Številka 109.
Trst v petek 20. aprila 1906.
Tečaj XXX!.
Izhaja, vsaki dan H
ob nedeljah in prasoikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob H. uri rjutraj. Posamične Številke «e pr ■ lajajo po 3	(6 stotink)
mnopb tobakarnah ▼ Tivtj in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, hu Petru. Sežani, Jfabrežini, S*. Luciji. Tolminu,
Ajdov5£ini, Portojni, Pornb«rgu, Solkanu itd. Oae ocltMV ae računajo po vr«tah (široke 73 mm, visoke , mm»; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; zm osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov ;>o it stot. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ;>o 4« stst. — Oglase sprejema in**eratni oddelek uprave Edine str4. — Plfcčuje se izključno le upravi -Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost"
za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Xa-
naročbe brez doposlane naročnine &e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranicovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Giorglo Gulattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni le konsorcij lista „Edinost*;. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gulatti št. 18.
Poštno-hranilnični račun št. S41.6:;2. :c-r
— TELEFON štev. 1157. -
ZadnJ sklepi kluba Hrvatske stranke" v deželnem zboru
damatinskem.
h.
Dalje doznajemo iz komunikeja, da je ib _Hrvat>ke stranke** v deželnem zboru Imatinskem vzel na znanje jioročilo svojih j d poslancev v odboru za pogajanje z talijanskim k l u 1» o m v deželnem «jru dalmatinskem ter si pridržal. da skupno srttskhn deželnozborskim klubom vzame v ritorno pretresanje postulate odposlancev tli lanskega deželnozborskega kluba.
Mi si i*> na stališču, da je vprašanje spo-/umljenja med Italijani in Slovani cel kom-k^ vprašanj. ki se raztezajo na vse avstrijske pokrajine, v katerih živita v stikih slo-n-ki in italijanski živelj. Ce torej s tega - m»jamo to vprašanje, moramo priti do za-. ljučka. da v to poklicani činitelji Hrvatov, iroma Srbov in Slovencev morejo sicer tudi ^antično. i>o pokrajinah, stopati v dogovore zastopniki Italijanov v dotični pokrajini, i p a ne smejo sklepati obvez-iih dogovorov, ne d a bi bili po-» r *♦ j dobro uvažili o d n o s a j e med Italijani in Slovani v drugih pokrajinah. Ali z drugimi besedami : ne da i bili poprej ustvarili jamstev in kavtel v g« »tovilo, da v sled sklenjenega dogovora ne mmIo trpeli življenski interesi sokrvnih bratov druzih i>okrajinah da ne IkmIo trpeli iteroi skupnosti S 1 o v a n s t v a na u u monarhije. Da, na reševanju pni sanj a sporazumljenja z Italijani mora J .«111 \eljati princip solidarnosti nabili intere- j >v. Ako bi en ali drugi del našega plemena |
-	t jugu kršil ta princip, bi neizogibno trpeii j -kupni interesi. In logično bi moral prej ali |
I občutiti nemile posledice tudi tisti odlo-•k. ki je kr^il princip solidarnosti : stopivši vvojo roko v dogovore z drugorodci. vspre-k ik. u-odne obveze brez ozira na raz-re v druzih odlomkih naroda, in zagre-
-	.-i s tem čin nedopu>tm-ga partikularizma.
Nič nimamo t<»rej ]>roti temu. ako dal-tin-ki Hrvati in Srbi skušajo priti do ka- j i;a modusa vivendi z italijansko manjšino v ' želi. čeprav je ta manjšina kaj neznatna. . ikro-kopična. Ali z najodločnejim odporom morali odzvati proti temu. ako bi se ho-. I Animaciji ustvarjati kak nevaren preju-za naš položaj v Trstu in v Istri.
Za -edaj smo seve<la še popolnoma na _-•■!• zahtev, ki ., 111 >ta\ljajo Itali-ii. K lino. kar doznajemo iz komunikeja jk»-
■ _.» • . .i i - i< razpravljalo o teh za-t« vali. da se _ui še ničesar oklenilo in da se *«lo nadaljevala pogajanja. Oficijelno nam je / le toliko. Pač pa smo čitali v listih
P O I) L I S T E K
Prokletstvo.
Zgodovinski roo.ui Avg.nU San<>9. — Nad ljeval in dovršil I. E. Tomić
Prevel V. C č.
Veselega obraza je stoj»il ban Ivaniš red mojega go-sta in ga prisrčno objel.
Katero dobro te prinaša semkaj, če-*iti Zoreto ? je vprašal ban Ivaniš, stiskaje _:o-tu roko prijateljski.
Ne prinaša dobro mene. se je i>ošalil Žore po svoji navadi, ampak jaz prinašam ino«*o dobrega, samih svetlih dubrovaškib zlato« in beneških cekinov za svojega go--jtodarja.
— Tem Ih>1jc. v-aj kralj I »ahiša raz-ve—-K. ko te !k> ridel. Ti si najveće njegovo dobro ! je dodal han Ivaniš dobre volje in je >provel gosta v dvor. kjer so ga vsprejeli jo«pa Vladislava. -kof Pavel. Angelija. Beri-dav in mladič Nikola, sin Ivanišev.
- Kvo vam redkega gosta je rekel •an Ivaniš svojim treba ga žitom po-
Dobro iuim do-M-1. gos]M>d Zor*'! so pozdravljali Žoreta vsi v en glas. podajaje si
dve nasprotujoči si verziji. V nekem hrvatskem listu — ali v hipu se ne spominjamo, v katerem — smo čitali, da se zato ni sklenilo ničesar, ker so zbrani poslanci s m a-trali italijanske zahteve kakor pretirane. Druge vesti pa zatrjajo. da je sporazumljenje med Slovani in Italijani v Dalmaciji že sedaj zagotovljeno.
Ponavljamo, da načelno nismo proti spo-razumljenju ne v Dalmaciji, ne — pri nas. Nasprotno. Mi si moremo le želeti sporazumljenja že zato, da bi izmučeni nas rod prišel enkrat do oddihljaja po tolikoletnih in toli strastnih bojih. A posebno še zato, da bi vse one duševne sile in narodne energije, ki jih požira ta boj, prišle na razpolago za drugo krvavo potrebno delo na gospodarskem in kulturnem polju. Ne, mi nismo vojeviti šovinisti. ki hočemo boja radi — boja ! Mi želimo, da pride slednjič do sporazumljenja med narodno celoto na eni in celoto na drugi strani. Mi želimo pomirjenja na vsej črti. ker le takov mir more biti soliden in trajen. Ce pride torej v Dalmaciji do kakih dogovorov med Slovani in Italijani, morajo biti ti določeni tako, <la bodo ustvarjali etapo do pomirjenja na vsej črti. Kajti, če bi bil ta dalmatinski dogovor sklenjen brez ozira na položaj Hrvatov in Slovencev v Trstu in v Istri : če bi se doznalo, da se je Italijanom v Dalmaciji dajalo, ne da bi se zahtevalo primernih kompenzacij : če bi se po dalmatinskem dogovoru imela ojačiti pozicija skupnega italijanstva v teh pokrajinah, ne da bi se paralelno kaj storilo v ojačenje pozicije skupnega Slovanstva in bi se še nadalje puščala v nevarnosti narodna ekzistenca Slovenac..	II---. T..I-	. Xwi.I . x— «.--
bi te poslednje takov dogovor le podžgal na še huji boj na boj na življenje in smrt. le slabo bi služil tatov dogovor ideji narodnega miru. Kdor je v nevarnosti za življenje, ta ne utegne tilozotirati in diplomatizirati, ampak mora udarjati tja. od koder grozi nevarnost. Zato je naša iskrena želja, da hi se dalmatinski poslanci, Srbi in Hrvatje, živo zavedali velikanske odgovornosti, ki ob pogajanjih z Italijani bremeni na njih za bodočnost Slovanstva v teh krajih, ne izvzcmši	Dalmacije.
Danes smo pisali le svoje nazore, izražali svoje želje in označali svoje stališče. Ko bo znana vsebina dalmatinskega dogovora. Ikudo pa izrekali sodbo.
cesar Viljelm odposlal avstrijskemu ministru za vnanje stvari, grofu Goluchowskemu, Nemci pa trde. da je bil zahvalni telegram, ki «:a je italijanski kralj poslal avstrijskemu cesarju za sočutje povodom katastrofe v Nea-pelju, naperjen proti Nemčiji. Nemški listi obdolžujejo Italijo, italijanski pa Nemčijo nelojalnega in neiskrenega postopanja. Nemški listi očitajo Italiji nehvaležnost, češ, da pozablja na dobičke in dobrote, ki jih je bila deležna v trozvezi in za katere se ima zahvaliti Nemčiji.
Posebno pozornost obračajo angležki listi temu prepiru med Italijo in Nemčijo. Dočim nekateri angležki listi obdolžujejo nemško novinstvo, da je krivo tolmačilo nazore in čutila nemškega cesarja in nemškega naroda, pa pripisujejo drugi vso krivdo cesarju samemu. Blizu splošna sodba pa je, da je Nemčija ostala osamljena in da se pripravlja v Evropi povsem nova konstelacija ter da ta sedanji spor po-menja konec tro zveze.
V mučen položaj je zašlo tisto dunajsko novinstvo, ki je vedno pevalo veliko pesem o neizogibni potrebi trozveze za evropski mir. Nemci so bili temu novinstvu nad vse dragoceni in Italijani tudi nad vse lojalni zavezniki. Sedaj pa si pišejo spričevalo eden drugemu, da niso bili lojalni in ne iskreni — ne eni, ne drugi, iz česar se usiljuje zaključek, da je trozveza — odigran klavir, ki pojde bržkone skoro iz hiše. Dunajsko novinstvo pa je v mučnem položaju, ker se ne more obrniti ne sem. ne tja, ne da bi zadelo oh — zaveznika ! Le eden velikih dunajskih listov piše rezke besede na adreso cesarja Viljelma, kateremu očita, da ne zna nikdar držati mere.
T'itrli co/1qi in cnvnril pn1.Ti*t nrin*<«r -
<n!olucho\vskemu — potem pa.... nič, ko hi bil moral govoriti povodom katastrofe v Nea-pelju. Sedanji boj radi telegramov med — zavezniki je slabo znamenje za trdnost trozveze.
O gotovo : znak je to nastopivšega razsula. Javna tajna je. ki so jo trdovratno tajili entuzijasti trozveze, daje že dolgo bolnik, sedaj pa je kriza akutna in že se oglaša naslednik.
Londonski list ..Dailv Mail*4 poroča namreč. da se pripravlja nova trozveza m e d A n g 1 i j o. Francijo in 11 a 1 i j o. Sedanji italijanski poslanik v Londonu. Tittoni, ima baje nalog, <la gladi pot tej novi trozvezi in da goji sedaj izlasti intimne odno-šaje meu Anglijo in Italijo. List meni, da se tej trozvezi pridruži potem tudi Rusija.
Trozveza v akutni krizi. $hod niže-avstrijske socijalne demo-
Kekriminacije nadaljujejo. Nemčija je j	kracije
ozlovoljena in Italija je razburjena. Italijani se je pričel dne 17. t. m. na Dunaju v se čutijo provocirane po telegramu, ki ga je Arbeiterheimu. Na shod so došli odposlanci
roke ž njim. Kako ti je zdravje, gospod? ga je vprašala gospa Vladislava.
Zo-
Ne
gospa banica
meni se tožiti radi zdravja, je odgovoril gost — dobro mi sluzi, samo da je to zdravje od dneva do dneva stareje. Slednjič mi bo toliko pomoči od njega, kakor gospodarju od sluge, ki je obnemogel od starosti.
Ali srce ti je vedno veselo, je-li Zore ? je prijel za besedo škof Pavel.
Tudi sam se čudim, tla je tako, gospod škof! Vesele naravi tem. da-si mi opravila provzročajo na stotine skrbi. Ljudje se radi pogajajo za carine, a ko je prišel čas za plaćanje, tedaj kažejo prazne žepe. Ali, pri moji veri. moj gospodar potrebuje denarja, večkrat tudi mnojio. A ko nima, kam naj pade solza, nego na oko in Zore daj ! Zore pa jemlje pot pod noge, pa prijemlje zakupnike in stišče zlato iz njih.... Sedaj je posebno hudo ! je dodal Zore bolj tihim glasom... Tisto nesrečno Djakovo nam je izpraznilo vso blagajno... komaj da nam je ostalo toliko, da smo mogli priti v Sutjesko.
Do vraga, ali se je toliko trošilo ? je vprašal ban Ivaniš, a okolo ustnic mu je igral lahan nasmeh.
— Metalo, metalo se je s polnimi pestmi. Dogovarjalo se je in razpravljalo dan na dan. a poleg tega častilo in gostilo sijajno prav po kraljevski. Danes je gostil SiŠman, jutri zopet Dabiša. In tako je šlo po vrsti... Ali. da se je le denar tratil za to, to naj bi
še bilo — ali tu je bilo še drugih stvari pet je začel gospod Zore bolj po tiho : — Delili so se bogati darovi, dajala mastna podkupnina : ah, koža se mi je ježila, gledajočemu, kako bliže in bliže prihajam dnu blagajne. Pravim vam, komaj da smo prišli v Sutjesko.
—	Ali sedaj je že bolje, kaj ne. gospod Zore ! je rekla gospa Vladislava.
—	Hvala Bogu!... sedaj je zopet prilično polna kraljeva blagajna !... Ali Zore se je moral dovolj mučiti za to. No, za to se ne meni nikdo. ker se misli, da mora hiti tako. Nu, še kako leto hočem potrpeti, potem pa se povrnem pod okrilje našega sv. Vlaha, v lepi moj Dubrovnik.
—	Ali si sit kraljevske milosti, gospod Zore ? se je pošalil ban Ivaniš.
—	Bog obvari ! je odgovoril ravnatelj. Jaz želim, da bi ponesel seboj kraljevsko milost, ali službo njegovo mislim prepustiti drugemu.
—	Vi gospoda ! je vstala sedaj banica Vladislava — zabavajte milega čica pa se mora pobrigati, da gostimo gospoda gosta.
Banica se je poklonila in vzemši seboj Angelijo je odšla po domačih opravilih. To ni bilo v tedanjih dobah nič nenavadnega, ker tedaj se tudi najveće gospe niso sramovale baviti se svojim hišnim gospodarstvom. Ta staro-hrvatska krepost se je slabo ohranila do sedaj ; zato pa tudi velikaške hiše propadnjo ena za drugo.
gosta, domačim bolje po-
strankinih organizacij po vseh volilnih okrajih Niže Avstrije. Med odposlanci je tudi več občinskih zastopnikov. Po navadnih formalnostih in običajnih pozdravih sta tajnik in blagajnik podala svoji poročili inje bil načelništvu stranke podeljen absolutorij. Glede voli ! n e reforme je bila vsprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da predloga ministerstva Gautschevega pomenja poseben vspeh socijalne demokracije in najvažneji korak ik> splošne in enake volilne pravice. Sicer pa resolucija noče tajiti hib in pomanjkljivosti, ki jih ima vladni načrt na sebi ; sosebno obsoja določilo o enoletnem bivanju in pa razd?litev volilnih okrožij na Niže-Avstrijskem. Zato poživlja resolucija socijalno demokratične poslance v državnem zboru, naj z vso energijo delujejo za odstranitev teh določil. Na drugi strani pa obsoja resolucija intrige in spletkarjenja vsenemških sleparjev ljudstva, veleposestnikov in poljskega kluba proti skupnosti te reforme. Slednjič izjavlja resolucija, da delavci uporabijo, ako bo treba, tudi štrajk v masi za izvojevanje splošne in enake volilne pravice.
Naslednjega dne se je bavil shod z občinskimi volitvami, ki se imajo vršiti letos na podlagi novega občinskega volilnega reda. Iz te debate je naglasiti izlasti mnenje občinskega svetovalca Reumanna. da je za občinske volitve priporočati proporcijonalni volilni zistem, k e r 1 e p o tem morejo priti tudi manjšine do upliva na občinsko upravo (kakor znano, priporočajo ti.di tržaški Slovenci proporcijonalni volilni zistem in jim more biti le v zadoščenje, ko čujejo, da tudi socijalna demokracija spoznava, da tak način volitve odgovarja principu svobode in pravič-
proti pangermanskemu »avalu.
V Rimu je začel izhajati „Courir de Balkan", ki se bo bavil posebno z balkanskimi vprašanji. Vsa vprašanja, bodi politična, bodi gospodarska, bodi vojaška, bodi literarna. ki se tičejo balkanskih narodov, bo ta list pretresaval in obdeloval v smeri iskrenega pomirjenja in zbliževanja balkanskih narodov, da bi se na ta način mogel ustvariti jez proti pangermanskemu napredovanju grozečemu ekzistenci balkanskih narodov. List bo izhajal na francozkem in italijanskem jeziku.
Domače vesti.
O razvijanju tržaških Slovencev prinaša „Slavenska Misao" ta-le članek :
Jako nas veseli, da moremo konstato-vati tolažljivo dejstvo, da se je slovenski element v Trstu slednjič z vso resnostjo dal na delo narodne ekonomije, čije procvit je
Ko smo sedaj sami. gospoda — je spregovoril gospod Zore — povem vam, da me je kraljevska milost poslala do vas, moj gospodar Dabiša.
Kaj nam sporoča svetli tvoj gospodar ? je vprašal Ivaniš radovedno.
—	Po navadi, kakor doslej je nadaljeval Žore — pošilja vam svoj kraljevski pozdrav in uverja vas o svoji milosti in prijateljstvu.
Brata Horvata sta se poklonila.
—	Nadalje želi njegovo veličanstvo — je govoril dalje gospod Zore —, da bi vaju in vajino rodbino, pa tudi gospoda Beri-slava. kneza ostrvičkega. čim prej videl na svojem dvoru.
—	Kako misli to svetli kralj Dabiša ? je vprašal ban Ivaniš.
—	Moj gospodar želi, da se stalno preselite k njemu in vam sporoča, da bo njegova skrb, tla dobi tvojemu gospodstvu drug grad v zameno za Omiš.
—	Torej bi trebalo zapustiti Omiš, ki nam ga je daroval mogočni kralj Stjepan Tvrdko ! je rekel ban Ivaniš resno.
Tu ti ni obstanka, gospod ban ! je pripomnil gospod Zore... Ta kraj je pal pod žezlo kralja Šišmana. Kako stojiš žnjim, to veš bolje od mene. Ali jaz vem nekaj, česar ne ve tvoje gospodstvo : ko smo bili še v Djakovu in je bil mir že določen, je grozil kralj Šišman. da te ali zaloti živega, ali pa te izžene iz te dežele.	(Pride še.)
c lini |>og<»i poštene in samostalne ek z intencije vseh tržaških Slovanov.
Tudi v prošlosti so rodoljubi mislili na ]*ovspesevanje slovanske trgovine v tej eminentno trgovski luki. ali njihovo delo ni moglo don^sti zaželjenega sadu. ker niso imeli poleg sebe mase. disciplinirane in razumne mase. ki bi bila v stanu umevati in >le<liti njihovim napotkom. Sedaj je trebalo 'mditi slovansko zavest : trebalo je zapuščenemu kmetu in delavcu tolmačiti ideal domovine. dokazovati mu. da mora svoje umne in fizične >i!e posvečati izključno za Slovanstvo. li kateremu pripada in ki mnogo pričakuje c 1 njega ne pa za tujinstvo. ki ga je šiloma držalo v tmini neznanja, da bi ga tem laglje izkoriščalo.
Danes >e morejo ]><> zaslugi vseh boril-rev Slovani v Trstu posvečati plodonosne-jemu delu. Xarod je osveščen in ima smisla z;t samostalnost in napredek. Posebno okolica tržaška se zaveda svojih dolžnosti in nam daja najlepših nad za našo narodno bodočnost. Okolica se je oh zadnjih volitvah pokazala v svoji veličastni moči in ponosu. A komu se imamo zahvaliti v prvi vrsti na tej zave-ti o samostalnosti našega naroda ? Dejstvu. da je narod ekonomno napredoval, tla gospodarski čuti svobodnejega. Kavno go->]K>dar»ka in denarna društva v mestu in okolici so pripomogle in pomagajo najbolj v razvijanje slovanske zavesti naroda na tej jako važni točki Jadrana.
Zato >o vsi dobromisleči rodoljubi z oduševljenjem pozdravili vsaki napredek oi»toje-čih gospodarskih in denarnih društev, posebno pa veliko podjetje .Jadransko banko", ki ki na> — v dnevih razdora — tolaži in ki nas ko svojo slahotnost in mlade sile pri-spodabljamo z močnimi neprijatelji — napolnjuje z nado končne in bližnje zmage. 1 >anes pa se moremo veseliti na pomladanjem. velikonočnem porodu še enega novorojenčka -T r g o v s ko-o b rtne zadruge". Ta je vskalila i/ sredine združenega slovenskega tiLrov?.kegH življa tega mesta (-Trgovsko izobraževalno društvo**), a naloga jej je. da pMeg ž« obstoječih denarnih zavodov koncentrira v slovanskih rokah naš kapital, ki je doslej povspeševal naše raznarodovanje. Ves čisti dobiček novoosnovane -Trgovsko-obrtne
zadruge" ho naložen, da se nabere slavnu-« -r^ ». v. x v > c o l \ o r i t o 11 potrebna trgovska š o 1 a za naš mnogoštevilni trgovski naraščaj. Novi zadrugi kli-č.-mo : vi vat. Horeat. cnscat !
Dogodki v Ricmanjih. Iz Ricmanj nam pišejo: Minoli petek smo imeli zopet civilen pogreb — fiti-ti. odkar vladajo pri na- .>edanje razmere. 1'mrl je »io-letni posestnik Štefan lVejrarec. Z ozirom na za-hvalni dan vsega krščanstva ni svirala gculha in pevci ni>o pevali. kakor je sicer navadno. L župan je opravil molitve, kakor vselej.
Xekršč«-nih otrok je sedaj v naši vasi okolo 110.
I>anes nam je sj>oročiti dve zanimivi vesti. iVva je. da od sv. Jožefa sem. ko je ]»ri-( : mašt-vat is. kanonik iz Trsta, naša cerkev ni Lila več odprta, ker gospod župnik iz Katinart ne prihaja več maševat ob nedeljah in praznikili. I>rugo morda simptomatično dejstvo je. da tudi orožniki ne prihajajo večna - > vas. Denar iz zaupuščine pok. Ivane-vi a za vaške ubožce v Kicmanjih smo slednjič vendar tudi prejeli in sicer skupno za božične in velikonočne praznike. V ta namen se je nekega dne v velikem tednu podala četvorica r;rmanj-kili mož k g. župniku na Katinaro. ki upravlja cerkveno premoženje ricm oijsko. Pesnici na ljubo moramo pripo-znati. da je bil g. župnik to pot jako uljuđen in IjulK-znjiv. iz česar bi ><• dalo sklepati. da gospod župnik ni merjen. da so Kk manjci -amo malopridneži.
neki driigi odličen ohi>k smo imeli te dni. Oniskal nas je namreč (ineognito) g. c. kr. okrajni glavar iz Kopra, ki se ie . •t i o> biio informirati o razpolo-^ a-«',ii.uv -lede /liane naše afere. Xu. _a kar j» čnl od posamičnih oseb. s iiui -(■ je razgovarjal. je mogel gospod r {Krneti, da s«- Kicniaujci n e p r e-n •> drže svojega stališča in da do r e-n< aianjskega vprašanja ne p r i d e. dn-ne odločijo kompetentni faktorji za i» hi'.o načina v postopanju v smi-lu > i ii o s t i in dobrohotnosti. Krez ovin-1'riziMvamo. da {»ostopanje novega g. rja napra^ja kolikor toliko ugo<len utis i na-, ker se mu vidi. da ne prihaja le za • m< 1 mi-, tla bi mojstroval liicmanjce in i; grozil kakor je to delal njegov pied-k. za nas Kicmanjce kaj neblagega spomina
IBC
mi;
vst itfri
iiiaV;
— ampak da mu je ležeče na tem. da objektivno posluša vse zvonove. In nadejamo se. da se je g. glavar uveril. da smo sicer neizprosni v hrambi tega. kar smatramo za svoje pravo, da pa se sicer more z nami mirno, trezno in pametno razpravljati.
Ali je to znamenje miru in — sprave?! Pod tem naslovom smo prejeli :
Velikonočna številka glasila tukajšnje laške duhovščine je prinesla, zraven lepih velikonočnih člankov — tudi poklon primorskim Slovanom ! V notici: -In pinzza" (Na trgu), pripoveduje namreč kako š č a v i sleparijo z gnjati! Kakor za piruhe — nas. ta pobožni li>t. kar na dveh mestih imenuje »Ščave~ — kar je gotovo lepo čuti iz blagoslovljenih ust in pa za — Velikonoč !!!
Kar so Židje. liberalci in drugi taki naši sovražniki že davno opustili, rabijo še danes proti nam ti nazovi-branitelji svete Kristove vere miru in ljubezni! Naše ljudstvo naj si zapomni, da je glasilo preznane italijanske duhovščine, ki razliva gnojnico, iz katere iz-pulitevajo — rščavi" in naj dokaže tem sra-motilcem naše narodnosti, da ščavi. nesramni ščavi. sužnji svoje lastne narodne strasti so oni. ki žalijo eno celo narodnost, mesto da bi po Kristovih naukih propovedovali mir. ljubezen, spravo, vstrpljivost in mejsebojno spoštovanje ter govorili narodom : Mir vam bodi ! ! Ali še ne pride metla, ki pomete od tu te fanatike, ki tako narobe in grešno vrše svojo svečeniško nalogo in ki sami gazijo v blato svoje sveto zvanje V ! Saj je tudi Krist podil iz tempeljna — nevredneže !
Razglas c. kr. namestnlštva. — Z začetkom šolskega leta 1906.—1907. se podel«' glasom ukaza c. kr. ministerstva za bo-gočastje in nauk z dne decembra 1903. št. ^4425. na državnih obrtnih šolah, učiliščih za tkaninsko obrtnijo. staviteljstvenih rokodelskih šolah. c. kr. strokovnih šolah za posamezne obrtne stroke (izvzemši c. kr. šole za čipkanje in za pletenje košaric) učnih tečajih za stavbne in umetnijške rokodelce, ki so v zvezi z obrtnimi državnimi učilišči in na 3 razrednih državnih rokodelskih šolah (v Pri-morji na c. kr. državni obrtni šoli v Trstu in na c. kr. strokovni šoli v Marijanu) državni štipendiji z najmajšim zneskom mesečnih 3<». oziroma 4<» kron. — Prosilci za te štipendije
imam	cvfi 'i"
častje in nauk naslovljene in s potrebnimi izkazih opremljene prošnje za štipendije do , 15. maja 1906. pri ravnateljstvu (vodstvu) | one šole. v kateri hočejo vživati svoje izo-j braževanje v naslednjem šolskem letu. in sicer tudi tedaj, ako spada kraj dotične šole v I drugo upravno ozemlje <deželo), nego točasno i bivališče prosilčevo. Prošnjam je priložiti: 1. krstni ali rojstni list prosilčev : 2. izkazilo j domovinske pravice prosilca ali njegovih ro-| diteljev (domovnico); •>. izkazilo o načinu in i dobi morebitnega službovanja v praksi (učno spričevalo, delavsko spričevalo itd.) : 4. izka-! žilo o šolski omiki (zadnje letno ali tečajno spričevalo, šolsko sporočilo, izkaz), in cd-liodno spričevalo morebitno obiskanega obrtnega nadaljevalnega izobraževali Š ca : prosili, ki še hodijo v šolo. ko vlagajo prošnjo, imajo priložiti tudi zadnje polletno spričevalo oziroma zadnje šolsko sporočilo : •">. ubožni ali siromašni list roditeljev oziroma prosilca, iz kojega so razvidni tudi poklic ^stan > bivališče, i gmotne in družinske razmere roditeljev ozi-
I
roma prosilca. — < )b podeljevanji štipendijev i se bodo prosilci jemali v ozir tako-le : 1. C>ni prosilci, ki so. ne krateč posebnih sprejemnih pogojev vsake šole. v obrtu, v katerem se hočejo izobraziti, praktično poslovali najmanj dve leti ter vrh tega z dobrini vspehom dovršili vsaj dvorazredno obrtno nadaljevalno izobraževal išče ; 2. oni. ki so. ne krateč po-sebnih sprejemnih pogojev vsake šole. v obrtu, v katerem se žele izobraziti praktično poslovali najmanj dve leti. ne da bi bili vspešno obiskovali obrtno nadaljevalno izobraževališče : 3. oni. ki se brez poprejšnje obrtne prakse hočejo izobratiti v kaki prej imenovanih šol
ali šolskih oddelkov.
C. kr. ministerstvo za poljedelstvo
je z odlokom od 3<>. marca 19o(> št. 9627 izločilo v koperslri politični okraj spadajoči bn>.etski sodni okraj iz pazinskega gozdnega ; okraja, ter ga združilo s tržaškim gozdnim j okrajem.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 15. aprila 190«». je prišlo v Opatijo 1 <>.887 oseb. Od 13. do 15. aprila 19n6. je priraslo 478 oseh. Dne 15. aprila 19<Mi. je bilo navzočih 3113 oseb.
Vezuvov pepel je padal mej dežjem včeraj predpoludne tudi v Trstu.
Opereta ..Čevljar baron", še trije dnevi nas ločijo do najavljene operete »Čevljar baron". Solisti in solistkinje. kakor vse-ukupni pevci so se prav pridno izurili v svojih vlogah, in za nedeljo, dne 22. t. m. moremo zagotoviti izredni vžitek. toliko od strani pevcev, kolikor tudi od strani dramatičnega osebja. rSlovansko pevsko društvo" je prevzelo nalogo, da priredi nekaj izrednega in da ostane na svojem dobrem glasu. To zagotavljajo tudi vsi. ki bodo iz prijaznosti sodelovali. med njimi najbolj po dolgem času zopet nastopivši g. Borovščakov (Grebene), gospa Štularjeva. znanka na dramatičnem polju. g. Štular kakor Nacelj, gospa in gospod Ponikvar. g. Gradišar. gce. Odinalova. Koširjeva. Janova. gg. Kerševani. Dekleva in Bo-leslavski ter pevski zbor ^Slovanskega pevskega društva". Začetek ob 7. uri in pol zvečer. Sviral ho vojaški orkester. Sedeži se prodajajo pri vratarju r Narodnega doma" (glavni vhod).
Družba sv. Cirila in Metodija je
razposlala te dni občinskim odborom sledečo prošnjo :
S la v n o županstvo!
Tujejezični listi očitajo seimntje -Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani**. da zna biti gibčna. Nam je tuprilično ta ista pohvalna gibčnost pripoznati društvu j.Sikl-marki** in pa enemu nemških srenjskih odborov. V novinah čitamo namreč, da je dne 23. februvarja t. 1. občinski odbor mesta Spitalob Dravi ugodil prošnjam _Sii din arke" ter dovolil imenovanemu društvu vsakoletnih K 50 podpore. Obenem je slenil. da bo za naprej slednje uradno pismo in listino — ki j pojde čez prag občinske hiše — kolekoval z rWehrschutzmarkami" : t. j. znamkami tega nemškonarodnega društva.
Prepričani Vaše domoljubne volje Vas prav vljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo. kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih slavnih županstev kolekujeti svoje listine z našim narodnim kolekom.
V ime domovinske stvari in pa. »la svetite svojim podanikom vabljivim izgledom.
j-----Jo— i----- "	"Uor"
naše 170. vodstvene seje izza 21. marca 1906. da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to isto. kar jr špitalska občina ukreniti znala v hasek nemškemu rodu. Mi ne zahtevamo od slovenskih srenj, da bi čez noč postale češke srenje; ki jim je „Osrednja češka matica" ljuba punčica v narodnem očesu in katere ne prezira menda niti ena izmed njih.
A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in na v notranjem cenijo tem bolj. kolikor bolj se bližamo imenovanima lastnostima.
Slavni srenjski odbor ! Udejstvimo svojim neprijateljem to njihovo opravičeno pričakovanje !
Izbil mu je oko. 18-letni zidar Fran Gerdol in 20-letni poljedelec Karol Skilan. oba iz Roeola. sta se predsinočnjim pred dvorcem Bevoltella sprla in stepla. Konec pretepa je bil ta. da je Gerdol Skilanu s pestjo izbil desno oko. Skilan je moral v mestno bolnišnico, a Gerdol je bil aretovan.
Samomor. Včeraj v jutro ob 7. uri so našli mej grobovi na katoliškem pokopališču pri sv. Ani. ležečo na tleh in zvijajočo se v bolečinah mlado žensko. Bila je 21-letna šivilja Margarita Boga. stanujoča v ulici S. Ci-liuo št. «>38. Bila je izpila precejšnjo množino karbolne kisline ter je kmalu potem umrla. Bil je sicer poklican k njej škedenjski okrajni zdravnik dr. Poliak. a ni jej mogel pomagati, ker je 1 »ilo že prepozno. V žepu njene obleke so našli pismo, v katerem je izjavljala. da se zastrupi radi neke neozdravljive bolezni.
Požar v gozdu. Predvčerajšnjim popo-ludne okolu 1. ure je bil navstal požar v borovem gozdiču na Trsteniku. Gasilci, ki so takoj prihiteli gasit, so po en o urne m delu pogasili ogenj, ki je bil uničil le kakih ] <»0 štir-jaškili metrov gozda.
Prijavljena tatvina. 27-letni Aldo Apollonio. stanujoči v ulici l anova št. 13. je prijavil včeraj predpoludne na policiji, da so mu včeraj v jutro ob «>. uri in pol neznani tatovi iz kuhinje njegovega stanovanja, ki je bila odprta, ukradli suknjo in telovnik, vredno
oboje 36 kron. a s telovnikom tudi srebrn, uro in srebrno verižico, ki sta bili v tel ovni-kovem žepu in ki sta vredni 70 kron.
Koledar In vreme Dane*: Marcel i ti: lira. gislav; Gospava. — Jutri: Anzelm; Ljubosav: i>ru. gomira. — Temperatura včeraj : ob vj. uri popola j^, + 16° Celsius. — Vreme včeraj: dež.
Društvene vesti in zabave.
Ruski kružok javlja, da odpade noc pouk v hrvatskem kurzu. ker je učitelj vsled nepredvidjenega vzroka zadržan. Prihodnja ura v ponedeljek.
..Slovansko pevsko društvo- opozarja igralke, igralce in pevce, na skupno vajo. ki se vrši danes ob S. uri in pol zvečer v koncertni dvorani ..Narodnega doma".
Na Ustju pri Ajdovščini prirede na-rodno-napredni mladeniči dne 22. aprila t. i. veliko plesno zabavo v pokritih prostori! Ig. Stibila. Pri plesu ho svirala polnoštevilna godba. Začetek ob 3. uri popoludne.
Novo društvo. C. kr. namestništvo jt. vzelo na znanje pravila novega glasben ,'a društva „Ilirija" v Trstu.
Jovansko pevsko flrnštFir v Trsti
naznanja al. občinstvu, da vprtzori v nedeljo, dne 22. aprila t. 1.
v koncertni dvorani .,N. Doma"
opereto „ČEVLJAR HAKON*
Iz prijaznosti sodelujejo ;-občeznani humorist g. Vek. GREBENA, g.a Zofka ŠTI l-AK. ga. Karla PONIKVAR, g. Radoslav ŽTl'I.AR ia g. X. PONIKVAH.
Pevsko društvo ,.Adrija" v Barkov-
Jjah si je izvolilo na obenem zboru v nedeljo dne s. t. 111. sledeči odbor ; Janko Pogorekv predsednik*; Hinko Martelanc. podpredsednik Hinko Pertot. tajnik : Ernest Pertot. blagajnik: Leopold Martelane. Kvgen Vodopivct. Drag. Pertot (od Jakoba). Vekoslav Grbec in Fran Matjaeie. odborniki: Ivan Pertot. Anton Mozetič. Anton A'odopivec. namestniki; I)ra gotin Milic. Radi Ferluga. Janko Kro>> i. pregledovale! račun« »v.
Trž. podružnica Slov. plan. društvi vabi na popoludunski izlet v Rožansko-dolino ki bo v nedelio J2. ii]>rila t. I. Odhod ix! Trsta vlakom drzuvne zele/niee ob '2. uri 1? m. do Drage. Iz Drage peš preko Botača Kožansko dolino in potem lioršt. Povrat Trst iz liorsta poljuben. Izletniki, ki se ud leže večerne predstave v ..Narodnem domu" povrnejo se lahko s prvim vlakom ob (>. mi in pol.
Rožanska dolina je jedna najbolj romantičnih dolin nase bližnje Tstre. Človek se znajde hipoma in brez vsaeega napora v popolnoma planinskem svetu, po katerem >-vije mal gorski potok obdan mogočnim skalovjem itd. Xa planinsko svidenje !
NB. V slučaju neugodnega vremena se izlet odloži.	O d b o r.
Društvo c. kr. poštarjev in poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmaciji, ho imelo v torek, dne 1 •">. maja 1900. ob H>. uri predpoludne v seji.i dvorani c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu svoje XXIV. redno zborovanje in obenem tudi IX. redno zborovanj bolniške blagajne neeraričnih poštnih upraviteljev na Kranjskem. Primorskem in Dnini; eiji.
„Društvo slovenskih profesorjev 1«
imelo svoj ustanovni shod dne 22. t. 11». o 1<». uri predpoludne v mali dvorani ljubljanskega ,.Nar. doma".
PrtMl porotnim sodiščem.
Včeraj se je imela vršiti kazenska razprava radi žaljenja časti potom tiska proti Viktorju Outtin. uredniku lista ..II Sole". Antonu Delpin, kakor bivšemu odgovornemu uredniku istega lista, in proti Valentinu Vouku. tiskarju istega lista, in sicer na zatozbo zdravnika dr.a Gilherta Sinigaglia. Stvar je vx dobro poznana. Dne J), julija 1. 1904 je namreč list ..Sole" prinesel članek, v katerem jt bilo mej drugim rečeno jasno, da dr. Sinigaglia kakor ostetrik prikriva umetno pro-vzročene splave. Temu članku so sledili drugi v dneh 11. in 13. julija 1904. v katerih se je ista obdolžitev vzdrževala. Xa podlagi teh člankov je državno pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo proti dr.u Sinigaglia. a ta je uložil proti pok. Caniberju in proti Viktorju Cuttin kazensko ovadbo radi obrekovanja, na podlagi katere ovadbe je državno pravdništvo uvedlo preiskavo tudi proti Camberju in proti Cuttinu. No, toliko preiskava proti dr.u Si«
tatvini.
Neka brzojavka iz iSacramenta poroča, fl« se je vsled potresa vdrla železnica med Siusumom in Kanicio tri milje na daleč. Naj-lioveje ve>ti predstavljajo katastrofo mnogo večo. nego se jo je sodilo v začetku.
i. _ jiia. kolik »r ona proti t amberju in proti prte. I*o ulicah patrulirajo vojaki, ki imajo « :tt;:iu. >t:< kom ali s tem. da je državno nalog ustreliti vsakogar, ki ga zasačijo na prav lništvo odstopilo od kazenskega postopanja radi neobstojanja zločina. Na to je dr. "»inigajlia tožil pok. i amberja in C'.ittina radi žaljenja časti potoni tiska ter je to tožbo raz-iril tudi na Deipina in na Vouka. Ker je pa mej preiskavo, uvedeno vsled te tožbe, umrl toženec Kiliard < amber. «e je ista omejila na ostale tri tožence, ki so bili pozvani na razpravo za dne -»". junija 1.	Na tej
r i/i'ravi je to/.enet* • uttin zahteval, da se za--	nektere priče in ker je bil ta njegov
pretilog sprejet, je bila razprava odgo<ljena t j »ribodnje < sedaj zadnje ininolo) zasedanje ;-».'•«»tnes'a sodišča. < »ni dan pa. ko se je ii!i-la vršiti ta razprava, je bil <"iittin v l>ol-~ rtiči, kjer so ura zdravniki izvršili neko • i- racijo, in radi tega je l»ila razprava zopet
ležeče na vztočni strani zaliva San Fran-1 Jetiski in estiški učni jezik v privatnih šolah
baltiških pokrajin, ki ne dobivajo državne podpore. Le za slovstvo, zgodovino in zemljepis ostane obligaten ruski učni jezik.
CISCO.
OAKLAND 18. (oh 8. uri zvečer). Požar v S. Franciscu se naglo razširja, tudi Stolni hotel je že v ognju. Vsled prerane eksplozije pri razstreljevanju nekega poslopja je bilo M mož ubitih. Hotel r Terminal" se je zrušil. 20 oseb, ki so bile zasute, je zgo
Iz < ikaga poroča rUnion Pacitic Rail- j relo. Tudi kovnica denarja v S. Franciscu
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli dne 19. aprila: Leopold Spitžer. uradnik, ZAGREB; Karol
road Companv da so razdej.ine vse njene proge zapadno od Ogdena (Utali). Prostor, na katerem se je pojavil potres, zavzema več sto tisoč kvadratnih milj.
WASHINGTOX 1«. Potres, ki je raz-
DUNAJ ; Karol Reich, trg. potnik, DUNAJ ; Sidonia Maroapi, zasebnica, BUDIMPEŠTA : Ivan Gemmrig-, grajšč. oskrbnik, MONASTIR ; Henrik Colledan.
deial S.in Francisco, je bil razširjen po vsem mestnem delu milijonarjev na Nob-Hillu in na ameriškem kontinentu. Seismograf >e je tresel višinah ob Oceanu je potres provzročil baje še o peludne, kar je hilo znamenje, da sunki veliko škode.
uri zvečer) Xe pravijo
baje gori.-Tukajšnji listi cenijo, da je bilo j ^_r®nf'rveif: uradnit, DU>'AJ: Guauv Wei93, trg., 500 do 7On ljudi ubitih, okolu 1000 ranjenih, onih, ki so brez strehe, da je pa nad 20.000. Okraj južno od Market-Streeta. med vodno elektr., PULA; Šigmund Sarger, trg. ag., DUNAJ ; Stranjo in Misijsko ulico, je pogorel, tudi v Herman Seidl, trg., KREMS ; Matija Prekarek, trg.,
DUNAJ: Adolf Kronbauer. trg., PRAGA : Kalmfm Wildrann. kr. uradnilc, FOGARAS (Ogrska 1 ; Laj.'.3 Konhzev, kr. uradnik, FOGARAS (Ogrska): Avgu9t Grohok. uradnik, LVOV ; Fran Gulda. LVOV : Dr. Sigmund Frankel, vseuč. prof., DUNAJ : Ivan Okič, ravnatelj, KRAPINA.
NE\V-JORK 18. (ob
še niso ponehali.
LONI>ON 1!». Asa poročila, ki prihajajo ! glede na razne neverojetne govorice, 1 3 - i. /.i-edanje panteega so- st-mkaj 1/ >;ui Frančiška, potrjajo. da je zadnja poročila iz Oaklanda. da je položaj v . .	jliil ta potres najgrozneji. kar jih je | S. Franciscu obupen. Mestni deli v Market- 4'<9>
zadelo amerikansko obal Tihega oceana. ki j in Folson-Streetu, v katerem se nahajajo naj-; je toli pogosto obiskovana od podzemeljskih lepša poslopja, so pogoreli. Veči del poslopij, »tresljajev. Zato pa so tudi poslopja v San i ki niso uničena po požaru, je vsled potresa
j; , . - • t<»ivj inn vršiti včeraj, to/enca « uttin in I>elpin nista prišla, niti iina ni bil u«-. j. p«»/i\. k-r že več časa ni-• v Trstu. Vsled te?a je bila razprava tudi raj odsodjena do prihodnjega zasedanja -r -tnega sodiš« a. A sklenilo se je včeraj na dlos t<>žitelj"'veira zastopnika odvetnika dr. 'n^theria. da -e	*tv;,r zop.-t izrt>či dr-
vaesnu pravdništvu v svrho reasumiranja n-ke^ p< -tipanja radi zločina obreko-nja. Odv. dr. Pne<her je namreč utemeljil >\.»j predlog z raznimi novimi dejstvi., na _n katerih je sodišče sprejelo njegov llog. <»lede predloga dr. Pueeherja. naj vede k^ntumaci.isko postopanje, je sodišče tožite!] u. na i v tem o/iru uloži po-10 prošnjo na <le/eIno sodišče.
Oglas dražbe.
Francisco zgradjena po pose!»nem sistemu, ki jim omogoča večo rezistem o proti potre-
som. Municipalna palača je bila 11. pr. zgra-tje bil
močno poškodovan. Tudi iz S. Jose poročajo. I>ne 26., '2~. in 30. aprila t. 1. oddado
da je bil tamkaj močen potres, vsled česar F?tom javne dražbe na po pisanem e. kr.
1	*	*	* navedenih
djena po tem sistemu ter je stala tri mili- mnogo lji
ilo razdejanih več poslopij ter ubitih °Ji^ne,n g^'T] lovi 'i' d°H
4	- o, T	občin z» ©-letno dobo v zakup,
go ljudi. \ Agnewu pri b. Jose se je v m-	1.. 1 ■
Vzldicna cena v kronah je označena za
■	1 1 1 ■	T	1	1 •	»*1 . 1» 1 1	•	.	I	I /.IV1H liti UClJil \ AltllJUII C
jone m pol dolarjev. In vendar so se tudi ta , porušila tudi blazmea, m je pod razvalinami j vsako občino kraj imona dotigne občine.
IK»slopja rušila, kakor da so iz kart. Kata- našlo smrt mnogo njenih prebivalcev. Brzo-strota je trajala kake tri ure. /e po prvih javne družbe, ki so bile prisiljene zapustiti S. sunkih se je zemlja odprla na posamičnih me- Francisco. so se nastanile v Oaklandu. na stili na meter na široko. Ali veča poslopja drugi strani zaliva.
so se vzdržala. Po poznejili sunkih pa so se 1 NEW-JOEK 18. (ob 11. uri po noči), tudi ]>orušila in vse nie>to se je spremenilo! (Reuterjev biro). V S. Francisco sta odpo-v velikansko razvalino. Kolesa tramu aja so ; slana dva polka vojakov, da stražijo imetek. šla na kose. a tiri so se pogreznili v zemljo, ki so ga prebivalci znosili na ulice in ki se Vse železniške zveze so bile v hipu pretrgane, ga ceni na milijone. Iz Palo Alt o v Kalifor-Iz hišnih razvalin pa so začeli švigati velikan- nijski državi poročajo, da je vseučilišče San-ski plameni. Kar ni porušil potres, je uničil lord. ki je je Sanford ustanovil z mnogo mi-
Dražba žačne ob 10. uri predpoludne oziroma ob ;>. uri popoludne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne oz roma do il. ure popoludne.
Natančneja pojasnila daje podpisano c. kr. okrajno glavarstvo ob uradnih urah.
C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani'
dne iS. aprila xgo6.
Darovi.
Za revno družino Kočevar so nada-arovali : srospa Zinka lierlot iz Tolmina Jo, N iin-j.ovana 2 K in neimenovana vodovodi razdejani. Da bi rešili tiste hiše. ki
1 K i'" -totink. V imenu obdarovanih Jih °"enJ ^ ni zaJel- ^o kar cele goreče ulice. 1MČ110 zahvaljujem in pri|K>ročam reveže razstreljevali v zrak. Uničena je plinarna in ialjno iKKljx.ro.	K r a v o s. električna naprava, tako. daje mesto ostalo
Za moško podružnico sv. Cirila in 1>n'z vode m	Podrte so tudi vse bolniš-
1 niče. Ljudstvo je begalo kakor znorelo in je
-letodija v Trstu je darovalo omizje v go-.1 „<iospodar-ke^a društva" v Skednju - k K	Ta denar hrani uprava _Kdi-
Za ..Dijaško podporno društvo* v
Trstu j- darovalo dne l'». marca t. 1. dru-« .Jadran" v Trstu znesek K 4.«»♦i. Tudi : zne-ek se nahaja pri upravi rKdinosti*\
ogenj. Vsa prizadevanja gasilcev, da bi ga- lijoni stroškov, skoraj popolnoma razdejano.
sili ogenj, so bila brezvspešna, ker so bili	. -—-r
Potres v Sarajevem.
SARAJEVO 19. Ob 11. uri predpoludne je bilo čuti tukaj kratek, močan, valovit potres v smeri od zapada proti vztoku. Ogrska.
BUDIMPEŠTA 19. rOgrski biro" po-izbuljenimi očmi gledalo na r^valineV'^Mn^o	Z Dunaja : Mini§ter notranJih stvari grof
Razne vesti.
Sibirska železnica _Kus. <iosudar-• ~ ponk-a, da >0 v ruskem ministerstva ■ii» t izdelali načrt za drugi tir na >i--ki železuNačrt da predlože te <lni -mu svetu. Najjirej postavijo drugi tir ;.rt»gi Ačiiisk-Irkutsk. Spremembe na italijanskem posla-•tvu v Berolinu. _W iener Tagblattu^ po-o iz Hima, da bo italijanski poslanik v
oseb je znorelo od strahu. Skoda je seveda velikanska, nepreračunljiva. Vsega skupaj se je porušilo kakih ~>» mm » hiš. Ogenj divja dalje. Glede števila Ijudij. ki so se pogubili, se ne ve še nič pozitivnega.
XK\V-JORK 19. Povodom katastrofe v S. Franciscu se v vseh delih države ustanov-ljajo pomožni odbori za ponesrečence.
Andrassv in pravosodni minister Polomi sta dospela danes semkaj ter bosta popoludne vsprejeta od cesarja v avdijenci.
Iz Lensa.
LENS 19. Včeraj ob 4. uri popoludne so morali dragonci proti štrajkovcem postopati z golim orožjem. Eden častnikov je bil s kamenom težko zadet, ranjenih je bilo tudi
daš 26. aprile 10. uri prelu.		dne 26. apriia o'o 3. ari popDl
Kazlje .	. 100	Ivobdil... 4t5
što rje .	. . 1.J0	K oboli ... 14
Lipa	r>o	Štanjel. . . 40
Kostanjevi	ca . 70	Sela. . . . 80
aie 27. aprila o& 10. uri prsdp.		dne 27. aprila o!) 3. uri popoi.
Divača .	. 140	Podgra 1 . . o4
Vareje .	3G	Škotlje ... 70
Mi sliče .	. 10	Barka ... 4li
Vatovlje	. 28	Ležeče. . . 120
dne 20. aprila cD	10. ari predp.	dfls 30. aprila popoiadie
Tomaj .	70 ^	J»erje . . . 100
Vojšeica .	70	
iVIerče .	. 2i>0	Ivan igrati . . 40
Povir . .	. oOO	
Vlada je izdala odredbe, da
se
med	dragoncev. Potem ko je poveljnik
bedno prebivalstvo, ra zdele živila, šotori in zdravila, škodo, ki jo je provzročil potres v S. Franciscu. cenijo najmanje na P »m milijonov dolarjev.
OAKLANI) 1 !♦. Semkaj prihajajo potmi vi iz drugih mest Kalifornije. Santa Cruz. Monterev il Kov in Hollister so razdejani. Mnogo ljudi je bilo ubitih. Izlasti je mnogo
kiz San-«-»iuliano.
. ... v..	, , ., . ; mrtvili v Santa < ruz. lovori se. da ie v
Ipoklu an. Njegov naslednik postane c u .	,
I Santa Kozi 200 oseb mrtvih, ln.000 pa brez
strehe. lzj>od razvalin blaznice v Agnevvu so izvlekli 12<» mrličev. 150 jih je najbrž še p'»d razvalinami.
NE\V-JOI»K 19. Iz San Francisco poročajo : Med innoginii drugimi }>oslopji. je bilo 7. dinamitom »razstrelieno tudi poslopje
Brzojavne vesti.
Jotrcs v San franciscu.
■vVN FRAN<IS<<) 1«. K malo traj je >l« dil drugi sunek, ki
> osmi še posplošilo paniko. Prebivalci so prestra-1 žali po ulit ah. Sunek je trajal le malo
\EW-JORK is. Iz San Franci sca jav-. da je na stotine ljudi izgubilo življenje, brzojavne pruge. izvzemši eno. so razde-•. \ -»led potresa so se pokvarile ce\i 1:1 plina, vsi- 1 česar primanjkuje vode. ■uil? krajih me>ta je pričelo goreti, tii i palača, ki je stala 7 milijonov dolar--e je zruši!.). Ni možno opisati panike ■ noa. ki vladata v San Fmnci>eu. Iz jih hi^ so ljudje zl>ežali na ulice v sami .. Zru<ilo se je mnogo hiš. prebivalci »o -inrt jkm! razvalinami. Najbolj so poško-1 po>l«»pja v Market-Streetu. \ nekaterih ine?.ta so porušene eele ulice. NE\V-J«»RK 1». <Ob 3. uri jtopolmliie) -tran Suu Francisca. vidna z morja, je smena. Ogenj se razširja silno naglo in trno»t je velika, da jK»irori vse mesto.
čet brezvspešno pozval demonstrante, naj se razidejo, je ukazal nabasati, nakar so se j štrajkovci umaknili. Zdi se. da se je mir povrnil. vendar je pogled na mesto žalosten, j Mnogo vojakov in konj je bilo ranjenih, do-čini je bilo na strani štrajkovcev le malo poškodovanih. Sindikat rudarjev je izdal proglas. v katerem protestuje proti postopanju! vojaštva ter poživlja štrajkovee na miren odpor.
LENS Dragonski poročnik in neki orožnik, ki sta bila na včerajšnjih nemirih ranjena. sta danes za ranami umrla. Mednarodni kongres za medicino in kirurgijo.
PAKIZ 19. V Lizboni je bil včeraj

99* Tovarna pohištva
Aleksander £evi J^inzi
ulica Tesa Stv. 52. n (iasina hiSa).
ZALOGA: Pinzzn ROSHRiO (Šolsko poslopje)
Cone, da s« n) bati no^ane konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
IIuatroTM oenlfc brazpia&no In ft-anhd
1
StSK
im
Vestern Union and Postal Tel. Companv ter otvoijen mednarodni kongres za medicino in 11-nadstropno poslopje Union Trust-< 'ompanv. kirurgijo.
da se jt* preprečilo nadaljno razširjenje požara. Palače Hotel in Grami Hotel sta se
Profesor Curier ponesrečil.
PARIZ 19. Neki tovorni voz je povozil zrušila. \ečina gledališč, med temi opera, se profesorja C urier-j a,. izumitelja radi uma. Curier
je v>led potresa zrušilo. Lope Southern-Pa citir železnice, ležeče ob obali, so tudi razdejane : na tisoče tonelat premoga je vsled tega propadlo v morje. Iz Sacramenta je dospela vest. da je bilo predmestje Santa Kosa vsled potresa razdejano; nad oseb je pri tem izgubilo življenje.
\V A sHINGTON 1J». Funston je danes iz s. Francisca brzojavil vojnemu oddelku da je mesto taktično razdejano.
N K\V-JORK 15*. Neka brzojavka iz Ci-kaga poroča, da znaša škoda, provzročena v San Franciscu po požaru, ki jo bodo trpele zavarovalnice proti ognju, okolu :Mo milijonov dolarjev.
OAKLAND 19. (Reuterjev biro) Azijat-ski mestni del v San Franciscu je razdejan. Istotako sta zrušena cerkev in kolegij Sv. iiru'j:ini - -je \ sled j»otres:i zru>il neki Irmacija. eden največih zavodov Jezuitov, če-!. P«.d katerega razvalimimi je našlo gar zgradba je stala dva milijona dolarjev.
i 7«» ; drugi -tirje hoteli so }K»- Zadnja pt»n»čila iz Palo Alto pravijo, da so . Neka dru v a privatna hi^a seje poru- kamnitua poslopja Standfordovega vseučilišča l .izvaline s<> pokopale >-<» oseb. hižno j močno poškodovana in da je mnogo zidov 1 k et-Street je ekspkMliral rešeno® r plina, j zadobilo razpoke: nasprotno pa ni močno on vzre« ilo nov po/ar. Hanke -o za- i poškodovano kalifornsko državno vseučilišče,
je bil mrtev na licu mesta.
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 19. Državni ^svet je na svoji včerajšnji seji sklenil dopustiti nemški.
Sprejemajo ie rsakovrstna dela posebalh načrtih.
In po
mm- Jiustmai cenit ireii)ia5io in fraiio. *
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITfiLIfl =r
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapefarij
1
T R 8 T
ulica Malcanton štev. 1
(	po aelo .nimkih cenah.
Humniv
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provgroča voljo do jedi, utrjuje ielodeo in ojačoje organiiem.

Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
0JiiKuv&..o t 16 kolajnami na raznih raz tavali Is z aad 3000
zdravatikiml spričevali.
I. SERRAVALLO
= CrsL =
Trgovina.
Borzna poročilu dne lit. apri a.
Tržaška borza.
Napoleoni K 13.17—19.17, anpležke lire K — .— do —.—, London kratek termin K 240.45—-240.50,
Franrija K 95.>5— 95.95, Italija K 95.75-95.90.
italijanski bankovri K —.— —.—, Nemčija K
117.40--117 55, nem.-ki bankovci K —.—*— —
avstrijska ed notna renta K 99.50- 99.80, ogrska krcnuka renta K 95.5®)—95.85. italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 6S4.— — »iso.-državne železnice K 66H 5 t — 685.50. Lombardi K 124.— — Uojdove akcije K 705— «10.— Prečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1890 K 3(fc». 310 — Bn-tienkredit 1S89 K 302.— 310.—. Tur«ke K 150 50 do 1 ".L50 Srbske —.— do — .—
Dunajska borza ob 2. pop.
včera d»nea
Državni dolg v papirju	101.10 101. -
„ „ srebru	101.25 101.10
Avstr.j^ka renta v zlatu	1171-5 117.95
▼ kronah	99.60 99 70
Avatr investicijska renta 3',°. 90.70 '.»0.70 Ograka rent* t zlatu 4%	115.10 114.90
kronah 4*.	95.8.S 95 7«»
„ 31/.	8t»-80 86.65
Akcije nacijonalne banke	— 1648 —
Kreditne akcije	6tto.75 oh .—
I.ondon. 10 Lrtr.	if40 35 240.35
100 državnih mark	117.32 7,117-3*'.
20 mark	23.45 23.45
•20 frankov	19.14 19 15
100 ital. lir	95.«0 95 80
Ceaareki cekini	1132 11.32
Velika zaloga koles (bicikljev) Germansa in Nazionale
Koles na teia dotociklet) R03SLER & JATJERNIG
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
mehaoićaa delalnica «
-
nrjTT	1T*" MALI OGLASI-
IH M	L	| Mali oglfisi računajo se po 3 stot. besed»; S
IU f	S	| mastnotiakane besede se računajo enkrat j
«J	P	j več. Naj manj 5a pristojbina 40 stotink. ;
-	^	1 - Plača se takoj.
1	fe --—--—-—-
S
Da bodete spali mirno in
J hrf»7 nflfilpcrp	nhranifo	tv Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „HIALI OGLAS", r.
f Diez naaiege, aa si onranite	p pošlje denar v napreji k(!P drugač0 ne b0 njegov 0.las cij3
• Vaše obleke in Vaše kožuhe	ifc	" "i0SEba p°znana uPravi lis?a-
_	V Tarifa je natisnjena na čelu ..MALIH OGLASOV
kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3. ( pred molji ter da uničite škod- fb lahk° poračuni, koliko mu je piača« s tem. da preštet bese;
-	~ I Oglase treba nasloviti na ..INSERATNI ODDELEK"
in vsakJj
Najfinejša
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
— narodni zalogi olja
Tu Barriera šle?. 3. ivan Mnionig, lastnik
I i i
i i e
4
a
Ijive učinke nezdravega zraka ) po sobah in stanovanjih, rabite 9
ZIRIIiIal-j eve \ kadeče se stožce |
Na prodaj v vseh mirodilnicah — — in lekarnah.___
TRST — ulica dede Acque 2
pralnica in čistilnica na suho!
(• parnim strojem)
za obleko brez razdiranja, blago, pohištvo !
iregrinjaia itd, kakor tudi dežnike Prodajalmca jestvm, kolonijalnega blaga,
TR3T — ulica Farneto št. 11 — TRST delikates, svežega in suhega sadja.
Edinost:-'
Na vprašanja potom pisem bo dajal ..INSERATNI ODDELEK Informacije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgove
Krčma „Al Trifoglio" S!'
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. D >l>er kra-t3ran. Izvrstna kuhinja. P.iporoča se al. občinst Katarina Vatovec.
Gostilna „Alla Costanza" x~
5t. 18) Toči se vsakovrstna vina, posebno pa krt- ;i teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik iv i> -a i
(eameriero) mlado, pošteno. i:0e ni., odlična družina. Predstaviti ee • ne brez spričeval, mej 10. in 1 2. uro prodpolu-lr, • ter mej '5. in '/,5. tiro popoludne v II. umUtr i liiSe -t. 7 v ulici Vinceozo Belliui.
Sobarico
Parižka in londonska borza
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 9S.75' italijanska renta 105.15, španski esterieur 93.67, akcije otomauske btnke *i41 - . Menjice na London
Pariz: (sk.epi Avstrijske državne železnice 735.— I>ombarde —.— uniticirana turška rena92."*0 avstrijska zlata renta 9S 50, ogrska 4% zlata renta Landerbank 4'o —, turške- srečke 143.—, parižka banka 1567, italijanske meridijonalne akcije 7-i.—, akcije Rio Tinto	Vzdržana
L o n d o n : (rsklep) Konsolidiran dolg 90 * •rebro 29." )S, lumbardi 5.%, španska renta y3. -.italijanska renta 104.1/, tržni diskont 3"., menjice na Dunaju 24.U Mlačna.
Tržna poročila 19. aprila.
Budimpeftta. Pšenica za april K 16 52 do K 16-54. r± za »pni a 13-5* do 13 6<», ves za april od K 15 do 15 94 koruza za aiaj K 13-42 do K 13 44
Pšenita: ponudoe in povprafcevari*- srednje, tendenca mirna — IVndfj«: KijOOO meterskih stoto*. deloma za 5 stotink nižje. Draga žita mirneje.
Hstt«. t^ilep ) Kava ^anto« good average za t »koći mesec 47.25, za julij 4S.—. Mirno.
N* e w - Y o r k (Otrorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. >t»lno. nespremenjeno, do 5 stotink Tišje. Prodaja: 2U00 T:eč.
Hamburg. Sklep pop.) Kava Santos good average za maj '■ t, im september .i9 r, za december 39.'», za marec 40.'Sulno. — Kava Rio navadna loco	40, navaina reelna 41-42, na-
vadna dobra 43—44.
London, sladkor ic repe surov S"s ML»čn >.
Pariš. Rž za tekoči mesec 15.15, za julij 15.50. za maj-avgust 15 75, za julij-avgust 15.75 (mirno
—	Pš*cica za tekoči mesec 23.i>5, za maj 23.90, za maj-avgust 2 ».'•">. za julij-avgust 23.45 imirno).
—	M ka za tekoči me^ec io.95, za maj 30.-0, za aiaj - avgust 30.S5, julij-avgust 30 90 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 5S.50, za maj 5S.75, za maj-avgust i 9.5U, za »ept.-dec. &i>75 Imirno).
—	>pirit za tekoči mesec 40.'/., za maj 40 ?a maj-avgust 40.—, za september-dec. 3H.'l4 stalnoj,
—	Sladkor surov Hal* u*o nov 2i'/»—22-*/, imirno) bel za tekoči mesec 25 1.. za maj 25.*/«, za maj-avgust 2*i.l/4, za oktober jan u var 27-{m lačno i, rati-niran 5o.50—57.—. — Vreme: dež.
TK,\ O
^Slbin goegan
priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se liku po 20 nrč. komad.
Pletilni stroj
Naslov pri ,,Edinosti".
.,Miramar'- za plfsti nogo\ nov, se proda zu zmerno ce;
: Novi furlanski salami — Videmski kotekini — Graški , gnjat. — Ovčji sir pijemonteški — Ovčji sir star 000(1 flH iz Karnije — Parmezan I. in II.' vrste — Oljke OUUU.UU
I zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vrste -
Na debelo in drobno.
kron je na razpolago na vknji. Io. mesto. Naslov pri .,Edinosti" .
Cene brez konkurence	Qr6tl
je na prodaj več stavbnega /m. šča. Naslov pri „Edinosti".
I *
NC (
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedieijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov.
===== (Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevajanje blaga na vse prnge.) =====
Sprejema se tudi pohištvo in drage predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
^ triaiki **vod " — „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH
Točna postrežba in nizke cene.

ki ima 8000 kron got vine i pristopiti kakemu dobremu podje Isti bi želel tudi sodelovati. Naslov pri .Uliti'-"
Kapitalist
Blagajna
v dobrem stanu se išče. Naslov .,E iinosti"'.
DpQ mlad, svetobernardske rase., se vkupi. Na« ■ C« pove „Inseratni urad Edinosti".
Družina
sestoječu iz moža, žene in otroka, i---« za poletje ineblirano sobo v .M-ljnh i pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prostu vpora kuhinje, ako možno z malim vrtom, bodisi tudi . kmečki družini. 1'stmene ponudbe ali pismene p i „Kopeli" „Inseratni urad Edinost'.
Pisalna miza
rabljena, a v dobrem st ako možno starega s steni 17. mnogimi predali, se vkupi. Ustinene ponudile ..! ratuemu uradu Edinos'.i".
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Ur. A.. Mittak, ulica delta Zonta št. 7, I. -
TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mi t taka odlikovan z ,,Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastnvah v Rimu, Berolinu in Saint-Luis.	11
Kdor išče službo ali kakorsno-koli /ap.t. slenje : kdor išče uradnike ali službeno o>ohje kdor ima z:i oddati sobe, stanovanja, dvorcev: kdor ima /a prodati hiše, polju, dvorca : kdor želi posojil:t4 vknjižbe itd., prodati ali kupili premičnine ali sploh rabljene predmete itd. i M. i! a j se posluži MALIH OGLASOV „E d i u o s t i*', ki so naj cenej i, največ čitani in najbolj pripravni v dosego uamrua.
——MOi^^MMB—'rili'"
ELEKTRIČNA ŽELEZI
TRST-OPĆINA
iclliod . . .	j m
; >-< >t
Vosek Sselsior
mmm^mmm /a svet! It i parkete
Kremo Exelsior za čevije
ste ju že poskušali?
Neprekosljivo!
l>.»biti je |iovs»>d.
Tovarna n «ka za svetliti
Escher & Dal Seno
| TRST — ulica Giulia 76 TRST
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione štev. 6.
C. VEfCHIET
mr ZLaTAR -mm
TRST - Copso štev. 47 - TRST
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti.
Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, s srebrnino in žepne ure.
M* Cene zmerne.
Iz Ojn-in prvi
zadnji	„	...	:»•«»<
f z Trsta prvi	odhocl	. .	7.— pre
zadnji	,,	...	i>'o<» pop
O lepem vremenu odhajali bodo vlaki Caserma : ol> delavnikih vsakih 24 minu 2-44 popol. do .") ")(» popol. : ob praznik vsakih 24 minut pred pol. in vsakih 12 n. od 2*20 popol. do 5*08 pop »1.
i | >1 < " U. Dr. Ant. Zahorskv i
ulica Torre liianca štev. S
ure pop.
5 Ordinuje od g-n predp., 2-4 <	Telefon stv. 1384.
5yyvyywvvvyvvvwyywvyvvv
Ustanovljena leta 1867. Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
al. Media 28 TRST Telefon 374
flvtorizirana mehanična delalnica
instalacije plina, vodovodov in to-varna aparatov za acetilenski plin
zapriseženega izvedenca
JOSIPA JESCH
TRST, ulica dei Gelsi št. 7
Koncesijonirana od c. kr namestništva v Trstu
Izvršila je že profco 200 inštalacij.
v	v rrr.rv< w i ^v^rr^rrr
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in naprednjočim_
Dritistom. — Obirata za oljke. — Stiskalnica za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične kožne bolezni itd
se je povrnil in prevzel Svoj ambulatorij.
Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 't. po;.
TRST — ulica Saaiia št. 2. I. n. — TRST
M. salarinT
v ulici Pont© deila Fabbra fct.
—---- (Vogal ul. Torrc-nte.i
Pomlad!	Poletje
ii •
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke ln otroke, velik izbor pku; obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rume:.:
-- modra obleka za delavce. -—...... j■
Nov doboil blaga za obleke po meri, koje se / toeno in liitro po zelo nizkih cenah.
Aa deželo vzorci brezplačno in frank''-\
PODRUŽNICA:
ALLA CITTA Dl LOKDHA
ul. Poste nnove Št. s• <vogal ul. Torte =
„SLAVIJA" aprejema zavarovauja člo-▼eikega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje t zmanj&uj očimi ae vplifili.
YmUc član ima po preteka petih let oooccc: pravico do dividende, cscccc
„Slavij a"
TzajeiBiia zaTaroialna tata t Pra& — Rszermi M 31,865.385-89 i oeskoenlnc: 82,737.159*57 K.
r*o velikoati drnga vzajemna za v ar o val niča naše države a raeakoai aloranako-narodno upravo.
▼sa K)MBU« *aj»:
Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gcspcdskh iilicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine j>n ■ požarnim »kodam po najnižjih cenah ekode cenjuje takoj in najakutneie. > Uživa najboljši sloves, koder potuje ^
Dovoljuje iz čistega dobitka izdatm' podpore t narodne in obćuok >ri;itne namene, o^^t^^r-