30 LET ŽUPNIJE ŠTEPANJA VAS
Imamo mesta, vasi, države, imamo vsako-vrstna geografska in interesna združenja, a mar-sikdo meni, da je poleg družine najtesnejša in najtcplejša vez med Ijudmi župnišče. Na župnišče so spet vedno bofj vezani najpomembnejše živ-Ijenjske prelomnice: rojstvo, prvo obhajilo, birma, poroka in nenazadnje tudi smrt. Naštete stvari so v zadnjem času dobile bolj ali manj komercialno naravo, človeške vrednote so dobile izrazito racionalen, lahko bi rekli ,plastičen' pri-dah, ljudje se rojevajo sterilno, odtujeno, ne-osebno. Seveda, treba je stremeti naprej, v pri-hodnost. A so kljub temu področja, kjer bi se morali ozreti tudi nazaj in si množice stvari vzeti nazaj tisto, kar je bilo dobro...
»...Za iupnijsko cerkev, kl jo je nameravani novi iupniji tega ozemlja treba dodeliti, pride v poštev le cerkev v Štepanji vasi. Na zidavo nove cerkve namreč danes ni mogoče misliti. Štepanja vas je največje naselje tega ozemlja in ima tudi obseino pokopališče. Ta cerkev velja še danes za boljepotno, kerje tu še danes ,božjigrob' -posne-tek svetega groba Gospodovega v Jeruzalemu...«
Zgornji odstavek je izsek iz ustanovne Iistine župnije sv. Štefana, ki je bila podpisana 20. de-cembra 1961, v veljavo pa je stopila 1. januarja naslednjega leta. Nova župnija, ki jo je ustanovil takratni ljubljanski škof Anton Vovk. je bila za-upana patrom kapucinom. Kot se je pokazalo, je bila ta odcepitev vsekakor potrebna. saj se je primestna vas kmalu začela spreminjati v mestno naselje. Po besedah današnjega župnika, p. dr. Gabrijela Recka, je ob ustanovitvi župnija štela 3000 ljudi, danes pa kar okrog 11.000. Približno dve tretjini sta katoliški. V župnijo sodi tudi podružnična cerkev sv. Nikolaja v Bizoviku. Ta-koj po ustanovitvi so ob cerkvi sv. Štefana začeli zidati tudi župnišče, že osem let pa poleg tega stoji tudi župnijski dom, kjer poteka verouk in druge verske aktivnosti.
Naselbina Štepanja vas se v krstnih knjigah šempetrske župnije omenja že leta 1589, cerkev pa je omenjena leta 1526. Sedanja cerkev naj bi bila sezidana leta 1690. Cerkev svoje zunanje oblike vse do danes ni spreminjala, razen zvo-nika, ki so ga zaradi dotrajanosti najprej zame-njali s preprosto kapo, leta 1967 pa so izdelali nov, zopet baročni zvonik. Ni znano, da bi bila notranjost cerkve kdaj prezidana, spreminjala pa se je njena oprema. Danes ima cerkev tri zvo-nove. Najstarejši in najtežji je iz leta 1640, druga dva pa sta mlajša (1922) in tehtata 646 in 460 kilogramov. Ena izmed pomembnejših znameni-tosti je kapelica božjega groba, ki so jo sezidali 1. 1653. Na sredi kapele je črn štirioglat kamen, ki spominja na Kristusov nagrobnik. Veliko vred-nost ima tudi baročna kapela Oljske gore (na sliki).
Če se Človek sprehodi ob Golovcu od Štepaj-
Cerkev sv. Stefana, kapela Oljske gore (razgled-nica)
skega naselja skozi Hrušico, kmalu pride do po-družnične cerkve sv. Nikolaja v Bizoviku. Cerkev stoji na prijaznem holmu, obdaja pa jo zdaj že zapuščeno pokopališče. Bizovičani so si omislili novo, le-to pa leži na ravnini sredi rodovitnega polja. Natančnega datuma izgradnje cerkve ni moč ugotoviti, znano pa je, da je dala že leta 1526 za vojne namene bakren kelih in dva funta vinar-jev. Njen sedanji zvonik je bil sezidan leta 1825.
Potem ko so leta 1975 dobili ključe svojih stanovanj prvi stanovalci Štepanjskega naselja, se je potreba po bogoslužju močno povečala. Prav zaradi tega je bilo treba uvesti dodatno mašo ob deveti uri, ki je bila sprva namenjena samo šol-skim otrokom. A tudi to ni rešilo vseh proble-mov, saj so bili prostorski problemi, posebej pri verouku, veliki. Te težave so se vlekle vse do leta 1985. ko je bil blagoslovljen nov župnijski dom.
Je danes prostorska stiska rešena? Zupnik Pa-ter dr. Gabrijel Recek pravi da ne, saj se je, razumljivo, število vernikov v zadnjem času po-večalo. Potrebovali bi novo cerkev. Pogovori že tečejo, zatika pa se že pri sami lokaciji. V žup-nišču bi najraje videli, da"bi cerkev stala v nepo-sredni bližini sedanje, saj bi bila tako del cerkve-nega kompleksa. A do realizacije je res še daleč.
In za konec: Vsi smo župljani. pa če to hočemo ali ne!
IZTOK STRŽINAR