P.b.h
sv^J^oy_nih_ln domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenhirt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheumngsort Klagenfuri
LETO IV./ŠTEVILKA 25	'	SREDA, DNE 20. JUNIJA 1962	“	”	CENA 2.- ŠILINGA
Žrtve bogatijo življenje
Dr. Reginald Vospernik na dnevu katoliške mladine v Smarjeti v Rožu
Dragi milaitli prijatelji! Ko sem prišel damels med 'vas, sem se spomnil tilstiih liesed, ki jiih je olb slioni priliki pred kakimi desetimi leti v nabito pdlni tivoraini celovškega goipddarslkaga razstavišča govoril ddhov-nilk Zbrani mladini: »Ti mladina, nisi talka, kalkor to običajno trdijo; vlidim te pred seboj in vem, da si drulgaična.« Pravijo, da d ni več iza ideale i'n živiš Je Se za td, kar ti koristi. Slkiušajimo ob td) priliki skupno pregledati naše vrste, našo notranjost in skušajmo ugotoviti: kakšni smo.
Tak mladlinslki dan drulžii somišljenike Devseb predelov naše Koroške. Potirebu-j- >-U) takšnih dklupnih prirOditev, da utrdimo skupno vez, ki se je v vsakdanjem življenjiu zrahljala. Visak izmed vas je obiskoval ali še obiskuje šolo in dobro ve, ,v_ kakšno trdno skupnost slkluje iraizred kzilct, smučarslki tečaj, oblišk gledališča ali dkuipen sprejem svetega obhajila. Človek je družabno bitije in potrebuje takšna doživetja, da laže Vztraja pri svdjjiih načelih, da dobi novih smernic, da se zaveda svojega poslaništva.
Pogllejimo malo v ta današnji 'svdt atomskih bomb in vsomlirskih poletov. Vsepovsod opazimo nejasnost načeli, breznp-nost, strah, nezaupanje. Hiša, ki si jo je gradila Evropa skazi stoletja, se je porušila v viharjih devetlnaljlstega stoletja in v vojnah dvajlseltega stoletja, človelk je zgubil ali pa za vrgel silgurlndst božjega varstva, postal samostojen, svet gradi itz lastnih moči; m tp ne samo na vzhodu, ampak tudi na za-' diu. Znani literarni kritik je označil tega človeka, katerega spačena slika se nam porogljivo smeji in vsakega modernega romana, kot »človeka brez doma«, »dar unbe-hauMte Melisah«. Brez strehe stoji, vihaljem časa izpostavljen, iker je sam zavrgel streho. V telh viharjih se človek utaplja in išče kraj,, kjer bi stali. Naravnost pretresljivo ‘je, če beremo, kako išče zavetja tam, kjer ga ni. Na nekem cerkvanem zidu v Nemčiji so mimoidoči nekega jutra brali besede: Elvis Prdsley — moj bog!« Mladina si dče novih bogov v kinodvoranah, na jazz-koneertilh, iz vrst tovarišev, ker pač človek čuti v sdbli potrebo po pomoči in opori. Vizrolk temu, da si ta človek brez hiše ne išče pomoči tam, kjer bi moral: namreč v novem grajcsnjju nad ruševinami podrtega doma, je, da nima poguma do poleta kvišku. Pomdhkužen je in razlkirojen. Vsepovsod pa danes Opažamo, da se posreči vzpon kvišku le tistemu, ki ve, kaj hoče. Ce bi bili Gagarin, Titov, Gltenm in Car-Ipenter strahopetdi, nikdar ne bi poleteli okoli zemlje. (Misleci in vorailkli Ijnldlstcv "e bi tlosegli 'svojih Visokih ciljev, če ne bi zalsltavili vse sivbje osebnosti za te cilje, klasa današnjih ljudi pa živi brelz načel, ker nima močil, da bi jih v življenju priznala. In vendar — to nam dnevno dokazujejo dogajanja - svet potrdbuljc jasne zglede in načelno ravnanje. Tudi trta se ovije okoli kola in s tam šdle postane življenja zmožna. Brez opore bi hirala in ne rodila sadov.
BM pomoč v noči nejasnega tavanja in opora v svetu strahotnega tehničnega napredka, ki nas grom, požreti, to je tvoje poslaništvo, katoliška mladina. Za to poslanstvo pa je potrebna žrtev. Nam katoličanom drugače misleči vedno predbaciva-jo, da smo ozki v svojih ,navorih, da gremo mimo tega sveta in stremimo za tcim, kar se ne da dokazati. Katoliško mišljenje pa 'je nasprotno: vsestranski vpogled iln vsestransko razumevanje sveta. Talko gledano
je katoliško vse, kar se dan za dnem dogaja na zemlji. Tudi polet v vsomirje služi konec kancev gradnji nebeškega kraljestva na zemlji, četudi trdi pilot, da talko visoko nad oblaki ni videl ne angelov ne Boga. Vsa ta dogajanja zahtevajo mnogo požrtvovalnosti. V starlih grških knjigah spoznamo junake, ki so se hrabro borili proti sovraž-niku, ki so leta blpdili po.morjih in končno zmagovali; 'ti junaki niso izumrli: tudi v vojnah naših stoletij umirajo na bojiščih junaki. Poleg tega pa se danes pojavlja tip junaka, ki to ime v večji meri zasluži, idealni fantje in dekleta gredo prostovoljho v misijone, da pomagajo kot laiki duhovnikom pri težkem delu v aIViških iln drugih deželah. Gotovo ste že slišali o Albertu Schvveitzerju. Je to mož, ki je pustil lepo
Po drugi svetovni vojlni vstopajo z nc-vcirjetho naglico novi narodi na svetovno politično pozorniico. Stoletja iln 'tisočletja so ti narodi, živeli življenje v odvisnosti evropskih gospo/d a rjev iln le tu ih tam sc je v zadnjih petdesetih letih izmed njjlih dvignil kak narod an se bolj živo zavedel svoje 'saimbbitinolsti in se začel potegovati za svoje pravice.
Med te narode moremo šteti zlasti, Arabce z Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Vse to področje je že par desetletij, pozo-rišče neprestanega vrenja, kjer še danes ni prave ustaljenosti ih so politične spremembe nekaj vsakdanjega. Je to nekaj povlsem svojstvenega -v razvoju teh narodov in nima nič skupnega z današnjo veliko borbo med Vizhoddm ih Zapadom.
Značilni pojavi v telh motranjiih medarab-skih trenjih so dogodki v posameznih arabskih državah, ki so delohia članice »Arabskega sveta«, deloma pa so izvem njega. Tako na pilmer:
Arabski kralj Saud je neprestano zalslkrb-Ijen nad morebitnimi zarotami svojih v Egiptu dzvcžJbamih častnikov.
Jemenski kralj Ahmed, ki se je aicdavno 'izmotal liiz federacije z Egiptom, se boji zarote svojega brata.
Iraški Kaslsom bi dal vse za to, da bi vedel, kako bi mogel mirno vladati sredi med svojimi pristaši in komubistil
kariero v Evropi in šel v Afriko ter tam ustanovil v Lambareme bolnišlnlco v pragozdu, da bi pomagal ubogim črhcem, ki ■so brez pomolči. Vam pa se nudijo druge možnosti: tudi pri nas lahko pomagamo, delamo v krožkih, mladinskih urah, pri cerkvenem petju. Ta. dejavnost nas bo bogatila, ker bo prihajala iz notranje ljubezni.
Ta bolni svdt, s človekom brez strehe nad seboj, izpostavljen strahu in grozoti lastnega najpredlka, potrebuje za svojo re-' šitev mladino, ki bo imela pogum, se v svojem življenju priznavati za katoličane. Seveda tako priznanje tudi zahteva žrtve. Če pa bomo kdaj1 popolnoma razumeli, da žrtve bogatijo in ne siromašijo življelnje,
Nova sirijska vlada se ne čuti varno pred naidaljhlj(imi NaSscrjevilmi , prevratniškimi poskusi.
Libanon premišljuje, kdaj se bo zopet zahotelo Egiptu ali Sirija po njegovem o-zemlju.
Jordan živi v stalnem strahu pred usodo svojega kralja in Našser išče novih poti za dvig svojega prestiža.
.Strokovnjaki so mnenja, da delilna stvar, ki je skupna danes vsem Arabcem,-je strah, strah pred nečim. Im tisto nekaj je — krogla.
Zdelo se je, da bo egiptovski diktator Nasser uresničili sanje ipanarabske misli, katero še vedno nosijo v svojih srcih arabski nacionalisti: da bo obnovil slavo arabskega, iimperija iz devetega stoletja po Kr.
Leta 1958 so se začele te sanje uresničevati. Egipt lin Sirija sta se 'združili, priključil se jima je še Jemen. Tri leta pozneje je ta zveza razpadla.
Takrat je doživel Nasser Svoj, najhujši poraz. Slišati je bilo, da se je tedaj odpovedal sanjam o vodsitivu arabskega sveta in se posvetil povsem notranjim zadevam Egipta. Tolda poznavalci razmer zatrjujejo, da je NaSser samo prekinil svojo namero, cilj j>a je Ostal isti: združitev arabskega sveta od Atlantika do Indije.
potem nam bo postala ta miselnost sama ob sebi razumljiva.
Ko sem hodil še v srednjo šolo, smo nekega dne dobili kot naslov za šolsko nalogo sledeči aforizem: '»'Bolečina je velika učiteljica Človeštva, pod njenim dihom se raz-cvetajo duše«. Bila je dvourna naloga in imel sem časa doki, da razmišljam. V grozotnih slikah so se mi predočile podobe moderne umetnosti, ki so razumljive le za tistega, ki z njimi živi. Videl sem neskočno bol človeka, ki je prestal dve svetovni katastrofi v dveh vojnah, in obenem spoznal, da je del teh od bolečin potrtih klonilo, saj ni Boga, ker sicer ne bi dopuščal, kar se dogaja, če bi bil. Drugi pa so v teh preizkušnjah šele zrasli do pravega človeka im prave notranje smeri. In kaj je žrtev, zahtevana od tebe m mene, drugega kakor bolečima, v 'trenutku nesmiselna im absurdna, na dolgo roko gledano pa le pravilna im odrešilna. Mladima, bodi ponosna, da si katoliška in se smeš žrtvovati.
Katoliški bodilmo v mišljenijm. Božji nauk nikdar me zastari. Je to vedno nova beseda, ki dOni v naš ranjeni čas. Zastareli smo le mi, če teh besed ne poslušamo in seveda tudi ne 'poznamo. Koliko nespametnega pride danes do naših ušes! Ne smemo preslišati klica katoliške govorjene in tiskane besede.
Katoliški' pa bodimo tudi v govorjenju. Tvoji prijatelji, tvoje prijateljice, tvoji znanci, tvoji tovariši v tovarnah zahtevajo in pričakujejo od tebe, katoliškega fanta, katoliškega dekleta, jasno katoliško besedo. Saj imamo danes inflacijo besede. Brezpomembna je postala v strahovitem viharju tiska, filllma, radia, televizije in političnih parol. Da bi našli tudi v tej nesmertnoisti načel pravo Smer in besedo, spada k naši veliki nalogi.
Konično pa bodilmo katoliški v dejanju vsakodnevnega življenja, Tu je predvsem poklic, ki zahteva celega človeka. Kolikokrat se nam zdi, da je breme, ki nam je naloženo, pretežko; pokažimo tudi tu ver-sko požrtvovalnost.
(Nadaljevanje na 5. strani)
-KRATKE VESTI -
Ruski car Ivan Grozni je bil tudi skladatelj, Nekemu starinarju v Leningradu se je posrečilo izlbrislkaiti med starimi papirji v arhivu tamkajšnje knjižice dive skladbi carja Ivana IV., kateremu so zgodovinarji dali priimek »Ivan Grozni«. Skladbi so že priredili za klavir in ju bodo v kratkem času tudi izvajali pred javnostjo. Zgleda, da se je Ivan Grozni bavil tudi s 'pisateljevanjem.
VVillianru Shakespearu na čaist so prirejali po vsej Angliji velike slovešnoSti. Obhajali iso namreč 400-!etinico njegovega rojstva; saj je bil on ne le največji angleški dramaturg, temveč se je uvrstil meti največje svetovne mojstre gledališke umetnosti. Ob tej priliki pripravljajo tudi gramio-fonske plošče, ki jih bodo prodajali po vsem svetu. Posneli bodo šestintrideset dram v izvedbi najboljših igralcev Shakespearovih odrskih del.
Židje bodo tudi udeleženi na vatikanskem koncilu. Kardinal Bea, ki predseduje koncilskemu odboru za združitev kristjanov, je prejšnji teden sprejel na dolg razgovor dr. Nahuma Goklmamna, predsednika svetovnega židovskega kongresa. Obisk je v zvezi e židovskim opazovalcem, ki bo poslan v Rim za časa posvetovanj cerkvenega zbora. Odposlanec dr. Ward sicer ne bo uradni opazovalec, kot zastopniki pravoslavnih in protestantov, vendar bo v stalni zvezi s posebnimi cerkvenilmi Osebnostmi. Vse to dokazuje, da tudi ndkrSčanske vere pripisujejo izredno važnost bodečemu koncilu.
Ameriški zunanji minister potuje
Neprestana posvetovanja med Strokovnjaki za vzhodne zadeve ih srečanja raznih predstavnikov političnega 'življenja zajpad-naga bloka so značilnosti trenutnega njegovega 'Stanja. Najvidnejši med temi srečanji oz. obiski je prav gotovo Obisk ameriškega '/urnamj ega mllnistra Ruska, ki' se je po daljših pripravah podal te dni po Evropi. Pričalkovati je, da minister Rusk na svojih potovanjih ne bo nikjer naletel na težja vprašanja, kajti položaj se je v zadnjem času močno normaliziral. V Bonnu 'so nedavno krizo z Združenimi državami Sev. Amerike brOz težjih posledic sanirali. Nekoliko manj so optimistična predvidevanja glede RuSkovega bivanja v Parku. Odnosi med Francijo in ZDA so že nekaj časa bolj hladni, kajti De Ganile ima svoj koncept za rešitev evropskega vprašanja in se tudi v zadev1! atomiSke oborožitve prav malo ozira na svoje zaveznike. Zato' bo veiljetno Rulsk v Parizu Skušal urediti Vsa
viseča vprašanja in talko poglobiti atlantsko zavezništvo. Da bi ta RuSkov obisk v Panku imel več uspeha, je že v Washingto-nu imel več pogovorov s francoskim veleposlanikom v ZDA.
Tudi v London (pojde minister Rnsk. To se bo zgodilo verjetno Sele po dokončanem obisku v Bdnmu, Parku im Rimu, torej po obisku vseh najmočnejših predstavnikov atlantskega pakta. Tako bo že imel na razpolago vse vtise iln podatke, ki bodo morda odločilne važnoSti za nadaljnje sodelovanje v sklopu zapadnega zavezništva. 'Posebej pa se bo Rusk v Londonu trudil, da bi uspel in vplival na londonlslkd vlado, da bi se Anglija bolj1 obvezala, da bo pomagala Nemčiji in Franciji. Minister Rusk pa bo istočasno zagotovil angleškemu zavezniku, da Združdne države ne bodo ostale brezbrižne v vprašanjih, ki bi jih pristop Anglije v EWG lahko povzročil nasproti državam Ibritalmslke skupnosti.
Arabci se prebujajo
Politični teden
Po svetu...
Politično zatišje .,.
Le malokdaj anoremo zalbelefžM v med-narodnem ipolitičnem vrvenijiu italko doljgo za-tiišlje, kaikor je, to že nekaj Itednov. Tam v Moskvi se moira nelkaj, dogaljatil, da zigo-vorni iln smdMjajofli Hruščev že nekaj časa miruje. Svoj, čate ulporaiblja za obiske držav, ki so v sklopu vzhodnega bloka. Po obisku v Bolgariji je ta leden odšel -na Obisk v Romuni j o. Vse to kaže, da mora imeti H-ruščev dovolj 'posla v domači hiši, zaito pusti sosede v miru.
-Ker pa Sovjeti miruijejio, tudi Z-DA mirno pdsivelčajio večjo skrb svojim težalvam. Nedavni pretres vrednostnih papirjev na ameriških denarnih zavodih je kljub zagotovilom vlaldie precej vanemiril goslpoldar-ske kroge, kar je gotovo slalbo znamenje o trdmSsltii goSipodarsidva zapadnega bloka.
LJgoden odlmev ilz Laosa-, -kjer se stikajo interesi Vzhoda in Zalpada, jie imel sporazum treh princev o nevtralni vladi. Sicer pa so ti trije iprilndi, čeprav so najožji so-rodlnilki iln se v njih žilah pretaka imdijlslko-modra kri-, venlda-r revno oroldje velike -tekme meld Vzhodom in Zapadotn. In ker so menda ilnitelrelsi velikih »-zaščitnikov« zahtevali, da naj, pride v Laosu do premirja' in nevtralne države, je do tega- tudi ,prišlo. Kakolr je billo napovedano, je -bila pogodba tudi v pravem čalsu podpisana din pre,dlo-žena kralju, nakar je bila sestavljena tudi nova vlada. Old takrat tiidi ni slišati o meid-sdbojnih bojih ali o napredovanjih fiidoko-muin-ištičnih čet, katerim je bila prosta pot, da zasedajo v!so delželb.
/
Med Francijo in Anglijo
V zalpadni Evropi! pa Se obetajo še v tem lotu veliki dogodki!, ki znajo za celo- stoletje preusmeriti gospodarsko in politično življenje. To j,e pristop večine držav evropske celine v EWG; v to goispodarsko skupnost -pa bo skoraj gotovo vstopila tiud-i Velika Briiltainiijia. To bo ipolmenilo nekaj povsem novega in izrednega. Pozabiti namreč ne smemo, da Anglijo ne pomelni le bri-tanslko otočje, marveč je dna zlasti v goispo-darskem Obmdčju -tesno -povezana s Svojimi prekomorskimi zavezniki, ki so še pred kratkim bili njenii kolonialni podložniki.
Največje ovire, da se tudi Anglija pridruži v EWG, je delala Francija, ki jie že od počeitfka v EWG. Nedavni obisk angleškega predsednika Mat Milllaina v Parizu pa je močno omilil ta medsebojjna trelnja.
V 'poročilu o teh razgoivbirih je bilo poudarjeno, da »skupni interesi« vežejo Francijo-lin Anglijo v svetovnih in evropskih zadevah. Istočalsno je' tudi billo rečeno, da bo to dejstvo tudi prevevalo nadaljlnja pogajanja za vkop Anglije v EWG. V teh razgovorih so bile odstranjene vse ovire pri De Gaultu, k-i je doslej ilz nekake ljubosumnosti nasprotoval vstopu Anglije v Evropsko gospodarsko tržišče. Prizadevanja, da Anglija vstopi v to gospodarsko Skupnost, trajajo že od začetka 'letošnjega leta v Bruslju, a zaradi nasprotovanja Francije ni bilo praVih napredkov. Zdi se, da je teimu s-edaj kolnec tn je pričakovati Skorajšnji zadnji korak, ki' bo podpis te pogodbe.
Zanimivo pa je 'tudi, da jie bilo ob tej priliki govora o politični- združitvi Evrope, ki bi- naj imela svoj e 'Mstno zunanjo in obrambno politiko. Prav o tem j,e te dni govoril ameriški predsednik Konnedy in je poudarjal, da ZDA z veseljem pozdravljajo evropsko -gospodarsko iln politično združitev. To je namreč tudi v interesu Amerike, kit nikakor ne vidi v politični inv gospodarski osamosvojitvi Evrope neljubega kolnkurenlta, marveč le koristnega partneja, s katerim ibo mogoče razplesti močne gospodarske vezi -in imeti v nj-om mogočnega zaveznika v boju proti sovražnikom svobode
Razmerje mc-d Italijo in Jugoslavijo ni biilo vedno tako 'Urejeno, kolt je to danes. Zlasti j-e billo med obema Sosedama napalo razmerje v letu 1955, ko so se že na obeh straneh zbirali močni vojaški oddelki, da s silo »rešijo« tržaško vprašanje, štiri leta pozneje pa -so stvari Iže italko dozorele, da je prišel v Beograd prvi -italijanlski predstavnik. Naito j,e islddlill podpis videmske pogodbe o »malem obmcj|nem prometu«, ki se iz leta v leto bolj ugodno razvija. Saj so na- primer v letošnjiem maju zabeležili kar 104.585 prehodov meje v obeh smereh. Tudi sicer se trgo-viina med obema državama zelo ugodno rabViija. Samo en primer: po rodovitnih poljih Vojvodine prinaša italijanska -pšenica »sampastore« klasje, za katerega jugoslovanski kmetje nišo našli drugega- -izraza kot 'tega, ki je danes v rabi: »italijanski' čudež«. Nato so sledili še drugi dogovori o nerešenih vprašanjih.
Sadanjii obisk jugoslovanskega podpredsednika zato nima -posebnega političnega poslanstva, marveč jie bolj Vljudnostnega značaja. Bač pa bo verjetno minister Ran-k-ovič predložil prošnjo iltalijalnski vladi, da pride Italija na pomoč Jugoslaviji s podelitvijo državnega posojila.
V Alžiru mir
Brve dimi našega političnega tedina- so -v Alžiru še kar nalprdj divjali OAS-ovci z grožnjami, da bodo uničili vse, kar so Francozi v tej deželi zgradili, če alžirski nacionalisti ne bodo upoštevali njihovih zahtev o zaščiti Evropejcev. Požigi javnih poslopij so se množili kar najprej in tudi umori so bili ha dnevnem rddlu. Ti napadi iso bili vedno bolj- usmerjeni proti vojaškim in po-
litičnim osebnostim francoskih oblasti. Celo na De Gaulla so že pripravljali atentat, ki pa je bil preprečen.
Zaldnjo nedeljo pa je presenetila vest, da je OAS ukazala svojim vojakom, da v noči od nedelje na ponedeljek prenehajo z vsemi sovražnostmi. To vest je prinesla tajna radijska postaja;, ki je poročala tudi, da OAS podpira mirovne predloge med muslimani in Evrolpejjci, o katerih jie zadnjo nedeljo- govoiril dr. Musekaj, muslimanski predstavnik v začasni alžirski upravi do 1. julija, ko bo glasovanje o bodočnosti Allžilra. Ta tajni odlok OAS tudi preklicuje odlok o umiku Evropejcev iz Alžira. Tako je upati, da se bo vendarle končalo sedemletno prelivanje krvi v tej nesrečni deželi. Pa tudi Francija si bo oddahnila- in se bo mogla bolj 'posvetiti Vprašanjem, kii so vprav zaradi alžirskega Vprašanja tako otežkočevala -fran-cosko politiko v sklopu zalpadime zunanje politike.
Adenauer vztraja
Nemški kancler Adenauer je bil že sedmič izvoljen za predsednika nemške krščan-isiko-socialne stranke. Star je že 86 let. Od 461 glašoV je dobil le 391 glasov, kar po- • meni precejšnj e nazadovanj e, saj j e bil pred dvema letoma izvoljen na isto mesto" s 427 glasovi. To je znamenje, da stari politik ni več italko priljubljen in da je v stranki ž-e močna ojpozicija 'proti njemu. Mnogi mu očitajo, da je preveč samovoljen pri odločanju strankine -politike. S tem, da se je poinovmo potegoval za vodilno mesto 'Stranke, je Adenauer pokazal,' da se še ne namerava odpovedati vodstvu vlade, čeprav je bil lansko leto obljubil, da bo kmalu po volitvah V državna- zbor Odstopil. Ve-dino težje pa postaja tudi vlpra-šanje naslednika, ker se je število kandidatov za to mesto še pomnožilo.
.. in pri nas v Avstriji
Kmetje se budijo
Minuli teden je zborovala Kmečka zveza avstrijskih ktneitov na Dunaju. Med drugim so tamkaj, tuldi sklenili, da bodo ustanovili takoj pdseben. fond za nadaljlnji boj kmetov za svoj c pravice. Pravtako bodo ustanovili poseben »Ibojimi Svet«, ki bo v pripravljenosti, da v potrebi takoj da navodila za potrdbne nastope v kmečkem boju. V ta namen bodo služila tudi nabrana denarna sredstva v »bojnem fondu«.
Tudi -zadnja svarilna- mlekarska Stavka -na Koroškem je bila za Kmečko zvezo Avstrije zelo podučna za nadaljnji način kmečke borbe. Ta stavka je dala namreč kmetom cele Avstrije !e(p zgled. Pokazala je kmetom drugih pokrajin, da kmet mdre svoj boj v naglici:, udarno din disciplinirano izpeljati. Te ugotovitve bodo zelo koristile vsej kmečki organizaciji Avstrije. Predvsem pa je važno, da so se kmetje zbudili- in so pripravljeni ter odločeni, tla vstopijo tudi v trdi boj in v tej volji jih bosta podpirala 'tuldi aidvoulstanoVljeni »bojni svet« in »bojni fond«.
Davke so znižali...
Sicer Avstrija ni med deželami, kjer je -davčni Vijak do skrajjlnaSti navit in so davki še soralzmemo znosni, je vendar upravičena (tožba predvsem nižjih štabov, da težko prenašajo visok davčni odmerek. Kar so zlasti
pred volitvami obetali, to se zdi bo s 1. jlu-lijiem tudi delno -izpolnjeno. V rednem zasedanju avstrijjSke poslanske zbornice je bilo določeno, kdo bo deležen znižanja davkov. Zakonski osnutek predvideva znižanja davčnega bremena za male in srednje pridobitnike in predložena jie bila tudi natančna tabela-, iz katere je ralzvidno, v koliko bo kdo deležen te dobrote. Tako bo prišlo iptiiblilžno na dosedanji davek v višini ca 1200 šil. znižanje tega davka za ca 104 šilinge na idto.
Stavka za stavko
Ne le v Franciji in Italiji, kjer so stavke skora j -ha dnevnem redu, temveč tudi pri nas sO -Stalvke pošltale zelo priljlibljeno sredstvo delavskih minOžic v boju za dolsego svojih zahtev. Tam pa so se zadnje čase pridružili -tudi drugi poklici. Tako so za zadnjo nedeljo napovedali stavko gostilničarji in l-a-Stniki hotelov v Beljaku in Sp-i-tallu;, na navo so jih obremenili- s itrož-jilmii ,predpisi iln večjimi davčnimi dajatvami.
Zadnji petek pa so vstopili v stavko tudi učitelji. Doslej, je bilo -namreč brdzulspešno prizadevanje za doklado za nadure, to je za pouk v urah, ki presegajo polno zaposlitev s 25 učnimi urami. V kdlilko bo stavka iimela ugodne 'posledice, -ni znano; solidarnost med učiteljstvom pa se j-e tokrat pokazala v najlepši luči.
Glasovi o „deželnem mladinskem pefju'
Celovška „Volkszeitung” z dne IG. junija prinaša v rubriki „Hier schrbibt der Leser” pismo nekega M. S. o znanem deželnem mladinskem petju, ki je zlasti med slovensko dijaško mladino pvzročilo mnogo razočaranja nad pravičnostjo „strokovnjakov-ocenjav-alcev” ob priliki tega tekmovanja mladinskih zborov na Koroškem. To zanimivo pismo se glasi:
Obisk iz Beograda v Rimu
Ponovno je bila! izražena želja, da pride v Italijo edleh najvišjih predstavnikov Ju--gcMavije. La-nlslkega junija j-e bil namreč tedanji ‘itali janski zunanjli minister Segtni- na Obislku v Beogradu -in je ob tej priliki povabil jugoslovanskega podpredsednik a Ran-koviča -na obisk v Rim. Daneš je Antonio Segni že najivišji predstavnik Italije, ko je bil pred kratkim izvoljen po dramatičnih volitvah za državnega predsednika-. Zato je Aleksander Rankovič Ob svojem prihodu na rittnisko letališče rekel, da ga najlbolj veseli, da se bo mogel sest at-i s predsednikom Segni jem.
»Dne 30. majia je poročala »Volkszei-itung» o Deželnem mladinskem petju. Tuldi jaz seim bill osebno navzoč pri tej prireditvi in bil sem zelo razočaran, da Drž. realna gimnazija iln giminazija za Slovence ni bila uvrščena med pet najboljših zborOv, čeprav je njih petje poslušavstvu najbolj ugajalo.
Jaz še danes ne morejm -razumeti, kako je LBA, čeprav je dobila manj itočk kot mešani zbolr Slovencev, bila od ocenjevalne komisije bolje ocenjena.
Vaš časopis se je spotaknil nad tem, da so se Slovenci, udeležili tekem z »velikim spremstvom«. Toda meni se zdi bolj častno sodelovali z -»velikim sremstvdm« kot pa s »30-letno mladino«. (Dopuščena starost je bila 25 let. Sam morem o diveh pevcih zbora Laindsmaunschaft, ki sta nad 30 let sta-
ra, navesti imeni in rOj-stne podatke, alko to želite.)
Ne zahtevam nikake prednosti za Slovence, temveč le Objektivno oceno po ocenjevalna komisiji,«
*
Tudi „Neue Zek” z dne 7. junija prinaša v rubriki „Triibune des Lesen” pod naslovom ..Kritik an ei-ner Jury” sledeče:
»Z velilkilm /a-n ima-njom sem čilt-al vaše -poročilo o Deželnem mladinskem petjlu 1962. Napisali ste, da se j-e med drugimi izredno zvenečimi zbori -nahajal itudi moški zbor državne realne gimnazije im gimnazije za Slovence. Ocenjevalna komisija pa je bila drugega mnenja, ker ga je ocenila le z »dobro«. Zato bi rad vprašal komisijo, ali so vsi zbori, ki so prejeli oceno »zelo dobro«, bolje peli kot moški zbor Slovencev? Ali pa jie presojala njegove zmogljivosti po drugih perspektivah? Ali ji je bilo neprijetno, da bi Koroško zastopal v Gradcu tudi Slovenski, Zbor? Toda -naj bo že kakorkoli! Slovenci se -tudi tokrat ne bodo pustili ustrahovati; oni namreč že več let prepevajo in bodo prepevali tudi še v bodočnosti.	W. P.«
SLOVENCI
dama in po SDetu
Nadškof Ujčif — biseromašnik
Na belo nedeljo je beograjski nadškof dr. Josip Ujčič proslavljal svoj biseromašniški in srebmo-škofovski jubilej. Na to redko slovesnost je prihitelo več škofov in nadškofov; med njimi tudi nadškof Vovk. Jubilant je kljub visoki starosti krepko pristopil k oltarju, da opravi pontifikalno mašo. Dr. Josip Ujčič se je rodil leta 1880 pri Pazinu v Istri, študiral je v Trstu, kjer je bil tudi škofov kaplan; nato pa je šel na Dunaj, kjer je v znanem zavodu Avguštineju doktoriral. Tja se je kmalu tudi vrnil in postal zavodov ravna-tcij. Na povabilo škofa Jegliča pa je prišel v Ljubljano, kjer je postal profesor moralke. Leta 1936 je postal beograjski nadškof in še danes vodi to težavno škofijo v diaspori z njemu dano veliko modrostjo.
Pogreb g. prof. Fileja
V	torek minulega tedna je bil pogreb g. Mirka
Fileja v Gorici. Le malokdo je deležen tako veličastnega pogreba. V goriški stolnici se je zbralo ob tej žalostni priliki nad tri tisoč ljudi in pred oltarjem je bilo duhovnikov kakor ob kakšnem škofovskem jubileju. Na koru je prepevalo okoli 150 moških pevcev žalostinke in Perosijev Requiem. Sveto mašo za rajnega profesorja je daroval škofov namestnik mons. Soranzo in prečitano je bilo ob koncu maše tudi škofovo pismo. Iz cerkve se je nato pomikal mogočen sprevod po goriških ulicah. Na pokopališču so rajnega g. Fileja položili v grobnico duhovnikov. Ob grobu so združeni moški zbori prepevali zopet žalostinke, s spominskimi nagovori pa so sc od rajnega poslovili zastopniki gori.ške in tržaške katoliške prosvete, koroških katoliških organizacij ter tržaških in prekomejskih duhovnikov.	JJT
V	imenu koroških Slovencev sc je poslovil profesorja Fileja predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko. Pogreba so sc udeležili tudi ravnatelj slovenske gimnazije dr. Joško Tischler, predsednik in odborniki Krščanske kulturne zveze in sicer dr. Zablatnik, Erik Prunč, Hanzi Gabriel, preč g. Vinko Zaletel, tajnik Dušnopastirskega urada /dr. Polanc, zastopnik Zveze pevskih društev dr. Cigan in zastopniki Koroške dijaške zveze.
Zakljufna prireditev goriških srednješolcev
V	Gorici, kjer že vsa povojna leta uspešno delujejo slovenske srednje šole (strokovna, gimnazija in učiteljišče), prirejajo dijaki vsako leto zaključno šolsko prireditev. Vrši sc na dvorišču šole v uliti Randaccio. Ta šolska prireditev privabi vsako leto vse polno Slovencev iz mesta in vse okolice. Letos je bila taka zaključna prireditev dne 10. junija. Na sporedu so bile točke, katere so izvajali dijaki vseh stopenj. Pod vodstvom pevovodje prof. Bolčine so dijaki zapeli vrsto mladinskih pesmi, med katerimi je bila tudi »Pojdimo h gostiji” pr--’ sorja Mirka Fileja, ki je prav takrat bojeval zadnji boj v sanatoriju sv. Justa. Osrednja točka pa je bila mlaflinska igra D. Gorinška »Rdeča kapica”. Poro-, .čilo o tej predstavi se zelo pohvalno izraža o mladih igralskih talentih, ki so znali tako ljubko priklicati v življenje to najljubšo otroško pravljico, da so se še starejši zamislili v otroška leta, ko so z zanimanjem poslušali svoje babice. Med odmori je gledalce zabaval harmonikar - študent z veselimi melodijami.
Riko Debenjak v Tokiu
V	japonski prestolnici so odprli razstavo grafičnih umetnikov ob tridesetletnici ustanovitve japonskega društva likovnih umetnikov. Jubilejna razstava je v največjem tamkajšnjem muzeju. Med petdesetimi svetovnimi grafiki, ki so prispevali svoja dela za to manifestacijo, je tudi slovenski grafik Riko Debenjak, ki razstavlja tri dela. Slovenski grafik jc za svoje umetnine prejel častno priznanje.
Marjanica Savinšek razstavlja
Slovenska akademska slikarica Marjanica Savin-šek jc priredila razstavo svojih starejših in novej-ših umetnin v umetniški galeriji »Tonalites” v Parizu. Razstava je povsem uspela, kar je razvidno iz. besed kritika Chabanova v reviji »Le Peintre”, ki ugotavlja, da jc treba slike Marjanice Savinšek »zaradi premišljene kompozicijo ter polne barvi losti označiti kot popolne”. Revija „Arts” se pa nad slikami slovenske umetnice navdušuje zaradi »njihovega resničnega zanosa”.
SKAD-študijski dan
Slovenski akademiki v Buenos Airesu so sc letos zopet, kot je že navada, zbrali v prijaznem in gostoljubnem kolegiju Emaus v Haedo, da se pomenijo o bodočem delu v svoji organizaciji, izvolijo nov odbor in razpravljajo o problemih študenta v današnjem času. Povabili so tudi študente iz zadnjega leta gimnazije, da jih seznanijo z življenjem v organizaciji. Studijski dan je zelo dobto uspel.
Upanje na zedinjenje?
Znano jo, da je papež Janez XXIII. napovedal vesoljni cerkveni zbor, ki se ima začeti letos 11. oktobra. Poleg drugih namenov ima ta zbor tudi nalogo, da poskusi vsaj zbližanje, če že ne zedinjenje med katoličani in pravoslavnimi. Ali je kaj upanja? Strokovnjak v vpra&inju vzhodne - pravoslavne - Cerkve, g. Stanko Janežič, je o tem napisal nekaj misli.
Pravoslavni bogoslovci rimski Cerkvi radi očitajo jurktezem, pomanjkanje svobode in ljubezni. Na drugi strani pa nekateri meti njimi sami uvidevajo in priznavajo, kako njihovo pravoslavje razkraja needi-nos*. Boli jih cela vrsta vse preveč z državnim ustrojem povezanih narodnih cerkva, nezavisnih jurisdikeij in med seboj nasprotujočih si teoloških mnenj o valžnih verskih resnicah.
Mnogi čutijo pomanjkanje 'živega cerkvenega učiteljstva z bo/je-pravno avtoriteto papeštva. Žele si novega vesoljnega cerkvenega zbora, 'ki bi razrešil položaj. Toda obenem se zavedajo, da na tak zbor niso pripravljeni in ga sploh sklicati ne morejo.
(Papeža kot vrhovnega poglavarja Cerkve ne priznavajo, po njihovem nauku je samo vesoljni cerkveni zbor vrhovna oblast. Vendar še nobenega takega zbora v vseh 1000 ‘lotih niso imeli, ker ni nikOgair, ki bi ga sklical.)
Kaj torej? Ali je najbolje pokopati vsako upanje in zavreči vse nadaljnje napore za zedinjenje?
Možnost zedinjenja je dana
Do različnega gledanja in verskih sporov /ued krščanskim Vzhodom in Zahodom je . , cel vsem prišlo zaradi medsebojnega ne-poznanja, nezaupanja in pomanjkanja ljubezni.
Prepričan sem, da je stoletni — da, že skoraj tisočletni — prepad mogoče premostiti. Vendar čas še ni dozorel. Težav ne bo malo. Podreti bo treba predvsem vrsto psiholoških predsodkov na obeh straneh. Pri vodilnih krogih (obojne) Cerkve, pa tudi med nižjo duhovščino in vernim ljudstvom.
Zdi se, da je danes med večino kristjanov prodrla iskrena želja po zedinjenju. To pomeni že mnogo.
Topel poziv sedanjega papeža k vsekr-sčanski spravi je naletel na ugoden odmev predvsem pri carigrajskem patriarhu Ate-'Uaigoru, pa tudi' pri vrsti drugih ndkato-bškili cerkvenih dostoj anstvenikov in teologov. Medsebojni! obiski in odposlanstva pripravljajo vedno bolj ugodna tla za zbii-J tnje. Na primer posebna papeška delegacija pri carigrajskem pa tria rim, obisk v Vatikanu anglikanskega primasa dr. Fishcr-ja, ameriškega predsednika episkopalne protestantovske cerkve dr. Liclucnbergerja itd. Važno vlogo igra v času priprav za novi vesoljni zbor Tajništvo za zedinjenje kristjanov, ki ga vodi kardinal Bea v Rimu.
Proti novemu vesoljnemu zboru in težnji po zedinjenju se je med pravoslavnimi patriarhi najbolj odločno postavil ruski patriarh Aleksej. Pač tudi po namigu im s podporo komunističnih mogotcev, ki se morebitnega zedinjenja kristjanov silno boje. Aleksej skuša svoj Vpliv raztegniti tudi
na druge pravoslavne Cerkve. Sam obiskuje druge po svetu alli jih vabi k sebi v Moskvo. Obiskal ga je tam nedavno srbski patriarh German. Pričakovati pa je, da bodo vsaj nekatere pravoslavne Cerkve poslale na vatikanski zbor svoje opazovalce. Seveda bodo jako dobrodošli.
Kako globok je prepad?
Najprej je treba med nami na Vzhodu in Zapadu pregnati pretirano bojazen in nezaupanje. Dodobra se moramo med seboj spoznati. Tako bodo pregraje druga za drugo same padle. Iz poznanja bo raslo spoštovanje, iz spoštovanja ljubezen. To je pa že začetek zedinjenja.
Učeni bogoslovci z ene in druge strani so že našli pot drug do drugega. Zbirajo se in razpravljajo o spornih vprašanjih. Takih prijateljskih srečanj naj bi bito več in več.
Bogoslovce in sploh vse katoličane naj vedno navdaja tolažljdva zavest, da je od tega, kar nas združuje, dosti več od onega, kar nas loči. Oboji verujemo v troedinega Boga in v Kristusa. Oboji častimo Mater božjo in svetnike. Oboji imamo evharistično daritev sveto mašo in veljavne zakramente. In še dosti več takega.
Eni in drugi smo od prednikov prejeli krščansko kulturo in vrsto dobrin, o katerih spono že davno pozabili, da jim je bil izvor v krščanstvu. Danes nam vsem grozi skupna nevarnost materialističnega brez-boštva in skupna propast.
Zares ni več vzroka, da bi ostali vsak na svojem bregu in zrli, kako se nam podirajo tla pod nogami. Skrajni čas je, da z vsemi svojimi silami in razpoložljivimi sredstvi zagrnemo prepad in se strnemo v eno. Tako bomo rešili sebe, svoje potomce ter brate in sestre vseh celin.
Pri vsdh svojih naporih pa se moramo zavedati, da za pravo in resnično krščanstvo, ki je že po svojem bistvu samo v sebi edino, največ storimo, če ga v dejanju živimo.
Admiral Jamamoto o sebi
I Mladostne sanje
Rodil sem se dne 22. decembra 1877. Osnovno šolo sem obiskoval v Katazi, našem rodbinskem dvorcu, od Tokia dobro uro vožnje po železnici. Ko sem imel 13 let, sem mislil: »Moj oče ima veliko denarja, pa bi me mogel poslati na visoke šole v Tokio. Pozneje bom minister in general.« Prepojen sem bil namreč z istim častihlepjem kot vsa mladina v začetku tako imenovane Meilji-dobe, ko je hrabrim pripadal svet.
Branijo mu v Tokio
To sem prišepnil očetu in ga zaprosil, da me čimprej pošlje v Tokio. Toda o tem ni bilo govora. Bil sem lahkomiseln razposajenec in sem marsikaj zagrešil na račun očetovega ugleda, večkrat ga celo zllorabljal. Pa tudi s svojiiml tovariši milsem bil v dobrih, odnošajih; mnogo solza selu jim povzročil. Sosedom sem rad nagajal, dokler me niso enkrat dobro premikastili in me očetu naznanili. Namesto da bi šel v šolo, sem se klatil po gozdovih in grmov-jih. Očetovi opomini so malo zalegli. Vse pesmi konec je bil, da je oče vzel bambusovo palico in zopet uveljavil red. Vsekakor — nič čudnega — oče me je smatral za negodnega za študentovsko življenje v Tokiu. Tako je splahnelo lepo upanje na zeleni Tokio. A to tem bolj, ker je moj starejši brat, ki je bil že tam, kaj malo bil očetu v čast.
Prvo srečanje s katoliškim duhovnikom
Prav v tem času— bito je v začetku poletja je prišel v Katazo neki Evropejec iz Tokia. Hotel si je najeti kako hišo za poletni oddih. Ta gospod je bil ravnatelj neke srednje šole. Najel si je hišo in poleti je prišel zopet, a to pot z dvanajstimi drugimi Evropejci; vri so bili enako oblečeni: črna obleka s črnimi kravatami. To so bili Marističoi šolski bratje. Ob prvem srečanju jih je vprašal moj oče, s čim se prav
za prav ukvarjajo. Orni so mu odgovorili: »Z vzgojo mladine. In to na strog način. Kogar sprejmemo, ta se mora do pičice natančno držati dnevnega reda. Iz hiše sme samo ob določenem času in se mora točno vrniti. Tri dni v tednu se govori francoski, a tri dni angleški.«
Moj oče se je sila začudil. Prav posebno mu je ugajalo učenje tujih jezikov in stroga vzgoja.
Srečne počitnice
Zame so bile to srečne počitnice. Vsi učitelji so bili mladi, živahni in nad vse veseli. Skupaj smo šli na morje, plavali ali se s čolnom vozili, lovili ribe po rekah, lezli po hribih, lovili metulje po rižnih poljih in si bili kot pravi tovariši. V septembru so se vrnili Maristi domov. Moj oče, ki je imel zaupanje vanje, me je vzel s seboj v Tokio In me izročil njim v vzgojo. Tako sem prišel na tedaj majhno, a danes veliko in znamenito srednjo šolo Gyosei, t. j. Jutranja zvezda.
V katoliški šoli
Študentje so bili tisti čas mnogo starejši, kot so danes. Bili so večji del iz družin, kjer je bilo močno razvito domoljubje, in iz družin, ki so bile radi močnih predsodkov povsem proti yaso-nauku (to je proti krščanstvu). A jaz sem bil ravno tak. In tako je prišlo do mnogih prepirov z mojimi profesorji, ki sem jih izzival. Toda sam nisem imel nobene verske izobrazbe, zato jilm milsem molgel do živega. In tako se 'končno sploh niso več zmenili za moje izzivanje.
Prva misel za spreobrnitev
Pomalem se mi je odkrivala notrina njihovega življenja. Posebno smo zapazili, kako je vsakteri izmed njih pokoren svojemu predstojniku brez ožira na narodnost, starost in izobrazbo. In kak<5 so ljubili na;s bolj kot sebe; sami so držali stroga pravila; imeli so zaobljubo in jo strogo
držali. Vse to more razjasniti le njihova vera. Ko sem se o vsem tem sam osebno prepričal, nisem mogel drugače, kot da sem Sklenil — prestopiti v katoliško vero. Hotel sem zvesto služiti domovini in Bogu, da s tem zaslužim svojo srečo. Bog me je vodil, da sem prišel do te odločitve in da sem jo mogel uresničiti.
Očetova prepoved
Pa to se ni dalo tako enostavno izvesti. Oče je bil svetovalec pri nekem poznanem budistovskem templju. Doma smo imeli »Kamidana« (šintoistični hišni oltar) in »butsudan« (budistični oltar). Po prastari navadi se jima je vsako jutro izkazovala čast. Naravno je, da sem zato okleval očetu odkriti svoje namene. Končno sem se opogumil. Napisal som mu pismo in ga prosil, da smem sprejemati nauk o katoliški veri. Ko je oče dobil to pismo, se je tako razhudil, da je takoj pridrvel v Tokio in planil z Vso silo nadme, naj si take misli za vedno izbijem iz glave. »Yaso-nauk je nevaren državi, a ti ri že vnaprej zaigraš svojo bodočnost in si razbiješ ladjico svojega življenja na teh rečeh...« Ostal je pri tem, kar je rekel. In tako to pot nisem prodrl s svojo željo. A zopet nisem imel moči, da izvršim svojo voljo proti očetovi. Ta večer sem šel žalosten spat in jokal sem vso noč ... To je bilo v začetku leta 1893.
Oče dovoli
Toda Bog me ni zapustil. O počitnicah sem se doma drugič opogumil. Oče je bil najodločneje proti. Tedaj sem poskušal malo govorniške umetnosti. In Sveti Duh je razvozljal jezik mekrščenega. Govoril sem približno takole: »Iz dneva v dan rastem in sem vedno večji ter mislim na svojo bodočnost. Ne vem, ali ne bom kdaj in kje zašel na slaba pota in delal očetu sramoto. To pa zagotovo vem in sem trdno prepričan, da morem temu ubežati edino kot katoličan. Zato sem te prosil, da mi dovoliš pouk v katoliški veri. Tega mi nisi dopustil. Z druge strani pa ti je tvoja čast vse in nad vse. Če se zanaprej ne bom dostojno vedel, odpade od mene vsaka odgovornost.« Oče mi odgovori: »Dobro, naj bo, pustim ti, takoj lahko pišeš ravnatelju.«
Krst v božični noči
In tako je bilo. Takoj po počitnicah v septembru se je začel verski pouk. še isto leto je bil na sam sveti večer pred polnočnico krst v kapeli srednje šole .»Jutranja zvezda«. Bil sem prvi, ki je bil tam krščen, in prvi Japonec, ki ga je moj profesor krstil. Da bi se pri meni na zunaj kaj spremenilo, ni treba niti omenjati. Samo božja volja se je izvršila meni.
Bogat blagoslov
Od te polnoči je že minuto 40 let. Mnogo spomladnih neviht in jesenskih viharjev je šlo mimo. V mornarico sem stopil še prav mlad, sodeloval sem v treh bitkah in bil pri tem večkrat skoro čudežno rešen. Od vlade sem bil poslan s posebnim naročilom k sv. očetu — to se je zgodilo prvič v zgodovini Japonske - zaupano mi je bilo, da spremljam prestolonaslednika, današnjega cesarja, na poti v Evropo in — posebna sreča mojega življenja — dano mi je bilo, da preživim ostala leta v osebni bližini svojega cesarja.«
Jack London:	7
da
Hodil je po sledi moža, ki se je tudi tako vlekel naprej, in kmalu prišel do njenega konca-do ne|kaj pred kratkim oglodanih kosti, Okoli katerih je bilo v mokrem mahu videti stopinje mnogih volkov. Videl je široko vrečico iz losove kože, enako njegovi, raztrgano od ostrih zob. Pobral jo je, čeprav je bila njena teža za njegove šibke prste skoraj prehuda. BiH jo je vlačil s seboj do kraja. Ha hal Še smejal sc bo Billu. Ostal bo živ in bo odnesel vrečico na ladjo v bleščečem morju. Njegova veselost je bila hripava in grozljiva kakor vranovo krakanje, in bolni volk se mu je pridružil z otožnim tuljenjem. Kar se je mož nehal smejati. Kako se bo mogel smejati Billu, če je BiH tole, če so BiH tistele kosti, tako rožnato bele in čiste.
Obrnil se je vstran. Res je, BiH ga je zapustil; toda zlata ne bo vzel in tudi Billovih kosti ne bo sesal. Bill bi pa vendar storil tako, ko bi drugače naneslo,- je tuhtal m se opotekal naprej.
Prišel je do luže. Ko se 'je sklonil nadnjo in gledal za kleni, je naglo umaknil glavo, kakor da ga- je kaj pičilo. Uzrl je
podobo svoj ega obraza na vodi in bila je tako strahotna, da je za dovolj dolgo zbudila njegovo občutljivost in jo zadela. V luži so bili trije kleni-, a bila je prevelika, da bi jo mogel osušiti. Nekajkrat je brez uspeha poskusil ujeti ribe v svojo cinasto posodo, potem je odnehal. Ker je bil tako strašno slab, se je bal, da bi utegnil pasti in se utopiti. Vprav zaradi tega si tudi ni upal zajahati katerega izmed mnogih nanesenih -debel, ki so ležala po peščenih plodovih, in se spustiti po reki navzdol.
Ta dan je zmanjšal razdaljo med seboj in ladjo za tri milje; naslednji dan za dve, kajti zdaj se je plazil, kakor se je plazil Bill. Konec petega dne je bilo do ladje še vedno sedem milj-, on pa ni mogel napraviti na dan niti miljo. Babje leto je še vedno trajalo; on se je še vedno plazil naprej in se rušil, se vrtel in preobračal, in bolni volk je ves čas kašljal in sopihal za njim. Tudi koleni sta' mu postali ranjeni kepi mesa kakor stopali, in čeprav ju je omotaval s kosi srajce s hrbta, je puščal rdečo sled na mahu in kamenju za seboj. Ko se je nekoč ozrl nazaj, je videl volka, kako pohlepno liže njegovo krvavo sled, in tedaj je jasno videl, kakšna utegne biti njegova usoda — razen če 'bo on ugnal vol-
ka. Tedaj se je začela ena izmed najstrašnejših življenjskih žaloiger, kar jih je kdaj bilo — bolan mož, ki se je plazil, bolan volk, ki je šepal, dve bitji, ki sta vlekli svoji umirajoči trupli skozi pustinjo in stregli drugo druge-mu po življenju.
Ko bi bil volk zdrav, se mož ne bi bil toliko menil za to. Toda misel, da naj bi nahranil želodec temu gnusnemu, toliko da ne poginulemu volku, mu je bila zoprna. Bil je izbirčen. Duh mu je začel spet bloditi in se izgubljati med halucinacijami, medtem ko so njegovi jasni trenutki postali redkejši in krajši. Nekoč ga je iz omedlevice zbudilo hikanje tono ob njegovem ušesu. Volk. je hromo odskočil in ker je bil talko oslabel, ga noge niso držale pa se je zgrudil. Prizor je bil smešen, toda možu. se ni zdel zalbaven. Pa tudi strah ga ni bilo, za to je bilo že prehudo z njim. Pač pa mu je bil duh tačas jasen, ležal je in razmišljal. Do ladje ni bilo več ko štiri milje. Če si je izniči meglo iz oči, jo je lahko prav razločno videl, in videl je tudi belo jadro majhnega čolna, ki je rezal površino bleščečega morja. Toda nikdar ne bo mogel prelesti teh štirih millj,. Vede1! je to in ob tem spoznanju ostajal povsem miren. Vedeli je, da ne bi mogel prelesti niti pol milje. Pa vendar je želel živeti.
Nespametno bi bilo, da bi umrl, ko je pretrpel vse to. Usoda je terjala preveč od njega, čeprav je umiral, ni hotel umreti. Morebiti je bila to huda norost, toda še v žrdhi Smrti se je je otepal in hi hotel umreti.
Zaprl je oči in se neskončno previdno skušal zbrati. Skušal se je zakrkniti, da ga ne bi premogla moreča onemoglost, ki je kakor plima zalivala vse izvire njegovega -bitja. Ta smrtna onemoglost je bila čisto podobna morju, bolj in bolj se je dvigala in delček za delčkom potapljala njegovo zavest. Včasih je bil skoraj povsem potopljen in je s slabotnimi zamahi plaval skozi pozabljenje, nato pa je po neki čudni duševni alkemiji spet našel pramen volje in zamahnil spet močneje.
Negibno je ležal na hrbtu in lahko je slišal, kako se počasi bolj in bolj približuje hropeče vdihavanje in izdihavanje bolnega volka. Prihajalo je bliže in bliže, neskončno dolgo, on pa se ni premaknil. Bilo mu je čisto pri Ošesu. Hralpavi, suhi jezik ga je praskal po licu kakor peščeni papir. Naglo je sprožil roke — ali jih je vsaj skušal naglo sprožiti. Prsti so mu bili ukrivljeni kakor kremplji, toda zagrabili so prazen zrak. Naglica in zanesljivost sta terjali moč, mož pa te moči ni imel.
(Dalje prihodnjič)
Dipl. jur. Lipovšek odšel v Miinchen
Glavni urednik »Našega tednika-Kronike« je nastopil te dni novo službo v Miin-chenu. Dipl. jur. Lipovšku, ki je spretno urejeval naše glasilo od aprila 1955 dalje, se koroški Slovenci za ves trud lepo zahvaljujemo ter mu želimo na njegovi življenjski poti mnogo uspehov in božjega blagoslova.
CELOVEC
V nedelljo, dne 1. julija 1962 obhaja c. g. novomašinflk p. Gabrijel Drofelnik, ud kapucinslkega reda, rojak iz Javorja pri čfrni, prvo siv. daritev v kaipucimslki cerkvi v Celovcu.
Začetdk ah pol 11. uri. Po sv. maši bo shod za treitjeredlnilke in pete litanije. Ver-niiki so vabljeni k novi maši.
GLOBASNICA (Materinska proslava)
Miinuili teden, na Mnlko&tni ponedeljek, je Kat. prosv. društvo v Globasnici posvetilo dan naSim dragim materiim z lepo igro, ki jo je priredila naša pisateljica Maltiildjt Košutmilkova. Matilda nam je znana kot Skrbna pisateljica iger, ki pa tudi za to igro zasluži1 vse priznanje. Iigrahje jako dramatična in jezikovno zlikana, talko da je ganila vsako materino srce 'do solz. Kratka vsebina je ta:
Dragici ‘je umrla mati. Oče pa se vdru-gič poroči, vendar ne more pozabiti slvoje prve žene. Mačeha, ki pride na posestvo, postane ljubosumna, da bi njen mož (preveč ne ljubil svoj ega otroka , medltem pa njo zapostavljal. Sklene, tla j;o čiimprej odpravi, nato pa še moža. Bolni Dragici nalaga težka dela, v žgance pa ji trosi pesek, sama pa uživa brezdelje. Moža vara, da se otroku dobro godi. Bliža se materinski dan. Dragica bi rada Okrasila' grob svoje matere, pa ji naloži mačeha tako težko delo, da bi ga sama ne mogla dokončati, če ji ne bi pomagala njena prijateljica. Ko delo opravita, se Dragica hitro zmuzne iz hiše iln gre nabirat rože za grob njene matere. Prinese šopek cvetja na gomilo, pri 'tem pa tako pretresljivo kliče svojo mater, naj se vrne k njej. In res se prikaže mati. Nato žene duh matere otroka skrbno domov, medtem ko je oče obupan neha1! iskati Dragico. Ob pogledu na rajlno okameni mačeha im se ne more ganiti. Mati da otro-
V Avstraliji smo
(Nadaljevanje in konec)
IN ŠE JUBILEJ:
Zapel jc telefon; sestre Marijine frančiškanske misijonarke kličejo, od tam, kjer p. Bernard zadnje čase stanuje. Po telefonu povejo, da bi rade p. Bernardu za jubilej slovensko zapele in da jim morem v tem oziru samo jaz pomagati. Seveda vse tajno! In takoj je nastala čestitka v tejle obliki:
Sedemdeset let, ko prišel na svet pri Trnovcu si na Dobrovi; kjer je božja pot znana vsepovsod, tam si s krstno vodo bil oblit.
Si dobil ime, bil sl vsem France:
Ti čestitamo in ti voščimo:
Milost iz nebes zares!
Petdeset je let, kar si bil sprejet v lepi sveti seraf inski red.
Vztrajno si učil, ljubljeno svaril, da bi brat tvoj vsak le bil otet.
Zdaj si naš Bernard, vsak ima te rad!
Ti čestitamo in ti voščimo:
Milost iz nebes zares.
Sestre so res zapele po slovensko, pa ni bilo med njimi niti ene Slovenke. Ena je celo Kitajka. Pravijo, da je bil p. Bernard ginjen, sam pa o tem ne črhne besedice.
Oni dan po čestitki sester pa smo bili povabljeni v sesterski prelepi samostan v prekrasnem morskem zalivu. Bil jc ravno praznik Marije Pomagaj, naše slovenske Kraljice. Zanimivo je tudi, da je Marija Pomočnica kristjanov določena za nebeško zavetnico Avstralije in Nove Zelandije. Petindvajset duhovnikov frančiškanov se je zbralo na slavnostno jubilejno večerjo, ki so jo sestre pripravile jubilantu na čast. Avstralski frančiškanski pro-vincial je imel slavnostni govor. Med slovenskimi duhovniki sem seveda bil navzoč tudi jaz. Po večerji — bilo je že popolnoma temno, ker imamo tu zdaj zimski čas, četudi zime ni posebne —
[M) večerji smo šli na samostanski vrt. Samostan jc na prijetnem gričku. Isti večer 24. maja slavijo v Avstraliji narodni praznik kot n. pr. v Ameriki 4. julija. Praznik proslavljajo s splošnim streljanjem in z umetnim ognjem. Iz vseli hiš, vseh dvorišč, vrtov, ulic in parkov švigajo v zrak rakete, ki se visoko nad mestom razpočijo in umetni ogenj
ku večerjo iln ilzgilne. Do diria ginjena mačeha prosi moža in Dragico odpuščanja in sireno oblj ubil, da se bo ipobolLjšala.
To igro so podali samo otroci1. Ob 'tem pa so se polkazaild mlladti taicnlti, katerih bodočmoist je zaznamovana. Vidi' se, da bo požrtvovalno društvo želo v prihodnosti uslpehe ravno s temi. Že v deMamacijah in pesmih otrok., 'ki «o bile pred igro, se je pokazalo mnogo navdušenja med gledalci. Mešalni zbor je ubrano zapel tri pesmi poti vodstvom Janeza Pečjaka. Čutilo se je, da so pevci takorelkoč »priraščeni« na nadobudnega sik lad a1 tel j a dn 'pevovodjo. Dijak Greiner Hubert pa je (pozdravili matere v kratkem govoru. V glavnem je govoril o vzgoji otroka do 4. leta iln volbČe v predšolski dobi.
GlobaSko društvo zasluži v tem oziru mnogo priznanja. Vrši skrbno ih važno ikuilturno delo v iteim okraju. Čeprav so tam še lelpše in večje dvorane, — v katerih pa se vrši le malo — razen filmov —, se Zado-vodljluje to društvo z manjšo, a prijeltno šoštarjevo dvoranico. Priznati pa se mora kljub temu našemu društvu, da nudi po-noven dokaz, da na Koroškem še gojimo zdravo slovensko besedo.
ŠMIHEL pri PLIBERKU (Družinsko veselje)
V dobro znani družiml Eriča in Angele Kuhar še je rodila deklica. Pri krstu so ji dali ime Angela. 'Za botra sta bila gospa in gospod Robač iz Celovca. Po krstu so srečni starši povabili botre in sosede na domače slavje. Novorojeni deklici želimo, naj jo vsepovsod v življenju spremlja sreča in božji blagoslov.
GORENČE (Iz farne kronike)
Od 7. do 16. aprila letos smo imeli sv. misijon. Z usjpehom smo lahko zadovoljni, saj' se je tsv. misijona udeležilo dobrih 85 odstotkov naših župljanov. Seveda bdi lahko
bilo 5e boljše. Sv. misijon je vodil preč. gospod dr. Jakob Kolarič C. M. (lazarist), ■imel j‘e globoke in praktične govore. Verniki so pozorno poslušali govornika In se ga niiso naveličali, čeprav so bili nekateri govori malo daljši, kar je pri misijonu že navada im tudi potreba. Gradnja železnice in zaposlitev delavcev po raznih krajih je siv. misijonu gotovo nekaj škodovala. Na sv. misijon smo se dalje 'časa pripravljali z molitvijo ih nekaj, govori. Goislp. misijonarju se tukaj še enlkrat 1 epo zahvalimo za težko delo Ob misijonu iln dobri Bog naj mu stotero poplača trud. Bog daj, da sv. 'misijon ne bi ostal 'brez sadov. Upamo, da se bodo 'poživele stanovske nedelje in morda tudi oživilo delovanje Kat. akcije od Strahi mladine.
V nedeljo, 13. maja — materinski dan — jc imel ob 3. uri pop. v itukajšnji dvorani gosp. župnik Vinko Zaletel uz Vogrč dobro obiskano skioptičbo predavanjle. Kazal nam je krasne slike iz Argentine, Sv. dežele (Marij, cerkve) in nekaj' misijonskih slik. za otroke. S tem simo lepo (proslavili materinski daln. Gosp. župniku se iskreno zahvaljujemo in želimo, naij nas jeseni, če ne prej, zopet Obišče. :
ŠT. VID v PODJUNI (Razno)
20. maja letos so gostovali pri Voglu Jezerjani z igro v devetih kratkih dejanjih »Molčeča usta«. Gostom se zahvaljujemo za njih obisk in jih še vabimo. Udeležba je bila kljub skrajno slabdmu vremenu še kar dobra. IN a praznik Gospodojvega vnebohoda, 31. maja, je bila materinska proslava. Naši' mali so mamicam zaigrali in zapeli. 3. junija je bilo pri fari prvo 'sv. obhajilo naših malih. Bilo jih j'e 20. Ker je letos Vidova nedelja obenem krvatr-na, bomo obhajali farnega patroha nedeljo pozneje. 27. maja je bila v št. Pri-
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek ob osmi uri.
Prijavite svoje otroke pravočasno in sicer do 1. julija 1962!
Prijavi je treba dodati rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schulcr-beschreibung) pošlje šoki neposredno na naslov: Direktion des Bundesrealgymna-siums und Gymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchcnfeldgas.se 22. Na dan izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli, ker brez tega spričevala ne more biti pripuščen k izpitu.
Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno in ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni: Ler-chenfeldgasse 22, soba 65 v drugem nadstropju.
Ravnateljstvo
možu poroka Jožefa Plantev, Smolejevega ilz Gluhega lesa um Marije Kolednik iz (Putime v ddbrolslki fari. iPorolčil jh je č. g. Adamič, 'kaiplain iz Dolbrle vesi. Dne 11. junija, na binlkošttni ponedeljek, je bila v št. Primožu poroka s sv. mašo Marije Hribernika, mladega Plusa v 'Gluhem lesu, iln Marije Pasiterk iz rdbrške fare. Poročil ju je č. g. Luiskar, ki začasno oskrbuje našo farv Novoiporočeincem 'želimo vise dobro v novem stanu. Naš č. g. župnik so na bolezenskem dopulstu. Želimo jim, da se kmalu zdravi) vrinejo med nas.
28. maja, po svatbi, jc v zgodnjih juitra-njih urah diz naznanili razlogov začelo goreti Voglovo gospodarsko pošldpj e in bilo vse upepeljeno, živimo so mogli še rešiti. Škoda j'e velika din le deloma krita z zavarovalnino. S težko (prizadeto družino sočustvuje vsa sbselska.
Lojzna moti piše . .
obhajali jubilej
dela in piše po zraku razne figure. Mi smo seveda to proslavo obrnili na p. Bernarda, češ, vse mesto te proslavlja. On se je samo muzal. Bil pa je ginjen.
Pri tej priliki jc rekel p. Bernard: „Da veš, zdaj mora biti konec teh proslav in teh jubilejev!” Jaz sem mu odgovoril: „Seveda, skrajni čas je ie!” Toda zadnjo nedeljo meseca maja, na nedeljo Marije Pomagaj, smo imeli sydneyski Slovenci romanje in sicer k Mariji Tolažnici na Rooty Mills. Tam imajo frančiškanske sestre svoj velik samostan in prekrasno cerkev. Vse novo. Popoldne smo imeli procesijo in rožni venec, v cerkvi |>cte litanije in romarsko pridigo — zdelo se mi je, da sem v Lcmontu! Na koncu pa jc bila sv. maša, ki jo je imel p. Bernard, še le pred mašo sem ljudem povedal, da je to jubilejna maša in da bomo na koncu maše zapeli Zahvalno pesem. Pesem jc mogočno donela. Sestre so bile vse navzoče in tudi precej drugih ljudi, da je bila cerkev natlačeno polna. Niso sc mogli načuditi lepim melodijam slovenske pesmi. Med navzočimi pa se je kar naprej solzila stara sestra frančiškanka, Slovenka: sestra Gcbbardina Hrastnik. Doma je iz Prihove pri Konjicah. Pred 50 leti je odšla od doma. Sprejeta je bila v samostan na Dunaju, kjer je preživela G let, nato 5 let v Italiji, potem pa jc šla za misijonarko na Kitajsko, kjer je preživela nad 30 let. Bila je v šangaju. Zdaj je pa kot kitajska begunka tukaj v Avstraliji že šest let. Od veselja bi bila skoraj omagala, tako jo je slovenska služba božja ganila. Posebno pa jc pribila: Slovenka sem, Slovenka čem ostati!
Po romarski pobožnosti so nas sestre vse povabile v dvorano, kjer so nas ljubeznivo postregle — bilo nas je nad 300. Potem sem pa avstralskim Slovencem kazal slike. Najprej od Marije Pomagaj na Gorenjskih in na Ameriških Brezjah. Nato sem pokazal p. Bernardovo domačijo in vso okolico Dobrove, pa še vse postojanke, kotler je p. Bernard deloval: Brežice, Maribor, Ljubljano, Kamnik, Lemont. Potem sem pa pripovedoval in kazni v slikah, kaj so ustvarili ameriški Slovenci: Videli smo Sv. Vida in Sv. Lovrenca v Clevelandu, Pueblo, Dcnver, Lcadvillc, Colo. Naši Slovenci se-niso mogli načuditi temu, kar imajo naši rojaki v Ameriki.
Pozdrave vsem rojakom, raztresenim po vsem svetu.	P. O d i 1 o OEM.
Ljuba Špela!
Neikej novic Ti m’ram šribat. Mi verjameš bol pa kor, riesn je pa le, da sa je navaja čiera ožemiva. Uniogovega Ntižlna je vzava. Še clvaru, da s’m ju dova v gu-spudinsku šuovu, za dbo miesoca1; pa saj isa jc tor dojstli naučiva: 'kuhat, puspravlat, pa še movu šivait tui flilkat, da ne bomu »trgani hodili ukuole. Priaca drugih dvareh lastnosti mo ipa Ek uld m’ne!
'No, ku je Nužl ile hodu pa hodu k hiši, pa 'ku je vidu, da jc Loj,za zakej za devu, nu pa puštiana deklč, je kor nanbart reku, da ga m’ra Lojza kutor vzat. Jas sto pa tuj pretuhtava, da je dovga lubiezn gotova buliezn, pa da 'lidi ne 'boju ovejku jezike stagvali nu vse sorte gulariii, pa da pvale Lojza ne bo Čokova na drujega sedm voškeh liet, sm pa kor čuva dova, da pride Noži za gusipudorja 'k hiši. Dekliču Sm mrva še priaca prguvorjat, da sa je vatva užem. »No lej, (Lojza, sm rialkva, »pugvaj 'tičke*, k'k za gniezda Vkup nosiiju za nivoju. Lej, Nužl 'tuj škrbi za hišu: streho je zafhtov, da v dižu ne 'bo venč trebi pisk rov puldstavljat’, tri brezove mjaltve je na-radu, grebki pa šavflli je Stil pupravu, sekira nasodu, nove groble je naraldu, ta sto-remu stovu movu nvagu, pa puot, ku su koli ži Stojali »ti drži, jaz ne morem venč« — je zrihtov. No lej, a ne skrbi za' gniezdu?! Nov gvant si jc tuj kupu (kolk ikerlc bo v vozkeh bvočeh!); Lojza le ga vztoi!« No, ma je pa ubogava pa vdova se je.
Ovset je bova bol na ribjem. »Bejži, bej-Ži,« san riakva, »du pa bo zapravlov gnor v bircavzu!«
Ku je bova (poroka pr kroji, sinu šli kor duomu jiest. Z Lojzu srna ži kor priet na-kuboli, pa napekli. Krapov pa 'lecatov je bovu cevu za štlirnest dni. 'Za župu sm za-kvova listu kuni, ku je vsu ziniti jajce pu-jiedova; tk masna je bova, da je bova župa rimana ku žnlron. Dišava je pa tk’, ku pa v čosi, ku su moji moti vsa pruoti urokum zaguvarjane kraj tebe v kurju — bol pa v tozju župu deli — V župu nam je Lojza zakuhova jojčnu tripu. Toku pu novem furani.
Siti mote vi v Gurah toku šjagtt, da za sviaite cajte, kkr sit prozniki, ovseti, krstit j a pa tk napre, 'čiisavo župo; raj čete ji pa tuj svoveja župa. No, vsolk pu svoje šiajL Za čiisavo lupo je pa trebi nekaj, ovčjejf bol pa kozjega m’sa, da zalžmoha. Jaz edine k vaze pa niism mivava pa vatva zakvat, ku čakam ž jo na '»kOzapnsk«.
Za poralku je Lojza meva čistu anfah, pa riesn zvu čadin gvant. Krienčk sa ji je tuj šiitov — pa saj ga je bova vrredna — pa spriedni tol je tuj ni bovu trebi s favdami
pa s šlajerjem zakrivat-------. Krogu si pa
je zapava s tistem prosto, ku su ga babica mvaje tarajne matere z manjaicelske kirfari linuagm prnasli. V zdajšneh cajiteh sa pa z autejamii vozijo; zadeli: pa movukaj sprosiju.
Pa koj sm Ti vatva še puviadet —? ja, tiste kk su gusipuod lojmštr ženina pa nevesta 'lojni podučili za sviaite zdtonske živ-leje. Nam vsiem su priŠve solza v učiesa. Le sosed sa je movu pumrdav. Zakaj le kej ->
Lojza je bova še priata kuralžna. Le tiste isa je zmotava, da je ži tda riakva »ja«, ku isti ženina borali, či bo svoja žiariu tir »pošt uvov, rad miav, pa da si jc bo zviest du gruoba. — Ti Tuba gnoda, sm sa jas ustro-šitva! — sm žijova, koj bo kej ženin djov,
ku 'boju Lojzu borali---------mo, je pa. dr
koj Lojza riakva ta druga bart »ja« —. Ptiva, ai. mišim, bo pa ži koj gvilšnu Lojza bvOča nosova. 'Nužl bogvlsnu koj pud pan-toflnum.
Na vse šlije, ku su gusipuod fojmeštr »Vača naš« za sreču noveli /čkoncov ž/broli, su sa pa tuj Čudnu zmolili — pumisli, Špela: na Ikuoncu vačandža ti pa prav gvasnu pa razvočnu riačeju: »Buh jiema daj te
večni miir nu pokej-----------!« T’da sm pa
jas tuj ži zinuva — — — večna uč — — — dele dir mism prišva, ku ma je pa sosed, ku je biv za ptiču — v rebra žoknu.
'Koj m Miš Ti, Špela, aj bo kej srečo zakon, ku isa (nam je vsiem štk pr’ra ji nov u. Oh, minda Sa jo ne Ibpta ravsova! No ja, či sa 'Slkriegata, sa pa druč zglihata; saj še cevu celovški raldijo vija puviadet, da je (Dalje na 8. strani)
Dan katoliške mladine
■Na .pratanilk prelslvete Trojice se je letos zlbrala Ikaltofflka mladima iz Sloveruslkega dela Koroške v Smarjeti v Rožu, tla tam ipiro-slarvi svoj mladinski dam. Da smo se prav •v Šmarjetii zbrali, je povod novii farni dom, katerega blagoslovitev im otvoritev je bila na ta dam. Pa tudi lep koSčdk koroške zemlje se skriiva tukaj pod Obirjem, kjer se komlčuje Rolž im začenja Pddjluina; zato sii je hotela mladina tukaj1 'pripraviti svojle srečanje.
Mladina iz Zilje, Roža in Podjune
Prli letošnjem muhastem vremenu smo se upravičeno hali, da nam bo slabo1 vremtc zopet motilo mladostno razpoloženje, kakor je to bilo ianšlko leto na Radiišah. In res, ko smo se v medeljlo prebudili, je bilo vse zameiglemo in. iiz|pod ndba jie padal dež. Toda ratHo-vremeMsko poročilo nas je potolažilo, češ da se obeta lep dan. V tem upanju se je podala na pot mladina iz prav vseh naslih župnij s svojimi vozili in avtobusi iin oib 'napovedani uri jie bilo v šmarjetii kakor na sejlmu; saj j,e mrgolelo mladih in veselih obrazov po vaisi. Toliko mladine še šmarjeta gotovo ni videla. V sprevodu, kii se je razvil za kolono mladinskih zastav in se pomikal od šole proti novemu domu ob župnišču, je korakalo skopo tisoč fantov in deklet. Med pohodom je igrala glo-foasinišlka godba, mladina pa je pela in molila.
Na prostranem dvorišču med župniščem in novim doimom je Ml postavljen velik oder, na katerem j,e bil Oltar za slovesno mladinsko sveto mašo. Ob lepi spremljavi godbe je vsa množica fantov in deklet v iskmpni molitvi in petju prisostvovala sveti maši, katero je daroval mil. g. kanonik Zechner. V nagovoru je gospod kanonik pozival mladino, da naj izpoveduje neustrašeno svojo vero v troedinega Boga in to bodi odgovor katoliške mladine na zlaganost sveta v 'sodobnih zmotnih naukih.
Blagoslovitev farnega doma
Po končani sveti maši je gospod kanonik blagoslovil novi farnli dom. Veličastna in moderno zgrajena stavba je lahko v velik ponos šmarlječainom. V starem delu doma 'je prenovljena dvorana, nad njo pa cela vrsta majhnih sobic, ki bodo služile za stanovanja onih, ki bodo v tej hiši delali duhovne vaje. Vse večji in še lepši pa je novozgrajeni del doma, v katerem so še
Najnovejši Vzhodni zbornik
Pred nekaj tedni je izšel Vzhodni zbornik »Kraljestvo Ibožj e 1961/62«. V lepi moderni opremi Rafka Vodeba, ki študira umetnostno zgodovino v Louvaimu v Belgiji, se nam predstavita knjižica 120 strani in s tem zalkljiučuje drugo desetletje, odkar je začela izlhajati revij a1, sedaj zbornik, ki je posvečen vprašanjem krščanskega Vzhoda. Ker smo nekako srddi Evrope in razumemo bratsko Slovansko dušo in bratske jezike, smo Slovenc i nekako dolžni, da posredujemo zaipadu izanimivdslti 'in bogastvo vzhodne Evrope in da delamo za zedinjenje ločenih kristjanov. Ker simo tik pred začetkom velikega drugega vatikanskega
deloma »oblice, ostalo pa so večje sobe za konference, obedniea in drugo. Poleg običajnih nalprav je posebnost še napeljava kurjave na olje.
Po okusnem okrepčilu se je začel popoldanski del programa, ki je obsegal zabavni in resnejši del. Za to akademijo velikega formata — saj moremo reči, da so sodelovali prav Visli navzoči, se je nabralo še več mladih gledalcev, katerih število se je močno približalo številki 1500.
Mladina poje in raja
Za veselo razpoloženje so predvsem skrbeli muzikantje, ki so hilli v treh skupin ah. Na odru je zavzela proistore najmočnejša skupina muzikantov; to so billii tamburaši iz St. Jakoba, St. Janiža, Sveč in Celovca, katere je vodil njih vaditelj Gabriel Hanrzi. Bil je to mogočen zbor kakih 50 tamburašev, ki so parkrat v presledkih prav lepo zaigrali 'svoje venčke narodnih pesmi in koračnic. Trav tako so mnogo pripomogli k lepemu uspehu prireditve glohaški igralci na godala, ki so dajali prireditvi slaVnost-nejšii izraz. Za razvedrilo pa je skrbela jazz-godlba iz Slovenjega Plajlberka, ki je s svojimi ppslkiočnicami prepletala vesel del prireditve.
V prvem delu so nastopila tudi dekleta iz Šmihela, Pliberka in St. Jakoba, ki so prav ljubko zarajala in izvajala simbolične igre, pa tudi umetnice z žogicami iz Šmihela so zares zaslužile vso pohvalo gledalcev. Nekaj svojevrstnega so pokazali fantje iz Pliberka s svojo »talno telovadbo« in pokaizali precej spretnosti. Pa tudi gospod Mihor, ki je vodil vise mladinsko slavje, je s svojimi družabnimi igrami in skupnim prepevanjem narodnih pesmi poživljal ve'sdk» razpoloženje navzoče mladine. Zbrano mladino sta v začetku pozdravila predstavnika vodstva 'Katoliške mladine, govor pa je imel g. dr. Vospernik.
Igra o božjem kraljestvu
Drugi del prireditve pa je bil resnejše vsebine. S sodelovanjem prav vseli navzočih so igraM iz št. Jakoba, Sel, Celovca in Vogrč igrali duhovno »Igro božjega kraljestva«. Je to verska igra, katero j'e napisal prof. Niko Kuret in hoče prikazati boj mecl Bogom in satanom za neumrj oče duše. Vse skupine katoliških mladin po župni jah so imele odmerjene vloge in so tako v večjih skupinah .zastopale vrste ljudi, kot so ver-
vasoljnega cerkvenega zbora, je ta knjižica zelo pomembna. Prvih šestdeset izlvodov je šlo takoj naravnost v Rim, kjer je tudi sedež znane Slomškove ustanove »Apostol-stva sv. Cirila in Metoda«.
Naj ta knjižica najde pot tudi v knjižno zbirko 'slehernega našega absolventa srednjih šol, pa tudi drugim jo priporočamo, saj jie pisana jprOproisto. Marsikaj novega mu bo povedala in sosedje nimajo kaj' takega. Cena knjižici je 20.— šil.
Na razlpolago Bo (tudi Vzhodni zborniki prejšnjih let. Dobite jih pri Mohorjevi v Celovcu.
PRESOJA tfjlMK
Znati izbirati filme je že neka umetnost. Morda je še večja umetnost znati prav soditi o filmih. Do tega pa je težko priti.
Ljudje ne hodijo navadno v kino zato, da bi se česa naučili; hočejo zabave in to po zakonu najmanjšega napora.
Branje zahteva nekega duševnega napora, zato ljudje zmerom manj bero. Kino zahteva le majhen umski napor: zato pridobiva na pristaših v primeri z branjem.
Dokazovati torej potrebo presoje, vzgajati k presoji in večjemu duševnemu naporu pri obisku kina, se na neki način pravi iti proti naravi ljudi, zlasti mladine. In vendar je nujno potrebno.
Seveda je mnogo odvisno od tega, kako navajati k presoji in kako presojati. Ni še dokončnih pravil, kar je razumljivo, ker se tudi filmska umetnost še razvija. Nekaj pa le moremo povedati.
Glavni pripomoček bo v tem, da najprej dobro spoznamo vso tehniko sedme umetnosti: sestavne dele filma. Pametno je, da pred uprizoritvijo ali preberemo kako kritiko ali celo poslušamo kak zgodovinski, umetnostni, idejni uvod v film. Če le mogoče, potem pre-debatiramo film, najboljše, če pod vodstvom spretnega poznavalca.
Za kaj gre
Gre za to, da nadomestimo preveč pasivno držo gledalcev z bolj aktivno; skušama zbuditi kritični čut, naj bo že ideološki ali umetnostni.
Paziti moramo pri tem, da ne zapademo v dve skrajnosti.
Prva je bolj splošna pri gledalcih in je v tem, da gledajo v filmu predvsem in samo jjlavno) vsebino in razdelitev (umetniških)
■ dog.
Druga je bolj pogosta pri nekaterih kritikih, ki gledajo samo na formo: na to, kakšna je „govorica“ filma, kako je izdelan in predvajan, kako je vsebina prikazana. Tisti, ki letajo za edinstveno formo, kmalu zapadejo usodni zmoti: za vreden film imajo 'le še tistega, 'ki je drugačen, kakor so vsi drugi, ki, če le mogoče temeljito izpada iz vrste drugih. Kako so danes vsi podvrženi 'taki sodbi! Odtod silen uspeh „non-konfor-mistov" (morda bi jim smeli reči kar nezadovoljneži?), „novega vala“ itd.
Katoliška filmska kritika in nravna ocena vedno skuša upoštevati oboje. Zato pa mnogokdaj ni pravega razumevanja, kako da je kak film zanjo slabši, ko vendar večina „nič slabega ne vidi"; drugič pa je kak film Se kar dobro ocenjen, a vendar se „vsi nad njim zgražajo'1.
f V rimskem Mednarodnem institutu „Pro 'Deo“ kinematografska razčlemba obsega dvoje stvari: 1. obdelava osrednje teme; 2. razčlemba filmske govorice.
A. Obdelava osrednje teme
1.	Določiti osrednjo temo. Ne igre samo za to, kar navidez je zgodba, ampak za celotno zamisel; za to, kar je pisec filmskega libreta hotel predvsem povedati.
2.	Preveriti temo z razčlembo glavnih prizorov. Ko sodimo, da smo začeli z odločitvijo teme, skušajmo dognati, če se morda ne motimo. Glavni prizori nam bodo ali potrdili našo izbiro, ali pa nas napotili v drugo smer. Obenem že moremo nekoliko gledati, če ti prizori res prav izražajo- temo: so jasni ali 'temni; učinkoviti ali brezbarvni itd.
3.	Izraziti idejno sodbo o temi. Večkrat bomo morali priznati, da je ideja blizu katoliške zamisli o življenju, da je morda celo izrazito krščanska. Drugič bomo znali najti vsaj človečanske vrednote. Tako se ne bomo pohujševali, če slišimo, da je Mednarodni katoliški filmski urad pohvalil ali edo podelil prvo nagrado kakemu poljskemu ali kitajskemu filmu ali nemško-jugoslovanski soproizvodnji „Zadnji most'1 (Maria Schell v glavni vlogi).
B. Razčlemba filmske govorice
1.	Vsebina z zapletom in razpletom, z glavnimi in stranskimi osebami mora podpirati in izražati glavno temo. Da je res filmsko izražena, ne sme iti za samo zapovrstje slik ali izražanje-mrtvih pojmov, marveč za duševno dogajanje v glavnih igralcih, za ideje, živete s čutom in čustvom.
2.	Slikovni ritem. Slika je glavni izraz filmske govorice. Od tega, kako sO slike vezane v prizore in ti v tako imenovane „sled-nice“, je odvisna pravilnost izražanja, pa tudi način dogajanja. Vsa montaža slik je kakor pike in vejice, klicaji, vprašaji, po-mišljaji; obenem pa tudi nagi ost ali počasnost razvoja, s tem pa nemalokdaj tudi vsebina: počasnost n. pr. pomeni slovesnost ali priča-
kovanje ali strah, kar vse je odvisno, še od drugih filmskih pripomočkov za izražanje zlasti duševnega dogajanja. — Kakšen je ritem v tem filmu?
3.	Glasbeni ritem je talk pripomoček. Je pa neprimerno bolj izrazit, a tudi mnogo bolj prefinjen kakor slika. Sposoben je izraziti to, česar nobena slika ne more; in če se včasih kaka slika globoko vtisne, se zaradi spremne glasbe — ki se je pa gledalec večkrat sploh ne zaveda. — Ali v filmu glasba odgovarja tej nalogi?
4.	Predvajanje. Ali so igralci skladni s prej navedenimi filmskimi prvinami, ali pa se malo zmenijo zanje? Če gre za zadnje, govorimo, da film ostaja gledališče. (Jugoslovanskim filmom skoro vedno očitajo to slabost.)
5. Fotografija. Vsa igra svetlobe in sence, luči in teme dopolnjuje ustvarjanje filmskega ozračja, v katerem bi naj se dogajala osnovna zgodba oz. izražala osrednja tema.
Skratka: Vsa razčlemba je v tem da določimo glavno idejo filma. Nato moramo pregledati, če vse prvine filmske govorice pravilno (v slikah ,besedah, glasbi) izražajo to idejo.
Ko gremo prihodnjič v kino, pazimo na dvoje: 1. izbira, 2. presoja. Sprva ne bo lahko. Čez čas pa postane tak obisk kina prava zabava in nov užitek, o katerem večina obiskovalcev na žalost prav nič ne ve — zato pa tudi od kina večkrat nima nič drugega kakor škodo.
J. R-
ni, posvetni, in krSčaJnska mladima. Posebna skupina pa so bili pomagači satana na zemljii; to so poglavitna grehi im njihovi pomočniki. Pa tudi Mihael je imel svoje glasnike; to so bili angeli. Ta večini boj med božjimi in pdklenlslkiimi silami sicer prandkatere ugonobi, vendar je na pohodu nova 'krSčainiška mladina, 'ki je pripravljena svet osvajati za Kristusa.
K uspehu te zabtevtne in globoke igre je mnogo pripoimoglo lepo igranje globasni-ške gddlbe in besedila igre, katero So imeli večina gledalcev v rolki. Igra je kljub nekaterim pomanjkljivostim, 'ki so pri tako obširni igri skoro neizogibne, naredila na mladino močan vtis in tako dala celotnemu dnevu apoStohki značaj.
Pozdrav prijateljem mladine
Popoldanske prireditve se je udeležilo tudi več predstavnikov katoliškega javnega življenja na Koroškem. Tako smo imeli v svoji sredi mil. g. prelata dr. Bliimla, ravnatelja slovenške gimnazije dr. TLschlerja, ipredsedinilka narodnega sveta dr. Inizka, predsednika yKul'turne izveze dr. Zablatnika iln še mnogo drugih izobražencev ter prijateljev katodiSke mladine. S tem so pokazali, da jim je krščanska mladina na Koroškem zares zelo pri srcu, za kar so jim naša dekleta In fantje globoko hvaležni.
Letošnji mladinski dam v šmarjeti je bil zares izraz dela i!n žrtev katoliške mladine in to je bilo ituldi vidno na veselih in ponosnih obrazih mladine, ki se je v majlep-šem redu veselo vračala na svoje domove.
Žrtve bogatijo življenje
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prosti čas: S skrajšanjem delovnega časa — v Ameriki mislijo celo že na 35-urni delovni teden — nastaja problem prostega časa. Sociologi in 'funkcionarji sindikatov, duhovniki in zdravniki, posestniki tovarn in dlržavlna oblast; vsi si delajo preglavice, kako bi dali prostemu času delavca smisel. Ta človek brez doma ni samo izpostavljen zuinamjim vplivom, ampak tudi v sebi ne čuti več smisla, ker je tam le zevajoča praznina. Razumljivo je, da je zaradi tega na begu pred samim seboj, pred praznoto, in da beži v plitvo zabavo, ker tam pozabi, kako je nastrojen, da beži v alkohol, ker tam te vse utaplja, da beži v svet sanj in praznine, ki se mu nuldi v filmu, ker tani pozabi realnost. Ti pa bodi drugačna, ker je pri tebi smisel, kjer je pri dingih praznima. Ti, mladina, boš znala uporabljati prosti Ičais, ker si katoliška. Tvoje vedenje bo zrcalo tvoje duše in izžarevalo v svet toploto Kristusove blagovesti.
Ker smisel ni v uživanju, boš imela .1, katoliška mladima, tudi jasna načela v razmerju fanta do dekleta. Ljjubezen, kakšna beseda! Kako se v današnjem času zlorablja. Življenjska sila je, ki jo je podaril Bog samo človeku, in kot talka je seveda svdta. Iz prave priprave na zakon bodo zrastle zdrave in katoliške družine, proti vsem nasprotnim tokovom današnjega časa.
In kje, boste vprašali, naj dobimo pogum in moč za katoliško smer v mišljenju, govorjenju in dejanju? Vedno in povisod se nam nudi možnost za solidno versko izobrazbo. Kar potrebujemo, je samo notranja potreba po krožkih, mladinskih urah, samoizobrazbi s pomočjo jasnega katoliškega tiska, isamoobnovi v duhovnih vajah ;n sličnih tečajih. Podlaga vsemu temu pa je misterij, ki Skozi vsa sto- im tisočletja, odkar se oznanjuje Kristusova vera, še ni izgubil svoje važnosti: povezanost s Kristusom po njegovi Cerkvi, ki jo je ustanovil, im po svetili zakramentih, ki jih je uposta-vil. Od oltarja se razliva moč današnjemu človeku brdz doma, od tam prihaja Obnova in smernica jasnega in načelnega življenja, tam se umirja človek brez Strehe in se preraja v novega človeka dvajsetega stoldtja.
Da vsaj malo doprineserno k ozdravljenju naše Okolice, v tem je naše poslaništvo. Katoliška mladina? zavedaj se dejtstva, da svet od tebe pričakuje, da boš izpolnila to poslanstvo. Ne bodi kakor »hrast, ki vihar na tla ga zimlskii fcresne«, ampak stoj kakor drevo, ukoreninjeno v pridobljenem fundamantu, im kljubuj višem vetrovom našega sveta!
ZA DOBRO VOLJO
Najbolj nesmiselno postopajo ljudje s kavo. Poglejte! Najprej jo pražijo, da postane črna. Potem ji dodajo mleka, da bi bila bela. Poleg tega ji dodajo cikorije, da bi bila bolj grenka, nato jo pa osladijo, tla bi bila bolj Sladka. Nazadnje jo kuhajo, da postane vroča in nato pihajo vanjo, dokler se ne ohladi...
Delo v gozdu v poletnem času
Zaradi preobremenjenosti z delom v 'kmetijstvu poleti ni moč raznih potrebnih del v gozdu opraviti in jih 'je treba odložiti na jesen ali celo na zimo. Vremenske prilike pa so takrat navadno neugodne. V času rasti so nujno p-otrebna razna dela pri vzgoji mladega gozda. V letni dobi se da vse bolje presoditi, kje plevel prerašča nasade in naravni podmladek, ga zadržuje v razvoju in uničuje. Tam moramo brez odlaganja odstraniti škodljive ovire. V starejšem gozdu bomo samo v tem času mogli dognati, ali je zarast pravilna, ali je obsenčenje gozdnih tal primerno. Na z listovci močno zaraščenih parcelah je obsefičenje takšno, da ni videti nobene zelene trave pod drevjem. Tako stanje je zelo neugodno, ker se ne vrši pravilno razkrajanje odpadkov in radi tega izostaja tvorba humusa in preskrba s potrebno hrano za korenine. To vpliva na slabo rast, drevje hiti v gostem sestoju v višino in rast na debelosti zaostaja. Drevesa so šibka in neodporna, s slabo razvito krono. Pa tudi v čistih borovih gozdovih, kjer so gozdna tla slabo obsenčena, se naseli razni plevel, vres, mah in drugo, kar slabša gozdna tla. V redkih sestojih, kjer je potrebno, da bi se prazna mesta zarastla, se ne more vršiti naravno pomlajevanje, ker seme gozdnih dreves ne pride do zemlje, da bi moglo vzka-liti. Na takih mestih moramo že med letom pripraviti kraj s tem, da odstranimo rušo,
Šoferski kotiček
Prva pomoč
Motor steče, ko dodamo plin, se duši ali ustavi
1.	Nesnaga ali voda v vplinjaču. Najprej očistimo šobe; če ne pomaga, razderemo in očistimo ves vplinjač, zlasti plavačev prekat, kamor se nesnaga najraje useda;
2.	Črpalka za gorivo ne daje dovolj bencina;
3.	Motor je še hladen. Nekaj časa (ena
minuta je tudi pozimi dovolj!) naj teče stroj v praznem teku z zaprtim zrakom. Potem z občutkom speljemo, ko se ugreje, dobro vle-če;	, ;
Segret motor nemirno teče v praznem teku, se ustavlja, če odvzamemo plin
prekopljemo na manjših površinah zemljo in tako omogočimo, da seme vzkali. Še bolj gotovo pa je, ako ta mesta spomladi posadimo s tisto vrsto, ki bo dala mešan gozd, pravilno zasenčenje in gozdnemu drevju zboljšala življenjske pogoje.
V letnem času se v gozdu pojavljajo razni nevarni gozdni škodljivci, največ na iglastem drevju. Že meseca maja nastopijo rilčkarji, ki objedajo skorjo v nasadih in naravnem podmladku in drevesca se posušijo. Ta moramo skrbno pobirati. Letos bo ostalo mnogo neizdelanega snežnega poloma v gozdu, kar bo povzročilo močno razširjenje raznih lubadarjev. Najnevarnejši je smrekov lu-
badar, ki ima v enem letu dva roja. Ob po-, manjkanju odpadkov napade tudi zdravo drevje. Bodimo na straži, da preprečimo njegovo razširitev, s tem, da pravočasno olupimo vse poškodovano drevje.
Izrabimo poletni čas za natančen pregled celega gozda, ker je nam samo v tem času mogoče vse prehoditi, opazovati rast in si napraviti načrt za nadaljnje delo. Radi tega zahajajmo med letom pogosto v gozd, se seznanjajmo s potrebami in vzgojo gozdnega drevja, da tako dosežemo izboljšanje produkcije lesa. Pa tudi spoznavanje življenja v gozdu in naravi bode na vsakogar ugodno vplivalo, mu nudilo mnogo razvedrila in veselja, da tako pozabi napore vsakdanjega dela ter se še bolj tesno priklene na rodno grudo.
M. Z.
NEGA ROK
Rok, ki so lqpo Ibele in negovane, ne opevajo salmo pesniki, marveč so vtsakomur prikupne, Isaj z njimi pozdravljamo, čestitamo, voSčilmo srečo. Angl e/in j e si pomagajo takole: v topli mikuici ,si -umivajo roke toliko časa, d:a se koža na debelo pokrije z gosto milno peno, na to penalsto plast potresejo Iz lučko silaidlkorne sipe in jo dobro Vclrgnejo v kožo. Že po nekaj minutah so rolke mehke in lepo bele. Naše gospodinje ki mesijo kruh, sipa roke obelijo s testom; kmečka dekleta si jih umivajo s kuhano zelenjavo, ki jo priprav'Ijajo za krmo, saj soli din kisline v talki 'zelenjavi res tudi obelijo kožo. Raskave, črne, nikoli dobro umite rolke vidimo največ lle pri zanikrnih pomivalkah, ki jim težko dopoveš, da si z navadnim ipomlvamjem polsolde kvarijo tudi roke im da se jim izajjeda mastna, črna nesnaga pomij v kožo in za nohte, ki je zlepa are odpraviš.
Ta vendar je pomivanje im snažen je posode lahko in prav nič nečedno delo; pomivalka, ki to delo skrbno opravlja, ima lahko vedno čiste in snažne roke. -Pravilno pomivanje polsolde je eno najbolj kočljivih vprašanj higiene, zlasti v družinah, kjer. so otroci, bolniki ali celo domače živali. Vsaka gospodinj,a, ki zatipa to ddo svoji pomočnici, ravna prav, če ji pri tem pomaga in jo hkrati nadzira. Saj roke najbolje neguješ, če mamljie paziš. Ne prijelmlji vročih ali črnih ilolncev z golo- roko, marveč s cunjo. Tudi pepel in premog odpraviš najbolje, Če natakneš na roko staro rokavico ali celo nogavico, če se ti ogljieni prah zaje v kožo, se ga težko rešiš, 'Kadar pomivaš, Kil rolke nazadnje dobro umij z
milom v topli vodi in jih močno obriši. Če pustiš kožo vlažno, ti razpoka. Večkrat, zlasti; pa zvečer, si citri roke z gli-cenilncm ali Vsaj -z zrncem masla. Ko se zjjutraj umivaš, ai obriši prste tako; da ,'si z brisačo podrgneš kožico od nohta, da se ne bo preveč zaralsla čez noht, kar ni lepo.
Ko umivaš prikuhama posodo, je ne drgni z nohti', da se ti ne skrhajo; taki nohti se pri Šivanju zatikajo, pa se tudi začesh-ejo in lahko močno bole. Prikuhano posodo odrgni z leseno trščico. Žlica se namreč obrusi in tudi posodi Škoduje, zlašti lončeni.
črni nohti so seveda še grši 'kakor premajhni. Naga rok ni nečimrnost; tudi kmečka in delavska gospodinja ali dekle zapravi le malo časa z manikiranjem, ki ga lahko opravi mimogrede pri delu in umivainju. Rdeče, ozeble roke so posledica nezadostnega negovanja kože. To zakrivimo često samo z nqprevidinim ravnanjem pri delu zdaj v topli, zdaj v mrzli vodi, /daj v zaprtem 'prostoru, zdaj' zunaj na hladnem in pa z uporabo ostrega mila.
Ozeble ali rdeče roke drži večkrat na dan v golšti in topli izkuhi pšeničnih otro-Idov, obriši jih z mehko brisačo, nadirgni z /gamjem i-n zavij v flahelo ali nataknit velike usnjene rokavice. Da roke ne bodo pordele, porabljaj naslednje sredstvo: zmešaj 15 g mila, 15 g kafre, 5 g itarpanitilnovega cveta in 8 g sal m laikovega cveta. Milo'nastrgaj im ga razpusti v cvetu, kalno prav tako. S tem namaži roke vsak dan dvakrat. Po vsakem Umivanju obriši roke.
Milo naj bo vedno nežno, ne ostro.
1.	Pregosta mešanica za prazen tek, izpušni plini dišijo po bencinu, izpušna cev je črna: nastavimo prosti tek po navodilu;
2.	Revna mešanica v prostem teku; preglejmo tudi cev od vplinjača do sesalnih ventilov, če je res tesna; privijmo vijake, zamenjajmo tesnila;
3.	Prenizko kompresijisko razmerje: izrabljeni valji, bati, batni obročki, netesni, zažgani ventili. Izmerimo kompresijo pri mehaniku, popravimo vzrok. Če kmalu opazimo, je včasih dovolj, če le nastavimo ventile;
4.	Izrabljene svečke, napačne razdalje med elektrodami. Nastavimo jih ali zamenjamo. Zažgane kontakte v razdelilcu ali prekinje-valcu očistimo;
Sicer peljemo, vendar motor ne „vleče“, kot bi moral
1.	Zamašen vplinjač;
2.	Z ene svečke je odletel kabel. Nataknimo ga. Ena ali več svečk je močno zamazanih ali defektnih. Nove svečke (na vsakih 15000 km) delajo čudeže;
3.	Prenizko kompresijsko razmerje. Popravilo prepustimo -delavnici;
4.	Pri visokih vrtljajih motorja izpada vžig. Izrabljene ali defektne svečke — preskusijo Aaj jih v delavnici;
Pokanje v motorju — celo zelo na glas
1.	Pokanje v vplinjaču. če vozimo še naprej, tvegamo požar — eksplozije v sesalnih vodih in vplinjaču povzroče največ avtomobilskih požarov. Vzrok je prerevna mešanica v delavnici naj natanko nastavijo vplinjač), ali netesni -sesalni ventili (popravilo samo v delavnici);
2.	Pokanje v izpuhu je tudi zelo „dober“ znak. Vzrok: defektni izpušni ventili (v kom-presijskem taktu uhaja mešanica 'v vroči izpuh in eksplodiral) ali pa se je v valju nabralo oglje, ki žari in povzroča samovžige goriva. Popravilo preprustimo delavnici;
- NEKAJ
Voda je blisibveha sestavina človeških in živailsikilh 'teles. V maši ikrvi je je približno 80 oldlslt., v mišicah približno 70 odst. V človeškem teli asu je v celem do 72 odst. vode; podobno je pri živalih, ki prav tako sestoje poglavitno iz vode. Zato je voda izredno važna pri prehrani ljudi im živali.
V	rastlinah pa je še posebno dosti vode. Sočni, zel eni ralstlirtski deli je vsebujejo nad 90 Odst., V olesenelih delih pa je polovico /vode. Rastline salmojo in umirajo od žeijie, če pritisne suša.
'Popolnoma bistra in brezbarvna kakor 'tiuldii brez vsakega vonja in okusa j;e ke-nlično čista voda; prav zato mam me gre v 'slast. Sicer pa mi nikjer v prirodi popollmo-ma čiste vode. Cdlo smežnica in delžnica, majlčilstejši prirodni vodi, vsebujeta tuje snovi v raztopini. ‘Navadna voda vedno vsebujie večjo ali manjšo količino v sebi ra z topljen,ih plinOv ter raznovrstnih soli.
V	tankih plasteh jie tudi navadna voda brezbarvna, če je dovolj: bistra im ne Vsebuje barvil. V debelih plasteh dobi zelenkast sij, v prav debelih pa modrikasto ali sinjo barvo; jezera in morje.
Dobra Voda j(e najconej-še zdravilo. Popiti bi je morali višaj 8 kozarcev na dan, da bi iz njo odpravili čim več škodljivih Snovi iz telesa. Vsaj 4 kozarce na dan pa le popijte! Enega zjutraj, ko se prebudite, dva čez dan, enega pa zvečer, preden ležete. Pijte počasi, 'požirek za požirkom, če ste zelo trudni, popijte kozalrec tople vode.
O VODI
Vodo preizkusiš, ali je dobra ali -ne, če jo deneš v steklenico, dodaš košček sladkorja in zamašiš. Pusti jo nekaj dni na svetlem. Ako dobi prej čista voda mlečnato barvo, m dobra, čista voda orosi, nečista kosi, pravi srbski pregovor. V vročini pij o zlasti ljudje na deželi mnogo vode, 'toda kjer se cede v vodnjak ali studenec ljudski otrebki, je voda okužena s klicami 'logarja (tifusa), ki še vedno kosi človeška življenja v naših krajih, če ne vemo, ali je vdda zdrava, jio prekuhajmo ali klorirajmo. Klorirana voda resda ni pitna, toda tifus je vse hujši. Za pijačo je najboljša voda v toplini 8—12 stop. C. Mehke vode, ki vsebujejo malo apnenih im magmeziijlskih 'soji, so boljše za pijačo kakor trde, četudi niso prijetnega okusa.
Velika nadloga za človeštvo so postale odpadne vode iz velikih mestnih indulstrij-skih krajev. Ralzne 'oblasti naj bi vsein tem pojavom posvečale posebno skrb, da tse ne spremene vse naše 'tekoče vode v smrdljivo brozgo, na kvar splošnemu in gospodarskemu življenju.
Le 40 odstotkov otrok na svetu uživa šolski pouk, ugotavlja najnovejša statistika UNESCO (Ustanova za prosvetne, socialne in kulturne zadeve pri Združenih narodih). Največje število šolarjev — 200 milijonov — je v Aziji, kjer so pa šole -najbolj redko sejane.
OBRTNIKI - TRGOVINE - PODJETJA!	OGLAŠUJTE
V DRUŽINSKI PRATIKI 1963!
Pratiko imajo ljudje vse leto pri rokah
Ofrok in plavanje
Plavati naj začne obrok, — a kdaj? Starši jemljejo otroke na poletno ko|palnje na prostem že s tretjim letom. Seveda pazijo, da jim otrok ne zaide ali pade v globoko vodo in 'da ga sonce preveč ne ožge. Najlaže je tam, kjer so posdbni, 30—50 cm globoki bazenčki za najlmlajše. Če imajo otroci v ■vodi račke, čolničke, žoge, zračnice ali kaj' podobnega, se bodo rajši igrali rn bodo prej dozoreli za plavanje. S 'triletnimi je še brez-'hspešino, da Ibii jih navadili plavanja, s štiriletnimi gre izjemama, petletni oltroci pa navadno že plavajo. Skrajni 'čas, ko morajo vsi otroci ^plavati — za kar naj skr-be straši — je čas pred puberteto.
Kako 'učimo otroke plavanja? Evo nekaj najvažjmejših napotkov. Prvi pogoj: voda mora biti dovolj topla, okrog 22 stop. C; najlpriimernejša je morska vdda, ker je topla 'in zaradi soli mekdlilko bolj' golsta. 'Drugi pogoj: otroci morajo biti že talko navajeni na vodo, da se jje ne boje več. 'Z različnimi igrami ise morajo najprej, navaditi na pdtap-■Ijamije, na gibainj;e (pod vodo.in na gleidalnje pod v-odo. (Primer: očka se v vodi, ki mu sega skoraj do pasu, ralzlkoralči, otrdk pa mu mora splavati med ndgalmi na drugo stran. Ali: iskanje svetlih prddmetdv, kosov belega porcelana alli aluimiimiljasitilli krožnikov na. dnu vdde. 'Nadaljnja naloga: otrok se postavi k steni iplavallnega bazena in Se z vodoravnim odrivanjem uri v dirsenjn db površini vode. Sele talko pripravljenega Otroka učimo pravilnih plavalnih gibov z rolkami in nolgami. Začetnike od 4. do 10. leta učimo pranega plav-anjia, s starejšimi pa lalhko vadimo tudi cravvl. (Največja1 napaka je nasilje! Nikolii ne smemo otroka 'siliti v vodo, ne smemo ga nasilno ndma-katoi, nasilno ipdtolpiti glavico ali ga* ccY vreči v vdda. Take in podobne napake po-vefiajlo istralh pred vodo, posledice se poznajo še dolga leta pozneje. Otrok, ki ga v vodi nismo nikoli ne varali ne razočarali, se bo naljhitreje navadil plavanja. Znatni so Itudi primeri, ko okradi, čeprav še neplavalci, (prav radi skačejo z dedke v globoko vodo, ker popolnoma zaupajo očetu ali materi, ki jim pomoli rolko ali palico.
Ura „v glavi"
»Meni ni potrebna budilka, imam uro v glavi« — te besede ste morda že -slišali od marsikaterega znanca.
Ali se sploh more človek sam zjbuditi ob določeni uri? Na to vprašanje odgovarja prof. dr, Gunther Klauser z univerzitetne klinike v Freiburgu v Nemčiji takole:
»Res je, so ljudje, ki -imajo »uro v glf vi«. O tem sem napravil na tisoče poskusov in prišel sem do naslednjih ugotovitev: 70 odst. vseh pregledanih odraslih ljudi je bilo sposobnih, da so se ob določeni uri sami zbudili, 23 odst. tega ni zmoglo vedno, medtem ko se 7 odst. ljudi sploh me more samih zbuditi.
Pojav ,ure v glavi’ temelji na fiziološki lastnosti možganov, ki je nastala tako, da človek pred spanjem intenzivno misli na določeno uro. Mnogi 'ljudje uporabljajo tudi druga .pomožna sredstva’, da bi .budilko v glavi’ navili na točen čas.
Tako nekateri trkajo doldčeno uro s prstom po lesenem delu postelje, drugi udarjajo z nogo |po postelji tolikokrat, da to odgovarja uri, ko se morajo zbuditi, spet nekateri bijejo to številko po zidu, ali pa 'zavijejo odgovarjajoče število vozlov na žepnem robcu, ki ga potem devajo pod glavo; alhpa se primejo za palec na nogi tolikokrat, kolikor znaša ura, ko morajo vstati.
'Seveda so vse to sredstva za intenzivno, koncentrirano mišljenje pred spanjem.«
ŽENITNI OGLASI NEKDAJ
Menda sta od najstarejših časopisnih ženitnih oglasov inserata, ki sta izšla 16. maja 1789 v baselskem listu »Pogovori iz kraljestva mrtvih«. Prvi se glasi: »Iščem za ženitev nevesto, ki ima 20.000 goldinarjev, že-miln olblljlutolja vse možne prijaznosti, posta . -I ja pa za pogoj, da bo na mizi vedno dobra jed in da bo vino prvovrstno. Je 32 let star in je na obeh nogah hrom.«
Drugi oglas je podala ženska in sicer: »Iščem moža, ki se hoče ugodno poročiti. Piti mora vodo. Žena mu bo dala vsak dan 7 kron za igranje kart in vsaka tri leta novo obleko. Čevlje si mora krpati sam, vse potrebno orodje je v hiši. Tudi mora znati zakuriti, ker dama nima dekle. 'Kandidati si nevesto lahko ogledajo!«
p * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
Charles Nodier:
{jžg&dkii & KACARJEVEN psu
V našem go«d:u na Javorniku je (blizu Martinjega sela žival dbbrddušan drvar, Kačar j>o imenu. S »vdjo sprdtmo sekiro je nalpravljal bu tare in 'drva ter talko siromašno preživljali' sebe, svojo Žano im dva ljubka otrolka, s katerima ju je bil obdaril ljubi Bog: sedemletnega dečka, kostanjevih las, Francka in šestletno svetlolaso deklico Firandko. Razen toga sta imela še psa Oziroma psico z nakiodrano dlako; bila je črna od repa do glave, le gobček j'e imela rdečkast. V vsem okolišu ni bilo najti psai, ki bi bil tako navezan na svojega gospodarja. Ime jii je (bilo Živka.
Gotovo se spomin jate časov, ko se je klatilo po j avorniških gozdovih še vse polno vodikov. Bilo je tisto zimo, ko je zapadlo 'nenavadno veliko snega in je revežem,hudo predlo po želodcih. V vsem okolišu je vladal tedaj pravi obup.
Kačar, ki je odhajal vsako jutro po svojem polstlu in ki se spričo svoje ostre sekire volkov ni bal, je dejal nekega jutra Kačar ioi:
'»Žena, glej, da ne pustiš od doma ne Francka in ne Francke, dokler ne pmilrede velikega lova in me preženo volkov! Bilo 'bi prenevarno za otroka. Priti simeta kvečjemu od koče do bajerja, kjer sena nabil ob poti kole, da se ne pripeti kaka nesreča. Tudi Živke, ki bi najrajši vedno dirjala , k.oli, mi ne spuščaj 1«
To je zabičeval potem Kačar svoji ženi vsako jutro.
Nekega večera se pa mož ni vrnil ob navadni uri. Kačarica j'e hodila neprestano na prag in zaskrbljeno spraševala:
■»Moj Bog, le kje se je zamudil?«
Končno je zaklicala:
»Ej, Franček!«
Tudi Živka ji je skočila skoro na rame, kakor da bi jii hotela reči: »(Kaj pa jiaz, ali jaz ne bom šla?«
»Mir!« jo j,e odrivala Kačarica; nato pa je dejala: »Poslušaj, Franček, stopi itja-le do griča im poglej, če še ne prihajajo oče! Francka, d pa poglej proti bajerju, čc ne manjka ob Stezi kaj kolov!« Nato je še enkrat na vse grlo zaklicala: »Kačar! Kačar!«
»Mir, Živka!«
Otrolka ista hitro stekla Im ko sita se kmalu nato zopet sešla blizu križišča, kjer je /~>eza proti bajerju sekala ono proti gričku,
dejal Franček:
»Primojdunaj, hočem najti očeta, pa če me tudi požro volkovi!«
In Francka je pritrdila: »Primojkokoš, pa naj požro še mene!«
Meldtem se je vrnil oče Kačar, prišedši po veliki (poiti od Martinj ega sela, ker j e moral oddati pri Bregarjevih koš polten.
»Allii si videli otroka?« je brž vprašala Kačar ita.
»Otroka?« se je začudil mož. »'Naša otroka? Za božjo volijo, ali ju ni doma?«
i»iPostlaila sem ju tebi naproti do grička im do bajetja, a ti si prišel po veliki poti.«
Kačar mi odložil sekire, temveč brž odhitel proti koncu foajjte.
»Če bi vzel še Živko š seboj«! je klicala za njim žena.
Toda Živka je bila medtem že daleč pred njim, da jo je hitro izgubil z vidika.
»Franček! Francka!« je klical na ves glas, toda nobenega oldgovolra ni dobil.
Tedaj se mu je stisnilo srce in zgrabil ga jč strah, tla sta otroka morda že izgubljena.
Ko jte tekel Se nekoliko časa, se mu je nenadoma zazdelo, da je zaslišal Živkin glas.
Genevieve Duhamelet:
MALI K
i»Danes sem šel pa po stari cesii,« je dejal oče Petač, ko je sedel za mizo k večerji. '»Kalvarija bi bila pa res že potrebna 'popravila',«
Mati, ki je imela opravka s štirimi otroki, mi odvrnila ničesar, toda najmlajši, Jakec, je brž dvignil glavo:
»Tudi jaz sem jb videl zadnjič, ko smo sli iz našega Otroškega zavdtišča tam na isprehod in trgali' rože ter jih polagali pred dobrega Jezusa. Videli smo, kako je kamenje v ... v ..., no, kako se reče tistemu, Očka, ki drži križ?«
»Menda misliš podstavek.«
»Da, podstavek. Res, vise kamenje v podstavku je že omajano.«
Ko je mati razdelila juho po šestih krožnikih, se je lahko vmešala v pogovor še ona.
»Saj ta naša kalvarija še ni tako stara, še prav dobro pomnim, ko so jo postavljali. 'Billa sem stara nekako toliko kot Jakec, kakih sedem ali Osem let. Imeli smo sveti misijon in postavili so jo v njegov spomin. Vsi so hodili tedaj še po tej cesti; toda pozneje, ko so zgradili novo, je ostala čisto zapuščena. Da, prav dobro še pomnim ... Dvanajst mož je tedaj neslo križ na ramah.«
»Dvanajst!« je vzkliknil Tonček. »Ali je tako 'težak, mama?«
»Da, zelo težak. Zdi' se mi pa, da podstavka tedaj niso Zgradili' dovolj trdno, ker se je že tako hitro razmajal.«
»Zakaj ga pa ne popravijo?«
»Bilo je precej drago. Gasili je bil naš trg bogat, toda sedaj je mnogo hiš propadlo, drugod imajo pa mnogo OtrOk.«
»Kot pri nas, mama!«
»Da, kot pri nas,« in mati' se je zadovoljna’ ozrla po rdečih licih svojih sinov in hčera.
Tedaj, je planil nalraiVndst v goščo, odkoder je prihajal lajjlež, ter še krepkeje stisnil svojo sekiro.
Živka je prihitela na malo jaso v goščavi ravno v trenutku, ko je hotel planiti na otroka velik volk. Skočila je hitro vmes, se zagnala proti Volku in lajala na vse grlo, kar je priklicalo tudi Kačarja. Drvarje z enim zamahom pobil volka, toda bilo je že tudi prepozno, da bi bil rešil tudi Živko.
Tedalj. je pritekla že tudi mati itn vsi štir-jp so jokali od veselja, tako da šo pozabi H še na Živko.
Kačar je pokopal pogumnega psa1 na koncu svojega dvorišča pod veliko skalo, na katero je napisal vaškr učitelj:
»Tukaj počiva Kačarjeva Živka, do smrti zvesta, junaška živalca.«
V vsem okolišu se je pa razširilo pbtem reklo: »Nestečen kot Kačarjev pes, ki. je šel samo enkrat v gozd, a so ga še tedaj požrli volkovi.«
R I Š T O F
»Toda paziti moramo vendarle, da pri takem občinskem odboru, kakršnega imamo danes, ne pridemo slednjič še Ob kalvarijo,« je pripomnil oče.
»Kako to? Po kakšni pravici?« se je začudila mati.
»Eh, ždnslke ne razumete postav! ... Poškodovano kalvarijo bi lahko popravili, toda če bi se podrla, Ibi morali dobiti posebno dovoljenje za postavitev. In, draga moja, sama veš, kako se je zadnjih petindvajset lot vse spremenilo. Zupan bi taikega dovoljenja nikoli ne dal gospodu župniku.«
Žena je prikimala. (Poznala je strastno protiversko razpoloženje občinskega odbora.
»Govoril bom z gospodom župnikom,« je pristavil mož. »Naj priredi v cerkvi darovanje za popravilo kalvarije ali pa zbirko med ljudmi'. Pisal naj, bi morda tudi škofu ...«
Mati je zmajala z glavo, 'kajti vedela je, da je tudi škofija jako revna in preobložena s potrebami.
Nato je nanesel pogovor na druge Stvari. Toda mali Jakec Se je zamislil. Tako, dragi križ, pred .katerim je tolikokrat poklekal, pred katerim je tolikokrat polagal rože, križ ob stari cesti lj:e obsojen. Oče je ddjal tako ih on se nikoli ne moti...
Po večerji je legel ves zaskrbljen in sanjalo se mu je, da se je rušila celo sama cerkev, kamen za kamnom, medtem ko si je gospod župan zaismehljivo mel rdke. Od Same groze se je prebudil. Zunaj j,e ležala še temna noč in hud veter se je zaganjal v oknice. Bilo je v dnevih pomlialdainskih neviht in viharjev. Le s težavo je Jakec vnovič zadremal.
Zjutraj se je veter nekoliko polegel, toda
dež j|e še vedno lil kot iz škafa. Mati je oblekla svoj1 drobiž in mu dala zajtrk. Hčerkici še nista hodili v šolo in Tonček, najstarejši, je oštal' tudi doma; bil je nekaj prehlajen.
»Jakec moj!« je dejala mati, »saj ši že velik falnt. Nimam časa,, da bi te spremila ■ v šolo; pripraviti molram še obkladek za Tončka, a Midka — talko je bilo ime domači dekli — ima danes žehto,«
Sola je stala kotnalj deset minut od Pdta-čevih in Jakec je sata prav dobro poznal trg. Že večkrat je tako naneslo, da je moral oditi sata po najbliižji poti v šolo.
Toda ko je prišel deček danes na cesto, se je nekako obotavljal. Ura na cerkvenem zvoniku, ki je še vedno stal, je kazala šele osem.
»Prezgoden sem,« Si je dejlal Jakec? »Stopita lahko še do stare ceste, da vidim, če nOoojšnji vihar nii preveč poškodoval kalvarije.«
Rečeno — 'Storjeno. Pogledal je hitro še skrivaj, naizaj, če ga moirda ne vidijo od doma, ipOteta je pa izginil v eno izmed malih 'stranskih ulic, ki so vddile na polje...
*
Bližalo se je že poldne, toda Petačeva mati se je zaman ozirala po svojem sinčku. Vznemirjala jo je vsaka malenkost, tako da se je njen mOž večkrat norčeval iz nje; toda danes je naraščalo' njeno razburjenje old minute do minute, vendar si ni upala oditi klicat moža'. Tedaj je zazvonilo angelovo češčenje in skočila je pokonci.
'»Poldne!... Ali je morda zaprt? To bi bilo prvič. Ali Se mu je pripetila kaka nesreča? Toda pozlna ga ves trg. Gotovo bi nam prišli povedat, celo Če... Joj! Moj Bog, kjle vendar hodi!«
V hišo je stopil oče Petač.
»Ali danes ne bomo jedli?« je vprašal razigrane volje.
»Ah, Jakca še vedno ni!«
»Prava reč! Moj Bog, kaj pa vendar misliš? Privoščil si je pač majhen potep. Morda je spremil kakega sošolca1, pa se je malo zakasnil. Veruj' mi, da ga ne ho1 odnesel v nebesa.«
»Dragi, lepo te (praslim, stopi v šolo in peprašaj, 'kdaj je Odšel...«	s
Ko se je oče vrnil, je bil prav tako bled kot njegova žena.
»Jakca danes sploh rii bilo v šolo,« je povedal nai kratlko z zamolklim glalsotn.
In da bi nekoliko prikril svojo razburjenost, je pristavili: »iNajbrže se je šel danes rajši potepat ali kaj!«
»Ne govori vendar talko! Sam dobro veš kakor ja|Z, da bi naš Jakec nikoli ne storil kaj takega. In zakaj naj bi 'tudi izostal, saj tako rad hodi v šolo. In ravno za danes se je bil celo prav dobro naučil vse. Moralo se je dogoditi kaj drugega.«
Toda ko je opazila, da se tudi mož ves trese od strahu za Otroka, ga je skušala pomiriti:
(Nadaljevanje na 8. strani)
N. V. GOGOLJ:	H
Majska noč ali utopljenka
Srce mu je začelo biti... Voda je zatrepetala in okno se je zaprlo. Tiho je odšel z (brega in se zagledal v dom: mračne oknice so bile odprte, stekla so sijala v 'luninem svitu. »Dom je kakor nov in barve Žive, kakor da bi ga bili pobarvali danes.« Molče je zopet stopal bliže, toda v domu je bilo vse tiho. Blagoglasno je zvenelo prekrasno petje slavčkov in, ko jc zamiralo v slastno-nežni utrujenosti, se je zaslišalo cvrčanje murnov in klopotanje močvirskega ptiča, ki je s svojim spolzkim kljunom udarjal t>b široko zrcalo ribnika. Sladek mir in čustvo neobjetne širine sta prevzela Levkovo srce. Udaril je strune svoje ban-dure in zapel:
Oj ti mesec, mesec moj, in ti zora jasna, osvetljujta beli dvor, kjer dekle je krasna.
Okno se je tiho odprlo, Čezenj pa se je sklonila taista glavica, ki jo je bil videl prej, kako se je zrcalila v ribniku. Z napeto pozornostjo jc poslušala kozakovo pesem. Oči so ji zasenčevale dolge 'trepalnice. Lice je bilo bledo kakor platno; bilo je Čudno lepo, kakor lunin svit. Zdajci se zasmeje! .., Levko je ves zatrepetal. »Za-
ipoj mi kakšno pesem, mladi kozak!« je tiho dejala deklica, sklonila glavo postrani in spustila goste trepalnice, da so popolnoma zagrnile oči.
»Katero pesem naj ti zapojem, prelestna gospodična?«
Lice so ji zalile solze kakor potok,
»Fant,« je spregovorila, in nekaj neiz-rccno ganljivega je zvenelo iz njenih besedi, »fant, najdi mi mojo mačeho! Bogato te, bom nagradila, ničesar mi ne bo žal. Imam s svilo pretkana oblačila, koralde in dragotine. (Podarila ti bom z biseri gosto posut pas. Tudi zlata imam .. . Fant, najdi mi mojo mačeho! Strašna čarovnica je, ni mi dajala miru na svetu. Mučila me je, da sem morala garati kakor zadnja dekla. Poglej mi v obraz: z mojih lic je s svojimi nečistimi 'čarovnijami pregnala zadnjo sled rdečice. (Poglej moj beli vrat: ne dajo se izprati te sinje pege, z ničemer se ne dajo odpraviti te pege, ki so od njenih železnih krempljev. Poglej moje bele noge: veliko so hodile, pa ne po preprogah, temveč po žarečem pesku, po mokri zemlji, po ostrem trnju. In moje oči! Le poglej jih, od solza so oslepele! ... Najdi jo, dragi, najdi mi mačeho! ...«
Glas, ki se je bolj in bolj' dvigal, je na-mah zastal. Potoki solz so ji zalili bledo li-< ce. Čudno, tesnobno čustvo, polno usmiljenja in žalosti, je stiskalo mladeniču srce.
»Vse naredim zate, vse, lepa gospodična,«
je vzkliknil, ves razburjen, »toda kako in kje naj jo poiščem?«
»Glej, glej!« je vzkliknila. »Tam je! Na bregu pleše kolo z mojimi dekleti in se greje v luninih žarkih. Je pa lokava in.prekanjena. Vzdela si je podobo utopljenke, toda čutim im vem, da je ona. Kar duši me, ker je blizu. Zato tudi ne morem plavati tako lahko in svobodno, kakor sicer. Utonila bi in še potopila na dno kakor kamen. Pomagaj mi!«
Levko se je zagledal v obrežje. V tenkj srebrni megli so se svetlikali obrisi deklet, lahkih kakor sence, v srajcah, belih kakor log, posut s šmarnicami. Na vratu so jim blestele zlate ogrlice iz samih dukatov. Bile so pa blede, telesa so bila kakor stkana iz prosojnih oblakov, ki jih srebri mesec. Kolo se mu je bližalo in slišal je razločne glasove.
»Igrajmo se vrana, igrajmo se vrana!« so vzklikale. Bilo je, kakor da je zašume-lo trsje ob bregu, kadar se ga dotikajo v (tihem somraku vzdušne ustnice vetra.
»Kdo bo vran?«
Vrgle so žreb in ena izmed deklic je ■stopila iz vrste. Levko si jo je natančneje ogledal. Lice, odelo, vse je bilo na njej takšno kakor na drugih. Samo to se je opazilo, da ni rada prevzela vloge, ki jo ji je namenil žreb. Deklice so se postavile v vrsto in so potem bežale pred »vranom«, ki je lovil zdaj eno zdaj drago.
»Ne, nočetm biti' za vraha!« je dejala de-
klica, ki je lovila svoje tovarišice in je vsa utrujena lovila sapo. »Nimam srca, da bi ubogi koklji ugrabila piščeta.«
»Ta že ni čarovnica!« je mislil pri sebi Levko.
»Kdo bo zdaj za vrana?«
Dekleta so se zopet zbrala, da vržejo žreb.
»Jaz bom vran!« se zdajci oglasi ena izmed njih.
Levko jo je pozorno pogledal v lice. Naglo in drzno se je zagnalla v dekleta in begala na vse strani, da ujame svojo žrtev. Levko pa je zapazil, da še njeno telo ni svetilo tako kakor druga: v sredi je bilo videti črno jedro. Zdajci se zasliši krik: vran se je zagnal v enega izmed deklet in ga zagrabil. Levko je videl, kako je dekle-vran zasadilo v svojo žrtev kremplje in zlo-radostno spačilo svoje lice.
»Čarovnica!« je yzkliknil Levko im pokazal gospodični, sloneči ob Oknu, nanjo.
Gospodična se je divje zasmejala, deklice pa so s krikom odvedle s seboj tovarišico, ki je igrala vrana, da z njo Obračunajo.
»S čim naj te nagradim, fant? Vem, da ti zlata ni treba. Ti ljubiš Hano, toda tvoj strogi oče ne dovoli, da bi jo poročil. Vzemi, izroči mu to pismo — to bo pomagalo ...«	^
• Gospodična mu je pomolila svojo belo ročko in njen obraz se je zasvetil v bajni luči... Levko je trepetajoč segel po pismu in se — zbudil.
(Dalje prihodnjič)
športni kotiček
Brazilija zopet svetovni prvak v nogometu
Na drugem mestu je Češka, na tretjem Čile in na četrtem Jugoslavija
Kljiulb raznim nevšečnostim, ki jih na letošnjem svetovnem prvenstvu v nogometu v južnoameriški državi Čile ni bilo ravno malo, so le srečno spravili pod, streho to tekmovanje, za katero je bilo izredno veliko zanimanje (po vsem Športnem svetu. Brez senzacij ih presenečenj seveda ni šlo, vendar so sodniki po prvih Surovih Srečanjih po ipdsredovanjlu mednarodne nogometne zveze le uspeli napraviti red na igriščih, da so gledalci nogomdta 'prišli na svoj račun, se pravi, da so glodali nogometne igre in ne roikohoilbe 'ined pašamdzJnimi igralci.
V semilipaht, ki je bilo v sredo, 13. junija, jie Jugošlavija podlegla Češkoslovaški z rezultatom 1:3 (0:0). To je bila pravzaprav senzacija, ikaj|ti Vsi so bili prepričani v zmago Jugoslavije, ki se je morala bo-
riti s Čile v soboto 16. jhmilja za 'tretje mesto. Srečalnje med Brazilijo in čile je namreč kdnčailo 4:2 (2:1) za Brazilijo, ki sc je 'pomerila v nedeljo, dine 17. junija s Češkoslovaško za najvišji naslov v nogometnem športu: za svetovno prvenstvo.
Čile je premagala Jugoslavijo z rdzulta-tolm 1:0 (0:0); irdzultat je sicer tesen, vendar zadostuje za bronasto medaljo, medtem, ko je Jugoslavija zasedla četrto mesto.
V finalni botlbi zadnje ndddlje je Brazilija premagalo Češko z rezultatom 3:1 (1:1) in si s 'tem zopet osvojila svetovno prvenstvo v nogolmdtu. Tudi Čehi so igrali odlično, vendar je bila srdča na strani Brazilije, 'ki Ije z uspehom branila svoj naslov tudi na sedmem svetovnem prvenstvu.
Ivo Kermavner
Zgodba & 3Cahurjei)i\m
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Morda pa ni nič hudega.... Bog je dober in zaupajva v njegovo iprevidnolst.«
^ *
S pomočjo nelkaterih sosedov so ga začeli brž iskati, toda nobeden njegovih sošolcev ni vedel povedati o njem ničesar.
'»Treba bi bilo pogledata še po polju,« so menili nekateri. »Ali ne tabore neki tuji 'sejmarji zunaj trga, tam onkraj stare ceste?«
Mati je vsa drhtela itn sikoro omedlela, ko iso oidhitdli nekateri proti. drevju olj stari cesti.
Nenadoma so zaslišalii otroški gllals, ki je slabotno klical:
»Očka!. . . Mamica! ... 'Pomagajte!...«
Klic je prihajali od (križišča, kjer je stala ’kialva>rij a.
#
Vihar je bil zadnjo noč dokončno omajal križ, toda zadrževalo ga je še vejevje okoli
SUBVENCIJO 4.000 šil. dobi vsaik kmet pri nakupu stroja za sušenje sena „Heurupe MBR 150” izdelek tovarne Pottinger, s samostojnim, motorjem. Stroj obrača, grabi in trosi.
Pri viilastem motornem obračalniku znamke ,,Reform MGW 5” pa znaša subvencija 3.500,— šilingov.
Omenjene stroje vam dobavlja:
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon 04237 246
Naročite takoj, da ne zamudite ugodne priložnosti!
stoječih drevels, da se ni zrušil popolnoma. Vsak nov Isumak vetra bi ga vrgeil po tleh, toda za sedaj mu je majhna opora še pomagala, da ni padel.
In že od j|utra je mod d d/j e m in vetrom opiral mah Jakec ‘svoj hrbet ob močno nagnjeni, steber križa ter ga podpiral z vso svojo silo. Tako je ihteče pripovedoval svojim staršem, ki iso nežno objemali svojega malega najdenčka, medtem ko So možje, ki so prihiteli, z očetom IPetalčem, postavljali nazaj kalvarijo.
Vse „JOKA"-izdefke — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije
dobite ugodno pri
FRANZ KREUZER’s Wfw.
prodaja pohištva in klavirjev Klagenlurt, Kardinalplatz 1,	tel. 23-60
»Naš mali! -Naš drajgi!« sta ponavljala ganjena roditelja din stilslkala že popalnolma onamogleiga otroka k tebi. »Ali nisi mislil, da bi te bil križ lahko zmečkal, če bi padel?«
»O, ne!« je odvrnil deček. »Vedel sem prav dobro, da mi dobri. Jcizuis ne bo1 storil ničesar hudega. Toda očka j|e deljail, da bi križa ne smeli 'postaviti več nazaj, če bi se podprl', zato isem ga moral podpirati.« *
Nekaj mesecev pozneje so' kalvarijo popolnoma obnovili. Lahko si. mislite, da verniki vse škofije, potem ko iso 'izvedeli o tej zgodbi, nikakor niso hotieUi zaostajati za- malim dečkom. Bil je velik praznik za vso župnijo. Prišel je sam Škof, da izrazi pri-'znahjie vrlemu krščanskemu Ijunajku, katerega jle naizval oh tej priliki Krištof. To pomeni nosilec Kristusa.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 25. C.: 14.15 Poročila, objavo. Pregled sporeda. — Z narodno pesmijo po Jugoslaviji. — 18.00 Pesmi izpod Obirja. — TOREK, 26, 6.: 14,15 Poročila, objave. — Koroške pesmi in viže. — SREDA, 27. 6.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi. — ČETRTEK, 28. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Dr. Ivan Grafenauer: Slovensko-hrivaška ljudska pesem ..Marija in brodnik” in njen razvoj. — PETEK, 29. 6.: 14.15 Poročila, objave. — To im ono. — SOBOTA, 30. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas.’ - NEDELJA, 1. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
gLEPALlSCE V CELOVCU
Četrtek, 21. 6.: Pantominenabend Sainy Molcho. — Petek, 22. 6.: Gosi fan tutte (premiera). — Sobota, 23. 6.: Im Wei(Jen Rotil. — Nedelja, 24. 6.: Gosi fan tutte. — Sreda, 27. 6.: Gosi fan tutte. — četrtek, 28. jumi: Gefangene 91. — Petelk, 29. 6.: Gosi fan tutte. — Sobota, 30. 6.: Im VVeilten K6B1. -Začetek predstav ob 19.30 uri.
GRAJSKO GLEDALIŠČE V BREŽAH - FRIESACH Prihodnji petek, dne 29. junija ob 8. uri zvečer, bo otvoritvena predstava na Petrovi gori v Brežah. Igrali bodo Shakespearovo komedijo „Mnogo hrupa ki nič”.
II. FOLKLORNI FESTIVAL V Celovcu bo v petek, dne 22. junija ob 8. uri zvečer, V Domu glasbe, in v soboto, dne 23. junija ob 8. uri zvečer, v mestni dvorani celovškega razstavišča II. folklorni festival.
MALI OGLASI
Kdo nam proda dobro ohranjen harmonij za cerkveno rabo. Ponudbe na upravo „Tcdnilka”.
ŠIVANE ODEJE od 98.— šil. v Celovcu pri Sattler am Heuplatz.
Jz (rimskega sneta
Bistrica v Rožu. — Sobota, 23. 6.: Ibr Charme be-ztvingt diie Manner (IV). — Mlad angleški zakon Sbi par išče dobre hišne nastavljence in pri tem doživi veliko žalosti in malo veselja. — Nedelja, 24. 6.: Der Kidinsar vom roten Halbtnond (IVa). — Pustolovski film. Pustolovec se s pomočjo turških morskih roparjev maščuje nad morilci svoje družine. S premislekom. — Sreda, 27. 6.: Dreimal Liebe taglich (IVa). — Poklicne in privatne težkoče dveh zdravnikov. Moralni zadržki.
Borovlje. — Sobota, 23. 6.: Die Schahen vverden liinger (IV). — Švicarski film o trudu, da bi dekleta, ki so moralno in socialno v nevarnosti spravili na pravo pot. — Nedelja, 24. 6.: Autofahrcr untenvegs /III). — Veseloigra o znani avstrijski radijski oddaji. — Torek, 26. 6.: Kbnigin der Bar-baren (IV). — Pustolovski film o tatarskih plemenih, ki se po 'krvaivii medsebojni borbi spremenijo v kmete 'in živinorejce. — četrtek, 28. 6.: Die Franzdain urad die Liebe (IVlb). — Sedem epizod q ljubezenskih problemih pred, v in izven zakona. Moralni zadržki!
Dobrla res. — Sobota in nedelja, 23. in 24. 6.: O sole mio (III). — Muzikalična veseloigra z mnogimi popevkami, — Sreda, 27. 6.: Eine Kugel im Lauf (IVib). — Kriminalni film — z resnim premislekom.
Miklavčevo. — Nedelja, 24. 6.: Die Fastnachu beichte (IV). — Umor, ki se dogodi za časa pustnih dni, privede na dan mladostne grebe uglednih meščanov. — četrtek, 28. 6.: Eine Kugel im Lauf (IVb). — Kriminalni film, z resnim premislekom!
Pliberk. — Sobota in nedelja, 23. in 24. 6.: Kbnig der silbemen Berge (Ha). — Toni Sailer kot smučarski učitelj na Japonskem, kjer najde tudi nc vesto. - TOREK, 26. 6.: A & C als Mumienrau-
ber (IV). — Neokusne pustolovščine. — Četrtek, 28. 6.: Unternehmen „Rote Teufel” (IVa). — Ameriški vojni film.
Sinča ves. — Nedelja, 24. 6.: Gaunerserenade (IV). — Ponedeljek in torek, 25. in 26. 6.: Galapremiere (IVa). — Brutalen cirkuški film. — Sreda, 27. in četrtek, 28. 6.: Mit Biiohsc und Golt (IV). — Film iz divjega zapada s krvavimi scenami.
O
Lojzna moti piše . . .
(Nadaljevanje s 4. strani)
pit dižu drhč iqpu ... . Jas sin jieva ipa štik . pudutliva: »Ljuhiezen pa zvestvaba druži, | dvara vala Bogu s užil« Bom jiema ži še | 'venčborii ipredgu država, da bo polkej pr hiši! Puvieduva bom Nu/lnu, kk je m’ne < moj 'tarajni rad miav; kk je vzdihuvov pa tisti šnolps za ordvabofu piev, k’dr je bovu m’ne hudu, da sm sa kor kriviva. Lej Nužl, J š’tu iprglihu si h srcu vz’imii, Isi ju boš vohku izamerkovl Lojz.a, 'tli pa tuj ve, da je mož gvava, kblr mo prav. — Zravnu, ku sm je ,1 'štuva r.iakva, sm pa soma pr sialbe misluva, ( 'tla imb moš movu k’da jjrav, pa hodi Bogu pu toženu, žiane m’ra m u tihu bi t, čiglih moš malegije, čikor pa zvoži ipa ž’barje dov-ge litanije te hudeh ‘bob. Ta stori lidi su djoli: »Mir pa ipokej m’ra dat, ga pa du*hi!«
Luha Špela, upam, da sm Ti za n’sain-bart dojisti načežuva; pa drogu "bart vemč-kaj puviem, či bom pr voli pa pr živleji.
Pa Ti'sa še ugvasi!
Bodi stuva borti puzdravlena ud tvoje zmoinlke
Mice, Lo'jz’ne matere.
CELOVEC
(Vožnje doma in v inozemstvo)
Ravnateljstvo pošte im telegrafa v Celovcu sporoča, da je vpeljala sledeče volžnje ina Korošikem in v inozem-'sčvo v ipoletni sezoni:
Na progi Celovec — Mari ja na Otoku — Vrba — Baško jezero — Trbiž — Višarjc vozi avtobus vsak torek, četrtek iln isobOto.
Na progi Celovec — Velikovec — Pliberk — Maribor 'vozi vsako sredo im od 30. Ijiunllja Hudi vsako soboto.
Na progi VVciflcmsee — Šmohor — Višanje vozi Vsak torek im od 7. julij,a tudi vsako soboto.
Na progi Kotischach — Mauthon — PlodkenpaB — Grado vazi ivsajk torek ih od 6. julfija tudi vsak petek.
Na progi Bol j alk — Baško jezero — Korensko sedlo — Bled im na progi Vrha — Celovec — Ljiuibelj — Bled vozi vsak tordk in vsak petek.
ŽREBANJE
V prisotnosti javnega notarja je bilo dne L junija 1962 v poslovnih prostorih ravnateljstva izvedeno žrebanje, pri katerem je bilo izžrebano številčno zaporedje
13 19.
Vse veljavne zavarovalne pogodbe, ki so pripuščene k žrebanju ter so stare nad 3 mesece in imajo v zaporedni številki zgoraj omenjeno številčno zaporedje so s tem dozorele za takojšnje izplačilo. Zavarovalne pogodljc, ki niso bile izžrebane, ostanejo še naprej v veljavi. Naslednje žrebanje bo dne 1. decembra 1962.
JUPITER V. V. a. G.
Filialdirektion f. Karnten u. O. T. Klagcnfurt, St.-Veitcr-StrafJe i.
SfADIER
► ’ v? ' V' 'i
mi
Wiinschen Sie sich was
D Unsere beste Reklame ist die stiindig sleigende Zalil zufriedeuer Kunden.
□ Die Auswahl ist unUbertroffcn.
B Wir fUbren nath wie vor das giinstigste Volks-Schlaf-zimmer.
a Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung.
B Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit cigenen Mobelautos kostenlos.
B Kreditgewahrung zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SW-Kredit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
Hajnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
i
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadl&ltaus
KERN
Klagenfurt. Burggaite
Ugodna plačila na obroke
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L. Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj. Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiče, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Golovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58