Embalažerji iz Saturnusa o razvoju in inovacijah
Sodimo, da je pravi trenutek, ko naj bralce Naše skupnosti sezna-nimo r razvojnimi napori delavccv v to/.d Tovarne embalaže v Satur-nusu, še posebno z zadnjimi uspehi na področju množične inovativno-sti.
Na grobo nam je proizvodni program tozda Tovarne emba-laže poznan; zahteven je, saj so proizvodi namenjeni za očuvanje najzahtevnejših proizvodov hrane, farmacije, kozmetike, kemije itd. Temu sta prirejeni tudi organizacijska struktura služb v tozdu in delitev dela, ki vključuje razvojne aktivnosti treh področij:
— mehansko, kemijsko, ti-skarsko in kot posebnost — si-stem delitve OD in študij dela, s čimer naj bi dosegli osvajanje novih izdelkov, racionalizacijo sedanjih proizvodov, racionali-zacijo in zamenjavo uvoženih su-rovin z dotnačimi ter uvajanje novih tehnologij s težnjo po av-tomatizaeiji in odpravljanju te-žaških del.
Iz aktivnosti razvoja je videti močno nepostedno povezavo s proizvodnjo; po drugi strani pa jc prav tako močno prisotno so-delovanje razvoja z znanstve-nimi institucijami in fakultetami, kot so Jugoslovanski inštitut za tehnologijo mesa Beograd, Teh-nološki fakultet za preradu voča, povrča, mleka, masti i sira Novi Sad, Biotehnična fakulteta \ Ljubljani in druge.
Takšna aktivna vloga razvoja povezuje neposredno proizvod-njo z znanostjo in usmerjenim izobraževanjem.
Vsako leto se z novimi proi-zvodi potegujemo za Oskarja za embalažo in Zlatni savropak v jugoslovanskem prostoru, za kar smo prejeli številna priznanja.
__Nezadržni razvoj in težnja po
izvozu sta pokazala potrebo po sodelovanju z drugimi razvoj-nimi centri, kot sta Fructalov in Krkin. Problematike so povsem različne, cilji pa jasni: embalira-nje proizvodov v embalažo, ki bo trajno ohranjala kvaliteto drago-cenih proizvodov.kot so otroška hrana, zdravila itn.
V letu 1982, ko smo na refe-rendumu sprejeli pravilnik o inovacijah, in v letu 1983 smo zabeležili tri predloge inovator-jev. Vsekakor se s številom pri-jav ne moremo pohvaliti. Sodc-lavci še niso čutili prave odgovor-nosti in ekonomskih učinkov, ki jih lahko vsakdo prispeva skup-nosti.
Zavedali smo se, da je po-trebna akcija, ki naj bi delavcem vrnila zaupanje, odpravila ne-voščljivost pri dodeljevanju od-škodnin ter omogočila, da bi bili predlogi rtMizirani v proizvod-nem procesu in bi tako bili učinki predlagateljev         inovacijskih
predlogov vidni vsakomur.
OO ZK tozda Tovarne emba-laže je v začetku letošnjega leta razpravljala o uveljavljanju ino-vacijske dejavnosti v naši tL-meljni organizaciji kot množič-nemgibanju. Kot gradivoza raz-prvo nam je služila priloga Ko-munista z dne 20. 1. 1984 in po-ročilo z analizo komisije za ino-vacije. Sklepi sestanka so vodili v akcijo, da je potrebna razprava na samoupravnih organih, ki naj jo sprožijo delegati komunistov.
Plod omenjene akcije potrju-jejo rezultati.
1. Objava internega razpisa na oglasnih deskah delovne organi-zacije z naslovom. Vključi se v razvoj   embalaže   z   natečajem Koristna uporaba odpadnih tra-kov in rondel pločevine.
2.  V prvem kvartalu 1984 je bilo prijavljenih komisiji za ino-vacije šest predlogov inovator-jev: Prihranek materiala in časa za izdeiavo rnontaž in kopij off-set plošč (Franc Trinkaus) Re-konstrukcija     strgala     (Brane Novak), Podložka za gradbeniš-tvo (Brane Novak), Podstavek za
Vili Škrl
sveče, izdelan iz odpadnih trakov in rondel (Brane Novak). Večji izkoristek dobljenih pokrovov iz nenormativne pločevine (Franci Glavač in Janez Klander). Izde-lava koničnih veder iz neekspan-zijske pločevine (Vilibald Skrilj in Franc Prezelj).
Predlog inovatorjev Vilibalda Škrlja in Franca Prezlja ima še posebno ekonomsko vrednost, saj daje dodatni dohodek v višjni
35.000.000 din. Njuna tehnična izboljšava je omogočila proi-jzvodnjo končnih veder iz ne-normativne pločevine, ki ni bila sposobna za predelavo na avto-matskih linijah. To je prva jugo-slovanska bela pločevina proi-zvajalca ZORKE iz Šabca.
Vsi predlagatelji so prejeli od-govarjajočo odškodnino, ki so jo samoupravni organi soglasno po-trdili brez vsakršne nevoščljivosti.
Velja tudi zapisati, da je odnos poslovodnih delavcev do pospe-ševanja inovacijske dejavnosti izredno pozitiven in so sami tudi iniciatorji teh akcij.
Fratic Prezelj
Še naprej je pričakovati, da bodo samoupravni organi uspešno podpirali vse take napo-re.
Naloge komunistov s tem še niso končane, saj bodo občasno obravnavali in nasploh spodbu-jali našo množično inovativno dejavnost.
Predsednik komisije za inovacije
tozda Tovarne embalaže
JANKO 1NGLIČ