POSLOVANJE V APRILO IN MAJU I. PROIZVODNJA enota Pred. Metlika bkgNM 40 Pred. N. mesto bkgNM 40 Priprava bkgNM 40 Tkalnica votki Pletilni ca obrati Oplemenitilnica metri Konf. N.m. minute Konf. Vinica minute Konf. Trebinje minute Trgovina brutto real. APRIL plan iz vrš. indeks 85630 91533 107 49100 49594 101 87400 90265 103 575780 564199 98 285600 283058 99 275130 271947 99 1233860 1233640 100 1025791 1037855 101 1025791 750288 73 6050000 6724965 111 plan MAJ izvrš. indeks 88941 93898 105 56230 50401 90 95000 86104 91 602645 625778 104 310480 295711 95 288290 285192 99 1295553 1384542 107 1079780 920949 85 1079780 122744 114 5700000 7400986 130 V primerjavi s proizvodnjo v istem obodbju lanskega leta se je letošnja v aprilu in maju gibala takole: — v Metliki je letošnja proizvodnja večja za 10721 baznih kg ali za 6,13 % — v novomeški predilnici pa je letošnja proizvodnja manjša za 11042 baznih kg ali za 10 % — v pripravi je letošnja proizvodnja manjša za 18173 baznih kg ali za 9,35 % — v tkalnici je proizvodnja manjša za 9834 votkov ali za 0,83 % - v pletilnici je proizvodnja manjša za 119819 obratov ali za 17,16% 0 20 ^ 0plernenitilnici pa Je proizvodnja večja za 1121 m ali za - v novomeški konfekciji je proizvodnja večja za 281125 minut ali za 12,02 %, na Vinici je proizvodnja manjša za 129657 min - ali za 6,21 %, v Trebinju pa za 130925 minut ali za prav tako 6,21 % - v tozdu Trgovina je bruto realizacija večja za 4381479 dinarjev ali za 44,96 odstotkov. II. PRODAJA TOZD TKANINA (metri) april maj domači trg 201 331 202 790 interna real. trgovini 16 419 13 818 interna real. konf. 4 857 20 710 izvoz — klasični 27 498 35 750 izvoz - preko jug. konf. - 8 942 skupaj metri 250 105 282 010 preja domači trg 19 166 8 686 TOZD KONFEKCIJA I, II, III (komadi) domači trg 52 072 51 861 interna red. trgovini 3 519 6929 izvoz — klasični 7 530 9 izvoz lohn 6 957 37 493 Skupaj komadov 70 078 96 292 TOZD TRGOVINA Neto realizacija 6 069 569 5 837 057 Prodaja tkanin se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zmanjšala, medtem ko je bilo letos v aprilu in maju prodano skupaj 532.118 m tkanin, je bilo v lanskem aprilu in maju prodanih 587.537 m tkanin ali za 10,4 % več. Prodaja konfekcijskih izdelkov se je zmanjšala za 11.506 kom ali za 6,5 %. V obeh tozdih je količinska prodaja manjša zaradi manjšega izvoza. V tozd Trgovina pa je neto realizacija v aprilu in maju letošnjega leta večja za 3,151.412 dinarjev ali za 35,9 %. V mesecu aprilu so poslovali s pozitivnim ostankom dohodka po fakturirani realizaciji tozd Konfekcija, Predilnica Metlika in Trgovina, medtem ko ima tozd Tkanina negativen ostanek dohodka zaradi prenizke realizacije v mesecu aprilu. Dl. REALIZACIJA, STROŠKI IN OSTANEK DOHODKA V APRILU (po faktur, realizac.) Tkanina Pred. Metlika Konfekcija I, II, III Trgovina neto realizacija 26 673 042 13 198 011 18 166 428 6 076 165 variabilni stroški 18 310 838 9 094 425 9 606 250 4 890 920 pokritje 8 362 203 4 103 586 8 560 177 1 185 244 fiksni stroški razi. med izr. doh. 10 539 750 3 173 599 5 978 083 1 135 274 in izdatki -925 + 3 + 171 244 + 177 484 ostanek dohodka -2 178 471 + 929 990 + 2 753 337 + 227 453 IV. OCENA REZULTATA POSLOVANJA V APRILU (po fakt. realizac.) Tkanina Konfekcija Trgovina neto realizacija variabilni stroški pokritje planski fiksni stroški ostanek dohodka I, II, III 32 581 672 17 659 402 17 241 396 8 737 190 15 340 275 8 922 212 14 162 000 5 809 000 + 1 178 275 + 3 113 212 5 837 057 4 134 830 1 702 226 1 098 400 + 603 826 Ocena rezultata za mesec maj je dokaj ugodna. V oceno niso zajeta odstopanja v proizvodnji, prav tako pa ni upoštevano 10 % povečanje vrednosti točke, kar bo imelo za posledico večjo maso izplačenih OD in s tem tudi večje stroške. MOJI VTISI IZ XI. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE /--------------------------------------------------------------N Fanika Kranjc, delavka Novoteksove predilnice, je bila na občinski partijski konferenci izvoljena za delegatko na XI. kongresu ZKJ. Tovarišica Kranjčeva ima za seboj 26-let-ni partijski staž, aktivna je že od mladih nog, v minuli mandatni dobi pa je bila tudi članica medobčinskega komiteja ZK. Delegatka nam je pred odhodom v Beograd povedala, da so v osnovnih organizacijah predelali vse kongresne materiale — glavno težo vseh pogovorov pa je imelo družbeno samoupravljanje, in to zlasti v temeljnih organizacijah. Po končanem kongresu nam je tovarišica Fanika povedala o delovanju najvišjega partijskega telesa pri nas — naslednje: Slovenski delegati in gosti XI. kongresa smo poleteli iz Brnika 19. junija ob 6,45 uri. Na letališču Surčin so nas čakali avtobusi, s katerimi smo se odpeljali na Fruško goro in Novi Sad. Ogledali smo si zgodovinske spomenike, v muzeju revolucije pa so nam učenci novosadske osnovne šole priredili kulturni program, posvečen žrtvam, ki so padle v drugi svetovni vojni. Ogledali smo si tudi znano petrovaradinsko trdnjavo, ki so jo začeli graditi 1692 in končali po sto letih. Po toplem dnevu smo se proti večeru vračali v praznično okrašen Beograd. Fani Kranjc nas je predstavljala na XI. kongresu ZKJ Drugi dan našega bivanja v Beogradu se je začel XI. kongres ZKJ. Že v zgodnjih jutranjih urah smo se začeli zbirati. Pred hotelom so nas čakali posebni avtobusi, ki so nas prevažali do centra „Sava,“ v katerem je bilo vse nared za začetek. Velika modra dvorana seje začela polniti. Nastala je tišina in točno ob 10. uri je stopil v dvorano tovariš Tito. Z burnim ploskanjem in skandiranjem smo delegati stoje pozdravili Titov prihod; slavnostni govornik je nato otvoril kongres in pozdravil vse delegate ter goste XI. kongresa. Spet seje razleglo skandiranje in vsi smo zapeli Internacionalo. Po izvolitvi delovnih teles je za govorniški oder stopil tovariš Tito. Njegov referat smo vsi delegati poslušali pozorno in z velikim zanimanjem. Ocenil je naše delo med X. in XI. kongresom. Poudaril je, da je bilo v tem obdobju veliko narejenega in da je to uspeh vseh delovnih ljudi in uspeh enotnosti ZK in narodov Jugoslavije. Uspehi, doseženi na gospodarsko-ekonomskem in samoupravno-političnem področju so velik korak naprej naših narodov in narodnosti. Tudi na zunanjepolitični ravni ima Jugoslavija velik ugled v svetu, še posebej med neuvrščenimi. Od leta 1961, ko je bila I. konferenca neuvrščenih držav v Beogradu, je število neuvrščenih držav narastlo za 5-krat. V svojem govoru je tovariš Tito nakazal smernice za bodoče delo. Obdobje med desetim in enajstim kongresom zveze komunistov je bilo v času, ko svet pretresajo velika vrenja in krize, eno najmirnej-ših v našem razvoju, kar je močna potrditev stabilnosti naše družbe in našega sistema. Obenem je bilo po uspehih in rezultatih eno najplodnejših. Kajti medtem smo izvedli bistvene spremembe v naši družbeni biti v smeri vladavine združenega dela in resnične politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi. S tem je zaokroženo delo dolgoletnih revolucionarnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, predvsem tisto, kar smo ustvarjali in ustvarili v minulih treh desetletjih v miru, svobodi in neodvisnosti. Delavskemu razredu so odprte nove, najširše perspektive.,. .“ ______________________TITO Med drugim je dejal, da se mora ZK še bolj boriti za uresničevanje dogovomjenih sklepov, za razvijanje samoupravnih odnosov in za krepitev bratstva in enotnosti naših narodov. Nato je kongres delal dva dni v šestih komisijah. Sama sem delala v komisiji za mednarodne odnose in zunanjo politiko. Delegati in gostje smo diskutirali o Titovem referatu, o delu centralnega komiteja ZKJ in o resoluciji. Lahko rečem, da je bil to zelo delaven in ploden zbor jugoslovanskih komunistov. Četrti dan je kongres zasedal na plenarni seji. Po poročilih predsednikov komisij in poročilu tovariša Dolanca smo glasovali o dopolnitvi statuta ZKJ, o resoluciji in o novi sestavi CK ZKJ. V tatut ZKJ je vnešena tudi odločitev desetega kongresa in vseh jugoslovanskih komu- nistov, ki so tovariša Tita izvolili za predsednika ZKJ brez omejitve mandata. Delegati smo to še enkrat potrdili z burnim ploskanjem in vsi smo zapeli pesem „Druže Tito, mi ti se kune-mo“. Tovariš Tito se je toplo in prisrčno zahvalil in izrazil željo, da če bi mogel, bi še 50 let delal za tako priznanje. Obljubil Ob 25. letnici Prešernove družbe so dobili številni zaupniki za svoje dolgoletno delovanje „Prešcrnove plakete". Med njimi sta bila je, da nas bo še naprej vodil v nove zmage. V sklepni besedi kongresa je rekel, da smo nakazali smernice za delo in da je treba iz besed preiti k dejanjem, da bomo dosegli uspehe tudi tam, kjer smo bili v zadnjem obdobju manj uspešni. Posebno je poudaril, da se morajo komunisti v gospodarstvu še bolj zavzemati za večjo produktivnost dela, kajti le z večjimi uspehi na tem področju lahko še bolj dvignemo življenjski standard naših delovnih ljudi. Izrazil je še zadovoljstvo nad delom kongresa, saj je bil to resnično delovni dogovor jugoslovanskih komunistov in dejal, da lahko s tako enotnostjo, kot je vladala na kongresu, z optimizmom gledamo na naš bodoči razvoj. Na koncu naj še omenim, da ni mogoče popisati vzdušja na kongresu in da je bilo to zame enkratno in nepozabno doživetje; vse to mora človek sam doživeti. FANI KRANJC tudi naša delavca Justin Kranjčič in Bariča Božič iz metliške predilnice. Obema nagrajencema iskrene čestitke! Tovariš Tito je na enajstem kongresu ZKJ sklenil svoje uvodne besede takole: „ ... Zato z vedrino in optimizmom gledamo v jutrišnji dan. Prepričan sem, da bomo po tem kongresu še z jasnejšim pogledom v prihodnost in še s hitrejšim korakom stopili v nove akcije za socializem in človekovo srečo ..." S ponosom in zadovoljstvom smo kot samoupravljavci sledili kongresu in v vseh nas odmevajo Titove misli: moč Jugoslavije je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in živijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in ^ odrekanja.______________________________________________ PRIZNANJI OB SREBRNEM JUBILEJU 150 - letnica rojstva Henrya Dunanta - ustanovitelja RK Zgodovina govori, da je človeštvo približno 3400 zadnjih let le 250 let živelo v miru. Zato je napredno človeštvo nenehno navdajala želja, da bi trajno živelo v miru in svobodi. Iz teh hotenj so se rodile številne pobude posameznikov in narodov, da bi odpravili ali vsaj omilili gotje, ki ga prinašajo vojne. V zgodovini že pred nastankom ogranizacije Rdeči križ zasledimo več dogovorov in pogodb, ki so imele namen izboljšati usodo ranjenih in bolnih vojakov. Ti dogovori pa so bili kratkotrajni, ideje se niso razvile in bile so koristne samo v_ določenem času na manjših območjih. Vse do ustanovitve Rdečega križa so bili ranjeni in bolni vojaki bolj ah manj prepuščeni sami sebi ali pa odvisni od dobre volje posamezniki Veliko je bilo pobud, da bi ublažili trpljenje na bojiščih. Ideja o stalni organizirani pomoči in mednarodni zaščiti ranjencev in bolnikov se je rodila po mnenju zgodovinarjev v najizvirnejši obliki med bitko pri Salferinu 24. junija 1759. V Severni Italiji pri San Marinu, Salferinu in Castiglfonu se je razvnela bitka med Italijani, Id so se borili za zedinjeno Italijo, in Avstrijci, ki so si prilastili velik del severne Italije. V boju je sodelovalo okrog 300.000 vojakov. 24. junija 1859 je ob spopadu obležalo na bojišču 40.000 ranjenih in mrtvih vojakov. Salferinsko bojišče je bilo posuto s trupli, še napol živimi ljudmi, ranjenci in bolniki. Na dan bitke je prišel na bojišče Ženev-čan Henry Dunant, ki je bil po trgovskih poslih v Alžiru namenjen k Napoleonu. Ob strahotnih razmerah, na katere je naletel, je pozabil na vzrok, zaradi katerega je prišel v Salferino in začel takoj ukrepati. Ni bilo samo naključje, da je vojno pri zorišče tako zelo pretreslo Heryja Dunanta. Bil je humanist, kot so bili njegovi staršu Njegovo okolje, narava in vzgoja so pripomogli, da se je posvetil socialnemu delu in za človeštvo opravil delo, zaradi katerega živi še danes. Henry Dunant je spoznal, da je pomoč ranjencem na bojišču možna le, če je organizirana. Zato je po vrnitvi v Ženevo napisal knjigo „Spomini na Salferino , v kateri je opisal, kako je bilo bojišče posuto s trupli ljudi in konj, v jarkih, cestah in travnikih, povsod sami mrliči in ranjencu V svoji knjigi je Henry Dunant napisal tudi naslednjo misel: „Včasih zadostuje požirek vode, cigareta, prijateljski nasmeh ali beseda in že imate pred seboj spremenjenega človeka/' V knjigi je opisal tudi možnosti za organizirano pomoč ranjencem in veliko priprav Ijenost ljudi, da jim pomagajo. V knjigi pravi: „Mar res ne bi bilo mogoče organizirati kakega društva, ki bi pomagalo ranjencem v vojni in jih negovalo; društva, katerega člani bi z vso vdanostjo opravljali to veliko človekoljubno delo? “ S knjigo „Spomini na Salferino", ki je izšla leta 1862, je Henry Dunant želel ljudem zbuditi vest in človekoljubnost Z njo je dal konkretno, jasno in stvarno pobudo za ustanovitev nacionalnih odborov in društev, ki naj bi v primernem času usposabljali bolničarje za dajanje pomoči in negovanje ranjencev in bolnikov na bojišču. Henry Dunant je bil prepričan v svoje ideje in možnosti, da jih svet uresniči, živel je samo za blaginjo drugih, za korist človeštva. Temu je podrejal tudi vse svoje osebno življenje in imetje. Doživel je veliko krivic, ki jih je svet hotel popraviti na Pogled na naše delavce, ki so se odzvali klicu v sili nad 25-krat koncu njegovega življenja s podeht-vijo Nobelove nagrade za mir 1901 leta. Živel je v bedi, zapuščen; umrl je v zavetišču za starce v Heidnu 10. 10. 1910. leta v starosti 82 let Njegove ideje in prizadevanja se uveljavljajo. Žrtev zanj ni bila prevelika, zato še danes živi med milijoni ljudi. Obdarjeni so bili 5,10,15, 20 in 25-kratni darovalci krvi Kaj je novega v DITT Dolenjske Po dveletnem mandatnem obdobju je bil 3. junija redni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Dolenjske. Od 148 članov društva iz Tekstilane in Trikona iz Kočevja, Laboda iz Novega mesta in Novoteksa se je zbora udeležilo 107 članov. Zbora so se udeležili vsi direktorji članic društva in direktor Beti iz Metlike. Glavni direktor .Novoteksa tov. Stane Dolenc je govoril o pomembnejših vidikih razvoja tekstilne industrije in na kratko orisal vprašanja, ki so še posebno aktualna za tekstilno industrijo in pogoj za smotrnejši razvoj tekstilne industrije v skladu z družbenim planom SRS. O problemih v tekstilni industriji s posebnim poudarkom o vlogi članov društva pri reševanju problematike je spregovoril direktor Laboda tov. Petan. Zanimiva in za spoznavanje zunanjetrgovinskega sistema ter samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose je bila tema tov. Stimca, direktorja Beti. Vsa predavanja so bila kvalitetna in zanimiva ter s svojo aktualnostjo pozivajo in obvezujejo še posebej člane društva, da se intenzivneje vključujejo v iskanje čimboljših rešitev za ustvarjanje najugodnejših pogojev za razvoj tekstilne industrije. Na zboru so bila podana poročila o dveletnem delu odbora, ki je v okviru možnosti uspešno deloval, zlasti na področju izobraževanja. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom tov. Francem Kovačičem, ki je ob prevzemu dolžnosti pozval vse prisotne člane zbora k sodelovanju in uspešnemu delu. TAJNIK DITT DOLENJSKE Naš četrti gost je Peter Adamič... PETER ADAMIČ, akademski slikar, seje rodil 6. 10. 1929 v Ljubljani. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na slikarskem oddelku. Je član Društva likovnih oblikovalcev Slovenije, in s keramiko je sodeloval na raznih razstavah doma in v tujini. Leta 1964 se je prvič predstavil s slikarskimi deli v Ljubljani, Milanu in Zurichu, 1965 v Milanu, 1967 v Brescii, 1968 v Škofji Loki in na Jesenicah, 1970 v Ljubljani (klub kulturnih delavcev) in v Bruxellesu ter Milanu, 1971 v Novem mestu in Nairobiju, 1972 v Kranju in v Ljubljani (klub kulturnih delavcev), kjer je razstavljal tudi leta 1974 in istega leta tudi v Kočevju, 1975 v Ljubljani (klub kulturnih delavcev) in 1977 v Piancavallu Italija ter v salonu Brest v Cerknici. Trikrat se je udeležil Groharjeve slikarske kolonije v Škofji Loki, dvakrat Dolenjske slikarske kolonije (1971 in 1972), štirikrat slikarske kolonije na Vršiču (v organizaciji Planinskega društva Jesenice), slikarske kolonije Ptuj — Bori 1974. Udeležil se je tudi vseh kolonijskih razstav ter skupinskih razstav v Bihaču in Metliki leta 1973. Adamičev motivni svet, s katerim je rasel in zorel, se staplja z naravnim okoljem, pokrajino, ne samo domačo, in na tem mestu velja z njegovih popotovanj omeniti dozorele akvarele iz afriških savan. Tako se mu motivni svet razširja, da premore oboje - spremenljivost in stalnost. Stalno je privržen domači pokrajini, občasno tujim deželam, povsod pa zavestno in premišljeno izpolnjuje naloge svojega likovnega programa, kjer je krajina na prvem mestu, čeravno se ukvarja tudi s tihožitjem in včasih celo portretira. Toda krajina je tista Adamičeva pre-okupacija, ki ga vedno znova privlači in ki ji je tudi najdoslednje zvest: občuduje jo kot človek, ki ji je blizu, in obravnava jo kot shkar, ki najde v krajini največ možnosti za izražanje slikarskih občutij. Adamič krajinsko temo slika v oljni in v akvarelni tehniki in pri obeh je značilna podolgovata kompozicija na razpotegnjenem formatu slike, kar daje pejsažu skoraj panoramske razsežnosti. Toda prav zaradi zahtevno- sti takega formata slike je Adamič že zelo zgodaj opustil strogo gradnjo krajine v smislu klasičnega krajinarstva in se osredotočil na prekompo-niranje krajine za razsežnost, ki jih ponuja dolgi in ozki format slike. Upravičeno ugotavljamo, da slikar ne slika portreta krajine, ampak podaja gledalcu nekoliko nenavaden izsek iz narave. Pri tem je slikar izredno prilagodljiv zahtevam, ki mu jih narekuje izbrani format: zmožen je naslikati bodisi gorato krajino Gorenjske ali pa brezupno ravnico afriške savane z enako iznajdljivostjo pa pri tem ne odstopati od bistva lastnega slikarskega izraza, ki se je prav v zadnjih letih razvil v polnem obsegu. Če bi želeli iz naštetih motivnih prvin Adamičevega slikarstva izluščiti najosnovnejšo, potem se moramo odločiti za krajino, s katero se na povsem svojski način razkrivata slikarjeva osebnost in stil. Mikavna je tudi ugotovitev, da prav pri krajini odmeva slikarjevo iskreno prepričanje, da vse, kar pošteno naredi, izvira iz tesne povezave, ki zbližuje slikarja na eni strani in na drugi strani kot objekt - naravo. V tako opredeljeni vlogi je Adamičevo slikarstvo tista zvrst sodobne likovne tvornosti, ki premešča vse večji razdor med stehniziranim človekom ter ljubiteljem narave. Bistvo Adamičevega likovnega koncepta je osnovano v prvi vrsti na barvi, kar pomeni, da ga kot slikarja mika svet predvsem kot barvno doživetje. V oljni tehniki se je sicer podrejal tudi risbi in daje večji pomen tej kot pa izrazni moči barve. Lastnosti oljnate barve z gostoto in kritnostjo so take, da Mečejo slikarja čim bližje posnemanju optičnega vtisa in vernim posnetkom danega motiva. Nekaj povsem drugega je akvarelna tehnika, ko shkar z mokrim čopičem preliva na papir snovnost prosojnega mladega listja ah bičevna breg ah mehkobo jasnega neba ali težo nevihtnih oblakov. Široke poteze in perfekcioniran zamah roke nam na slikarski ploskvi združuje videno in občuteno naravo le kot bistvo, kot situacijo, ker je vse odvečno abstrahirano in je ohranjen le bistveni sistem krajinske arhitekture. Tudi krajina ima svojo arhitekturo, svojo zgradbo, ki jo Adamič podaja gledalcu le kot predstavitev določenega izreza in izraza iz še nedotaknjene prirode. Tako zgrajena podoba mu služi tudi kot pripoved o lastnem doživljanju ob njej in to doživljanje podaja predvsem z barvo, ki je edina nosilka realnosti, ob kateri zopet ne moremo prezreti slikarjevega hrično naglašenega razpoloženja, ki obvladuje perfekcionirano tehniko slikanja, poenostavljeno in tudi značilno v skoposti, ki rezultira v bogastvu zaobseženega, tudi slučajnostne-ga, pa vendar zopet pravilno vtkanega v celotno tkivo shke. ANDREJ PAVLOVEC Dobro organizirana zaščita -manjše žrtve v vojni ali ob hudih nesrečah Vojne akcije vseh vrst zahtevajo med civilnim prebivalstvom vse več žrtev. Število civilnih žrtev vojne daleč presega žrtve, ki jih vojna zahteva od pripadnikov oboroženih sil. Z zračnimi napadi in drugimi vojnimi akcijami bo napadalec skušal povzročiti čim več žrtev med prebivalstvom, povzročiti čim večjo materialno škodo ter tako onemogočiti delovanje gospodarstva in vnesti zmedo v zaledju. Na ta način bo napadalec skuši uničiti bazo splošnega ljudskega odpora. Dobro organizirana zaščita prebivalstva in reševanje ljudi in materialnih dobrin je zato izrednega pomena, tako za zmanjšanje človeških žrtev, kakor tudi za čim manjšo gmotno škodo, ki bi jo povzročile vojne akcije. Zato ima civilna zaščita kot specialna organizacija, ki skrbi za blažitev posledic vojnih akcij, velik pomen pri organizaciji in pripravljanju prebivalstva za reševanje ljudi in materialnih dobrin in s tem krepitev splošne ljudske obrambe. Poleg vojnih akcij so velika nevarnost za življenje ljudi in materialne dobrine tudi razne naravne in druge nesreče v miru. Najhujše naravne nesreče pri nas lahko povzroče potresi. Razen tega pa so na našem področju možne tudi druge nesreče, kot so poplave, veliki požari itd. Naloga organizacije civilne zaščite je organizirano reševanje ljudi in premoženja tako v vojnih razmerah, kakor tudi v mirnem času, ko so ogrožena življenja ljudi in njihovo imetje. Civilna zaščita je v naši državi enotno organizirana v duhu splošnega ljudskega odpora po načelih, ki jih je z zakonom določilo predsedstvo SFRJ. Civilna zaščita obsega samozaščito delovnih ljudi, enote civilne zaščite in štaba civilne zaščite, ki v svojo dejavnost vključujejo tudi OZD in družbenopolitične organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem ljudi in premoženja. Med take organizacije sodijo rostovoljna gasilska društva, po-licne gasilske enote, Rdeči križ, komunalne, zdravstvene in veterinarske organizacije. Enote civilne zaščite so posebej organizirane formacije civilne zaščite, ki imajo splošne, specializirane in združene enote civilne zaščite. Splošne enote so organizirane v manjših delovnih organizacijah, večjih stavbah, ulicah, vaseh in manjšin krajevnih skupnostih. Te enote opravljajo manj zahtevna dela. Specializirane enote so namenjene za opravljanje zahtevnejših zaščitnih in reševalnih nalog, ki jih ne morejo opraviti splošne enote ali prebivalstvo v okviru samozaščite. Med specializirane enote spadajo enote za prvo pomoč, gasilske enote, enote za reševanje izpod ruševin in usposabljanje zgradb in naprav (tehnično-reševalna enota), za radio-loško-biološko-kemično zaščito in druge enote. Specializirane enote organiziramo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter občinah. Združene enote civilne zaščite organizirajo občine za opravljanje vseh vrst nalog, pri zaščiti in re- ševanju ljudi in materialnih dobrin, zato so tudi sestavljene iz enot raznih specialnosti. Štabi za civilno zaščito delujejo v republiki, občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V miru štabi skrbijo za izpopolnjevanje in usposabljanje enot civilne zaščite, njihovo opremljanje ter načrtovanje akcij. V vojni ter naravnih in drugih nesrečah pa usmerjajo delo enot civilne zaščite in samozaščite pri opravljanju zaščitnih in reševalnih nalog. Po veljavnih zakonskih predpisih imajo prebivalci do civilne zaščite naslednje naloge: V civilni zaščiti so dolžni sodelovati vsi za to sposobni državljanu V enote in štabe civilne zaščite so lahko razporejeni vsi jugoslovanski državljani, ki so dopolnili 16 let in niso starejši od 60 let (moški) oziroma 55 let .(ženske). Od te obveznosti so izvzeti pripadniki JLA, vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored, pripadniki milice, nosečnice in ženske, ki imajo otroke mlajše od 7 let ter osebe, ki niso sposobne za službo v CZ. V primeru vojne pa se ne glede na starost otrok lahko vključi v civilno zaščito zdravnice, inženirke, tehnice in druge potrebne strokovnjake, če jim med opravljanjem službe zagotovimo v CZ varstvo otrok. Osebe, ki so razporejene v enote in štabe CZ, so se dolžne udeleževati pouka in vaj ter sodelovati pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin tako v vojni, kakor tudi v mirnem času. Pouk enot CZ obsega osnovni in dopolnilni pouk. Osnovni pouk obveznikov, ki so razporejeni v enote in štabe CZ, sme trajati največ 100 ur. Dopolnilni pouk pa sme trajati največ 30 ur na leto. Poleg teh obveznosti so prebivalci dolžni izpolnjevati tudi naslednje obveznosti v zvezi s samozaščito in civilno zaščito: Vsak prebivalec je dolžan, da si priskrbi osebno zaščitno opremo, ki vsebuje pripomočke za prvo pomoč ter sredstva za osebno dekontaminacijo (razstrupitev) in dezinfekcijo (razkužitev). Vsakdo, ki opazi, da grozi neposredna nevarnost naravne ali druge nesreče ali da bi se ta nesreča lahko zgodila, mora o tem takoj obvestiti najbližjo postajo milice alt štab CZ. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki ima prevozno sredstvo ali sredstvo za zveze. Lastniki ah uporabniki stanovanjskih in drugih prostorov morajo v vojni ali ob nevarnosti vojne le-te zapustiti, če tako odredi pristojni štab za CZ. Lastniki motornih vozil, vpreg, orodja in druge opreme, ki je pomembna za reševanje, morajo po nalogu občinskega štaba za CZ dati te pripomočke skupaj z osebjem, ki te pripomočke upravlja, na razpolago za reševalna dela. Vsi prebivalci od 16. leta starosti dalje so ne glede na to, ali vključeni v enote CZ, v primeru hudih posledic vojnih akcij, naravnih ali drugih nesrečah dolžni sodelovati pri zaščitnih in reševalnih delih in odpravljanju posledic, če tako odredi predsednik občinske skupščine. Lastniki nepremičnin morajo ob naravnih in drugih nesrečah ali iz- jemnih razmerah dovoliti, da se na njihovih nepremičninah opravijo potrebna dela, kot na primer rušenje poškodovanih zgradb, sekanje dreves, odlaganje materiala, kopanje zaklonišč in podobna dela, ki jih odredi pristojni štab za CZ. Ob vojnih akcijah ali naravnih in drugih nesrečah se morajo vsi prebivalci ravnati po navodilih pristojnega štaba za CZ. Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni morajo prebivalci zatemniti stanovanja in druga poslopja ter prevozna sredstva. Na zahtevo pri- stojnega štaba za CZ so se dolžni evakuirati iz ogroženih krajev. Prav tako pa so dolžni izpolnjevati tudi druga navodila pristojnega štaba za CZ in drugih pristojnih organov. Tudi prebivalci, ki niso vključeni v organizacijo CZ, so se po veljavnih predpisih dolžni udeleževati pouka za obrambo in zaščito. Namen takega pouka je, da se seznanijo z nevarnostmi, ki jim pretijo v vojni ali hudih naravnih nesrečah in bi se tako znali zavarovati pred temi nevarnostmi. JOŽE UDOVIČ PREJELI SMO PLAKETO ZIS 19. junija je bila v novomeškem Domu JLA razširjena seja občinskega štaba CZ in štaba CZ skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto. O preteklem delu in nalogah je spregovoril Peter Ivanetič, poveljnik štaba CZ. Povedal je, da je v enote CZ vključenih 5932 pripadnikov, v delovnih organizacijah jih deluje 1867, izmed teh pa jih je razporejenih v spicializirane enote kar 827. Dotaknil se je tudi perečega vprašanja zaklonišč v Novem mestu. Ob koncu pa so podelili še plaketo in priznanja CZ. Plaketo ZIS je dobila naša delovna organizacija, saj smo dosegli izredne uspehe pri usposabljanju enot in štaba CZ, zlasti pa enot za prvo pomoč in gasilske enote. Plaketo zveznega izvršnega sveta je v imenu članov CZ Novoteksa prejel tovariš Jože Udovič. f>«eOSt'ONlK SAVEZNOO izvrSnog VEČA OODEt-JUJC PIAKETU CWL*E ZAŠTITE ‘A POSHGNUTE :»VILNI ZAŠTITE 1» u/ NOO ( . 10. junija smo imeli Novoteksovi mladinci na obisku krvodajalce iz pobratenega Bihača. Skupina mladih tekstilcev je bila dva dni v Novem mestu in si ga je ob spremstvu naših dodobra ogledala. Ob tej priliki jih je pozdravil tudi predsednik ZSMS Novoteks Bojan Pureber, ki jim je izročil skromna darila. Na sliki: mladinci Kombiteksa ter Tehnoteksa skupaj z novomeškimi vrstniki darujejo kri na transfuzijski postaji, kjer se je tej humani akciji odzvalo 24 mladih (Foto: Miloš Avbar) Prijateljski obisk iz Vorošilovgrada Pred dobrim mesecem dni je prišla v našo delovno organizacijo na prijateljski obisk 4-članska tekstilna delegacija iz Sovjetske zveze, točneje iz mesta Vorošilovgrad. V delegaciji, je bila 6 dni gost naše organizacije, so bi direktor tekstilne tovarne trikotaže v tem mestu tovariš Hamenuško, predsednica sindikata tovarišica Jevtušenko, vodja mehanične delavnice Ste-gancov ter simpatična predsednica mladinekolhoza, tovarišica Gordijnko. V njihovi tovarni trikotaže v Vorošilovgradu dela okoli 3700 delavcev, med katerimi je okoli 80 odstotkov žensk. Glavni proizvodi njihove tovarne so otroško, žensko in moško spodnje perilo, ter trikotažni kompleti za najrazličnejše športe -od hokeja, zimskih športov kot n. pr. skoki in teki pa do nogometnih in rokometnih vratarjev. Prvi dan so se gostje nastanili na Otočcu, takoj naslednji dan pa so obiskali Novoteks. Na krajši konferenci so se najprej predstavili gostje, sledil pa je celoten prikaz Novoteksove proizvodnje. „Tujce“ je zanimala skoraj vsaka podrobnost iz našega življenja v tovarni, delo sindikalne organizacije, mladine, zveze komunistov, samoupravljanja delavcev — da o ostalih „malenkostih“ niti ne bi govorili. Ob koncu sestanka smo dobili od njihove partijske organizacije tudi zelo lepo darilo — srebrni kip Lenina ter veliko knjigo s celotnim prikazom njihovih izdelkov. Po ogledu tovarne, nad katerim so bili gostje zelo navdušeni, sta odšli delegaciji v restavracijo „Pri Vodnjaku", kjer sta bili v sproščenih besedji izmenjani zdravnici, v kratkih besedah je bila orisana težka pot SZ in naše države do končne svobode. Po končanem sprejemu so si gostje ogledali naše mesto, naslednji dan pa so obiskali belokranjsko trikotažno tovarno „Beti‘‘. Po besedah gostov iz prijateljske Sovjetske zveze je bil najzanimivejši njihov 4. dan v SR Sloveniji. Gostje iz SZ so si v dopoldanskih urah ogledali Dolenjske Toplice in njihovo znamenito ter lepo osemletko, Bazo-20, popoldne pa so imeli čudovit lovski piknik na Brezovi rebri, ki ga je priredil glavni direktor Novoteksa, tovariš Luka Dolenc. Peti dan v Sloveniji so izkoristili gostje za ogled našega glavnega mesta, nato pa so odšli na plavi Jadran, kjer so si ogledali Piran, Portorož in naše najmlajše turistično „mesto“ Bernardin. Popoldne so bili tudi zelo inpremisonirani nad našim izredno lepim naravnim bogastvom — Postojnsko jamo. Zadnji dan so si Novoteksovi gostje ogledali še naše glavno mesto Beograd. Po ogledu nekaterih najzanimivejših znamenitosti so gostje iz SZ zapustih našo deželo z zelo prijetnimi in „polnimi“ spomini, ki so jim našo državo in ožjo domovino predstavili v luči, ki nam je lahko resnično v ponos in čast. **W*^*W $/wJ' p>#Jf**+*=**- a- r&K+s+t. ^ rt 0 /rts. Pozdravno pismo Gostje iz SZ so si z zanimanjem ogledali Novoteksovo proizvodnjo Pozdravne besede našega glavnega direktorja Novoteksova partijska organizacija je dobila v dar čudovit kip Lenina Mladi iz Novoteksa o svojem delu... 25. maj-dan mladosti in Titov rojstni dan Za mladi rod in delovne ljudi mesec maj že dolgo ni več običajni spomladanski mesec, temveč je nekaj več. V tem mesecu praznujemo rojstni dan tovariša Tita, ki je že dolgo simbol večne revolucionarne mladosti naše družbe. Ob tem prazniku revolucije, borbe, ustvarjanja in svobode je težko povzeti vse tisto, zaradi česar je mesec mladosti praznik vseh in vsakogar, ki napredno misli in dela. Le bežen pogled v našo zgodovino in dobili bomo odgovor, da je Titova štafeta kot izraz ljubezni mladih do našega dragega maršala rvič šla na pot maja 1945 iz osvo-ojenega Kragujevca. Štafeto je nosilo 12500 fantov in deklet prek raz-rušenih mest in vasi, v katere je šele prišla svoboda, vse do Zagreba kjer so jo izročili tovarišu Titu. Pobudo za to zvezno akcijo ie dal takratni USAOJ — danes ZSMJ, od leta 1957 pa je bila štafeta vključena v praznovanje dneva mladosti. Tako krene od 1945 vsako leto na pot zvezna štafeta, in potuje na tisoče kilometrov po vsej naši domovini in jo nosi na tistoče mladih, da jo na koncu predajo na osrednji vsejugoslovanski prireditvi ob dnevu mladosti dragemu tovarišu Titu. 25. maja praznujemo 86-letnico našega velikega revolucionarja, borca za mir in predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, hkrati pa tudi triindvajsetletnico dneva mladosti. Tito je oče naše družbe in naš največji vzor. Mnogo je storil za nas mlade in tega ne bomo nikoli pozabili. Velikokrat je poudarjal, da se mora mladina vedno učiti in izobraževati, kajti to bo obrodilo sadove na poti k cilju naše socialistične družbe. Tito je največji prijatelj mladih. V vsakem trenutku pokaže slehernemu človeku pravo pot Tudi mladi ga imamo radi. Ob 1956 je tov. Tito dejal: „Čeprav je 25. maj obletnica mojega rojstva, želim, da bi ga imenovah tudi dan mladosti, dan mlade generacije, športa in duhovnih uspehov." Te Titove besede je ljudstvo z veseljem sprejelo. Mladina je Titu hvaležna za ves trud, zaupanje mladih vanj je popolno, še posebno ga spoštujemo, ker je človek dejanj. Veseli smo, da vidi Tito v nas mladih moč, veruje v nas in ga ni strah za bodočnost. Ve, da spoštujemo njegove ideje, delamo po njih in jih bomo tudi v bodoče vedno upoštevali. Njegovo delo nam je vzor. Naš cilj je uspeti, postati še trdnejši in odločnejši na poti, ki jo je začrtal prav on. 16. maja je zvezna skupščina sprejela odlok, da se Titu podeli red narodnega heroja, to je bilo sprejeto na željo vseh delovnih ljudi in državljanov SFRJ. To najvišje odličje so mu podelili že tretjjič, saj je Tito velika politična osebnost, je mislec in tvorec naše samoupravne socialistične družbe, marksizem pa mu je vedno bil podlaga za konkretne akcije. Vedno, kadar razpravljamo o naših naloeah in delu v sedanjem in prihajajočih obdobjih, v boju za izgradnjo socializma, za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov, za uresničitev in doslednje izvajanje zakona o združenem delu, za bratstvo in enotnost vseh jugoslovanjskih narodov, imamo pred očmi izkušnje, kijih je pridobil najnaprednejši del mladine v okviru delavskega razreda v vseljudskem frontnem boju proti okupatorju. To prepričanje dokazujemo in bomo dokazovali z dejanji, še bolj aktivnim in ustvarjalnim delom in učenjem, z vedno večjo usposobljenostjo spopasti se z idejami in dejanji tistih, ki na tak ah drugačen način zavestno delujejo proti samoupravni poti. To dokazuje mlada generacija vsak dan in še posebno v mesecu mladosti z vsemi dogajanji, praznovanji, delovnimi akcijami, kr jih je nešteto, v osnovnih organizacijah šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih, klubih, društvih in povsod, kjer je organizirana. Bil sem na seminarju »Teorija in praksa marksizma” Našemu dragemu Maršalu za rojstni dan PRED NAMI JE 25. MAJ, TVOJ ROJSTNI DAN, TOVARIŠ TITO. KAKOR VSAKO LETO OB TEM ČASU, SO TUDI ZDAJ MLADINCI IZ VSEH KRAJEV JUGOSLAVIJE NA POTI, DA TI ZA TA DAN IZROČIJO SVOJE NAJBOLJŠE ŽELJE IN ČESTITKE. S HVALEŽNOSTJO SE BOMO SPOMINJALI VSEGA, KAR SI NAM DAL. DAL SI NAM MNOGO, PRAV TAKO, KOT JE BOGATO TVOJE ŽIVLJENJE. MLADOST, V KATERI SI ZGODAJ ZOREL ZA NALOGE, JE BILA POLNA DOŽIVETIJ IN SPOZNANJ. POT MED TUJE LJUDI V ŠIRNI SVET. V GRENKE PREIZKUŠNJE SO TE PREKALILE V BORCA ZA ČLOVEŠKE PRAVICE BREZPRAVNIH. TITO - IZJEMNA OSEBNOST V ZGODOVINI DELAVSKEGA RAZREDA IN NARODOV JUGOSLAVIJE, IZJEMNA OSEBNOST V SODOBNEM SVETU. TITO - ŽIV PRAPOR Z NAPISOM: ,,SVOBODA IN PRAVICA". PETINDVAJSETEGA MAJA - ŠESTINOSEMDESET BOGATIH LET. S PONOSOM SE LAHKO, MARŠAL TITO, OZIRAŠ NANJE. ---^ ~ TISOČIM ŽELJAM IN ČESTITKAM SE Z VSEM SRCEM PRIDRUŽUJEMO TUDI ML ŠE MNOGO LET ŽIVLJENJA IN USPEHOV PRI GRADITVI NAŠE BODOČNOSTI IN PRIZADEVANJU ZA MIR NA SVETU, TOVARIŠ TITO. MLADINKE IN MLADINCI DO „NOVOTEKS“ NOVO MESTO V__________________________________________J Amatersko gledališče - Novo mesto Seminar, ki sem se udeležil, je trajal od 30. januarja do 6. maja. Slušatelji seminarja - bilo nas je 27 iz vseh občin Novo mesto, Metlika, Črnomelj - smo se seznanili s temeljnimi vprašanji teorije in prakse marksizma, s posebnostmi naše socialistične revolucije, socialistično samoupravno ureditvijo in njeno družbeno funkcijo. Temeljno izhodišče celotnega vzgojnoizobraževal-nega dela je bilo prepletanje teorije in prakse ter teoretsko poglobljena priprava za reševanje problemov družbenega razvoja. Slušatelji smo se temeljito usposobili za praktično uporabo pridobljenega znanja v konkretnih pogojih političnega dela ter za ustvarjalno pridobivanje novega znanja. Bistveni smoter tega seminarja je bil torej v tem, da si vsak, ki ga konča, pridobi trajno uporabno znanje in sposobnost za praktično družbenopolitično delo. Zato smo v programu hkrati proučevali teorijo in prakso marksizma in še zlasti razvojne poti naše revolucije in njenih dolgoročnih ciljev (program ZKJ, ustava, ZZD); ri vsem pa so bili v program vklju-eni tudi vsi pomembnejši aktualni problemi, s katerimi se soočamo v vsakodnevni praksi in v svojih delovnih sredinah. Seminar je imel dva namena: slušatelji, ki so ob zaključku seminarja pokazali najvišjo stopnjo znanja m sposobnosti, so si s tem pridobili možnost nadaljnjega študija na srednji politični šoli, seveda, če bodo hkrati izpolnjevali vse druge pogoje, ki so potrebni za sprejem; ostali absolventi seminarja pa smo se vrnili na prejšnja delovna mesta. Tako se lahko že po sorazmerno kratkem času spet vključujemo v proizvodno delo in družbenopolitično aktivnost Predavali so nam družbenopolitični delavci iz novomeške občinske skupščine. Poslušali smo naslednje predmete: filozofijo, politično ekonomijo, ekonomiko SFRJ, družbeno-politični sistem, sociologijo, razvoj delavskega gibanja in razvoj ZK od začetka do danes. Poleg rednega učnega programa smo se slušatelji samoupravno dogovorili še za dodatne aktualne teme in dogodke, ki so se odvijali v tem času. Temeljito smo preštudirali vsa gradiva za 8. kongres ZKS, spremljali smo obisk tovariša Tita v Ameriki, priprave na volitve itd. Vsak udeleženec seminaija je moral pripraviti seminarsko nalogo iz vsakega predmeta, pripravljali pa smo tudi tedenski zunanje politični 'pregled. Na naša predavanja smo povabili tudi predstavnike raznih ustanov, kot so banka, UJV, milica, delegate in predsednika sodišča združenega dela, ki so nam na kratko orisali delo in namen teh ustanov. Ob koncu bi želel povedati, da bi na take in podobne oblike izobraževanja morali iz naše DO pošiljati res aktivne delavce, še posebej tiste, ki imajo odgovorne funkcije v DPO in samoupravnih organih. BOJAN Zlati časi našega amaterskega gledališča, ko so njegovi člani v eni sezoni naštudirali in predstavili občinstvu več premier in povrhu tega imeli tudi veliko ponovitev, so le še lep spomin. Leta nazaj naša zagnanost in prizadevnost upadata in že nekaj let smo priče zgolj eni predstavi na leto, zadnja sezona pa ni premogla niti te. Ugotavljajoč nc-vzdržnost takega stanja in zavedajoč se dolžnosti, ki jo kot člani gleaali-šča in kulturnega društva „ DUŠAN JEREB" imamo do našega občinstva, smo člani gledališča za naslednjo sezono pripravili primeren delovni program, za katerega mislimo, da ga bomo lahko uresničili. Zato vabimo vse tovariše in tova- rišice, ki so pripravljeni sodelovati in imajo veselje do gledališča, da se javijo pri tov. Nilicu v skupnih službah. Pri amaterskem gledališču je veliko dela in se za vsakega kaj najde. Ker bodo delovale štiri skupine, in sicer: recitacijska, igralska, mladinska in tehnična, se vsak novi član lahko uveljavi na področju, ki ga vesli V glavnem nam primanjkuje tehničnega kadra (scena, luč, kostumi, inspicienti, vodstvo predstave itd...), zato bomo veseh vsakega novega člana. LJUBITELJI GLEDALIŠČA PRIČAKUJEMO VAS! M. NI LIC Vloga mladih delavcev v konceptu SLO Člani predsedstev 00 ZSMS, zadolženi za področje LO in družbene samozaščite, smo se v soboto, 15. aprila 1978, udeležili seminarja, ki ga je organizirala občinska konferenca ZSMS Novo mesto. Program seminarja je bil naslednji: — Vloga ZSMS in drugih subjektivnih sil na področju LO in DS — Vloga mladih prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe pri nadaljnji krepitvi SLO — Aktualne naloge na področju razvijanja revolucionarnih tradicij in delovanje mladinskih pohodnih enot — Kadrovanje mladih za vojaške poklice in šole rezervnih oficirjev — Sodelovanje z JLA, ZZB in ZRVS — Dogovor o konkretnih nalogah na področju LO in DS Vlado Goričan iz republiške konference ZSMS je obrazložil posamezne člene iz statuta ZSMS, ki se nanašajo na naloge ZSMS v splošnem ljudskem odporu. Iz njegove razlage smo lahko razbrali veliko vlogo, ki jo ima ZSMS v našem konceptu splošnega ljudskega odpora. Komandant občinskega štaba TO Janko Gregorič je na široko razložil vlogo mladih prostovoljcev v enotah TO. Naštel je tudi vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati član ZSMS za sprejem v te enote. Videli smo tudi dva filma, od katerih eden (posnet je bil v krajevni skupnosti Mirna na Dolenjskem) prikazuje učinkovitost, moč in predvsem pravilnost našega koncepta SLO, drugi pa usposabljanje in vaje enote mladink-prostovoljk iz Maribora, ki je samo potrditev, da so lahko enote mladink-prostovoljk po vojaško-strokovni usposobljenosti povsem enaKovredne enotam, ki jih sestavljajo moški. Oba filma si bomo lahko ogledali v naši delovni organizaciji. Sekretar OK ZSMS Branka Bukovec je orisala delo in naloge mladinskih pohodnih enot, katerih glavna naloga je razvijanje revolucionarnih tradicij. Enote so sestavljene iz prostovoljcev iz osnovnih organizacij in pripadnikov JLA (samo naj- boljši vojaki-mladinci). Tesno sodelujejo s predstavniki ZZB in ZRVS. V teh enotah se mladi seznanajo s kraji, pomembnimi iz NOB, razvijajo bratstvo in enotnost, tovarištvo ter spoznavajo napore dolgih pohodov. Tov. Radak iz oddelka za LO SOb Novo mesto nam je povedal o prizadevanjih naše družbe pri kadrovanju mladih za vojaške poklice in o vlogi, ki jo mora ZSMS odigrati pri kadrovanju mladincev v šole razer-vnih oficinev. Ne sme nam biti vseeno, kdo bo vodil in usposabljal naše ljudi v rezervni sestavi JLA in enotah TO. Predstavniki JLA, ZZB in ZRVS so poudarili, da že sodelujejo z več osnovnimi organizacijami, vendar da to sodelovanje še_ ni zaživelo tako, kot bi lahko. Še veliko je organizacij, ki so samo ozko usmerjene in ne sodelujejo z nobeno od omenjenih organizacij, čeprav je veliko oblik in načinov sodelovanja. Na koncu seminarja je Iztok Hrovat, predsednik komisije za LO in DS pri predsedstvu občinske konference ZSMS Novo mesto, navedel nekaj glavnih nalog ZSMS v SLO. Seminar je bil sicer samo enodneven — pravzaprav smo eno dopoldne, zaradi tega je treba pohvaHti predavatelje, ki so nam v tem kratkem času povedali največ, kar se je dalo. Edino, kar smo pogrešali, je to, da nismo dobili konkretnih navodil za delo komisij za LO in DS v osnovnih organizacijah. Ponovila se je naša stara bolezen, da o vsem govorimo samo načelno in na splošno in nič konkretnega. Zelo težko je namreč pritegniti mladino k delu teh komisij. Marsikdo misli, da je področje ljudske obrambe in družbene samozaščite nezanimivo, vendar se krepko moti. To področje danes namreč ni več samo domena JLA, raznih štabov in vodstev družbenopolitičnih skupnosti. Z vključevanjem v delo komisij za LO in DS v 00 ZSMS ter z vključevanjem v različne oblike udejstvovanja mladih v obrambnih pripravah bomo namreč pripomogli k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar je ena glavnih nalog ZSMS in celotne naše družbe. Problemi kulture in ZSMS Kultura v širšem smislu besede je zbir gospodarskih, znanstvenih, naravnih in umetniških dosežkov; v ožjem pomenu pa kultura obsega človeške pridobitve na duhovnem področju (umetnost, znanost). Angažiranje ZSMS na področju kulture obsega naslednje duhovne dejavnosti in z njimi povezane institucije: - literarna produkcija (izvirna literatura in prevodi, revialni tisk, založništvo, knjižnice, gledališče); - glasba in balet; - film; - likovna — galerijska dejavnost; - sredstva množičnega obveščanja (RTV, časopisi). Da bi postio uživanje kulturnih dobrin splošna potreba m nujnost in da bi imela kultura zagotovljene možnosti za svoj nemoten razvoj, se morajo združevati napori vseh subjektivnih sil Brez kulturnega bogatenja naroda in posameznikov je dužbeni in gospodarski razvoj nepopoln. Zato je potrebno oplemeniti vse oblike kulturnega ustvarjanja in načine posredovanja kulture ljudskim množicam. Kultura je bila ena temeljnih elementov Konstituiranja slovenskega naroda. Ohranjanje in nadaljevanje slovenske kulturne samobitnosti je bilo vodilo socialistične revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Kulturni delavci so se znali v težkih trenutkih za slovenstvo opredeljevati za napredne družbene rešitve, ki so rasle iz NOB. Pesniki, pisatelji, igralci in slikarji so postali vojaki revolucije. S tem so dolcazali, da sta umetnik in umetnost v svojem bistvu revolucionarna, da se bo- rita za boljši svet To svojo funkcijo morata opravljati tudi danes. Kultura si prizadeva skupaj z zavestnimi naprednimi silami družbe za boljši svet in za kvalitetnejše medsebojne odnose.r Kultura stopa z novo ustavo v položaj, ki je opredeljen s samoupravnimi odnosu Duhovna produkcija in njene dobrine (kulturne vrednote) postajajo del svobodne menjave dela, v kateri enakovredno odločajo tako delavci v kulturi kot drugi delavci; s tem je storjen prvi korak k približevanju kulturnih dobrin najširšim slojem ljudi in onemogočeno odločanje ozkih elitnih krogov. Z ustanavljanjem in uveljavljanjem samoupravnih interesnih kulturnih skupnosti so dani vsi pogoji za nemoten razvoj, za ustvarjanje in sprejemanje kulture. Delavcem - neposrednim proizvajalcem je tako omogočeno hrupno z delavci v kulturi, da odločajo o financiranju in idejni ter vsebinski usmerjenosti kulturnih dejavnosti. Samoupravni položaj kulture omogoča, da postane delavec kreator kulturne politike in ne samo pasivni potrošnik kulturnih dobrin. Dosedanji načini organiziranja in delovanja kulture in njenih institucij so ustvarjali pregrade med proizvajalci in prejemniki kulture. Delavski razred je največkrat živel na robu kulturnega dogajanja, kulturni ustvarjalci pa so izgubljali stik z množicami. Tako je nastalo tudi mišljenje o različnih kulturnih potrebah, o potrebah elit in množic, čeprav je kultura v svojem bistvu ena sama, nedeljiva. Prav samoupravno konstituiranje kulture bo omogočilo, da bodo kulturne dobrine v svojih različnih oblikah prišle do slehernega delavca - samouprav-Ijalca. Bistvena komponenta novega položaja kulture je tudi težnja, da delavski razred obvladuje kulturni razvoj in da postaja odločilni subjekt kulturne politike; da postaja kultura v svoji vsebini razredna, da se torej neposredno povezujejo interesi razreda in kulturnih ustvarjalnosti. Za kvaliteten razvoj kulture je nujna svoboda umetniškega m Kulturnega ustvarjanja, boj proti prag-matističnemu izkoriščanju kulture za ideologijo in podrejanju ustvarjalnosti potrebam dnevne politike. Svoboda umetniškega ustvarjanja pa ne pomeni hkrati bohotenje take kulture, ki je v svojem bistvu nihilistična in destruktivna ali manjvredna - torej protisamoupravna. Socialistična kultura ie humanistična in samoupravni okviri v kulturi morajo omogočati njeno polno realizacijo. V samoupravni družbi ne sme biti mesta za oblike nekulture, kot so: kulturni kič, šund, pornografija in pa tiste kulture, ki jemljejo za svoja izhodišča različne, socializmu tuje filozofske konstrukcije. Boj proti vsem oblikam lažne kulture (najbolj izpostavljeni sprejemanju različnih oblik te kulture so prav mladi ljudje) mora postati naša vsakdanja skrb. (Nadaljevanje prihodnjič) ZAHVALA Ob prerani izgubi očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem priprave za podarjeni venec in denarno pomoč. MARIJA GOLOB ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem članom kolektiva, ki so mi ob prerani izgubi ljube žene Kriste izkazali nesebično pomoč, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, podarili vence in cvetje, posebno pa še vsem tistim, ki so Kristo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujem se tudi IGD „Novoteks“, splošnemu sektorju in IVS za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem dobrim sosedom iz Brezovega loga. STANKO VAUPOTIČ s sorodniki Povečan krvni pritisk je cesto „tiha“ bolezen, katere potek komaj opazimo. Bolnik opazi, da je zbolel šele takrat, ko se pojavi kakšna komplikacija, ki resno ogroža njegovo življenje! Redno merjenje krvenga pritiska je edini način, da bolezen pravočasno odkrijemo in zdravimo. Svetovna zdravstvena organizacija se je letos posvetila enemu najbolj pogostih obolenj moderne dobe: zvišanemu krvnemu pritisku. Kaj to obolenje je, ve danes že skoraj vsak otrok, zato o tem ne bomo govorili. Zelo malo ljudi pa ve, kaj pravzaprav povzroča zvišani krvi pritisk. Vzroke te zelo razširjene bolezni, ki jo na samem začetku, ko ne dela še nobenih težav, nihče noče resno jemati — celo zdravniki smatrajo, da to ni huda bolezen — delimo v dve vrsti. Na eni strani so vzroki v našem načinu življenja, na drugi strani pa nekatere vrste bolezni. Med vzroke prve skupine spadajo: hiter tempo življenja, razvade, tako prehrambene kot pivske in kadilske narave, naša nepremagljiva nuja, da moramo naenkrat imeti ves danes dosegljiv standard in še kaj več kot naš sosed, oo drugi strani pa tudi ritem življenja, ki nam ga vsiljuje ritem dela. f v KRVNI PRITISK -NEVARNOST DANAŠNJEGA ČASA A J ✓ V drugo skupino pa spadajo obolenja srca, ledvic, nekatere vrste bolezni žlez z notranjim izločanjem in nekatera obolenja živčne narave. Po mnenju večine strokovnjakov je krvni pritisk zvišan takrat, ko prekorači mejo 15/95. Ta meja velja le tedaj, ko zmerite krvni pritisk potem, ko ste ležali najmanj 5 minut in pred tem niste kadili, še manj kaj pili, se s svojim sodelavcem, sosedom ali celo ženo skregali itd. Če ste upoštevali vse ukrepe in imate še vedno tako visok krvni pritisk, ga morate meriti večkrat, najbolje teden dni zapored, in to pred ter po delu. Ko boste tudi potem imeli še tak ali višji krvni pritisk, potem pojdite na posvet k zdravniku. Kot smo že uvodoma dejali, je zvišan krvni pritisk bolezen, in to zahrbtna, ker na začetku ne povzroča nobenih težav. Da bi spoznali, kako razširjena je ta bolezen, vam posredujemo podatke iz jugoslovanske študije o razširjenosti te bolezni. V Zagrebu, Beogradu, Osijeku in manjših srbskih in hrvat-skih mestih so pregledali 20.000 ljudi v obdobju desetih let, od 1964 do 1974, v starosti od 30 do 62 let. Pri tem so ugotovili: v letu 1964 je na 1.000 ljudi bolehalo za zvišanim krvnim pritiskom v mestu 136 ljudi, na deželi pa samo 43 ljudi; v letu 1974 pa je slika popolnoma drugačna. V mestu je bilo zaradi zvišanega krvnega pritiska bolnih 189 ljudi, na vasi pa že 109 kmetov. Ti podatki nam jasno povedo, kaj se dogaja z našim mestnim in kmečkim prebivalstvom. Moramo pa priznati, da so ti podatki toliko bolj zastrašujoči, kajti vzroki za tako velik porast te bolezni niso bili iz druge skupine, pač pa 90-odstotno iz prve skupine. Če za primerjavo povemo še naše podatke, ki jih imamo na podlagi preventivnih pregledov vsako leto, smo na 1.000 zaposlenih odkrili „samo“ 60 primerov tega obolenja. Številka je na prvi pogled zelo pomirjujoča, vendar nas vara, kajti v naših pregledih so zajete vse starostne skupine delavcev, medtem ko so podatki v jugoslovanski študiji samo za starejše od 35 let. Če bi tudi v naših podatkih vzeli enake kriterije, potem bi ugotovili, da se število prizadetih zaradi zvišanega krvnega pritiska giblje okoli 90 primerov na 1.000. Kljub tem podatkom pa vas pozivamo, da še kar naprej uživate v polni meri dobrobiti današnjega časa. Bognedaj, da bi kaj izpustili ali celo pomislili, da ste dolžni kaj storiti sami zase, saj imamo našo družbo, ki je dolžna storiti vse za nas ter nam nuditi še več kot imamo. Zoper pretirano uporabo antibiotikov (Nadalj. iz prejšnje št.) USPEHI DOMAČIH STROKOVNJAKOV Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu „Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov", ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten „Interferon Scienti-fic Memoranda" iz Buffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: „Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetnih prah in propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom delujejo tudi proti virusom. Vprašanje pa je, iz česa izvira ta antivirusna aktivnost in kakšno je razmerje med sestavo in vplivom čebele na antivirusno dejavnost . . Poskusi kažejo, da aktivna snov ni samo ena, ampak da gre verjetno za kompleks snovi, ki šele v pravilnem razmerju in ob aktivnosti čebel dajo fiziološko in antimikrobno dejav- ČEBELE NISO ZDRAVNIKI O delovanju Apikompleksa so bile narejene raziskave. Preizkusili so ga na več klinikah v različnih jugoslovanskih mestih in ugotovili njegovo izredno ugodno delovanje. Preizkusili so ga ljudje sami in ugotovili njegovo uspešnost. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka vročina, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo po žličko Apikompleksa na dan. In v tem je največja moč naravnega preparata: v preprečevanju bolezni. Mnogi zdravniki pa ga svetujejo že tudi kot edino sredstvo, ki pomaga pri zaviranju rasti virusov, kjer je nenadomestljiv. Zato ga je danes moč najti na prodajni polici sleherne lekarne in v vseh večjih trgovinah. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, je popolnoma nenevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. ♦ ^ Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Od 28. marca do 23. maja so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Marjeta Klemenčič (do sedaj že 10-krat), Anton Kobe (6), Peter Kumer (26), Jožefa Kolenc (22), Alojz Urbič (15), Anica Mamič (6), Franc Murgelj (8), Janez Dular (22), Milan Radovanovič (7), Martin Radež (9), Beti Radež (14), Brane Avbar (24), Anton Ajdišek (12), Jože Šmajdek (18), Ivanka Štepec (8) , Drago Novak (14), Anton Ivec (14), Anton Kaferle (11), Jože Kinčič (16), Janja Koblar (18), Alojz Kramar (14), Jože Vrščaj (28), Martin Avbar (16), Martin Može (14), Stanko Stanič (8), Slavica Hrovat (12), Viktor Avsec (23), Bogdan Avbar (11), Alojz Blažič (21), Draga Kajtazovič (31) , Anica Župevec (33), Anica Križman (4), Anica Cesar (17), Marija Udovč (9), Cvetka Tomšič (8), Martin Plantan (32) , Ivan Banič (10), Stane Butalin (8), Marija Golobič (1), Niko Reba (20) Jože Smrekar (27), Anton Kramar (11), Jože Kralj (16), Martin Žura (17), Vida Šenica (16), Mirko Mohar (8), Pavle Kupljenik (26), Franc Luzar (12), Franc Iljaž (18) Marija Pavlič (8), Jože Novak (7), Rudi Redek (14), Zdravko Mazovec (4), Jože Kocjančič (13), Alojz Sepaher (19), Vili Udovič (15), Antonija Rukše (21), Pavla Drenik (8), Jože Kavšček (17), Valentin Levstik (16), Ivanka Firšt (1), Anica Urigelj (7), Jože Udovič (37), Branko Malešič (6), Milivoj Urigej (7), Milka Zupančič (9), Jože Erlah (9) , Miha Gošnik (11), Bariča Novak (3), Tilka Turk (7). nost. ..“ POSKUSI RAZVOZLJATI RAZMERJE V Medexovih laboratorijih so čebelje pridelke mešali v različnih količinah in na podlagi učinkov ugotovili, katera mešanica medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa deluje na človeški organizem najbolj ugodno; tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestala tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 : 100.000. Otroci iz Novoteksovega vrtca so pred kratkim prikazali svojim stršem vse boljše izdelke S \ Modni kotiček ____________J Obisk 39. mednarodnega sejma tekstila v Frankfurtu Od 28. do 31. maja je bil Frankfurt ponovno gostitelj tradicionalnega mednarodnega tekstilnega sejma INTER-STOFF. Največ razstavljalcev je bilo iz Italije, Francije, Nemčije in Anglije. Vsi razstavljala so predstavili pestro izbiro materialov v širokih barvnih paletah. Prevladovale so tkanine iz bombaža, mešanice bombaž-—po!yster, lan—polyester v različnih vezavah, keper „štruks”, ribja kost, panama. Tkanje je rahlo, tako da dobi tkanina nežen in mehak otip. Vse več je svilenih tkanin v različnih vzorcih. Velike in drobne cvetlice, tanke zabrisane črte in pike. Veliko je pletenih v mešanici volna— polyester, enobarvnih in potiskanih. Srajčni materiali so bili prav tako zanimivi v različnih drobnih vzorcih. V barvni paleti so bili razstavljale! večinoma enotni, prevladovale so tople, žgane in pastelne barve. Naše oči so večkrat obvisele na mimoidočih obiskovalcih sejma. Bili so modno oblečeni, v udobnem širokem stilu, hlače ohlapne in z Prišli - V mesecu maju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: tozd Tkanina, predilnica: Predrag Matkovič, Dragotin Rajakovič; priprava: Sel-man Durakovič; tozd Konfekcija: Mirjana Čumorovič; tozd Trgovina: Edina Bilalovič (Sarajevo). V istem obdobju pa so podjetje zapustili: Tkanina: predilnica: Lela Mažibrada, Drago Stojanovič, Harun Durakovič, Matoš Aščič; priprava: Džulbija Taraniš, Ivan Banič, gubicami, jopiči ravnega kroja, srajce široke, z majhnim ovratnikom, bluze z bogato nabranimi rokavi. Opazili smo, da ta novi modni trend ni samo privilegij žensk, ampak tudi moških. JANA odšli Zofija Puš, Franjo Jerkovič, Anton Ajdišek; tkalnica: Tatjana Zgonc, Tereza Baro, Srečko Seničar; oplemenitilnica: Jožefa Femc, Janja Kump; pletilni-ca: Cirila Boštjančič; IVS: Boris Pucelj, Franci Šinkovec, Anton Jevšek, Ivan Cesar; tozd Konfekcija: Jožica Pucelj, Ana BajCj Anica Srebrnjak, Veronika Skedelj, Jožica Blažič, Nevenka Mikan; tozd Trgovina: Miroslava Petkovič; skupne službe podjetja: Jarc Dušan, Zoran Maletič. NOVOTEKS - DRUGI MED TEKSTILCI SLOVENIJE V maju je bila v organizaciji tovarne Rašica 11. republiška tekstiliada v kegljanju. Nastopilo je osem najboljših ekip — zmagovalcev regijskih tekstiliad. Tokrat so se pomerile naslednje ekipe: Rašica—Ljubljana, MTT—Maribor, Tekstilindus-—Kranj, Toper—Celje, Dekorativna-Ljubljana, Tekstina-—Ajdovščina, Tosama—Domžale in Novoteks. Naši kegljači so kljub temu da so nastopili z občutno slabšo ekipo kot prejšnja leta, zasedli odlično drugo mesto. To je ponoven dokaz, da se da z res- nim delom doseči dobre rezultate. Poglejmo rezultate tega tekmovanja: Moški — borbene igre: 1. MTT 809 podrtih kegljev, 2. NOVOTEKS 800, 3. Toper 787 itd; ekipno 6x200: 1. Tekstil-indus 4890, 2. NOVOTEKS 4840, 3. MTT 4819 itd; pari 2x200: 1. MTT 1692, 2. NOVOTEKS (Pirc-Zupančič) 1670, 3. TekstUindus 1662 itd; posamezno 1x200: Medved (MTT) 896, 2. Marinšek (BPT) 887, 3. Vučeničnik (Tekstil-indus) 865, 9. Marjan Pirc (Novoteks) 843. Ženske ekipno 4x100: L MTT 1510, 2. Rašica 1468, 3. NOVOTEKS 1437 itd; pari 2x100 1. Rašica 786, 2. MTT 758, 3. MTT 752, 5. NOVOTEKS (Makše, Zupančič) 730 itd; posameznice 1x100: 1. Petač (Rašica) 426, 2. Bizjak (Polzela) 418, 3. Vrhovnik (Polzela) 406, 5. Makše (Novoteks) 383 itd. Ob koncu lahko pohvalimo organizatorje, ki so zelo dobro organizirali prvenstvo tekstilcev. Naslednja finalna tekstiliada pa bo v Domžalah v organizaciji tovarne Tosama. Rezultati Dolenjske tekstiliade Iz dolenjske tekstiliade, ki je bila aprila, smo vam dolžni še rezultate in uvrstitve naših tekmovalcev: Borbene igre: 1. Jutranjka 788, 2. Novoteks 750, 3. Labod 659; moški - ekipno 6x200: 1. Novoteks 4756, 2. Jutranjka 4525, 3. Labod 4475; pari 2x200: 1. Novoteks (Zupančič--Pirc) 1642, 2. Jutranjka (Glavan-Dernač) 1600, 3. Novoteks (Bojane—Progar) 1576, 5. Novoteks (Dravinec-Klobu-čar) 1538; posamezniki 1x100: L Marjan Pirc (Novoteks) 843, 2. Ante Glavan (Jutranjka) 828, 3. Ciril Progar 806, 4. Marko Zupančič 799, 5. Štefan Klobučar 794, 6. Jože Mohorič (vsi Novoteks) 792 itd. Ženske ekipno 4x100: L Novoteks 1481, 2. Jutranjka 1426, 3. Labod 1222 itd; pari 2x100: 1. Novoteks (Makše—Zupančič) 776, 2. Jutranjka (Zveglič--Tušek) 734, 3. Novoteks (Kacin, Staniša) 705; posameznice 1x100: 1. Sonja Tušek (Jutranjka) 416, 2. Martina Makše 393, 3. Mari Kacin 388, Med pripravami za svetovno prvenstvo v kegljanju, ki so bile v N. mestu, so si državni reprezentantje ogledali tudi našo tovarno. Pri otvoritvi novih športnih igrišč v kasarni „Milan Majcen**, so sodelovali tudi mladinci No-voteksa. Dosegli so naslednje rezultate — košarka: Novo-teks-Študentje (zmagovalci turnirja) 29 : 48. Koše so dosegli: Avbar 5, Legan 3, Gošnik 6, Počrvina 5 in Cukut 10. Odbojka (ž) - Novoteks-Gim-nazija 0:2, Novoteks-Pionir 0:2; moški - Novoteks-Pionir 0:2. Najboljši pa so bili nogometaši, ki so premagali vajensko šolo s 5:1, z garnizonom so igrali 1:1 in zasedli prvo mesto. 4. Joži Zupančič (vse Novoteks) 383 itd. V skupnem seštevku točk v vseh disciplinah je vrstni red sledeč: 1. Novoteks 459 točk, 2. Jutranjka 370, 3. Labod 286, 4. Lisca 207, 5. Beti 165 in 6. Komet 44. Končan spomladanski del tekmovanj Končal se je spomladanski del prvenstva Novega mesta. Naša ekipa je v zadnjih dveh kolih dosegla eno visoko zmago in doživela en poraz. Novoteks — Gorjanci 454:361 (Progar 71, Pirc 60, Bojane 46) IMV - Novoteks 403:367 Tako je naša ekipa po končanem spomladanskem delu končala na 2. mestu za ekipo IMV. Tekmovanje se bo nadaljevalo jeseni. NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Bogdan Avbar, Bogdana Iličin, Jana Jovič, Lada Kostrevc, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič. Hinko Šintler in Darko Stampfel. Predsednik izdajateljskega sveta je Hinko Šintler. Odgovorni in tehnični urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Tiska Knjigotisk, Novo mesto.