Cek. računa štev. 13.649.
Poštnina plačana v gotorini.
Stane letno 13 Din., polletno 6 Din., četrtletno 3 Din,, posamezna številka 1 Din.
PROMETNIK
Izhaja dne 30. vsakega meseca. Oglasi se zaračunajo po tarifo.
Glasilo „Udruženja prometnikov kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Leto I.
Ljubljana, dne 30. marca 1924.
Štev. 3
Prevedba, uvrstitev, redukcija?
Upoštevajoč dejstvo, da so se v zadnjem času širile različne vesti o prevedbi, uvrstitvi in redukciji in dosledno svojemu programu je Udruženje prometnikov na zadnji seji sklenilo na pristojnem mestu se o istinitosti teh govoric informirati.
Ker smo smatrali zadevo prevedbe in redukcije aktuelni, tičoči se vseh kategorij smo podvzeli to akcijo skupno z „Udruženjem strojevodij" in društvom vlakospremnega osobja. Delegati imenovanih organizacij, so imeli nalogo poročati na skupni seji vseh teh društev o zadubljenih informacijah pri ljubljanski direkciji.
Ker niso dobili naši delegati pri ljubljanski direkciji svoji nalogi zadostnih informacij in je bil koali ran odbor mnenja, da je treba v zadevi posredovanja pri ministarstvu saobraćaja, obveščamo tovariše, da odide danes 30. marca delegat našega društva skupno z zastopniki strojevodij in vlakospremnega osobja v Beograd v zadevi prevedbe osobja bivšega Inšpektorata Ljubljana in izpla-čanja predujma južnim železničarjem.
Spomenico, ki jo predložimo ministarstvu, priobčujemo v originalu.
Velespoštovani gospodine Ministre!
Niže potpisatim organizacijama čast je predložitiVam, Gospodine Ministre, slijedeću spomenicu, primljenu na skupnoj koaliranoj sednici podpisatih organizacija dana 25. III. 1924 n Ljubljani, koja sadržava težnje i opravdane želje železničkog osobja Oblasne Direkcije Državnih Željeznica u Ljubljani koje temelje na opravdanoj nesigurnosti n pogledu prevedbe i uvrštanja osoblja na novi zakon o saobraćajnom osoblju, jer je rok za prevedbu več prošao, a u smislu zakona odredjene komisije za prevedbu pak još ni do danas nisu for-misane i ne ureduje.
Obzirom na činjenicu, da vlada medju celokupnim željezničarstvom zbog odugovlačenja prevedbe i avansa velika neza-dovolnost i postoji bojazan za budućnost, molimo Gospodina Ministra za zaštitu i nužnu pomoč te osiguranja prava odred-jenih zakonom.
A) Prevedba:
1.	Prevedba celog željezničkog osoblja bivšeg Inšpektorata Državne Željeznice u Ljubljani neka se po novom zakonu odmah izvrši, jer su dani svi zakoniti uvjeti te su i sve druge Oblasne Direkcije u državi taj rad več dovršile, dočim kod Direkcije Državnih Željeznica u Ljubljani ni komisije za prevedbu nisu još obrazovane. I pored toga, da se vodi osoblje bivšeg Inspektorata u Ljubljani još uvjek kao sastavni deo Zagrebačke Direkcije te je bilo osoblje Zagrebačke Direkcije več prevedeno, osobje Inspektorata pak, koje je pripalo od Zagrebačke pod Ljubljansku Direkciju još nije prevedeno. Potrebno je dakle, da se čimpre pozovu u akciju po zakonu odredjene komisije za prevedbu.
Dodatek.Primedjujemo, da je osobje bivšeg Inspektorata u Ljubljani dosada primalo avans na nove plate, a za mesec april dosada još nije predvidjena isplata avansa, kao što je prema izjavi Gospodina Ministra Finanzija, bila predvidjena, i je več za osoblje drugih želj. direkcija likvidirana.
2.	Za željezničko osoblje bivše južne železnice u Ljubljani,- za koje zakonska podloga za prevedbu još ne postoji, zah-tjevamo što bržu ratifikaciju rimskog pakta, da se time pridobije zakonska mogućnost, što se mora odmah izvršiti, da se time spriječi nezadovoljnost.
Takodjer neka se jih uzme u obzir i kod predujma na nove plate jednako državnim željezničarima, bez obzira na dozvolu buđgeta, jer se može simpatično primljeno podržavljenje južne željeznice pretvoriti u nevolju zbog teškog finansi-
jelnog zapostavljanja napram osobju državnih željeznica. Zato neka se dotle čimpre izvede avans, koji je zapao več
1.	januarja 1924 god. te neka se uzme u obzir rešenje bečkog upravnog odbora od 17.oktobra 1907 god. circular br. 385 A, kojim je dozvolio preuzemnoj komisiji Upravnog Odbora, da može dozvoliti kredit potreban za isplatu avansa u istoj meri, kako ga je osoblje Državnih Željeznica primilo.
3.	U pogledu prevedbe i uvrštanja neka se uzmu u obzir i naši položeni inteligenčni ispiti kao dovoljno kvalifikaciju. Svima onima pak, koji tih ispita još nemaju, neka se daje mogućnost da jih polože.
Odmah neka se obrazuju i organiziraju u celoj državi po novom zakonu predvidjene željezničke škole, da se omogući svima onimal kojima bivši Avstro-Ugarski režim nije nudio dovoljno prilike za naobrazbu, da mogu zadostiti novim, strogim zahtjevama u pogledu školske kvalifikacije po novom zakonu.
Radi pregleda kvalifikacija zahtjevamo, da se isti izvrši u svima Oblasnim Direkcijama u državi jednako i po naredbi i uputstvu, koje je u tu svrhu izdalo Ministarstvo Saobraćaja i koje za sada važe samo sa Dir. Drž. Žel. u Beogradu.
Nadamo se, da če Gospodin Ministar preuzeti sve mere i izdati sva potrebna naredjenja, da se opravdanim, ovde iznesenim našim željama i zahtjevama udovolji te time zadovolji sve, Gospodinu Ministru podredjeno osobje.
Izvolite primiti, Gospodine Ministre, uverenje našeg odličnog poštovanja.
(Slede podpisi.)
Obenem je bil naš delegat z ozirom na dobljene informacije s strani centralne uprave v zadevi sestavljanja pravilnika o prevoznih ugodnostih od društva pozvan, na pristojnem mestu dobiti zadevna pojasnila. Istotako ima nalogo o
Društveni prostori nasproti glavnemu kolodvoru „Hotel južni kolodvor", II. nadstropje, soba štev. 21.
Vsi dopisi naj se naslavljajo na ta naslov.
uplivu naše spomenice glede prometnih in drugih doklad, na sestavo zadevnega pravilnika, kakor tndi o nameravanem načinu izdavanja premoga po režijski ceni se informirati.
Strolm organizacije.
Teorije strokovnih organizacij ne najdemo začrtane nikjer. Angleži gredo povsem po drugi poti kot Francozi, Italijani pa zopet po drugi kakor Nemci.
Gotovo je samo to, da igra strokovna organizacija v življenju naroda veliko ulogo, gotovo je pa tudi to, da bodo igrale strokovne organizacije posebno vlogo v bodočnosti naroda. Ako torej niso na jasnem o nalogah in taktiki strokovnih organizacij glavni narodi, potem ne moremo zahtevati od nas, da bi zamogli podati natančno taktiko in nalogo strokovne organizacije. Potreba je, da se učimo iz prakse in prilagodimo taktiko vsakokratnim danim prilikam.
Nam je strokovna organizacija, udruženje članov ene stroke v svrko, da se čimbolj zboljša ekonomski položaj za vse člane.
Večina članov je sigurno mišljenja, da je naš slabi ekonomski položaj odvisen edino od železniške uprave same. Temu nasprotuje dejstvo, da bi morala biti naloga strokovne organizacije, da zahteva vpostavitev boljšega ekonomskega položaja uprave same. Ne mislim ščititi uprave, kajti jasno je, da je mnogo kriva našemu slabemu položaju tudi uprava sama, zato pa je naša naloga, da v takih slučajih odločno nastopa proti storjenim krivicam uslužbencem.
Nepobitno je, da vzroki našega slabega in mizernega stanja niso samo v krivicah in brezbrižnosti uprave, rego jih je iskati tudi izven njenega delokroga.
Železniška uprava ni nekaj zamišljenega, ona je proizvod društvenih in ekonomskih prilik in je tako sama več ali manj odvisna od vladajočih ekonomskih razmer.
Ako postoji sličen slučaj, potem preneha pojem strokovne organizacije v smislu, da se ima boriti samo proti upravi.
Taki slučaji so mogoči samo vsled nastalih ekonomskih neprilik in nepravilnega pojma narodnoekonomskega življe-
nja. Narodnoekonomsko življenje je v ozki zvezi z oživljenim narodnoekonora* skim sistemom, kateri se pa ne pretvarja slično dragim nazorom, ampak je običajno proizvod temeljnih ekonomskih mislecev, največkrat na osnovi velikih dogodkov, ki so postali zbog nerazumevanja ali bagateliziran j a prirodnih ekonomskih zakonov.
Vsa nesreča človeštva leži uprav v tem, ker teh prirodnih ekonomskih zakonov ne poznamo.
Vsi sistemi se do danes še niso omogočili, ter so nekateri bili prava katastrofalna nesreča za človeštvo.
Ako torej uvidimo, da ni glavna krivda našega nepovoljnoga stanja v železniški upravi, potem mora biti vsekakor naloga strokovne organizacije, da najde kraj nesreče, da študira vladajoči narodnoekonomski sistem ali sistem drugih narodov ter delati na tem, da se ta izmenja z boljšim, ki bo obetal boljšo bodočnost.
Naloga strokovnih organizecij je torej ta, da preučiva, motri in tolmači ekonomska vprašanja, od katerih je odvisen socijalni položaj organiziranih članov v strokovnih organizacijah.
Naš ekonomski položaj bo takrat zadovoljiv, kadar bo vsaj polovica človeštva poznavala prirodne ekonomske zakone.
Izobražujmo 'naše vrste, da moremo preučiti one metode ekonomskega sistema, brez katerih je trajna in zadovoljiva konsolidacija naših socijalnih prilik nemogoča.
Naloga strokovne organizacije ne more torej dalje obstojati v sami kritiki železniške uprave, ampak je in mora biti njena glavna naloga v tem, da poučimo članstvo z občo, ekonomijo v državi, ga v tem smislu vzgajamo in nve-rimo, da je enakopraven član človeške družbe in njegova dolžnost kot takemu sodelovati v vseh ekonomskih vprašanjih.
Stavili smo si nalogo, svojo organizacijo privesti na reelno borilno osnovo, odbijajoč laž in demagogijo, neizključivši stroge in stvarne kritike železniške uprave, v kolikor bo njeno delo zapreka pri konsolidaciji naših železniškoprometnih in socijalnoekonomskih prilikah.

HSgr* Dolžnost nas vseh je, da podpiramo tvrdk#, ki v našem glasilu inserirajo!
Odgovor na vprašanja.
Ob priliki sestankov v prošlem meseca, so bila društvu stavljena sledeča vprašanja:
1.	Odkod je vzelo društvo denar.
2.	Kakšnim potom je prišlo dru-štvo v posest lastnega inventarja, oziroma potrebnega materijala zanj.
3.	Zakaj se ni društvo izreklo za pristop k akcijskemu odboru.
Ker smatramo ta vprašanja na eni strani tudi očitkom napram društvu, na drugi strani pa bi dejstvu, da nismo odgovorili na to, utegnilo dati marsikakšnemu prometniku povoda, da se ne pridruži našemu društvu, naj navedemo k posameznim točkam naslednja fakta.
So nekateri tovariši prometniki mnenja, da je za svojo ustanovitev dobilo društvo izvesno financijelno subvencijo od politične strani. Udruženje prometnikov, kot strogo stanovska organizacija, se ni naslanjalo nikdar na politične stranke, še manj pa se je ponižalo, da bi prejelo kak milodar iz političnih vrst, kar bi bilo pod častjo vsakega prometnika, z ozirom na dejstvo, da nismo zmožni ustanoviti, oziroma vzdrževati lastno društvo in bi bilo društvo v znamenju politične odvisnosti, še pred ustanovitvijo zapisano gotovemu razpadu.
Stroški, ki jih je imel pripravljalni odbor, je delno kril odbor sam, kar pa je ostalo dolga in potrebno vsoto za prve nabavke društva, pa je posodil društvu eden izmed tovarišev pripravljalnega odbora, (imena ne navajamo, pač pa ga vsakemu prometniku, ki bi bil na tem interesirao imenujemo) vsoto Din. 2000 (dva-tisoč) brezobrestno za dobo šestih mececev, katero vsoto še društvo danes dotičnemu tovariša dolguje.
Da pa je društvo že danes denarno toliko zasignrano, da nima nobenega dolga več in tudi izposojenih Din. 2000 zamore takoj vrniti, se imamo zahvaliti naklonjenosti različnih tvrdk, ki so z lepo vsoto prispevale za naš tiskovni sklad, oziroma so nas z inserati v našem glasilu (plačanimi po večini za celo leto) Jizdatno podprle.
Dovoljujemo vsakemu upogled v naše blagajniške knjige in to v dokaz, da nimamo nikakih denarnih zakulisnih mahinacij.
Odkod smo dobili les in sicer brezplačno za naš inventar ?
Brali smo nekje, da je les sedaj zelo
Pristopnina znaša 5 Din-, članarina 10 Din« mesečno I
drag ia si ga društva ne morejo nabavni na noben posebno pošten način.
S prvo premiso, da je sedaj vse drago, popolnoma soglašamo, 'drugo premiso pa pobijata nakaznici tvrdk Hajnrihar in Kaj-fež, ki jih imata sedaj žagarja imenovanih dveh tvrdk v Kočevju. Tvrdki Kajfež in Hajnrihar sta nam namreč naklonili, brezplačno potreben les za naš inventar, za kar se jima tudi na tem mestu toplo zahvaljujemo.
Pristop k akcijskemu odboru.
Društvo stoji na stališču zastopanja interesov prometnikov. Odbor je iz tega vidika, oziraje ge na zadnje akcije akcijskega odbora v Beogradu, zaenkrat odklonil pristop k akcijskemu odboru, upoštevajoč dejstva, da so se organizacije javnih nameščencev v Beogradu v dosego svojih zahtev posluževale med drugim tudi protesta proti itak skromnim priboljškom željezničarjev napram drugim državnim nameščencem. Če primerjamo železniško službo z službo drugih državnih nameščencev, ne najdemo v neznatni diferenci položaja železničarjev in drugih državnih nameščencev nobenega ekvivalenta. Nikakor pa nočemo s tem reči, da odrekamo drugim te ugodnosti, pač pa naj služi naša trditev dokazu, naj akcijski odbor, če že hoče tudi za se naše ugodnosti doseči, izbere srečnejša sredstva, kot da kaže na uboge železničarje, češ ti imajo vsega, ti imajo vozne ugodnosti, cenejši premog, skrajšano dobo službe in ne vemo še kaj, mi pa ne in zakaj tudi mi ne.
Tako delovanje žigosamo kot negativno za nas in ga tuni iz tega razloga za enkrat ne moremo podpirati.
Naše stremljenje gre pa za tem, da navedeno še enkrat ponovimo. interes prometnikov zastopati in pospeševati opirajoč se na lastno moč ir. v skupnem nastopu z organizacijami, od katerih smemo, upoštevajoč enakost ciljev, pričakovati dejstvo opore, ne pa v najboljšem slučaju osamljenost, če ne še zgubo.
Vse one tovariše, ki so priglasili svoj pristop že v januarju, prosimo, da s priloženo položnico pošljejo pristopnino in članarino naknadno za preteklo dobo.
Pompe Rudolf:
Občni zbor
nabavljalne zadruge državnih železnic Ljubljana-Šiška.
Za dne 25. marca t. 1. ob 9. uri dopoldan je sklical upravni odbor v naslovu imenovane zadruge redni letni občni zbor, ki se pa na splošno zahtevo ni vršil in je bil preložen na dan 27. aprila t. L radi tega, ker je bil nezakonito sklican.
Kaj nas je privedlo do tega, da smo zahtevali preložitev, hočem našim tovarišem, ki niso bili navzoči, v kratkem povedati.
Po obstoječih, nam znanih pravilih mora odbor po točki 23 objaviti najmanje 2 tedna pred sestankom občnega zbora v Uradnem listu in v vseh glasilih železniških strokovnih organizacij, dan in uro, ter dnevni red.
Občni zbor je bil sklican za 25. marca, toraj bi moral biti objavljen najkasneje 10. marca, službena mesta so bila pa šele 18. potem brzojavke obveščena, člani seveda veliko kasneje, nekateri pa sploh ne. V tej brzojavki razglaša odbor, da je dnevni red objavljen v zadrugi. Sedaj pa pride najlepše! Na tem dnevnem redu, ki je bil objavljen 18. marca, je opomba, da se bodo na občnem zboru za spremembo pravil i. t. d. upoštevali s a mo predlogi, ki so bili najkasneje do 17. marca doposlani pismeno upravnemu odboru. Torej 18. marca smo zvedeli, da se občni zbor sploh vrši, in do 17. marca naj bi bili že vposlani pismeni predlogi. Kako se gospodje upravnega odbora to predstavljajo, ne vem.
To je bil glavni povod, da sem v imenu večine zahteval preložitev. Krožijo pa še druge vesti med člani, koliko je pa na teh vesteh resnice, bo pokazal občni zbor, na tem mestu o tem ne bom zaz-pravljal.
Smatram pa za umestno, da pribijem sledeče:
1.	naša nabavi jalna zadruga ima prost prevoz po vseh prograh državnih železnic v državi;
2.	ima lokale za poslovanje od železniške uprave brezplačno na razpolago;
3.	od 11 uslužbencev, jih plačuje železniška uprava 7, in
4.	bila je dosedaj prosta vseh davkov.
Vsak trezno misleči človek bi trdil,
da moramo imeti člani te zadruge ali blago zelo po ceni, ali pa ima zadruga
Pristopajte, jačite naše vrste in uspeh
velikanski čisti dobiček. Toda temu ni tako. Blago, razven mlinskih izdelkov, smo plačevali po dnevni ttžni ceni, nekatere stvari še celo dražje. In čisti dobiček! Za zadnji dan, to je 24. marca, dotiskane bilance je razvidno, da ta čisti dobiček nikakor ne odgovarja našemu pričakovanju. Sploh pa smatram za bolj koristno, da nam nudi zadruga blago kolikor mogoče po ceni, kakor pa, da se dela z velikim dobičkom.
Tovariši pošljite nam na naš naslov nasvete in predloge, da jih predložimo občnemu zboru, ter povzdignemo našo zadrugo na prvo mesto. Pogoji za to so dani, zatorej na delo!
Očitalo se nam je in se nam še očita, da hujskamo proti zadrugi, pokažimo, da je nasprotno res. Mi smo za zadrugo, mi hočemo svojo zadrugo, toda ta naša zadruga nam mora nuditi tudi koristi in ne zahtevati od nas le naš denar. Mi vsi smo solastniki te zadruge, jamčimo za njo, zato pa tudi od te naše zadruge, katero predstavlja upravni odbor, zahte-Vciiuo, da se naše želje in predloge upošteva in ne gre preko njih.
Tovariši! Dne 27. aprila vsi na občni zbor, kdor pa ne more, naj pooblasti svojega tovariša. Ne bojimo se boja in bojevali se bomo pošteno in odkrito, dokler ne bo naša zadruga res to, kar bi morala biti.
Društvena poročila.
VI. odborova seja dne 15. marca 1924.
Ob‘1515 h otvori predsednik odborovo sejo, ugotovi sklepčnost, pozdravi navzoče ter pred prehodom na dnevni red kon-štatira, da se pristop k društvu vrši sukcesivno iz cele kraljevine in da je stanje društva povoljno. — Gonja proti društva se še vedno opaža od strani nekaterih organizacij, kakore tudi od posameznikov, pač pa se vidi iz vedno naraščajočega števila društvenikov, da misel samostojnega udruženja pridobiva v vseh krogih prometnikov,
Sledi tajniško poročilo o notranji organizaciji društva, prečitajo se že deloma rešeni dopisi, v kolikor ne, se predlaga rešitev istih odboru. Med dragimi rešitvami se tudi sklene, da o za-htevkah splošno železničarskega pomena sodeluje udruženje z orpanizacijami, katerih resen in edin smoter je korist že-lezničarstva. Za eventualne skupne seje z posameznimi kategorijskimi organizacijami se določijo in pooblastijo vsako-
nam Je zasiguran!
krat trije slažbe prosti tovariši, kateri bodejo zastopali prometnike v koaliranem odboru. — Tudi je več dopisov posebno iz Hrvatske iz katerih se čitajo pozdravi in častilke Udruženju promatnikov ter skrajni čas za kategorijsko in nepolitično osamosvojitev na strokovnem polju.
Podano blagajniško poročilo priča o povbljnem stanju društvenih financ, katerih precejšen donos je pripisovati različnim tvrdkam, katere so pripomogle bodisi z prispevki za tiskovni sklad, bodisi z iuserati. Tudi vplačevanje članarine z malenkostnimi izjemami je redno, mnogo društvenikov pa je z vplačano polodnosno celoletno članarino zabeleženih.
Sprejme se predlog tiskovnega poročevalca, da se izid društvenega g 1 a-sjla preloži od dne 20. na dne 30. vsakegavmesecu. Tozadevne prijav e, se pristojnim oblastem takoj odpošljejo.
Izvrši se sprejetje, od zadnje odborove seje pristopivših članov. Na mesto iz železniške službe izstopivšega odbornika tov. Koštial-a, kooptira odbor tovariša Sokliča iz Ljubljane, glavni kolodvor. Glede pristopa k „Novinarskemu društvu“ se zadeva preloži na eno prihodnjih sej. — Pri lazmotrivanju negotovosti položaja glede avans-a bivših južnih železničarjev
in prevedbe državnih železničarjev bivšega inšpektorata (prvi z dolžnostmi, a brez pravice do avans-a etc., (ker ratifikacija rimske pogodbe o južni železnici še ni in kakor se iz vseh okolnosti vidi tudi še ne bode tako brzo izvršena, drugi zapostavljeni napram drugim drž. žel. v državi radi ueizvršite prevedbe, katera bi morala biti izvršena že do 1. aprila) se odloči delegata, da o tej zadevi inter-pelira pri ljubljanski železniški oblasni direkciji,
VII. odborova seja dne 21. marca 1924.
se je vršila radi nezadostnih informacij glede prevedbe in avans-a. Ker se je smatrala zadeva> aktuelnim za vse že-lezničarstvo, so prisostvovali tudi povabljeni zastopniki društva strojevodij in sprevodnikov. Določila se je ponovna skupna akcija delegatov v zgoraj navedeni zadevi pri ljubljanski direkciji. Tudi te pot delegati niso zamogli po dobljenih informacijah dati zadostnih poročil, se je vršila dne 25. marca 1924 skupna seja koallranega odbora prometnikov, strojevodij in vlakospremnega osobja. Po nazi-ranju, da se moramo posluževati vseh ugodnosti, ki so nam dane, a se varovati pred eventuelnim prikrajšanjem, se je sklenilo odposlati tri delegate k ministarstvu saobračaja in generalni žel. direkciji
v Beograd, da se tam, kot naj višji službeni inštanci izposluje takojšnja prevedba, uvrstitev ter izplačilo avans-a, ker tozadevna financijska možnost se po odločajočih faktorjih mora dobiti. Zadevna spomenica se izdela skupno, odhod se določi na 30. marca.
Zahvala.
Cenjenima tvrdkama Hajnrihar in Kajfež v Kočevju izreka „Udruženje prometnikov “ za naklonjeni les toplo zahvalo.
Listnica uredništva.
Zaključek vsakomesečne redakcije je 15. vsakega meseca. List izide vsakokrat 30. v mesecu.
Pri občujemo ob sklepu lista na Udruženje prometnikov došlo brzojavko od ministrstva saobračaja:
Gospodin ministar saobračaja primit će Vas u audijenciju u ponedeljak 31. ovog meseca, veza Vas telegram službeno.
Šef kabineta Novakovič.
Izdaja „Udruženje prometnikov kraljevine SHS.“ — Odgovorni urednik Viktor Kavčič, Ljubljana. — Tiska J. Krajee nasl., Novomesto.
Pristopajte, jačite naše vrste in uspeh nam je zasiguran!
j Specijalna mehanična j delavnica
za popravo pisalnih in računskih strojev
L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova 6/1.
HOTEL MARINKOVIČ, Beograd
Bosanska ul. 75, v neposredni bližini glav. kolodvora
Prenočišče, izborna srbska in inozemska kuhinja, domača in tuja ter specijalna vina prve vrste, vedno sveže pivo. Stalno slovensko omizje. Cene zmerne. Telefon br. 1590 Postrežba točna.
■ HBEBBESBilSaa^
6HIČHH S ME1G
Ljubipo
samo Šelenburgova ulica 3
Obleka
za gospode in dame
.BBBBBEEBBBESK
KoIoMia restauracijoGrosuplje
©	--- TOMO MAJER --- #
m
priporoča izborna dolenjska in štajerska vina, vedno sveže pivo, okusna gorka in mrzla jedila.
Kemični izdelki
M. Tičar, Ljubljana % »bušk«
-- Tovarniška zaloga papirja, uradnih --vPf in šolskih potrebščin. — Založništvo pPg razglednic. — Največja izbira fine
galanterije.	fHf
Avto vozi bpez bencina JUGO-HAG
Ljubljana, Bohoričeva ulica 24. Telefon 560.
A. Smole, Šmarje-Sap
izdeluje prvovrstno parketno lastilo »Blisk«, kremo in mast za čevlje
Brata Brunskole d. z o. z.
konfekcija, modni salon :: za dame in gospode ::
Ljubljana, Židovska ulica 5 9
(1! Cene zmerne! Postrežba točna! Železničarji popust! ©
Pozor!	Železničarji!	Pozor!
Hotel	kolodvor«
v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora
Prenočišče, izborna in pristna dolenjska, štajerska, dalmatinska in specijalna vina. Vedno sveže pivo.
Priznano dobra kuhinja, Cene zmerne. Železničarji popust!	Miklič, hotelir.
« Krisper «
r Ljubljana, Mestni trg 26
trgovina z galanterijskim blagom in Čevlji
Na drobno!	Na debelo!
mm j« » im
Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 2
Velika zaloga domačih najboljših šivalnih strojev in pisalnih strojev «Adler» in «Urania».
Kolesa prvih tovarn, Dlirkopf, Styria, Waffenrad.
Tiskarna ::: Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novomesto
se priporoča za vsakovrstna naročila.
<6 carinsko-posredniški in špedicij ski bureau.
Centrala: Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 41.
Naslov brzojavkam: „Grom“. Tel. inter. štev. 454.
Podružnice: Beograd, Jesenice, Karlovec, Koprivnica, Maribor, Osijek, Rakek, Sušak, Trst (Societa Italo-Jugoslava di Transporti A. G. L., via Fahio Filzi 15); Zagreb. Ekspoziture: Ljubljana, državni kolodvor, Beli Monastir.
Carinsko posredništvo državnih železnic kraljevine SHS v Karlovcu, Koprivnici, Osijeku z ekspozituro v Belem Monastiru.
Zastopstva na vseh mestih tu-in inozemstva. - Zastopnik mednarodne družbe spalnih vozov S. O. C. za promet eksp. pošilpf-