskega vprašanja in ki v večji ali manjši meri podpirajo upravičene zahteve slovenske narodne skupnosti v Italiji za izboljšanje njenega položaja.
Mislim, da je treba tudi ob taki priliki, kakršna je današnja, ponoviti zahtevo, da demokratične in napredne sile v Italiji in pa njena vlada, zagotovijo z zakonskimi predpisi u-spesnejše razreševanje problemov slovenske narodnostne manjšine.»
Dr. Brecelj je v nadaljevanju svojega govora omenil tudi nekatere dogodke, do katerih je prišlo preti nekaj meseci, in sicer v zvezi z mejnimi vprašanji. Dejal je:
«Letošnjo spomlad je prišlo do poskusa sprožiti vprašanje meje oziroma vprašanje dela jugoslovanskega ozemlja. Naši ljudje širom Jugoslavije so kot en mož enodušno in odločno zavrnili te poskuse in podprli o-dločno stališče jugoslovanske vlade o absolutni nedotakljivosti meja in dali vsakemu in vsem na znanje, da jih je Socialistična Jugoslavijo spo-souna povsem zavarovati. Te poskuse ne moremo odvajati od mnogih podobnih poskusov spodbujanja lokalnih sporov m nasprotij v svetu kot siedstva vmešavanja in pritiska imperialističnih in hegemonističnih sil na neodvisne in neuvrščene države. Tudi zadnji tragični dogodki na Ci pru kažejo, kako se brezobzirno posega v usodo malih narodov in neodvisnih držav, izkoriščajoč nerešene probleme iz preteklosti, ki še vedno tle v odnosih med posameznimi državami. Vendar pa nam zadnja dogajanja v svetu dokazujejo, da z vmešavanjem velikih sil in z blokov-rko strategijo, nobena od neposredno prizadetih držav ni pridobila ampak narobe, da so se taki spori samo še bolj zapletli in da se je reševanje resničnih problemov le še bolj otežilo. V tej luči moramo v današnjem času gledati tiste še obstoječe probleme, s katerimi se še vedno srečujemo tudi ob tej meji. Kot do sedaj, bomo ne žaleč truda in naporov vlagali še naprej vse sile za tako urejevanje odnosov in to na čim bolj stabilnih osnovah, ki bo omogočilo mimo sožitje, enakopravnost in vzajemno spoštovanje in dobrososedsko sodelovanje.»
Po govoru dr. Breclja je tajnik občinske konference SZDL Sežana Jože Korošec prebral pismo predsedniku Titu, katero je množica z mogočnim aplavzom odobrila. Sledil je pester spored, ki so ga izvajali godba ljubljanskega armadnega območja (dirigent podpolkovnik Brzulja), Tržaški partizanski pevski zbor in godbeni ansambel (dirigent Oskar Kjuder) in gledališki igralec Julij Guštin. Mno-I žica je še posebej prisrčno in navdu-I šeno pozdravila naše pevce, saj marsikdo verjetno še ni videl tako številčno močnega zbora. Zbor je izvajal pesmi: Kličem vas; Le vkup, le vkup, uboga gmajna; Slovenci kremeniti; Hej tovariši; Pesem garibal-duiske brigade; Smrt v Brdih in Na juriš!
Prireditev se je zaključila z Internacionalo, ki sta jo izvajala skupaj pevski zbor in vojaška godba.
Nedeljsko slavje na Tatrah oo prav gotovo ostalo v lepem spominu vsem, Ki so se ga udeležili, še poseoej pa brkinskim domačinom za katere je pomenilo to slavje edinstveni dogo-aek, ki je, lahko rečemo, znanilec nove dobe, ki se odpira krajem in ljudem, ki so dali izredno velik delež v boju proti fašizmu in za svobodo.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
ATLET TKA
Z DVEMA NOVIMA SVETOVNIMA REKORDOMA ZAKLJUČENO 11. EVROPSKO PRVENSTVO
R. Witschas (NDR) preko 195 cm
Vzh. Nemci v zadnjem dnevu prehiteli Sovjete - Hitra četverica NDR v42”51 Peter Svet tudi v finalu soliden - Prihodnje prvenstvo leta 1978 v Pragi
Preko 50 tisoč gledalcev se je zbralo na olimpijskem stadionu v Rimu za zadnji dan evropskega prvenstva. Mnogi žal niso spadali k atletskemu tekmovanju in uprizorili proti tujim skakalkam v višino zelo neokusne navijaške podvige. Sicer je bila pravica na strani močnejšega in sta najprej Karba-nova ter nato še Rosemarie Witschas ohladili južnjaško vročekrvnost.
Nedeljski dan je pomenil veliko zmagoslavje za NDR, ki je v končnem naletu prehitela Sovjetsko zvezo glede osvojenih kolajn in tudi v neuradni ekipni lestvici.
Junakinja dneva je bila vsekakor Rosemarie Witschas z novim svetovnim rekordom v skoku v višino. Vzhodna Nemka ni nameravala štediti z močmi in skakati je začela že pri 175 cm. Vse višine do 189 je premagala v prvem skoku, isto kot Italijanka Simeoni, ki je predstavljala veliko presenečenje. Pri 191 cm je začel koncert žvižganja, ki naj bi motilo Karbanovo in Witschasovo pri potrebni koncentraciji, obe skakalki pa sta povsem zanesljivo premagali to višino, medtem ko je več kot zadovoljna Simeoni končala na tretjem mestu pred Rito Kirst. Višina 193 cm se je izkazala usodna za predstavnico ČSSR, Nemka pa je v drugem poskusu z nekaj sreče pristala na blazini brez večje škode. Sledil je slab poskus na višini novega svetovnega rekorda 195. Drugi skok je bil že bližji uspehu, tretji pa je pomenil izboljšanje stare znamke, katero je branila Bolgarka Jordanka Blagoje-va s 194 cm. Rosemarie Witschas je 194 cm skočila teden dni pred začetkom evropskega prvenstva.
Rezultati:
1.	Witschas (NDR) 195 (nov svetovni rekord)
2.	Karbanova (ČSSR) 191
3.	Simeoni (Italija) 189 (nov ital. rekord)
4.	Kirst (NDR) 189, 5. Hiibnerova (ČSSR) 186, 6. Pilatova (SZ) 186, 7. Meyfarth (ZRN) 183, 8. Mračnova (ČSSR) 183.
Za drugi svetovni rekord dneva je poskrbela četverica NDR v štafeti 4x100 m. Zadnjo predajo so prve izvedle zahodne Nemke, predstavnica NDR Renate Stecher pa je morda slutila močan finiš Poljakinje Szewinske in se s še večjo zagrizenostjo zakadila proti cilju. Nov svetovni rekord 42”51 je za desetinko boljši od starega, ki je tudi pripadal NDR.
Rezultati:
1.	NDR (Maletzki, Heinich, Eck-ert, Stecher) 42’'51 (nov svet. rekord)
2.	ZRN 42”75
3.	Poljska 43”48
4.	Velika Britanija 43”94, 5. Francija 44”18, 6. Madžarska 44"51, 7. Italija (Nappi, Gnecchi, Carli, Molinaris) 44"56, Sovjetska zveza ni startala.
Isti tek za moške ekipe je bila prava Sagra zgrešenih predaj. Posebno je bila druga usodna za Sovjetsko zvezo, ki je vodila, nekoliko manj pa za Italijo. 100 m pred ciljem je prva menjala Francija pred NDR. Mannea je v končnam Sprintu z lahkoto ujel Nemca, Bor-zov pa kljub izrednemu odseku ni osvojil za SZ niti tretjega mesta. Njegova zamuda je bila prevelika.
Rezultati:
1.	Francija (Saint Rose, Ararne, Cherrier, Chauvelot) 38”69
2.	Italija (Guerrini, Oliosi, Benedetti, Mennea) 38”88
3.	NDR »,,99, 4. Sov. zveza 39”03,
5.	Poljska 39”35, 6. Španija 39"87, 7. Bolgarija 39”91, 8. Češkoslovaška 39”92.
Nenad Stekič je s skokom preko 8 m povsem upravičil pričakovanja sestavljavcev jugoslovanskega moštva v Rimu	(Foto E. Šelhaus)
.................................................
OB ROBO EVROPSKEGA PRVENSTVA V RIMU
M. Račič
Zvezni selektor jugoslovanske a-;tske reprezentance Račič je v tervjuju za koprsko televizijo izja-1, da je z odpravo na evropskem ■venstvu zadovoljen. Glede kolajn odstavlja 11. prvenstvo največ, kar i Jugoslovani kdaj koli dosegli. Jugoslovansko atletiko je ocenil >t skromno predvsem zaradi slabe ■ganizacije, pomanjkanja klubov trenerjev.
Polemike zaradi prenizkega štela atletov, ki so potovali v Rim, i ocenil za netočne. «Ključ selek-je je bil vsem kandidatom znan ; 10 mesecev pred odhodom. Ker : bil ta princip spoštovan, ne vidim izloga za izrečene kritike», je javil Račič.
TUDI LETOS V SESUANU
Regata Čupe
Slovenski pomorski klub Cupa iz esljana bo tudi letos priredil ob aključku sezone svojo tradicionalno sakoletno klubsko regato, na ka-eri bodo lahko nastopili vsi člani, jadrnicami vseh razredov. Regata bo na sporedu 22. t.m., tart pa bo ob 10. uri zjutraj. Zvečer bo v motelu ob avtocesti [ružabni večer z razdelitvijo nagrad lajuspešnejšim udeležencem tek-novanja.
Sodniki
Potek štafet 4x400 m za moške je v zadnjih dveh dneh precej razburil duhove. V soboto je nizozemski tekač očitno oškodoval Jugoslovana šušnja. Jugoslavija je izpadla, za Nizozemsko pa se je uvrstila Italija. Sodnik je takoj sestavil poročilo, ki je obsodilo Nizozemce. Morda preveč zlobno mislimo, da je upal s tem pripomoči Italiji, ki bi se ob ustreznem času (sodnik ga seveda še ni poznal) uvrstila v finale Objava časov je Italijo končno izločila in na mah je sodniški zbor sprejel protest Nizozemcev, ki so tako izločili iz finala češkoslovaško.
Dokaj dvomljivo je bilo tudi sojenje pri skoku v višino, kjer so sodniki za tuje tekmovalke pustili letvico, da se je tresla tudi več kot predpisanih 5 sekund, hitro pa so jo umirili, če se je je dotaknila Italijanka Simeoni.
Docela škandalozno je bil nato sprejet protest Finske, ki se je uprla diskvalifikaciji zaradi oškodovanja francoske ekipe.
KOLAJNE
VZHODNA NEMČIJA 10 12	5
SOVJETSKA ZVEZA 9	3	6
VELIKA BRITANIJA 4	3	3
POLJSKA	424
FINSKA	4	15
FRANCIJA	2	2	0
ZAHODNA NEMČIJA 1	5	6
ITALIJA	1	2	2
JUGOSLAVIJA	1	1	I
BOLGARIJA	1	1	0
DANSKA	1	1	0
MADŽARSKA	1	0	0
ČEŠKOSLOVAŠKA	032
ROMUNIJA	0	2	1
ŠVEDSKA	0	1	1
NORVEŠKA	002
BELGIJA	0	0	1
Finske predstavnice so nalašč odpovedale udeležbo v hitri štafeti in na 4x400 m nameravale naskakovati svetovni rekord. Da ne bo rekorda se je izkazalo že 400 metrov pred ciljem. Vodila je NDR, prvakinja na 400 m Riita Salin pa je po 300 metrih teka dohitela Nemko in prešla v napad. NDR je z lahkoto odbila ta poskus in zmagala. Za Poljsko je v zadnji predaji Irena Szewinska z letečim startom dosegla izreden čas 48”5.
Rezultati:
1.	NDR (Rohde, Dietsch, Handt, Streidt) 3'25”2
2.	Finska 3’25”7
3.	Sov. zveza 3’26"1
4.	Poljska 3'26”4 5. ZRN 3’27”9,
6.	Vel. Britanija 3'29”6, 7. Romunija 3'30”8, 8. Češkoslovaška 3'36’’3
Moška štafeta 4x400 m je bila prej podobna tekmi v rugbyju kot atletiki. Očitno so vsi dobili nekaj potuhe od sobotnega dogodka, ki je stal izločitev Jugoslaviji in za katerega naj bi Nizozemska ne nosila nobene krivde.
V finalu je najprej zletel iz proge drugi sovjetski tekač. Ekipa je v predtekih dala vtis, da bi se lahko borila tudi za prvo mesto. Kmalu nato je zaradi padca ostala odrezana iz borbe Švedska, v zadnji odločilni predaji pa je vodeči finski predstavnik opravil pravo «fizično obračunavanje» s Francozom, ki ga je skušal prehiteti na zunanji progi. Če so bile nezgode Sovjetske zveze in Švedske slučajne ni to veljalo za Finsko. Za sodnike so bili vsi nedolžni. Poraz ZRN je veliko presenečenje.
Rezultati:
1.	Vel. Britanija (Cohen, Hartley, Pascoe, Jenkins) 3'08”3
2.	ZRN 3'03”5
3.	Finska 3'03”6
4.	Francija y0i"6. 5. NDR 3’06"0,
6. Nizozemska 3’06”3, 7. Švedska 3’12”6, Sovjetska zveza je odstopila.
Finalna teka na 1500 m sta imela povsem drugačen značaj. Moški je bil odkrito ponižanje evropskega prvenstva z oportunistično zmago vzhodnega Nemca Justusa, ženske pa so se bolj pogumno in športno podale na pot in reeultat bi bil kmalu nov svetovni rekord. Gunhild Hoffmeister in Liljana Tomova sta si zamenjali kolajni teka na 800 m. Nemka je po dolgih letih vendar dosegla veliko zmago. Italijanka Dorio ni bila kos ostremu ritmu.
Rezultati:
MOŠKI
1.	Justus (NDR) 3’40"6
2.	Hansen (Danska) 3’40"8
3.	Wessinghage (ZRN) 3’41”1
4.	Scharn (Niz.) 3'41”3, 5. Pan-
telej (SZ) 3'41”4, 6. Vasala (F'in.)	3’41”5,	7. Wellmann
(ZRN) 3’41”6, 8. Gysin (Švica) 3’41”8
ŽENSKE
1.	Hoffmeister (NDR) 4’02"3
2.	Tomova (Bolgarija) 4’06"0
3.	Andersen (Norveška) 4’06”2
4.	Kazankina (SZ) 4’05”9, 5. Pan-gelova (SZ) 4’08”9, 6. Klape-zynski (NDR) 4T0”5, 7. Valero (Šp.) 4T1”6, 8. Smith (Vel. Brit.) 4’12”3
Skromno lahko ocenimo tekmovanje v troskoku. Edina izjema je Sanjejev, ki je tekmoval na olimpijski ravni. Drehmel se tokrat ni odzval dvoboju. Presenetljivi sta uvrstitvi Corbuja in Sontaga. Rezultati:
1.	Sanjejev (SZ) 17,23
2.	Corbu (Romunija) 16,68
3.	Sontag (Poljska) 16,61
4.	Drehmel (NDR) 16,54, 5. Jo-achimowski (Poljska) 16,53, 6. Gora (NDR) 16,42, 7. Vycichlo (ČSSR) 16,37, 8. Siničkin (SZ) 16,17
Vsaj tekmovalno je povedal bolj malo tudi met kopja. Po nekaj skromnih metih je Siitonen končno v pravem trenutku dosegel dolg met skoraj 90 m in s tem vse potolažil. Presenetljiv je bil met preko 85 Hanischa. V glavnem je tekmovanje živelo ob brezuspešnem pričakovanju ustreznega odgovora s strani Wolfermanna. Za Lusisa bi lahko rekli, da je po štirih zaporednih zmagah dostojno zapustil to tekmovanje.
Rezultati:
1.	Siitonen (Finska) 89,58
2.	Hanisch (NDR) 85,46
3.	Thorslund (Norveška) 83,68
4.	Grebnjev (SZ) 83,66, 5. Wolfer-
mann (ZRN) 83,36, 6. Lusis (SZ) 83,06, 7. Nemeth (Madž.) 81,69,	8. Vahala (Švedska)
79,92
Zadnji dan je nudil tudi dve izredni tekaški predstavi. Guy Drut je brezhibno pretekel 110 m čez ovire in zmagal z odličnim časom 13"40. Na drugem in tretjem mestu sta poljska brata Wodzynski. Sie-beck je razočaral, dober pa je bil Italijan Ruttari.
Rezultati:
1.	Drut (Francija) 13”40
2.	M. Wodzynski (Poljska) 13”67
3.	L. Wodzynski (Poljska) 13”71
4.	Munkelt (NDR) 13”72, 5. But-
tari (It.)	13"85, 6. Fiedler
(NDR) 13”96, 7. Priče (Vel. Brit.) 14”05, 8. Siebeck (NDR) 14”79
Pred začetkom teka na 5000 m je Anglež Foster verjetno gledal moških 1500 m in uvidel, da ne sme čakati na končni šprint. Izredno hitro je takoj povedel in skupina se je začela daljšati nato pa cepiti. Ritem teka se je s časom mnogim maščeval. Foster je ostal sam in krog pred koncem je še obstajalo upanje na svetovni rekord. Za drugo mesto je Kuschmann tekel nov rekord NDR in dokazal, da je sposoben tudi hitrejših ritmov. Peter Svet se je zagrizeno boril in dosegel 10. mesto s časom 13’41”6. Uvrstitev presega pričakovanja. Viren je ponovno vstopil v Olimp dolgoprogašev.
Rezultat i :
1.	Foster (Vel. Brit.) 13’17”2
2.	Kuschmann (NDR) 13’24”0
3.	Viren (Finska) 13'24"6
4.	Hermens (Niz.) 13'25”6, 5. E-loriu (Rom.) 13’27”2, 6. K. Kval-heim (Norv.) 13’27”2, 7. Hofman (ČSSR) 13'29”0, 8. Hilde-brand (ZRN) 13’31”9
Maratonski tek je bil stvar Angleža Thompsona, ki je veljal za velikega favorita. Že pred polovico proge se je ločil od ostalih in dokaj mirno nadaljeval do konca. Brez ambicij na zmago je bil tek Lesseja, presenetljiva pa je uvrstitev na 3. mesto 37-letnega Roelant-sa. Belgijski tekač je bil na koncu vidno ganjen.
Rezultati:
1.	Thompson (Vel. Brit.) 2 uri
13’18”8
2.	Lesse (NDR) 2.14'57”4
3.	Roelants (Belgija) 2.16’29”6
4.	Plain (Vel. Brit.) 2.18’02”2, 5. Reveyn (Belg.) 2.19'36”4, 6. Szekeres (Madž.) 2.20T2”8, 7. Cindolo (It.) 2.20’28”2, 8. Cu-sak (Irska) 2.22’05”0
BEZBOL
Alpina blizu zmage
Alpina - Buzzin je tudi v drugem srečanju z evropskim klubskim prvakom pokazala izredno igro v napadu in številno občinstvo je od Opencev za kratek čas pričakovalo tudi prestižno zmago.
Povedel je Amaro Montenegro, v četrtem delu igre pa je Alpina izenačila in v petem povedla. ' r"a''
Gostje so odpor domačinov strli s pogostimi menjavami metalca, ki je bil tako vedno spočit in je otežko-čil napade Alpine, V vrstah Alpine je bil najboljši Marussich. Usodnih je bilo za Opence nekaj napak v obrambi.
Rezultat:
Alpina 000410001 = 6
Montenegro 020200130 = 8
Postava Alpine: Perini, Glavina R., Marussich, Zuccoli, Bosdachin, Carraro, Marcon (Glavina O.), Zettin in Previsti.
V prihodnjem kolu prvenstva A lige se bo Alpina pomerila z ekipo iz Nettuna, ki je trenutno tretja na lestvici.
1	— 1. Pagot
2.	Prosinone
2	— 1. Delaunay
2. Odessa
3	— 1. Valore
2. Paganella
4	— 1. Facoltoso
2. Don Juan
5	— 1. Giolli
2. Paganica
6	— 1. Selenia
2. Davos KVOTE
12 — 10.840.300 lir 11 —	197.000	lir
10 —	16.200	lir
1
2
1
2
1
X
2
X
2
1
1
1
Lucijano Sušanj je postal s svojo premočno zmago v teku na 800 m ena osrednjih osebnosti letošnjega EP	(Foto E. Šelhaus)
VESLANJE
NA SP V LUZERNU
Posadke iz NDR
so prevladovale
Pet kolajn v sedmih disciplinah
LUZERN, 9. — Po pričakovanju je NDR krepko prevladovala na svetovnem veslaškem prvenstvu. Po štirih finalnih regatah je bil izkupiček poln. Sovjetska zveza je nato premočno zmagala v dvojcu s krmarjem, Nemci pa so takoj odgovorili s četvercem brez krmarja.
Presenetljiv je bil izid regate o-smercev. Zmagale so ZDA pred Ve liko Britanijo in Novo Zelandijo. NDR je s četrtim mestom doživela nekakšno «pjfžanje».
Sovjeltka zveza ]e ohranila drugo mesto na svetovnem veslaškem «trgu», čeprav z velikim zaostankom za Nemci. Ostai so pobrali drobtinice.
Izidi:
četverec s krmarjem: 1. NDR, 2.
Sovjetska zveza, 3. Zah. Nemčija. Dvojka: 1. NDR, 2. Norveška. 3. Velika Britanija.
Dvojec brez krmarja: 1. NDR, 2.
Romunija, 3. Poljska.
Skif: 1. Nemška demokratična republika (Hbnig), 2. ZDA (Dietz),
3.	Sovjetska zveza (Dovgan). Dvojec s krmarjem:	1. Sovjetska
zveza, 2. NDR, 3. češkoslovaška. Četverec brez krmarja: 1. NDR, 2.
Sovjetska zveza, 3. Zah. Nemčija. Osmerec: 1. ZDA, 2. Velika Britanija, 3. Nova Zelandija.
Oba italijanska čolna sta bila v finalu četrta, uvrstitev pa je posebno pozitivna za skifista Ragazzija, ki ima komaj 20 let. Baran in Rossetto sta v dvojcu s krmarjem naskakovala tudi eno od kolajn.
V tolažilnih finalih je osvojila Jugoslavija prvo mesto v dvojcu brez krmarja in drugo v četvercu s krmarjem. Tržaška gasilca Fermo in Ivancich, ki sta zastopala Italijo v dvojcu s krmarjem, sta bila peta.
..........................................
V 3. KOLU TEKMOVANJA ZA ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Prvoligaši ponovno razočarali Pescara premagala Lazio z 2:1
Inter, Napoli, Juventus in Torino s polnim številom točk
V 3. kolu italijanskega nogomet-ngjga pokala je prišlo do velikega presenečenja. Pescara, ki je še lani nastopala v 3. italijanski ligi, je povsem nepričakovano na lastnih tleh premagala italijanskega prvaka Lazio z golom razlike. Sicer pa so tudi ostali prvoligaši na splošno razočarali, saj so — razen Rome in Juvantusa — izbojevali tesne zmage.
Prva skupina
Inter nadaljuje svojo zmagovito pot brez poraza. Milančani so v nedeljo zanesljivo odpravili Novaro z goloma Boninsegne in Nicolija. Sormani je v glavni meri botroval, da je Vicenza osvojila svojo prvo zmago proti Ascoliju.
IZIDA: Ascoli - Lanerossi Vicenza 0:1, Inter - Novara 2:0.
LESTVICA: Inter 6, Lanerossi Vicenza 3, Novara, Brindisi in A-scoli 1.
Druga skupina
Napoli se je moral močno potruditi, da je lahko v gosteh premagal Spal, ki je celo prvi prešel v vodstvo. Orlandini pa je nato z dvoma goloma le izbojeval zmago za Napoli, ki je tako s polnim izkupičkom na vrhu lestvice.
IZIDA: Catanzaro - Verona 1:1, Spal - Napoli 1:2.
LESTVICA: Napoli 6, Spal 3, Catanzaro, Verona in Sampdoria 1.
Tretja skupina
Damiano in Anastasi sta za Juventus dosegla po dva gola in tako so Turinčani s 4:1 premagali Taranto. Juventus je tako ohranil prvo mesto v lestvici. Reggiana pa je doma premagala Avellino in se je s tem pridružila Avellimi na drugo mesto v lestvici.
IZIDA: Reggiana > Avellino 1:0, Juventus - Taranto 4:1.
LESTVICA: Juventus 6, Avellino in Reggiana 2, Varese in Taranto 1.
Četrta skupina
Brez Rive je bil Cagliari tudi proti Arezzu v dokajšnjih težavah. A-rezzo je celo prvi povedel, v drugem polčasu pa je remiziral Gori. Torino je z golom razlike odpravil Como in je tako s polnim izkupičkom prvi.
IZIDA: Cagliari - Arezzo 1:1, Como - Torino 0:1.
LESTVICA: Torino 6. Como 2. A-rezzo in Cagliari 1, Sambenedet-tese 0.
Peta skupina
Roma je končno našla pravo formo. V gosteh je namreč premagala Genoo s 3:0. V tem srečanju se je hudo poškodoval Mario Corso, bivši kapetan Interja, ki se bo moral zdraviti več kot mesec dni.
Kot smo prelj omenili, pa je za presenečenje dneva poskrbela Pescara, ki je povsem nepričakovano, sicer na lastnih tleh, premagala italijanskega prvaka Lazio.
IZIDA: Pescara - Lazio 2:1, Genoa - Roma 0:3.
LESTVICA: Roma 4, Pescara 3, Lazio 2, Genoa 1.
Sesta skupina
Milan je končno osvojil prvo zmago na tem pokalnem turnirju. Gia-gnonijevo moštvo je v gosteh s klasičnim 2:0 premagalo Perugio in je tudi s prikazano igro na splošno zadovoljilo.
IZIDA: Brescia - Cesena 0:0, Perugia - Milan 0:2.
LESTVICA: Cesena 4, Milan in Parma 3, Brescia 2, Perugia 1.
Sedma skupina
Ternana je v Palermu premagala lanskega finalista tega turnirja. Fiorentina pa je osvojila drugo zaporedno zmago, sicer po zaslugi nasprotnika:	Maldera je namreč
zakrivil avtoeol.
IZIDA: Alessandria - Fiorentina 0:1, Palermo - Ternana 0:1.
LESTVICA: Fiorentina 4, Ternana 3, Alessandria in Palermo 2, Foggia 1.
DEŽELNE MLADINSKE IGRE
Trst s 30 točkami trenutno v vodstvu
Po prvih dveh dneh tekmovanj za deželne mladinske igre je tržaška pokrajina na prvem mestu.
1.	Trst	30	točk
2.	Videm	25
3.	Gorica	21
4.	Pordenon	18
V posameznih disciplinah so zmagali.
Trst v ženskih košarki, v softbolu, v streljanju, v rokometu in v namiznem tenisu. Videm je osvojil prvo mesto le v moški košarki. Gorica pa v bezbolu in v nogometu, Pordenon pa v kolesarstvu.
Deželne mladinske igre se bodo zaključile v nedeljo. V soboto, 14. in v nedeljo 15. septembra bodo na sporedu zadnja tekmovanja v atletiki, telovadbi, judu, plavanju, hokeju na kotalkah, sabljanju in v tenisu.
jugoslovanska nogometno prvenstva 1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Olimpija — Bor Rijeka — Crvena zvezda Vojvodina — Vardar Radnički (K) — Sarajevo Dinamo — Sloboda željezničar — Proleter Velež — Hajduk Radnički (N) — Čelik Partizan — Beograd
2:0
1:1
2:0
1:0
2:2
6:2
5:0
1:0
0:2
LESTVICA
Vojvodina 9, Crvena zvezda in Ba^' nički (N) 8, Beograd in Sloboda '• Hajduk in Čelik 6. Vardar 5, ze-Ijezmčar, Velež, Dinamo, Rijeka. limpija. Partizan in Radnički W
4.	Sarajevo 3, Proleter 2, Bor L
PRIHODNJE KOLO
Crvena zvezda — Vojvodina, Ginn pija - Rijeka, Bor - Beograd, Čelik _ Partizan, Hajduk - RadnicKi (N), Proleter — Velež, Sloboda Željezničar, Sarajevo — Dinamo, V dar — Radnički (K).
2. ZVEZNA LIGA
Vrbas — Osijek — Šibenik -Borac — Maribor Leotar — Rudar — Bačka — Karlovac
IZIDI
Famos
Igman
Iskra
Jedinstvo
—	Zagreb
-	Kozara Novi Sad
Varteks — Crvenka
0:1
1:1
1:0
6:2
1:1
1:0
0:4
1:1
0:0
LESTVICA
Crvenka in Šibenik 8. Novi Sad' Igman in Zagreb 7, Borac in 8 ribor 6. Iskra, Varteks. Leotar. ra-mos in Bačka 5, Karlovac. Osijek in Jedinstvo 4, Kozara in Vrbas « Rudar 0.
PRIHODNJE KOLO
Famos — Crvenka, Varteks — Bar‘ lovac, Novi Sad — Bačka. Kozara " Rudar, Zagreb — Leotar, Jedinstvo — Maribor, Iskra — Borac, Igman — Šibenik, Vrbas — Osijek.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI
Koper — Drava Slovan — Ilirija železničar — Pohorje Vozila — Mercator Kladivar — Nafta Ljubljana — Mura Slavija — Izola
0:0
0:0
1:2
0:3
3:1
2:1
1:1
LESTVICA
Mercator 6, Mura. Kladivar, Il>" rija, Pohorje in Ljubljana 4, Slovan, Izola in Slavija 3, železničar. Koper in Vozila 2, Drava 1 ter Nafta 0.
PRIHODNJE KOLO
Drava — Izola. Mura — Slavija, Nafta — Ljubljana, Mercator — Kladivar, Pohorje — Vozila. Ilirija — železničar. Koper — Slovan.
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Triglav — Primorje	1:4
Usnjar — Sava	4:0
Tržič — Tabor	3:2
Renče — Adria	0:1
Litija — Kamnik	4:2
LTH — Jadran	1:1
LESTVICA	
Primorje, Litija in Adria	4. LTH
3, Usnjar, Tabor. Kamnik in Tržič 2, Jadran 1, Renče, Triglav in Sava 0.
PRIHODNJE KOLO
Jadran — Triglav, Kamnik — LTH, Adria — Litija, Tabor — Renče, Sava — Tržič, Primorje — Usnjar.
•iiiiiiiiimnfrtiiiiiitiiitiiiiMiiililiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiimiHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiHiiiiiM*
9. MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR ZA «TROFEJO PIERI»
Torino končni zmagovalec Partizan Beograd tretji
V odločilni tekmi je Torino premagal Udinese po podaljških
Zaključil se je na stadionu «Pino j podaljških in tako je Torino najprej
Nataša Urbančič sc je z osvojitvijo bronaste kolajne v metu kopja poslovila od alietike (loto E. Šelhaus)
G reza n. 9. mladinski nogometni turnir za «Trofejo Riccardo Cesare Pieri».
Finale za 1. mesto Torino - Udinese 2:0 (0:0, 1:0)
TORINO: Pelosin, Pari. Raffaelli. Nuti, Manzin, Pallavicini, (Greco), Casciani, Bencina (Genovese), Borghi, Galletto, Berlocchi.
UDINESE: Masotti, Canesin, Fanot-ti, Lancim. Pravato. Pettarin, Di Giorgio (Trevisan), Moro (Ventu-relli), Montanaro. Piemonte, Palese.
STRELCA: v 7. min. prvega podaljška Borghi, v 3. min. drugega podaljška Casciani.
Požrtvovalna enajsterica Udinese se je žilavo upirala Torinu. Videm-čani so namreč z dobro organizirano igro na sredini igrišča zanesljivo zaustavljali napade nasprotnikov in so nato z učinkovitimi protinapadi večkrat spravili v težave Tu-rinčane. žal. pa je nogometašem Udi-neseja zmanjkalo sape prav v obeh
z Borghijem, nato s Cascianijem dvakrat spravil na kolena videmskega vratarja Masottija.
Finale za 3. mesto Partizan - Vicenza 1:0 (1:0)
PARTIZAN BEOGRAD: Peričič, Mihič, Nikolovski, Stojkovič, Petrovič, Vranes, Radovič, Vučinič (Polak). Tanasijevič, Filimonovič, Stojisavlje-vič, Guberinič.
LANEROSSI VICENZA: Pivato, Vac-caro. Zausa, Rigoni, Mastrotto, De Gori, Pento, Chiadin, Vanzo, Briaschi (Soldo), Casarotto, Rasotto, Cechetto.
STRELEC: v 28. min. Filimonovič.
Partizan iz Beograda je tudi proti Lanerossi ju Vicenzi pokazal zadovoljiv nogomet. Beograjčani so sicer premagali nogometaše Vicenze le z golom razlike, bili pa so zaradi taktične razporeditve in zaradi osebne tehnike nedvomno boljši nasprotnik na igrišču. Edini gol tekme je dosegel v 28. minuti prvega polčasa Filimonovič,
PRIMORSKI DNEVNIK 7!
SPORT SPORT SPORT
10. septembra 1974
V PRIJATELJSKI TEKMI V CHADEŽU
Triestina v zadovoljivi formi
Jutri zvečer bo Ponziana igralu proti prvoligašu Rijeki
Triestina — Gradese 4:1
Triestina je v nedeljo, v okviru Poprav za bližnje prvenstvo D lise. igrala prijateljsko tekmo v Gra-lufji. domači ekipi Gradese. edtem ko so bili Tržačani v pr-ern polčasu v dokajšnjih težavah P oti obrambi domačinov, pa so v oigem polčasu odločneje zaigrali napadu in so tako dosegli tudi ^soko zmago.
Za Triestino je bil v prvem pol-esii uspešen Lucchetta, v drugem Polčasu je Oggian povečal vodstvo, j “macini so reagirali in so zmanj-. razliko v golih s Polom. Osem "Pnut kasneje (v 39. min.) je Og-Sisn ponovno dosegel gol. četrti nijaPa ^ pac*e' po zaslugi Zani-
i Triestina je v tej tekmi pokaza-; ..naPredek, tako da tržaški navi-1 O! lahko z upanjem gledajo na oiiznje prvenstvo.
Ponziana — Rijeka
Jutri zvečer bo Ponziana, ki bo letos skupno s Triestino igrala v ;• italijanski ligi, sprejela v goste jugoslovanskega prvoligaša Rijeko. Kecam so v soboto v ZJL igrali neodločeno 1:1 s Crveno zvezdo, lekma Ponziana — Rijeka bo na stadionu «Pino Grezar».
Srečanje
«ITALIJANSKI POKAL»
v Tržiču:
fdinese-Pro Gorizia 2:1
PRO GORIZIA: Plesničar, Furlani Ghermì, Zoratti, Torninovi, Bian-n°. Ridolfi, Michelutti (Clemente), futtion. Barile, Omizzolo (Domen-ghetti).
UDINESE:	Marcatti ( Zanier),
“grazutti, Flaborea, Politti, Groppi, ^ te H a, Asmagni (Stevan), Burlan-tio. Peressin, D'Alessi, Girelli.
SODNIK: Scaccaglia iz Parme.
STRELCI: v 9. min. p.p. Omiz-jtnlo, v 36. min. Stella (11-metrov-tt®). v 11. min. d.p. Stevan.
Kljub boljši igri, kot jo je poka-zala v prejšnjih tekmah, je v soboto Pro Gorizia v Tržiču zgubila 2 Udinesejem, ki se je tako prav-zaprav že uvrstil v nadaljnji del «alijanskega pokala.
Goričani so se izkazali posebno v Prvi polovici prvega polčasa.
V drugem polčasu je Udinese pokazal svojo večjo izkušenost in pri-filil nasprotnika, da se je večkrat branil v lastnem kazenskem prosto-nu. Že v 1. minuti drugega dela tgfe Stevan povede za Videmčane. Poudariti je treba, da je štandre-ski vratar Plesničar igral dobro, Posebno če pomislimo, da je v soboto igral prvo tekmo kot standardni igralec.
Goričani se bodo jutri, v sredo. Pomerili (vedno v Tržiču) s Triestino v zadnji tekmi prvega dela Italijanskega pokala. Zatem bo celotna ekipa odpotovala v Forni di Sopra, kjer se bo pod vodstvom trenerja Franzona pripravljala za Pihodnje orvenstvo D lige.
ODBOJKA
Na turnirju v Vidmu
ŠZ Dom izločeno že v kvalifikacijah
Volley Bali (Videm) — Dom (Gorica)	2:1
(16:14, 11:15, 15:6)
DOM (Gorica): Černič L., Komel J (k), Klanjšček D., Prinčič J., Co-WU W. in Nanut L.
WOLLEY BALL (Videm): Kleiner R-. Kleiner P. (k), Naliato, Rubino, Antoniolli, Tabacchi, Gradinetti. Te-renzani, Tabacchi F„ Pellizer, Za-nazzo in Trevaglini.
SODNIK: Beritato: stranski: Urba-
S.; zapisnikar: Bertossi (vsi iz Vidma).
V četrtek je moška šesterka go-riskega Doma sodelovala na odbojkarskem turnirju, ki ga je organiziralo
O Pav Natisonia v San Giovanni al Natisene.
Dom se je v prvem kolu srečal z . ÌP° Wolley Bali iz Vidma, ki ga Je izločila s tesnim izidom 2:1.
Za tò priliko je domovske vrste
ojačil igralec goriških gasilcev «Caldini», Cobelli.
Tekma je bila vseskozi izenačena in privlačna. V prvem setu je vse kazalo, da ga bo Dom lahko osvojil, saj je vodil namreč že 13:10. Po tem stanju pa so belordeči popustili in Wolley je imel prosto pot do zmage.
Drugi set je bil do polovice izenačen. Nato pa je Dom ostreje pritisnil in si pridobil štiri točke prednosti, kar je tudi obdržal do konca.
V tretjem odločilnem setu pa je glavno besedo imel sodnik, ki je takoj v začetku oškodoval domovce z nekaj piskanih napak, ki jih je samo on videl.
To je gotovo vznemirilo domovce, ki niso več igrali mimo, kot bi v tistem trenutku bilo potrebno. V takih okoliščinah so Videmčani brez
težav osvojili set z rezultatom 15:6 in tako napredovali v četrtfinale turnirja, ter izločih domovce.
I. K.
PLAVANJE
Italijansko prvenstvo v Vidmu
Laura Strnad odlična
VIDEM, 9. — Zaključilo se je v Vidmu štiridnevno italijansko plavalno prvenstvo za kategorijo deklice in dečki. Tržačanka Laura Strnad je stopila kar šestkrat na oder zmagovalcev. Po petih drugih mestih je Strnad v nedeljo le osvojila eno prvo mesto, in to v mešani štafeti 4x100 m, v kateri so bile Tržačanke v postavi Pette-ner - Lenardon - Galvani - Strnad prve.
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL
Utrujeno moštvo Olimpije podleglo ekipi Prosečanov
Med naraščajniki se je Primorje uvrstilo v finale
Primorje — Olimpija 4:0 (3:0)
PRIMORJE: Štoka (v 72. min. Kapun), Blažina, čemjava, Cimoli-no, Sugan, Vatta, Barnaba, Tomiz-za, Bolcich, Ž. Race (v 57. min. Drioli), Rustja.
OLIMPIJA: Kante, Štoka, Daneu (v 46. min. Rebula), Pertot (v 31. min. Del Bene), V. Bukavec, Zu-žič, Blažina, A. Race, (v 46. min. Verginella), Bezin, Milič, Germani, 12 L. Bukavec.
STRELCI: v 12. min. Bolcich, v 42. min. Daneu (avtogol), v 44. min. Barnaba, v 76. min. Rustja.
KOTI: 5:3.
«Memorial Puntar»: vratar Olimpije je prestregel žogo, ki so jo streljali napadalci Primorja
..............ninni.........................................................................uni....
ODBOJKA
5. POKAL DELA V TREBČAH
Nepričakovana zmaga Sloge v konkurenci štirih šesterk
Najbolj borbeno in dinamično so zaigrale domačinke
V okviru praznika demokratične- . 8:3). V nedeljskem finalu pa je ga tiska je bil v soboto in nedeljo Sloga povsem nadigrala Sokol, ki
v Trebčah rirmsiicionalni réedski od-Uojkjif s&v, .Uirnip,	5.,, pqkJjUJgUij
Na. njen? so . sodelovale ekipe Sloge. Sokola, Kontovela in Bora. S tern fturiiirjpm se je prgktičpp začela za našo odbojko nova sezona in razumljivo je, da sodelujoče e-kipe še niso prišle v pravo formo. Izmed štirih moštev je prikazala najbolj dinamično in borbeno od bojko domača Sloga, ki je nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo osvojila končno prvo mesto. Ta e-kipa je ponovno izpričala, da ima v svojih vrstah nekaj mladih, zelo obetajočih igralk. Slogašice so obe srečanji odločile gladko v svojo korist in niso na turnirju zgubile niti seta. Najprej so v soboto brez večjih težav odpravile Konto-vel, ki je na tej tekmi vodil le enkrat in to na samem začetku (z
Alessandria — Fiorentina	2
Ascoli — L. R. Vicenza	2
Cagliari — Arezzo	X
Catanzaro — Verona	X
Como — Torino	2
Genoa — Roma	2
Inter — Novara	1
Juventus — Taranto	1
Palermo — Ternana	2
Perugia — Mila*1	2
Pescara — Lazio Reggiana — Avellino	1
Spai — Napoli	2
KVOTE
13 - 78.076.700 lir 12 —	524.000 lir
je bil enakovreden nasprotnik samo v prvem setu.
Nabrežinski Sokol je tako osvojil drugo mesto. Potem ko je v izločilnem turnirju z zelo dobro igro (predvsem v obrambi) premagal Bor, je v finalnem srečanju popolnoma odpovedal. Vsekakor razpolaga ta ekipa z nekaj odličnimi posameznicami, vendar je njen koncept v napadu nekoliko zastarel in za današnjo odbojko ni več primeren.
Tretje mesto na turnirju je zasedel Kontovel, ki je v malem finalu odpravil Bor z 2:1. To je vsekakor lepa nagrada za kontovelske odbojkarice, ki jim bo gotovo služila v spodbudo pri nadaljnjem delu.
Zadnje mesto je pripadlo Boni, čeprav je jasno, da so prav te igralke tehnično najboljše. Treba pa je vedeti, da letos borovke pod vodstvom novega trenerja Viteza vadijo predvsem modernejše sisteme v napadu in za sedaj ne polagajo velike važnosti na rezultate. Do začetka prvenstva je še precej časa in za pomlajeno Borovo ekipo obstajajo vse možnosti, da ob vestnem delu ta novi sistem asimilira in ga začne tudi z uspehom izvajati.
Ob koncu gre posebna pohvala še sodnikom in marljivim organizatorjem, ki so s svojim nevdušenim delom pripomogli, da je turnir dobro uspel. Upamo pa, da bo takih tekmovanj v bodoče še več, saj le tako lahko privabimo k tej igri še več mladih, ki so neobhodno potrebni, da se slovenska zamejska odbojka zopet povzpne na nekdanjo raven.
Izidi:
Sloga — Kontovel (15:9, 15:11)	2:0
Sokol — Bor (17:7, 15:12) Finale za 3. mesto	2:0
Kontovel — Bor (15:9, 11:15, 15:1Ž? Finale za 1. mesto	2:1
Sloga — Sokol	3:0
(16:14, 15:6, 15:6)
Postave:
BOR: Bolčina, Pernarčič, Mesesnel, Rauber, Hrovatin, Jazbec, Božič, Glavina, Purič, Lozar.
KONTOVEL: Ban, Štoka, Semez, Majovski, D., K. in M. Danieli, Luksa, Emili, Črnjava.
SOKOL: Škerk, Antoni, Paškulin, Kralj, V. in L. Legiša, Zidarič in Auber.
SLOGA: Padovan, M., L. in S. Grgič, Čuk, Ferluga, L., S. in G. Kralj, Crissani.
SODNIKI: Caputo, Marcon in N. Sivitz.
Mig
NOGOMET
WROCLAW, 9. — V prijateljski nogometni tekmi v Wroclawu je Poljska doživela drugi nepričakovan poraz. Poljaki so namreč z 0:2 zgubili proti Franciji. Vse kaže, da je — po odličnem tretjem mestu na SP v Miinchnu — poljska reprezentanca zašla v hudo krizo.
KOŠARKA
Na mednarodnem košarkarskem turnirju za «Pokal prijateljstva» ra Kontovelu je zmagal mariborski Marles, pred Kontovelom in Borom.
O turnirju bomo obširneje poročali jutri.
SODNIK: Brandi iz Trsta. Stranska sodnika: Radin in Sarti iz Trsta. GLEDALCEV: 250.
V vrstah Olimpije je od samega začetka bila vidna utrujenost, kot posledica dveh prejšnjih tekem (Zarja, Primorec). To je bila za «modro-bele» tretja tekma v šestih dneh. Olimpija je zdržala le 12 minut igre, ko pa je padel prvi gol Primorja, je popustila. Obramba je začela šepati, na sredini igrišča Bezin, Pertot in Blažina niso bili sposobni organizirati igre, napadalci pa niso nikoli resneje ogrožali vratarja Štoko.
Niti Primorje (kljub štirim golom) ni pokazalo najboljše igre. Moštvo je vsekakor nekoliko pomanjkljivo v obrambi, na sredini igrišča pa bo treba odpraviti kratke podaje in preigravanje. Tudi napadalci bodo morali biti spretnejši v zaključevanju.
Na še omenimo, da je prišlo na tem turnirju do prvih izključitev. V drugem delu igre je namreč sodnik v 34. min. izključil žužiča zaradi ugovarjanja. Dve minuti pred koncem tekme pa Štoko (zaradi grobe igre).
B. R.
NARAŠČAJNIKI Primorje — Domio	3:0
PRIMORJE: Trobec, Čok, Bezin, Versa, Ciolini, Albi, Milič, Guštin, Štoka, Bozza!, Persi, 13 Lanza.
DOMIO: C. Giacomini, Strain, D. Giacomini, Del Bello, R. Giacomini, Perozzi, Petrinia, Dandei, Co-ciani, Betresina, Volpi, 13 Palombo, 14 Voch.
STRELCI: v 5. min. p.p. Guštin, v 20. min. d.p. Milič, v 21. min. d.p. P. Guštin.
KOTI: 4:1 za Primorje.
GLEDALCEV: 70.
SODNIK: Beltrame iz Trsta.
Naraščajniki Primorja so zasluženo premagali razmeroma šibko enajsterico Domia in se tako uvrstili v finale turnirja. Drugi finalist je enajsterica Brega, ki je v B skupini zasedla prvo mesto.
Prosečani so morali proti Domiu absolutno zmagati z dvema goloma prednosti, da bi se lahko uvrstili v finale. Zato je bila tekma za naše nogometaše zelo naporna. Praktično so vso tekmo gospodovali na igrišču, posebno ker je bila ekipa Domia precej pomanjkljiva na sredini, kjer so Guštin, Milič in Persi pokazali zrelo in učinkovito igro. Tudi obramba je izgledala bolj gotova kakor v tekmi proti Vesni. Napadalna vrsta pa je zaigrala na običajni ravni.
Primorje je tokrat zadovoljilo in brez dvoma bo v finalni tekmi pokazalo, da je zasluženo prišla,. v. finale turnirja.
H. V.
Na «Gerlijevem memorialu»
Bazovska Zarja pred ekipo Gaje
Finale za tretje mesto
Breg— Primorec 3:1 (1:1)
BREG: Babuder, Slavec, Čuk, Vinci, Sovič, Sancin, Bržan, Krmec, Jez (Zobec), Gasperutti, Strnad.
PRIMOREC: Kralj V., Husu, Sluga, Kralj M., Pappatico, Kralj D., Čuk, Kralj Mauro, Sosič, Možina, Kralj B., 13 Kralj E., 14 Kralj P.
STRELCI: 32. min. Sosič, 38. min. Bržan, 57. min. Strnad in 76. min. Zobec.
Igra. ki ni bila na visoki ravni, je bila dokaj enakovredna. Izid je verjetno prestrog za požrtvovalne Trebence. ki so često ogrožali Ba-budrova vrata in tudi trikrat zadeli vratnico. Primorec je prvi prišel v vodstvo s svojim srednjim napadalcem. Brežani so tedaj stisnili zobe in so po osmih minutah izenačili. Po odmoru je uspelo Strnadu podvojiti. Reakcija Primorca je bila takojšnja, a nepremišljena. V enem izmed protinapadov je novinec Zobec izkoristil oklevanje trebenskih branilcev ter zapečatil izid na 3:1.
Finale za prvo mesto
Zarja — Gaja	1:0 (0:0)
ZARJA:	Favento, Križmančič,
Marc, Metlika, Križmančič, Ražen, Bon, Codagnone, Žagar, Grahonja,
12	Turco, 13 Marc, 14 Poropat.
GAJA: Kante, Stranscik, Sosič,
Savarin, Gojca, Vidos, Grgič, Čuk, Vrše, Rismondo, Kalc, 12 Grgič,
13	Guštin D., 14. Guštin B
STRELEC: Codagnone v 68. min.
Za prvo mesto sta se spoprijela
Zarja in Gaja.
Ekipi sta bili stalno enakovredni. Mogoče je Gaja pokazala nekaj več uigranosti od bolj kotiranih nasprotnikov.
Tekmi je prisostvovalo več kot 200 gledalcev. Zarja je razočarala, predvsem v napadu. Križmančič in tovariši so spretno branili lastna vrata, kljub temu je Gaja nekajkrat za las zgrešila gol posebno s Kal-cem in Grgičem.
Sredi drugega polčasa pa je u-spelo Zarji povesti s Codagnone-jem, ki je izkoristil večjo napako obrambe «zelenorumenih».
Končna lestvica: 1. Zarja, 2. Gaja, 3. Breg, 4. Primorec.
Finalnemu srečanju je sledilo nagrajevanje. Vsaka ekipa je dobila po en pokal.
Med posamezniki pa so bili nagrajeni:	Križmančič	(Zarja) kot
kapetan zmagovitega moštva: Jež (Breg) kot najbolj obetajoči nogometaš; Kante (Gaja) kot najboljši vratar; Bržan (Breg) kot najmlajši med uspešnimi strelci; E Kralj (Primorec) kot najstarejši igralec; M. Kralj (Primorec) kot najmlajši igralec.
Breg je dobil obenem pokal Primorskega dnevnika kot najmlajše moštvo.
IST
AVTOMOBILIZEM IN MOTOCIKLIZEM
Peterson zmagal v Monzi Agostinijev rekord v Opatiji
Na preluški progi prišlo do smrtne nesreče
MONZA, 9. — Šved Ronnie Peterson je že drugič zaporedoma zmagal na mednarodni avtomobilski dirki formule 1, veljavni za «Veliko nagrado Italije». Na avtu znamke lotus je prevozil 300 km dolgo progo v 1.22’56” s p. h. nad 217 km. na uro. 2. je bil Brazilec Fittipaldi (na mclarnu). 3. Juž-noafrikanec Scheckter (na tyrrelu).
Na lestvici za svetovno prvenstvo je zdaj stanje tako:
1. Regazzoni 46, 2. Scheckter 45. 3. Fittipaldi 43, 4. Lauda 36.
* * *
OPATIJA, 9. — Na mednarodnih motociklističnih dirkah v Opatiji si je Italijan Giacomo Agostini v kategoriji 350 kubičnih cm predčasno zagotovil naslov svetovnega prvaka. V posameznih kategorijah pa so dosegli te rezultate:
50 ccm: Hingle van Kessel (Nizozemska) kreidler 125 ccm: Anderson (Šve.) yamaha 250 ccm: Mortimer (VB) yamaha 350 ccm: Agostini (It.) yamaha V vseh kategorijskih razredih so postavili nove rekorde proge, absolutni rekord pa je dosegel Italijan Agostini s p. h. 157,665 km na uro.
Žal, je tudi na tem tekmovanju prišlo do hude nesreče: angleški dirkač Neson je s polno hitrostjo zavozil s proge med gledalce. Med temi je bilo devet ranjenih, od teh trije težko, Nelson sam pa je dobil take poškodbe, da je danes v bolnišnici umrl.
Knjižica ob 5()*Ietnici ŠD Primorje
V meddržavnem prijateljskem ženskem telovadnem srečanju v Bologni je Italija premagala Nizozemsko s 363,65 : 359,90.
•iiiiiiiimasnimiiiimitimiiiimiiiiiiimmiiiiHinumimJuiiiiiiiimiiiiiitiiiiiimMiiiiiiiiimiiiniiniiiiiiiii
KOLESARSTVO
Med amaterji in veterani
Precej uspešna nedelja za Adrio
Bonanno za las zapravil zmago
Pretekla nedelja je bila za kolesarje lonjerske Adrie precej uspešna. Veterana Maver in Bonanno sta nastopala na vzponski dirki,,Wltk^p-nometer iz Boljunca, do Jezera, med'| amaterji pa je Pgtpj[(p,telqjipyal blizu Piacenze.
Tekmovanje na kronometer so organizirali tržaški klubi, ki nastopajo v ENAL. Konkurenca je bila izredno ostra, saj so nastopali najboljši specialisti iz naše dežele in iz Veneta. Na startu 4 km dolgega vzpona iz Boljunca preko Boršta do Jezera se je predstavilo preko petdeset kolesarjev, ki so se borili proti času in proti izredni strmini, tako da je marsikdo šel peš do cilja. Absolutni zmagovalec je bil nekdanji italijanski državni reprezentant med amaterji in večkratni zmagovalec v ciklokrosu Del Bianco, ki je bil še lani med najboljšimi italijanskimi amaterji. Za pot je porabil nekaj več kot dvanajst minut. V kategoriji veteranov je tekmoval tudi predstavnik Adrie Bonanno, ki se je uvrstil na tretje mesto za Tedescom in Giustino. Lonjerski kolesar si je zapravil zmago v Borštu, ko je za nekaj metrov zgubil ritem in prepočasi zavil v prvega izmed ovinkov, ki so vodili proti cilju. Vseeno pa je bil njegov nastop pozitiven, saj je proti vrhu nadoknadil zamujene metre. Maver pa se je v svoji kategoriji uvrstil na drugo mesto za Tržačanom Bartolijem. Oba kolesarja je na cilju ločilo trinajst sekund razlike, ki si jih je Bartoli nabral na prvem delu vzpona do Boršta, ko je uporabljal trše menjave. Odlična uvrstitev obeh lonjerskih Kolesarjev pa je štela tudi za ekipno lestvico, kjer sta zmagala.
Petelin pa je med amaterji nastopal na 140 km dolgi krožni dirki
pri Piacenzi. V hudi konkurenci 147 kolesarjev se je uvrstil med prvo dvajseterico. Dirka je bila precej hitra, saj je bila končna poprečna hi-trosjp, in
je bil daljši vzpon. Kolesarji so ves čas • Vozili skupaj, le v zadnjih kilometrih je prišlo do lažje selekcije, tako da je zmagovalec prispel na cilj z nekaj sekundami prednosti.
Iste M
PRIMORJE
:
V okviru proslav za 50-letnico ustanovitve ŠD Primorja je društvo izdalo tudi izčrpno brošuro, ki ni samo kronološki prikaz letnic in datumov delovanja našega športnega društva. Brošura je predvsem dokument razgibanega in včasih dramatičnega delovanja Primorja od ustanovitve leta 1924 vse do današnjih dni. Društveno delovanje je potekalo v znaku treh ključnih dogodkov, ki so ostali globoko ne samo v športnem delovanju Primorja. temveč celotnega našega športa. Leto 1924 je pomenilo ustanovitev domačega društva, «ko se je fašizem v Italiji utrjeval. Takrat je bil šport ena izmed oblik boja za narodni obstoj.» Že leta 1927 je moralo društvo zaradi fašističnega razsajanja ukiniti svoje delovanje. Obnovilo se je leta 1945. Pot pa ni bila lahka in leta 1963 je društvo moralo še enkrat v boj, saj večina italijanskih nogometnih društev ni hotela igrati s Primorjem. Naše društvo pa ni klonilo in «obveljala je pravica». Primorje je tako nadaljevalo s športno aktivnostjo vse do danes, tako da domačini lahko ponosno obudijo staro geslo :
«Po vseh igriščih naj doni.
Primorje naše naj živi«
Brošura obsega 16 strani,, pet slik. vrsto zanimivih podatkov, seznam predsednikov in odbornikov vse od leta 1924. Nedvomno gre zasluga za to požrtvovalno delo Brunu Ruplu, Tei je sam napisal in uredil brošuro, s sodelovanjem Marjana Kemperla.
::wmm
Letošnji «Pokal Dela» je nepričakovano osvojila šesterka Sloge
I	IVAN TA VČAR:	!
CVETJE V JESENI |
Mehko se je vmešala Katinka: «Do večerje je še dosti časa.»
«Le pojdi!» Katri niti odgovora ni dala. Odšla je, in če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo. Katinka 86 je smejala: «Tako hodijo pri nas žene po svoje može!»
Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa sva molče lK>dila, nato se je pa kar izlilo iz nje :
«Torej tako! Doma te čakamo! Večerja že stoji in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla. Ves dan se pehamo kot živa živina, ti pa tukaj pri tem kolovratu» — to je veljalo gospodični Katinki — «postopaš in do Presečnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je! In 60 češ vedeti, ti povem: tekoj se sramujem in za tebe! Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kaj bi dejal, ko bi vedel! ^ko sem huda!»
lilo je naprej, in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti :
«Delal sem ves dan.»
«Nič!»
«Pismo mi je prinesel gospod Jakob.»
«Nič!»
«Ce hodi gospod Jakob v to gostilno, bom smel vendar jaz tja.»
«Nič!»
«Rišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je
dosti dela v pisarni.»
«Nič!»
«Ce pa ni nič, pa naj bo nič!»
«Nič!»
Tako me je prignala do Presečnika in v jezi sva stopila v hišo.
Pri večerji je bila Meta še vedno jezna, kar je kazala s tem, da je imela rutico na glavi tako zavezano, da je zakrivala polovico obraza. Imeli smo raševino in največja skleda je bila napolnjena z njo. Imenitna ta jed — moka in pšeno, gosto skuhano — je sedaj tudi v pozabi, tiste dni pa smo jo imeli zelo v čislih. Prava raševina je zahtevala, da je stala žlica pokonci, če si jo zasadil v njo. V sredi se ni smela pogrešati globoka jama, v katero je zlila gospodinja celo ponev masti in ocvirkov. Iz te jame se je zabela potem znova trosila, kakor se trosi gnoj s kupa na njivici.
Z veliko slastjo smo otepali tisti večer okusno to raševino. Ali Meta je ostala pri slabi volji. Nikogar ni pogledala in z nikomer ni spregovorila. Samo če je opazila, da sem postrgal na meni odkazanem mestu, kar se je bilo tam natrosilo, je posegla s svojo žlico v jamo ter mi znova natrosila, da so se ocvirki kar gnetli.
To je parkrat storila, da sem bil kar ginjen nad to naivno ljubeznivostjo.
Drugega mnenja pa je bil Danijel. Zakrohotal se je: «Meta, pravica je za vse! Če boš tako krivično ravnala, izpodkopljem
ti jamo.»	.
Vrgla je žlico po mizi ter srdita zbežala. Danijel pa se je
krohotal za njo. —
Nerodno je nositi ves teden prah po životu. Zatorej sva se bila z Danijelom zmenila, da se pojdeva po večerji kopat. Hlapče je odšlo, zaklicavši, da me počaka na vasi.
Ko sva se z Boštjanom nekaj časa razgovarjala, sem se podal za Danijelom. Pred vežo je lovila Liza vodo v škaf m
takrat me je prešinila sladka misel.
«Liza,» sem zašepetal, «pripravi jo, pridem klicat!»
Ta pretkana ženska niti obraza ni zavila, samo kratko se je zasmejala: «Glej, da prideš k pravemu oknu!» Kaj skupaj spraviti, na tem bolehate vse ženske, kmetice in gospe! Zatorej sem si bil v svesti, da opravi Liza vse v redu.
Na vasi smo se — sedeč po plotovih — pogovarjali s fanti. Ti so naglašali, da sem prišel danes prvič na vas in da bo velik čudež, če me ne neso v vodo. Danijel jim je odsvetoval, češ da sem si na Gori čisto gotovo pridobil pravico do fanto-vanja. Ta argument pa je zbrani družbi postal šele tedaj pristopen, ko sem se odkupil s precejšnjim zneskom. Nekaj so peli, nekaj so vriskali, nato so cdšli k Fortunu, da spravijo v pijačo, kar so bili dobili od mene.
Z Danijelom sva se podala h Karlovščici. V tolmunu, kjer je imela Jera svoj dom, sva se skopala in oprala prah z glave in života. Voda je kar rezala. Na to se je skliceval Danijel ter je hitro opravil. V resnici ga je vleklo k Fortunu, da bi ne zamudil svojega deleža pri pijači. Jaz sem še nekaj časa ostal, ker mi je mrzla voda jako ugajala.
Na Gori je udarilo polnoč, ko dospem pred Presečnikovo hišo. Ni bilo prav jasno, vendar je luna tu in tam pogledala izmed oblakov. Kadar se je to zgodilo, je bilo Boštjanovo domov je v luči skoraj kakor podnevi.
Pri hlevu ob zidu je slonela lestva, lahka in pripravna. Tiho in previdno sem jo zanesel k hiši ter prislonil k opaženemu okencu pri izbi, kjer sta spali Meta in Liza. Prezrl pa sem pri tem, da je izba imela dve okni.
Ve se smejete, častite prijateljice, ali vendar je resnica, da ima vasovanje na kmetih veliko poezije v sebi. Pri tem ni treba na kaj nedovoljenega misliti. Ali v pozni noči, ko je vse tiho, ko tiči nekaka čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, govoriti s svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava poezija, ki dosti več velja nego tisti plesi,
na katerih gosposki fantiči vašim dekličem, ki se pehajo v prepotenih oblekah, o ljubezni govoričijo! In Bog mi je priča, da največkrat v neslanih frazah, ki ne prihajajo iz srca! Pri vas je vse narejeno, pri nas na kmetih gospoduje pa narava, ki je resnična mati resnične poezije.
Po lestvi sem splezal do okna in lahno potrkal na steklo. «Meta, a spiš?»
Nekaj je zašumelo v izbi, kot bi kdo s postelje vstajal. Zdelo se mi je, da čujem neko tekanje. Prejkone sem se bil zmotil v oknu in potrkal pri Lizi.
Zopet pokličem. Prav počasi se je odpiralo. Pri luninem svitu se mi je prikazala. Bila je rdeča kot pirh o veliki noči. Ko pa je vzela roko od okna, se je ta močno tresla. Tesno se je bila zavila v dolgo ruto — sedaj ji pravite ogrinjalka. Ker je imela spuščene kite, ji je bil obrazek čisto spremenjen, pa vzlic temu jo je obdajala čudna krasota.
Vzdihnila je:
«Moj Bog, čemu si prišel? Kaj poreče mati?»
Kakor vidite, me je poskušala odsloviti. Pričnem zatorej tudi zdihovati:
«Spati ne morem, ker vem, da si name huda.»
Nekaj se je obotavljala: «Saj sam veš, da nisem.»
«čemu si pa bila?»
«S tem Katretom govoriš — z vsako drugi bi smel.»
Zdelo se mi je, da se ji hoče milo storiti. Nato sem vprašal:
«Ali mi daš roko, da res nisi več huda?»
«Dam ti jo.»
Izpod dolge rute je izvila roko, ki se je še vedno treeia. Dotaknil sem se mehkih prstov in napraviti sem hotel majhen sprehodek po tej žametni koži. Pa me je kaj spretno s svojo levico spodila z bele stezice!
«Lahko noč!»
«Lahko noč!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poitnl tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRiMORSKI DNEVNIK
Stran 8	10. septembra 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 zu»
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ,naroi:!10, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaia in tiska
ZTT
PROSEŠKA GODBA JE SLAVILA 70-LETNICO DELOVANJA
Slavnostni koncert proseške godbe	Godba koraka v spremstvu deklet v narodnih nošah skozi vas
Svečanost na strelišču v Bazovici
Na pobudo Odbora za proslavo bazoviških žrtev ter s sodelova njem borčevskih in antifašističnih organizacij, je bila v nedeljo Pr spomeniku na bivšem strelišču pri Bazovici spominska svečanost o 44. obletnici ustrelitve mučenikov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenci
Na Proseku so v nedeljo popoldne praznovali 70-letmco obstoja godbenega društva. Slovesnost ob tako visokem jubileju godbe, ki je prebrodila dve svetovni vojni in fašistično preganjanje, se je pričela popoldne s sprevodom godb s Proseka, iz Križa, Nabrežine in Kapele pri Brežicah skozi vas. V «Manderji» je bil nato koncert štirih godb in domačih zborov. Med kulturnim programom so godbi podelili številna priznanja, njen tajnik pa je v krajšem govoru orisal dolgo pot in težave, s katerimi se je soočala in se še spoprijema ta godba na pihala, obenem pa številna priznanja, ki jih je v tolikih letih uspešnega delovanja dosegla. Bogat in pester spored je trajal skoro tri ure in je tako razgrel občinstvo, da je na koncu zahtevalo številne ponovitve, zvečer pa se je staro in mlado ob zvokih domače godbe še zavrtelo.
Trboveljčani gostovali v Trebčah
Med proslavo je spregovoril tajnik godbe Milan Čuk, ki je med drugim ugotovil, da godbeno društvo deluje neprekinjeno vseh 70 let od svoje ustanovitve in ni utihnilo niti v najtežjih časih preganjanja in terorja. Tajnik Čuk je nato pohvalil dolgoletne sodelavce te proseške organizacije, zlasti pa Josipa Čuka, ki igra
Nastop štirih godb na pihala
v godbi na pihala že 67 let, ter Franca Kapuna in Nika Ukmarja,		it| : • r	;	H < ! •	|	j • i	1 j	H'	|l!i . 11	n j	.liiM
z nad 50 let delovanja			: ! ! 1		II:	M! n		?	ji
USPEL LJUDSKI PRAZNIK NA OPČINAH
Pogled na množico v Prosvetnem domu na Opčinah med koncertom Slovenskega okteta
HVALEŽEN SPOMIN ZASLUŽNIM BORCEM V BRKINIH
Na prazniku demokratičnega tiska v Trebčah je v soboto Trbovelj. Trebenci so sklenili s prosvetarji iz Trbovelj tesne
nastopil tudi pevski zbor stike, ki se obnavljajo m
«Svoboda II» '* vsaki prireditvi
PARADA NARODNIH NOŠ V GORICI
V soboto in v nedeljo je bil v prosvetnem domu na Opčinah «ljudski praznik», ki ga je priredila sekcija PSI za vzhodni Kras. Osrednja točka nedeljskega kulturnega sporeda je bil nastop Slovenskega okteta, ki je privabil v obnovljeno dvorano openskega Prosvetnega doma veliko množico ljudi. V okviru praznika so prireditelji pripravili tudi razstavo slik o položaju ženske v italijanski družbi in o zločinih fašizma
Ob 30 obletnici prvih volitev NOO za južno primorsko okrožje so bile te dni v Brkinih pomembne svečanosti in je stekla akcija za razvoj teh krajev. Tako so v soboto odkrili na Pregarjah spomenik narodnemu heroju Rudiju Mahniču - Brkincu, v Materiji pa spomenik Francu Segulmu - Boru, po katerih sta bili poimenovani tamkajšnji šoli. O osrednji proslavi, ki je bila v nedeljo na Tatrah, poročamo na
drugem mestu
V nedeljo je bila v Gorici pisana folklorna parada, na kateri so se zvrstile vse folklorne skupine, ki so nastopile na 5. mednarodni folklorni reviji. Poseben uspeh so med številnim občinstvom, ki je r navdušenjem sledil paradi, doživela mlada slovaška dekleta skupine «Družba» iz Trenčina, ki jih
vidimo na sliki
Med pestrim sprevodom čudovitih pisanih noš iz raznih krajev sveta, je bilo mogoče videti tudi razne druge posebnosti, kot so značilna narodna glasbila in drugo. Na sliki član francoske folklorne skupine s posebnim glasbilom, ki je zbudilo veliko zanimanja med goriškim občinstvom