ospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 8. decembra 1875. O b s e g : Pogled na vojsko zoper poljske miši. Iz obcnega zbora družbe kmetijske Kranjske 14. nov. t. o stavbah na Kranjskem. Mati ga izdá. Naši dopisi. Ozir na državni zbor Dunajski. Novicar. Nemska nestrpnost. Postava Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari sledeča : Poleg nevarnib strupenih sredstev se rabijo se Pogled na vojsko zoper poljske miši. Napeljanj de storiti, in zdatno Res lik Je y a adlog da postale so misi na Polj v poslednjib letih ve- dá povsod na mejašnem polji isto stori da miši potopi. Al to se ne pomaga še tam 7 se tudi to se iz starih isti vé tr ; da tudi v preteklih stoletjih so polja včasih velik pela po mtšib. Ni pa se čuditi, da se miši množijo z napredkom kmetijstva , po katerem se jim nova prebi-vaiišča napravljajo, pa tudi pokončujejo živali, katere Ce same lovij se iuknj v mlj vrtajo, v katere se miši 3. Č potem s količem pobijejo luknj e se s posebno mašino pokadij plenim puhom mišje Vsa ta sredstva ne pomagajo zdatno, ako cele so- misi preganjaj Zato vidimo, da se misi ____ _ _______ _____ ________________žavah ve- seske se ne vzamejo skupaj in ob istem času isto storé. liko boíj°množijo, kakor pa'v viših in goratih krajih, Posamezen gospodar tako malo premore zoper miši kakor ražniki poskriti in bolje ploditi morejo. zoper gosenice ; pa če tudi se cele soseske združijo zoper se mišji s novejšem času se miši posebno rado pok trupi, dopuščenimi in prepovedanimi, in žalibog, "o od nje, člověk vendar poskrijejo cem mani opravi veliko zato, ker se tem se so živalice. Kakor zmirom in da celó nesreče, ki zadevajo ljudi, jih ne odvraćaj ti 6 ki nam »i J—> j— — , ne bi se posluževali strupenih sred zoper zmirom priporočamo, naj člověk varuje največ gosenic pokončajo, tako moramo tudi tu svoj miši. Pa recimo, da se strupi mišim že tako pokladaj da člověk in domača živina do njih ne pride, z i v a i i, poko 'y s 9 ISP povzdigniti in reči: kmetovalci, varuj t g menovane živali, ki so najboljši lovci pol škod ki zadeva tem ni odvrnj namreč s strupom, mišim namenjenim mnogo z s tem. kih m f se Ker so imenovane živali zoper poljske miši velike pravi se morijo mišje kanje, sove, pustovk jerebic itd., najveća škoda pa dobrotnice kmetijstva, mora člověka srce boleti, ako v se da neumni (mokosevke), vrane, lisice in pa najhuja mišj Poslednjib dveh ne lka sicer na umaknej in pod so- boš dan danes vidim na vrata hlevov junaki zato, da so sovo a U.uđj in podov pribijajo kanj y ubite sove in kanje mislé, da so veliki ubili Poij mrtvih našel , ker se, predno poginej i v luknj vsako mišjo kanjo, ki jo umori kmetovalee, si za prihodnje leto na polje privle miš več. Blizo taka se godi tudi s tem, če pok eno sovo ali vrano. 6000 Naj bi duhovni gospodje in učitelji po deželi neutrudljivo podučevali ljudstvo, da pride do razuma, katere živali so mu prijateljice in katere sovražnice jesen našli ostanke od 20 poljskih miš pa je ponoć: kdor tega okornega pajdai želodcu 1 i s i c so preteklo 50 miš. e ]ež, pozna o katerem huj ) tako prekosi pod h nog, kedar gre na m ne lov. verjel Ježa y lovec nihče da y Naj konečno povemo še nekatera sredstva zoper , katera se v pohištvih utegnejo poskusiti. Na An- gleškem je zeló v navadi dvojno ogeínokisli barit (dop- • V • misi ki ni nevařen ^^ i/ ona stakne vse luknj y pa še • v • • misi bivaj vrba ) in preganja jih celo leto tudi takrat, kedar je do sita ni ga ne hujega mišjega žnika kakor kladajo mišim pelt koblensaurer Baryt) v prah zmlet drugim živalim. Na Francoskem hvalijo morsko če-bulo (Meerzwiebel), rabijo jo, da frišno zrežejo in v kaki maščobi crejo; to mašČobo potem brez čebule po- ? ki po nji poginejo je podlasica, katero člověk tako neumno preganj posled pa tudi ne smemo pozabiti na belo usko. Naj potem omenimo še druzih sredstev zoper miši toda s tem pristavkom, da se ona ne morejo primerjati s temi, ki smo jih ravnokar imenovali pa tudi rad verjel vsak, kdor vé, da obenega zbora družbe kmetijske Kranjske To nam bode 14. novembra t. 1. miš od meseca Nanašaje se na kratko poročilo v poslednjem listu sušca naprej vsakih 4 do 6 tednov počez 10 mladih mišk „Novic" nadaljujemo sedaj opis zborovih obravnav. stori, in da prvo rojene miši že spet v tednih mlade imalo Po preiskavah natoroznanca Rosenberg-Lip % ^ rv • v • n ^ i i* » 1 a zbor Gospod predsednik baron Wurzbach je začel z nagovorom, v katerem se je ozrl na čas t skega je med 100 miši 75 babic in en par more leto in pretekel od poslednjega občnega zbora do danes. ki je Spo- dan poroditi 10.000 ininjal se je najprej smrti presvitlega cesarja Ferdi- nanda I., v zgodovini kmetijstva nepozabljivega vla-darja Avstrijskega, pod katerim ste bili odpravljeni desetina in tlaka. Dalje se je spominjai umrlega gosp. kluk Fid. Terpinca, bivšega predsednika družbe kmetijske gosp. Po vsem tem so prišli v obrav eti in logi podruž > o katerih > Rih za D podruž poročal gosp dr pred ) k Vipavsko pa predstojnik njeni osebno pričuj bil skozi 18 let in za kmetijstvo, posebno za vpeljanje no- tedaj najprej priobčimo predlog Vipavske pod vega kmetijskega orodja in za povzdigo živinoreje une- nice, ki se je tako-le Naj tega moža. Spominjal se je pa tudi umrlega dr. E. >> Slavni zbo Coste, bivšega družbinega podpredsednika in v vseh Vipavska kmetijska pod Dné 11. tega meseca imela je naša letni bčni z bor Pr ozirih za domovino našo mnogo zasiuženega rodoljuba. Omenil je potem, da po izstopu viteza Chlumecky-a zadeva iz ministerstva kmetijstva, ki je deželi naši veliko pri- tem zboru prišla je tudi za Vipavsko dolino kaj važna se ski kih mešetarjev v razgovor, in k j mene v da pomogel s podeljenimi državnimi podporami, je grof ske družbe poslati, da o tej važni zad M an sf eld stopil na čelo tega ministerstva, občni zbor si. kmetii 7 in ker Je sam izvedenec v kmetijstvu, smemo pričakovati, da tudi dotične predloge stavim ; to ča3tno mogočosti rešiti poročam ) ter aíog hočem po on bode zdatno podpíral kmetijstvo dežel. Ko Je dekan Grabrijan nadaljeval je predsednik svoj Najpoglavitnejši pridelek Vipavske d je vino. govor stva obhajal 501etnico svojega duhovnega pastir- ker druzih dohodk Z vinom oskrbeti si mora Vipavec vse, česar potřeb nima ) j je čestitala družba kmetijska njemu ) ki kaj ima ve- tere si za par groše liko zaslug za ljudsko šolstvo, kmetijstvo in spioh za strži, ali pa par goldinarj y . w M. »v* u } "" ť ^wiuiuaijt » , i jboljši posestniki za živino potegnejo, to so sko katere ne domovino naso. Omenil je gosp. predsednik dalje, sme v poštev vzeti. Vinska kupčij da 20. dne t. m. je gosp. France Pire dosege! 90. leto pogiavitnej za Vip naj y svoje starosti , m «.^i o«,«»*^». ov- ijani prebiva , ne smemo njega pozabiti vici sme imenovati oče umne sadjereje Kranjske. in ker in kakor vsaka druga, zahteva tudi ona, starček zdaj med nami v Ljub- med prodajalcem in kupcem še tretj « !•.*!• V,. • H t v . . » • • • ) ki se po pra- Spominjal se je dalje nekaterih važnih postav, ki so bo m tarj Mešetarstvo nskih mešetar sicer li imamo vse Ino y na3 jako razvito, pa pri vsem tem bile to leto oklicaue ali pa se še le izdelujejo, postave kupčijo pogubnem stanu vendar naše vinsko mešetarstvo v jako žalostném, za namreč za varstvo polja, za odvrnitev trtne uši za unuii vj ucv vai oit \j puijH j «m vu nu»i>\j » u u.Oi, uos um ov uw uravnavo zemljiškega davka, za uredbo zemljiških knjig, opravljajo L J r o 5 da so nasi vinski mešetarji kajt vedeti je treba i ) m kako da Ker vinsko mešetarstvo voj kdo posel prenaredbe gozdarske postave nas cisto šola na Slapu dobro napreduje,, gozdarska šola v Sne perku pa je nehala zato, ker dežela namerava popolno kmetijsko šolo na Đolenskem ustauoviti Sadje- in vinorejska prosta ukvara, ukvarja se z njim kdor koli hoče tako tarj 7 in ? v imamo v eni sami srenji po pet ali še vec meše-r. Zanikerni gospodar pride na boben, in česa se zani- potem loli? Delaboječ loti se mešetarstva Drug kateri se ima razlagati tudi nauk v gozdoreji. Sola ta kernež izroči še v pravém Času svoje přemoženi mar je deželi naši sila potrebna in živo želeti je t da se ljivejšemu sinu > sam kmaiu ustanovi. Državna podpora za različne pomagati da mu ni treba sinu pri del domů postane mešetar Tretj deiati noče, in čo.^a se loti? razdelke kmetijstva dober sad rodi v deželi naši, očividno se je povzdignila živinoreja, koristnih mašin) Cetrti se naveliča rokodclstva, bodi-si mizarstva pride od vojakov tudi mešetarstva. čev- posebno mlatilnic je že precejsnje število v deželi itd. Pri tej priliki je gospod predsednik z zahvalo omenil stane vinski mešetar itd. itd 7 ljarstva ali kakega druzega rokodelstva, in tudi on po truda, ki so ga tudi to leto S o 11 m a y r, Seunik Kako tak in Lasnik imeli z nakupovanjem subvencijske živine, večidel g videti mešetarji svoj posel opravi Kup pelj ej o u c* u li i u. * 114 un ci iiui\u|jv/ » wu lu, uuu r tuvi i £ii r iiiu« * v w* v^vi ^ ». wo««.« » ia v* vu j v_'j \j j. \j t l u y Naposled je omenil deželi jako koristne podkovne in največ mešetije obljubi, bode naj vino dobro , to je se jim živinozdravniske šole v Ljubljani, katera letos obhaja prav slabo. Ako se člověk tacemu možu zamet 251etnico svojega obstanka in o kateri v današnjem seže se mešetar, da ne bode vina prodal; in to pa zboru pride posebno poročilo na dnevni red. Obširni vadno tudi resnica 7 ali pa vsa] ta govor predsednikov je bil z očitno pohvalo sprejet. skimi težavami v zvezi. Se prodaj z tudi pri-na-likan- 7 jboij gorjé pa tistemu Po govoru predsednikovem se vzdigne dr. Jan. posestníku, kateri se je mešetarju zamerii, iu kateri se B 1 e i we i s in pravi 7 a poročilo glavnega o je zraven tega v S3 tako bora o delovanji njegovem od novembra meseca svoj kletarstvo vsaj pregrešil je skusil 1874 do novembra 1875 je natisnjeno ležalo že 14 dni Takému gospodarj pred zborovanjem v družbeni pisarnici gospodom druž- né marveč vsacega se oliko pametno, pravilno urediti da mešetar kupca ne pripelje obrekovaniem od f benikom v pregled, zato prosi gosp. predsednika, besedo gospodom družbenikom, ki hočejo o tem dá naj go- njega po odv z vsem mogocim 77 isk ,,K temu nam ni treba hoditi; on dela šoii a voriti. Ker se na poziv predsednikov nihče ne oglasi omeni gosp. predsednik — da zbor vzame poročilo brez opazke na znanje lih viri u 7 una mo ,,nare)ena il in ne ,,na- tako se usti hudob etarsk Ako se a ilom obrne ptuj kupec do pa takega mesetarja z na- 7 ûa mu Tudi račun za leto 1874 in .proračun za leto opravi navadno prav slabo naj vina kupi ter odpošlj y Ni še tega dve leti. da 1875 kakor tudi bilanca o premoženji družbe kme- nek Gorenec enemu izmed prvih Vipavskih mešetarj } tijske so bili brez opazke na vednost vzeti. Obveljal od katereg je pa tudi predlog predsednikov, naj proračun leta 1875 se za-se de poslal ploh govori > da ma vse Gorence z aročilom 7 da naj nj t ) ko in se odobri kot proračun za leto 1876. Zbor soglasno toliko vina kupi. In kaj stori mešetV Vino kup 7 sprej me ta predlog. Račun za leto 1874 je kazal, znašali 8246 gold. 54% kr., da so d o h o d k i stroški pa 7695 gold. 19 kr., po takem je ostal v družbeni blagajnici konec leta 1874 znesek od 551 gold, 35!/2 pa vsega ne od- ampak obdrži ga nekoliko za lastno krčmo, tudi močno sloveč mešet, kateri pa bolj za Trst ga ne plača, zraven tega pa tudi Gore pošlje , Drug, dela. kup tua kr. sestniku več vina pred dvěma letoma pri nekem po Po proračunu za prihodnje leto utegne v bla- , pa ga ni koj 7 ampak bljubil gajnici čez stroške ostati 66 gold. vino se kr. Po bilanci je na koncu leta 1874 zneslo družbino premoženje 35.020 gold. 10 kr. pr kupil 7 Iz Trsta se ga pa potem plačati, kedar bode iz Trsta nazaj le dolg vrni 7 v 7 časa ni bilo 7 dar pride, se prične izgovarjati > da hišo a ko ko se mu vino ven- vino po kazilo, ter da ga ne more plačati. To je bilo pa vse sama gola izmislija. Ravno ta mešet ima tudi to dobro lastnost, da nikdar na korist prodajalca, ampak vedno le na korist kupca mešeti ; namesto: da bi za obadva delal. „Tako moraš vino dati, ako ne, pa ga ne kupimo" — tako mešetari ta modri mešet. (Dalje prihodnjie.) . * * & ove postave. Postava o stavbah na Kranjskem.*) I. razdelefc. O stavbeni privolitvi. §. 1. Kedaj je treba stavbene privolitve za kako zidanje Privolitve h kaki stavbi (zidanji) je potreba, če se hoČe kaj na novo zidati, prizidati, prezidati ali na po-slopjih že stojećih in drugih stavbenih stvareh kaj bist-venega popraviti ali prenarediti. V bistvene popravke se stejejo vsi tišti, kateri se tičejo trdnosti aii varnosti ognja kake stavbne stvari, ali pravic mejašev, ali po katerih zunanje lice poslopja (fasada) drugo podobo dobi, ali se sploh prenaredi vse-skupni stan poslopja. * Tu sem posebno spada: 1. če se napravljajo vodnjaki (štirne) in kleti; 2. če se napravljajo novi vodotoki ali se že obsto-jeČi vodotoki in struge prenarejajo gledé na izinero, namer in pad ; 3. če se na novo stavijo ali prenarejajo kurilne naprave in dimniki; 4. Če se prenaredé stanišča (stanovališča) v štacune, šupe, prešalnice in v druga gospodarstvena poslopja, ali pa se te stvari prenaredé v stanišča; 5. če se odstrani ali naredi kakoršnokoli medstenje; 6. če se postavi strelovod ; 7. Če se prenaredi vnanja stran proti ulicam ; 8. ce se zid predere za duri in okna na ulice ali proti sosednim hišam ; 9. če se predrugačijo in povišajo strehe; 10. če se kaj prenaredi ali odpravi na nadstropjih, podporah itd. §. 2. Kedaj se ima stavba naznanitif Manjši popravki ali manjše prenaredbe, pri katerih ni nobenega gori imenovanih pogojev, se imajo gosposki, katera daje stavbeno privolitev, **) samo naznaniti, predno se začno narejati. Gosposka ima oblast, izpeljavo teh stvari, če je potreba, odvisno storiti od tega, da se njej v potrdbo predloži načrt, pa mora to od stavbnega početnika za-btevati v 48 urah po storjenem naznanilu ; ako ona tega ne stori, ima početnik pravico, popravek ali prenaredbo izpeljati. §. 3. OproŠčenje od stavbenega naznanila. Pri popravkih, ki nameravajo samo vzdrževanje po 8ameznih delov, pa še tega naznanila ni treba. Tu sem spadajo posebno: *) Ker je ta postava, potrjena od cesarja 25. oktobra t. 1., zeló važna za hišne gospodarje po mestih iu kmetih, zato celo priobcimo v našem listu. **) Za nemško besedo „Behorde" vzeli smo med ljudstvom najbolj znano slovensko besedo „gosposka", čeravno je ta beseda navadna le za cesarske oblastnije. Al tudi ž u-panstvo je gosposka in ravno v stavbenih zadevah prva gosposka. Vred. 1. snaženje hiš; 2. narejanje novih tál, če z njimi ni zvezana kaka prenaredba na stropnih hlodih in podporah; 3. popravljanje duri in oken; 4. pokrivanje streb, če je snova, s katero se krije, ognja varna in se ne spremeni (§. 45) ; 5. popravljanje dimnikov s tero, da se omečejo ; 6. popravljanje pogoravarnih kurilnih naprav, to je štavljenje in prenarejanje peči , kaminov in ognjišč v prostorih, ki so se že dozdaj za to rabili in v že ob-stoječih takih napravah, ki služijo obrtniškemu obrtu, kolikor ni s tem zvezano narejanje novih in popravljanje starih kurilnih naprav in dimnikov; 7. popravljanje že obstoječih vodnjakov (štirn), gnojišč, gnojnih jam, zakotov (sekretov), vodotokov in strug, ako tù ne gre za prenaredbo v njih izmeri, na-meri in padu. §. 4. DoloČba stavbene crte in nivela (vodoravnega povrsja), Vsigdar, kedar se hoće na javnih krajih kaj na novo zidati, prizidati ali prezidati, mora stavbni gospodar še pred prošnjo za stavbno privolitev ali s to prošnjo vred pri gosposki pismeno prositi, da se mu določi stavbna črta in nivel, ter mora predlagati načrt o legi in nivelu v dveh enakih narisih. Določene stavbene črte in nivela se je prav strogo držati pri vsakem zidanji. Da se ustanovi (določi) stavbena črta in nivel (nivó), mora gosposka, če je treba še posebej od stavbne komisije (§. 9) napraviti ogled na mestu (lokalni ogled) in to najmanj 48 ur prej razglasiti , ter se morajo k temu o pravem času povabiti posebno stavbeni gospodar in mejaši. " V tem razglasu naj se izreče, da se po izvršenem lokalnem ogledu ne bo ozir imelo na nobene ugovore, razen če bi iz njih postali javni pomisliki. Pri tem lokalnem ogledu naj se od gosposke po-zvejo in doiočijo krajne in okoliščinam primerne urav-nalne črte, ne samo za lego, ampak tudi za nivel (nivó) prihodnje stavbě, ki se bo ali na novo zidala, prizidala ali prezidala. Ugovori stavbenega gospodarja, mejašev in drugih udeležencev naj se pri tem zapišejo. Ako je treba vsled določevanja stavbene črte kaj zemljišča odstopiti, se mora ravnati po določbah druzega odstavka §. 70. §. 5. Prošnja za privolitev stavbě. Stavbni gospodar ima vsakakor dolžnost, tudi če ne bi po svoji prosti volji zacel stavbě, še prej ko stavbo pricenja, za privolitev stavbě pismeno prositi pri gosposki, predlagaje jej stavbni načrt v dveh enacih obrisih. (§§. 71. in 80.) Prošujam za stavbeno privolitev, katere se predla-gajo v imenu tretjih oseb, sa mora pridjati pooblastilo, in kar se tiče oseb , ki niso samovlastne (samosvoje), tudi pooblastilo postavnih zastopnikov. §. 6. Stavbeni nacrt. Stavbeni načrt mora zapopasti : 1. Lego stavbě po vseh stranéh in njeno obližje, kolikor je treba, da se dá prav spoznati in določiti ; vsakakor se morajo razkazati stara poslopja , nahajoČa se na stavbnem mestu, tikajoče se hiše ali zemljišča in povedati hišne oziroma parcelne številke in dejanske posestnike, potem razložiti mejašna dvorišča, odpore za vrata in okna, nasproti ležeče ulične črte, potem dol-gost in imena ulic; 2. talni crtež in poprečnik podzemeljskih delov (kleti) vseh nadstropij in podstrešja. V talnem náčrtu se morajo narisati hišni vodotoki (kanali), prekopi, da voda odtaka, potem na ulico memo gredoci glavni kanal, v katerega se imajo stakati po-prejšnji, z dotičnimi profili vred. V náčrtu za stresno stavo se morajo razvidni storiti dimniki, stopnice, odpori za svetlobo in požarni zidovi (zidovi zoper ogenj), kakor tudi podstrešni razdelki ; 3. lice poslopja (fasada); 4. vsa nenavadne sestave, posebno železne sestave, katere je v náčrtu natanko popisati. §. 7. Merila za legopisne, nivélne, talopisne náčrte in za vezanja. Ako gre za to , da se določi nova stavbena črta (§. 4), naj se za legopisne náčrte, kedar gre za plan-javo manjše velikosti, ki se ima razdeliti, ali na kateri se ima stavbena črta potegniti, vzame za dolgostne mere merilo od Y25ft, pri večih planjavah pa od 1/500 do Viooo Prave velikosti. Pri nivéloih načrtih naj se naredé dolgostne mere tako, kakoršne so v legopisnem nacrtu; visokosti naj se napravijo v lOkratni meri dolgostnega merila. Ako je stavišce podvržno povodnji, se mora v ni- vélnem náčrtu vselej z modrim (plavim) barvilom raz viděn storiti najviši in najniži stan vode. Za stavbene náčrte, namreč za talopisne náčrte in za náčrte o vezanju ostrešja naj se vzame za merilo yi00, katero merilo se more v navadnih slučajih tudi rabiti za očelja in za prereze poslopij. Za poslednje more gosposka v posebno važnih slučajih y30 zahtevati. Podrobni nacrti pri napravah iz železa ali pri nenavad-nih sestavah iz lesá se morajo po veči meri narisati, da so, kolikor je le mogoČe, razločni in jasni. V vseh načrtih se imajo važnejše primére vpisati. §. 8. Stavbeni načrt se ima podpisati od stavbe- nega gospodarja, risatelja in od tistega, ki prevzame stavbo. (Dal. prih.) Politične stvari. Ozir na državni zbor Dunajski. Govor poslauca Greuterja. Poslanec Greuter je govoril proti nacrtu postave o znižanji koleka pri menjicah tako-le: ,,Morda se bo3te čudili, morda se vam bo celó ne-spodobno zdelo, da se pri tej priliki jaz oglasim , kajti postava, katere premembo danes vlada in odsek nasvetuje ta , ni tisto polje, na katerem za moje volilce po kmetiških občinah in posebno še za me rastejo bolečine ; čevelj nas drugje žuli. Toda pri prebiranji vladinih in odsekovih razlogov lo tili so se me posebno čudni po-misliki; te vam moško in odkritosrčno razodeti zdi se mi vestna dolžnost; to so načela in misli, ki blisku enako čuden svit mečejo na razmere v javnem življenji našem. Vlad a pravi : ,,Treba mi denarja." Odsek pravi : „Žalibog, res je taka." Vlada pravi nadalje: „Da do-bim denarja tudi od one vrste ljudi, ki se z menjicami pečá, moram premeniti postavo." Odsek reče: „To tudi mi sprevidimo; postava se mora premeniti v prid državne blagajnice." Zdaj pride sklep, katerega vlada in — čuda! — tudi razlogi odseka za premembo postave navajajo: „Ker nam treba denarja, je namen te vladne predloge znižanje dosedanje kolekovine." — Več denarja potrebovati in ga manj zahtevati, to je kaj čisto novega. Kaj pa še le razlogi, zakaj se, če se manj za-hteva, več dobi! Ti so čudni in ti so me napotili, da govorim. Odsek pravi/da se velike denarne kazni Ie redko dajo iztirjati. To si bomo zapomnili. (Veselost.) Ko bomo prišli do one točke v proračunu, kjer se od ubogih kmetov z vojaško silo zemljiški davek iztir-juje, se bomo sklicevali na razloge odsekove (veselost), to rečem gledé na zemljišcini davek, kajti če je prena-tegnjen, je kmetu tudi nemogoSe plačevati tolike davke. (Dobro! na desni.) Zapomnili si bomo to, kajti o kmetu nam je vlada, prisiljena — se ve da — po denarnem stanji dežele, dala lepo obljubo, da bo že tako visoke davke (pristojbine) do spremenljivih davkov potisnila ; pri tem se je čudno izgovarjala tako le: „Sitna reč, ki se pa ne dá tajiti, je, da pristojbinski davek le tam obilno teče , kjer gre za reči, ki se nadzorstvu ne morejo lahko odtegniti, na pr. pri prepisih nepremaklji-vega blaga, pri pravicah, ki se morajo dobiti na podlagi zemljiških knjig, pri vlaganji uradnih pišem itd. Ker spada kmet večidel pod ta oddelek, se smemo veseliti na to, kar nas čaka, če se ta zbor vendar ne bo premislil. Drug vzrok, ki ga podaja odsek, je ta: Postava mora znižati pristojbine, kajti če prav bi se dolocile visoke pristojbine, dobi vendar večidel njih ovaduh in le majhna svotica pride v državno blagajnico. To so nove teorije! Sicer se nam je vedno povdarjalo: „Vzvi-šenost države, veličastnoit postave, spoštovanje do postave in vsega, kar ima postaven paragraf na čelu. Danes se pa pravi : „Postava sama na sebi nima nikake veljave, mora se premeniti, kajti država od tega nié ne dobi." (Veselost.) Za tem pretresa govornik razloge, zarad katerih je vlada podala to postavo zhoru, pa poročilo odborovo, in sklepa svoj govor tako-le: ,,Kaj je vsa morala te postave? Glavno načelo te postave je to-le: Pristojbine se morajo znižati, kolikor je mogoče; najbolje bi bi:o, da so tako nizke, da tišti, ki prestopijo postavo, nimajo nobenega dobicka od tega. To je načelo, ki se sprenaja^po V3Í ti postavi. Prašam pa, gospoda: Ča slisimo domoljubje, k žrtvi pripravljeno domoljubje v javnem mnenji ravno te vrste državljanov slaviti in če se nam nasproti tako pogosto, kakor se je nedavno zgodilo, povdarja spoštovanje postave, še celó gledé na one pismeno zagotov-Ijene pravice dežel, in če se gledé pravic katoliške vesti vedno le skličujete na fafcticoo veljavno postavo, kako more biti ta klic do nas resen, če prihaja iz takih krogov, katerim vladini razlogi, pa tudi poročilo odae-kovo — skoro bi rekel — daje tako slabo spričalo o zvestobi do postave , o žrtvovanja voljnem domoljubji, o spoštovanji postave in celó o denarni morali! Kajti po vsi vladini predlogi se vleče pritožba o brezvestnosti ravno teh krogov, ki se pečajo z menjicami , in te pri-tožbe odsek , ki bo tudi poznal svoje ljudi , gotovo ni zavrnil, ampak ji je kar pritrdil. Ako bi kdaj se přiměřilo , da bi jaz, držaje se postavne zborovalne pravice, sklical tište kmete, ki so me volili, ne bom nikdar po-zabil te vladine razloge in poročilo odsekovo vtakniti v žep; to bo res pravi Uchatiusev top (dobro! na desni) proti vladajočemu sistemu in njegovo trdno podporo, ki jo ima v krogi onih, katere nam je poročilo o razlogih tako ostudno naslikalo." (Velika, dolgo trajajoča veselost.) Nemška nestrpnost. Piše se nam iz nekega nemško-avstrijskega me3ta to-le: „Te dui gre neki Slovenec na tukajšnjo telegrafsko postajo, in hoče oddati depešo v Ljubljano, ki je bila slovenski pisana. Pa ie po hudem boji se je zna čajnemu slovenskomu možu posrećilo, depešo spraviti naprej. Vnel se je bil namreč med našim Slovencem in telegrafskim uradnikom na blizo sledeči razgovor: Uradni k: V katerem jeziku je depeša pisana? Slovenec: V kranjskem. Uradni k: Te depeše bi prav za prav ne imel pripoveduje, da advokat Edmund Hôvary je nedavno v to Felso-Sajo na eksekutivni dražbi kupil l1/ > mlj > vzeti. pol hiše, senožeti in njive za 3 gold. 5 kr., reci: tri goldinarj pet krajcarjev. Take dogodbe so pač pre Slovenec: Oho, zakaj ne? Ali vam morebiti ni žalostné priče čedalje večega ubostva kmetijskega stanii znan ukaz, po katerem ima tudi slovenski jezik pra- in dokaz, kako tudi ohola Ogerska država od dne do vico, da se v njem telegrafira? Uradnik: To veljá za depeše ) ki ne gredó iz dežele; za take depeše pa, ki gredó iz dežele, to ni državi zdaj, v h val noben pripuščen jezik, ker po tem takem bi imeli tudi zadjale popřej? „Kárnt. Bi." prióbčuje natančen račun dne bolj propad * Koliko stroškov prizadenejo gimnazije na Koroškem Jej P" novi eri, in koliko so Grodnanci pravico v svojem jeziku telegrafirati. (Grod in pride nanci so narodič, ki biva v par bornih občinah na Tirol- diktini brezplač koncu do tega > da reče > krboval i poprej so • t Bene skem m govori pol laški, pol nemški.) ^ pri sv. faviu, tedaj ni vinarja stroškov bilo za ti šoli, Slovenec: Zavoljo mene naj tudi Grodnanci v zdaj pa stanete gimnazija v Celovcu in Beljaku leto ia pri s v. Pavlu, tedaj ni vinarja gimnazi] ko Celovško in bilo ti šoli svojem jeziku telegrafujejo ; pa nas Slovanov je devet- dan 23.554 gold deset milijonov, ki, hvala Bogu, nismo ,,Grodnanci". sati i Uradnik: Pa vsaj adreso morate po nemški pi-drugače uradniki v Ljubljani ne bodo vedeli, kam Zabavno borilo. depešo oddati. Slovenec: Uradniki v Ljubljani že znajo venski. 8Í0- Uradnik: Jaz pa kaj stavim, da vsi ne znajo; ^ato prosim, adreso po nemški pisati; vsaj znate dobro nemški; čemu nas mučite s Slovenec: Jaz vas svojim jezikom. nikakor nočem mučiti, al meni Be bolje dopada, telegrafirati v svojem jeziku, kakor telegrafirajo vsi drugi narodi v svojem; če pa pravite, da uradniki v Ljubljani ne znajo kranjski, potem je to zadosti slabo; to je ravno tako, kakor da bi uradniki v Parizu ne znali francoski! sodnljskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. V. Mati ga izdá. (Dalje.) Nekega dne pa zapazim opoldne iz uradnije po ulicah proti hiši gredé pred nj o veliko ljudstva Uradnik: Kaj! vi hoćete Ljubljano s Parizom gledalo v okna in se živahno razgovarjalo. Bliže ki je pri- primerjati? šedši vidim pred vrati pismonošo in dva mestna straž- Slovenec: Ne delajte mi dolzih ovinkov, gospod; nika. Popra sam, kaj pomeni ta tukaj je denar, in tukaj je depeša; vzemite jo precej, kakorsna je, če ne, bom strune drugače napel! nemška světlost in c. kr. tele- go von, da je pismonoša, hoté oddati gospéj pismo, po zvonil, a da se ni prikazala nobena živa duša. rup Straž nik mi od- Na to se njihova grafska visokost primorana čuti, depešo sprejeti tako kakor je bila pisana ) krati okno, danes Druge- e komaj zvon zape! in gospá je pogledala skoz Komentara tej dogodbi, mi- je po vsi hiši razlegalo. pa je vse tiho, dasiravno je zvonil, da se 8limo, da ni treba. dalje iti. „Je pač ne bo domá", opomnim jaz in hočem Mnogovrstne novice, » Ni mogoče," odgovori nekdo izmed množíce: * imam svojo delavnico tu ravno nasproti in vem j >r jaz ^ xLuuuu of ujv y uivv tu i€»T uv iiao^i Uli m V UJLU J dâ J6 Ruskem slovanska zavest Čedalje ŽivejŠa po- ob desetih spustila dek la nekoga s hiše, potem se pa A Z ^ m /V /A n 1 4~ V% /% TT 1 A 1 O »Tifn^n v>i n/\ tta X /\rl rvitl n iC s taj To se kazalo očitno v oni „besedi", ki je zato nedavno napravil slovanski komité v Petrogradu. Obilo )9JLKJ UOuavauuu, m^tui ou^ui, tu zbrano občinstvo je z gromovitim ploškom in veliko sem poslal po našega komisarja in sem hotel iti ravno vrata niso več odprla.* To je nenavadno," pravi mestni stražnik, navdušenostjo sprejelo vse, kar se je v tej res îzvrstni tudi k sodniji. Pa zdaj, ko ste ravno vi memo prišli, besedi" govorilo in pelo. Vsaka beseda, ki se je go- prosim, ostanite tu, da ^UCOUUl gy VUIilU 1U » mvuvwwj ». "" J - j/j. vuijjj, vuuwuivv via, u.m t m. vorila na slavo slovanstva, izbudila je neizmerno navdu- ni v redu, reč je zeló sumljiva. bomo viděli, kaj je. Vse gotovo (( senje Nepopisljiv entusiazem je vnela ruska pesem 1 J ^ « 1-V rx «14 /\ /I 11 X If n ^ Iri iû vml rr^crknrl P a. boroda P moja boroduška", ki jo je pel gospod Med tem pride policijski komisar in po kratkem dogovoru skleneva s silo odpreti le ček, basista praškeg dohodki te besede, ki je bila na korist slovanskim mu čenikomv Hercegovini ia Bosni napravljena, bili so jako zdatni, kajti bogati trgovci eo mnogo tisoč rubljev darovali nesrečnim bratom svojim na Turškem. * Judov v našem cesarstvu po najnovejših stati odnega gleďališča. Pa tudi tudi meni jela sumljiva zdeti. hišo, ker se je ta reč Toraj pozvonimo še trikrat, da je bilo zvončka glas po vsi ulici slišati, pa brez vspeha, vse je tiho. Na to zleze eden mestnih stražnikov po lestvi do okna, odpré s silo otvornice ter pogleda v sobo. stičnih sostavah v Galici j 575.333, na Ceskem Kaj je videti? ' ga prašam jaz Stražnik gleda V se 0 89.539, na Moravském 41.644, v dol Avstriji lestvi doli in reče meni in 51.808 ploh kupaj več kot 822.000. Vojak judo stvo ne bi slišalo : pozorno, potem pa zleze po komisarju na tihem, da ljud- je pa íe*2020. To "majhno število judov v naši armadi ?)Jaz mislim, da se je nekaj zgodilo. Kolikor sem je osupnilo ne ie politične, temuč tudi vojaške gosposke, mogel v temni sobi razločiti, leži žensko truplo na tleh." Na to pokličemo brz ključarja, stražniki pa rekó j V» uoupuuu UU J VJ p^/iiHUUV-j vvi-uv^v " VJ-----O-- in stavilo se je zdaj na predstojnike judovskih vprasanj Le dvoj kako to tako m voj ako bčin judov? množici, naj se razkropi. Ljudjé } se odmaknejo, a ven- ali da se zviti judje izmuznejo dar ostanejo še vsi skup in množica se vedno narašča. ojaščini, ali pa (Ta so take pokveke, da niso za voja- Ključarju se po mnogih poskusih in velikem trudu po- mogoce v v • scino pripravni obravnav Voj vzelo. p ^ * - " ~ > —----— >> ministerstvo samo bo to reč v sreći odpreti hišna vrata, ki so imela jako močno klju- cavnico. * Tudi na Ogerskem vom na kant. Magjarski časnik „Rosnyo ki je ž njim přišel posestvo za posest- in dva stražnika vstopimo vrata za sabo zapahnivši Jaz, komisar, zdravnik, y Hirado" Spodaj v veži je vse tiho > toraj gremo po stopnicah. više. Niki žive duše. Stražnik koraČi naprej proti poslednjega tedna vratam sobe, v katero je skoz okno pogledal. Vrata so bi vsega tega ne vedeli po časnikih j mi v naši c ko ^v^.vvimix. » "v Kji »ougHi ui- »fcutii , xvu ne ui uasuiMfv ui an pet v sobo ne vidimo sprva nič, belih gorá proti severju in severo vzhodu od tod ne vi- na pol odprta. Vstop Nizzi Časnikov brali pa 77 V se ko je stražnik odprl okna, vidimo, kaj je bit Vd , gl R e b e r j i na treb uh 7 i z kat s e s e pristopi, obi pravi tleh krog trupla je vse krv P truplo > „Ta je mrtva, pomoči ni vee." „Tu je še ena/' za vpije stražnik deli. Čudno je rea : krog in krog nas je tulila burja v górah je padlo veliko snega in tu v mestu smo imeli navadno najmanj po 5 stopinj (R) gorkote, čeravno je bilo tudi tukaj in je še vreme neprijetno , ker deževno potiplje ga na več stranéh in in spremenljivo. Ktero uro pa je Vendar potegnila tudi prav mrzla sapa. Od včeraj sem pa je vsled odjužnega u z r a z-asi cedi. Zdravnik brž sobo pogledal ; ki v drugo Vsi vremena in obilnega dežja sneg z gorá že skor zginil Te dni pride grof Chambord v Gorico. — Naše mestno starešinstvo je v seji 30/11. t. 1. določilo 100 gremo za njim in najdemo na tleh deklo vso gold, za Hernals-ski zavod za oficirske hčere v krvi. Zdravnik se pripogne jo pravi nji in nag preiskavši brilo ; m 19 VRB BB m m Vi H odo-zahvalno adreso ministerskému svetu Tu- ?? Ta še ni mrtva. Brž vode za predlog zadevajoč železnico Prede 1 sko. kaj stanujoči grof S. Gyulai rt podari! magistratu. Stražnika tečeta po vode in . je kmalu prineseta. 50Ô gold, v podporo ubogim družinám in dal oiepšati 7 ko smo Vsi položimo deklo posteljo, zdravnik ukaže v bolnišnico prenesti v ranjeno obveže rane umili 7 na vodomet v mestnem vrtu. Starešinstvo mu je poklo- je cesa ni vednosti. bilo 7 kar se brž god potem jo nilo svojo zahvalo. Prašati Za novi trg za zelenjavo v mog oce, je bila popolnoma brez za- Ko je odnesena, se vrnemo nazaj v prvo sobo. Pêrsavem vrtu je dovolilo starešinstvo za zdaj 2<0 gld Se nek o „umazano'í novicoî Ijstanovilo se je pri nas društvo bode in starešinstvo ga je potrdilo ktero izpraznovalo stranišča po pneumatič- Truplo ubite vdove leži tik mize, pri kateri je morala nem sistemu (to je, s pumpami). Noben hišni po-sedeti, ker je bil stol prevrnjen. . Prvi udarec jo je sestnik ni s tem zadovoljen, ker jim bo treba plačati moral tu zadeti, to je očitno po kapljah krvi na mizi nekaj doklade k davkom za to napravo; ali, kjer gre în ™ -zirln n/l irrrrav» eta™ A * za ))napredek", mora plačavec coolćati in plaćati ne po sobe diti 7 na kjer se je vdova po novih udarcih morala zgru- gledé na to, je li nova iznajdba na vse strani praktična Q ! • / TTM^ • * v l^I i 1 w • • i i-.« • aii ne. prta leži Ozremo se po sobi. Omara v kotu je do kraja od- slil kdo (Vi' s ga kako • ^ V VI S Standrežnja 7 predali razriti in spraznjeni ; po tleh. nekoliko papirja mu je mar za 7 a Tudi postelja je razrita in ko vzdignemo nekdo mi predstojnika kakoršnega koli si bo morebiti mi- jben"!*) — ,,Dajte da mi je rekel enkrat tacega, da ga bodem mogel spošto- ---- j— v.-— ---— j ~ *----* "«.^..^.jjv liCQuu - n ».«.wg,« p u a ^ a, uuuciu muge* e blazine kviško, se nam pokaže pod njimi železen po- vati ali bati se ga — po nikakem pa tacega da krov 7 kateremu se vidi, da je bil s silo odtrgan. Ko vati «il u a t i ij Kj ^ a - jju jlii ui pa lavuga j vie» ^ bom moral pomilovati" (zavoljo nevednosti ali ne- ga odzdignemo, vidimo škrinjico kaka dva čevlja dolgo umnosti, namreč). Taka je menda od nekdaj pri naši in toliko široko. Ta škrinjica je čisto prazna, vendar kmetijski šoli. Z novo organizacijo že spet ne gre f brž vganemo, da je imela vdova tu veči del svojega p r a k t i ć n o s t" razumejo nekteri gospodarji te šole denarja spravljenega. Pregledamo tudi vse druge sobe ali njihovi namestniki tako , da je greh in prostore, a povsod je vse v redu, ne ena reč ni pre- učiti; vzrejanec mora biti 7 vzrejance maknjena. Na ognjišči v kuhinji še tli žrjavica 77 de la vec" (kakor j-un-ivijjv^ic*. i.c* v/^.ijio^i » n. u. u i uj i ou i/i a ůijaYiva , pH" Wljl IT &K1 UUU&l UCIlClJi }JUU l iX K 1 LU VUUSIVUIlii - stavljenih je nekaj loncev, v katerih najdemo pripravo kteri časnik ne prinasa redno dopisov iz kterega kraja vol)! Pač ubozi učitelji pod takim vodstvom! Ako za kosilo. Na pepelu pa je videti, kakor da bi bil pred 7 krátkém kdo sežgal mnogo papirja sobi tik kuhinje ampak po redkem kaj > kjer smo našli deklo, najdemo pod posteljo tudi krvavo sekiro, s katero se je gotovo hudodelstvo zgodilo. Denarja ni bilo nikjer drugje najti, ko par goldinarjev v dopis svoj namen, in sicer mnogokrat , ima go'ovo tak „izvanreden" tak namen, smemo reći da je dopisnik zaupanje dotičnega vred- ništva zlorabil. (To bodi akademično rečeno! ^ ^OJw mvvjw 7 "v jv> t » D âJ 8 lî 1 j y v av^i laau jv^ pi ivubii i jli tuui £j vuai a t mošnjici, ki jo je umorjona pri sebi imela; pozneje so poprej neke reći iz Gorice prinesel , ki znabiti niso se našle hranilnične bukvice na 3000 gold, v škrinji vsem po volji. Meni je sploh prav malo mar za to dekle, ki so bile pa njena lastnina. Po vsem tem je bilo jasno dvoje, namreč, da je tu ropen umor in da je to storil člověk, kateremu so bile Du- Vaterland" je přetekli teden in tudi že enkrat kdo v kakem časniku piše; vsak kar in kakor hoče, če se mu zdi > da rupcu uuiui in ua, j« iu »tuni uiuveii, Kaiereuiu au une to , Kar pise , OdgOVOrnOSC. V e il a a r p vse okoliščine znane. Ker dekla ni bila še mrtva in je iandovemu" dopisniku prijazno svetoval kar piše , odgovornost. 11 d a r kar gospodar pisati, more prevzeti za Vater- pa bi jez zdravnik izrekel, da njene rane, dasiravno hude 7 naj ne iz 7 niso še same na sebi smrtne, sem imel upanje zvedeti hudo- čitatelj poreće z ozirom delnika iz ust dekle; zato sem ukazal kar mogoče jej streči in me poklicati brž , ko bo pri zavesti. Sekiro pa in po tleh raztreseni papir sem vzel sabo. Hišo postavljal tuje firme, kedar kaj piše. Vsak izvedeni na dopisa v ,,VaterI. a 77 I Is I // * // fecit, eu i prode3t". Krinka moti tedaj le neizve-dence med bravci. Kamen zagnati za kom, in potlej roko skriti to ni lepó. (G o r i š k i čitatelji me dobro smo 7 preiskavši vse kote in ko so odnesli umorjeno v razumejo; drugim bodi v pojasnilo to, da poslednji mrtvašnico, zaklenili in zapečatili. (Dalje prihodnjič.) omenjenih dopisov v ,,Vaterl." govori o nekem even tualnem kandidatu za državni zbor.) Celja dec. Ponoći od 27—28. novembra so Gorici dec. Nasi dopisi. Přetekli teden (27/11) so vjeli tukaj nekega Italijana , ki je imel po nare je ne A Nestři j ske bankovce; ta teden pa (30/11.) si je hotela neka gospodičina iz Trsta v neki tukajšnji gostil-nici z žveplenicami zavdati, pa jo je zdravnik vendar iz Maribora po železnici pripeljali glasovitega državnega in deželnega poslanca B r a n d s t e 11 e r j a le-sem ter ga zaprli v kresijskem sodišči. Ceravno je razsajala strasna nevihta in je blizo polnoći bilo, zbralo se je vendar mnogo ljudstva na železnici, ki je videti hotelo Člověka-nedavno od nemškutarjev visoko cenjenega, zdaj zarad * še rešil. Sneg burja, zameti to je kronika Tukajšnji terminus technieus za blato v stranišcih. Pis. velikanskih goljufij in dolgo v okoli 600.000 do 800.000 bode za dve leti kmalu na dolgu vkljub temu je > C i l li. rt U a r\ i ti 4U. "Ui^w» wvv.vvy «W« «.V iwwi auictiu »a c* vav/i^U , «1 V alj UU ICLUU JC gold, v sodniško preiskavo priùranega. Po tem švind- tako marljiv, da menda ni veliko tacih; pri delovanju lerji, kateremu je tudi vlada 60.000 gold, na njegov nove sole mu je stalo mnogo hudih potov, zdaj pa pri rudnik predplaóila dala, osleparjenih ljudi je pa se veliko popravljanji cesta itd. Se mu li more v zeló vzeti. ako lostno 1UOILÍU , je to, u u JV w ' » «.wtuawiu I yj- "»J "} » J ^gVM UlOIVl » Uai |-/100ll UD, gVOJ/. kodelcev, ki so mu dělali za njegove rudnike itd. Tak Borovničan , od šolskega lesa, vprašam Vas: ali niste ie bil ta liberalni kričač, da za 2000 gold, gotovine je slišali razglasa 21. novem bra pred farno cerkvijo, A . «i / \ /\ /\ I • « f A /\ /\ ft 1 w " • • i á • • A a A A . , in kar je posebno ža- ga pri tolikih poslih na korist občini ni zmirom domá da je prizadetih prav veliko revniših ro- najti, kakor polža v njegovi hišici? Kar pisarite, gosp več, kakor se je izprva govorilo In podpisal menjice po 12.000 ali 14.000 gold. tudi to, da prvi, ki je Brandstetterja o vadil, JC intimni prijatelj njegov, po i d e l ; on res bil Je j® ima premakijivec onega lesa županiji naznaniti. ga, vite ? Ce bo treba ; sodoiji poslal pismo, v katerem mu Brandstetter ničana dobro poznam da _ Zakaj bodem pa jaz to storil, ker Borov- ker ste tako skrbni za občinski blagor ne razodeva da e Seideinovo ime na menjicah pona Ljubljane. ia^UUU > a ^ JO fv^r^A^w*.^ w W W * —» ^ W U» j 1VJ C% ta ^ VI ti C4 "J ** ^ "d " rej al, in ga za bozjo voljo prosi, naj rece, da jih je po sklepu v seji res on (Seidel) podpisal. Tako trdna pa ustavoverska Dunaj poslal ,p e t i c i j o , Glavni odbor družbe kmetijske je dne t. m. zbornici poslancev na naj na prid kmetijstvu vseh véz med njima ni bila in Seidel je osodepolno Brand- Avstnjskik dežel blagovoli potrditi predlog minister-8tetterjevo pismo poslal sodniji. Strašanski udarec sta stva Kmetijstva, ki je v rubriki „za podpore kme-Brandstetter in Seidel na vso ustavoverno libera-luštvo; sram jih je tako, da n>éejo nió slišati od svo- Ai O i CILLA j i LJ. JU ^^ Uiv^ OllOO.ll vu pajdašev, ki so ju se nedavno v zvezde kovali. tijstvu gold. verjemite mi da LCÏ LU i J VAC* J^l^^JV ^v/ Trnovega na Notraíjskein pridejo še drugi na vrsto! dec. Predzadnji dopis od tu (Po slano. * v proračunu za pnhodnje leto stavilo 267.000 finančni odsek pa je ta znesek zuižal na le 169.900 gold. Ker bod o menda vse družbe kmetijske v istein smislu viožile prošnje, se je nadjati, zbornice pritrdi ministrovemu predlogu da vecina vsaj je jasno gotovo ni pisal maloletui kot beii dan, da naj več břemen v Avstriji i 1 cuiauuj i VARAVI VV* wv^ Jjvv« "t „uu aiuiciui --------? ----7 --J * v ~ sinko" gosp. župana, kakor ugiba protidopisnik v zadnji kmetijstvo, da je tedaj nosí pravično, da se mu v stevilki „Novic" aicvutvi „uuv.u , ker v prvo je premladoleten, da bi napredek pomaga, kar se ravno po subvencijah razlic- kaj enacega pisati mogel, a v drugo biva že skoro pol aim oddel&oin kmetijstva stori, s povzdigo kmetijstva isti na vodjevo poro- leta v Gradci. Ako pa se g. dopisnik ni vedel prav pa potem tudi moč davkopiačevalcev krepčá. izraziti in morebiti měnil pasterska — slobodna mu! seji je odbor enoglasno sklenil, gledé na vod slobodna mu seji je odbor enoglasno Če dosedanji župan še ni dal računa, zadene krivda čilo o 25ietnem obstanku podkovne in živinozdravniške ...j.- — —sedela je v odboru, ki ima sole Ljubljanske , gosp. Pavla Skaleta, ki je vseh tudi tuui ono ^ôlilrtUUV/V , V oaj ouuoid JC V UUUUlUj JBlí lULltl OU4U "J > b ^ U L\ a 1 C l a, j rv.1 jo v ocu sredstva, ga na to siliti. Kako pa je v podobčini ^5 let učenik podkovstva in mnozih druzih naukov strancico vsaj Trnovo, kjer gospodarijo ti ljudje sami? Je ze videl ondi kdo kak račun? Ni živinozdravstva na tej soli, v imenu družbe kmetijske a vendar se pušča vse v nemar? velik kapital za terjati, počastiti z zahvalnim iu pohvalnim pismom za Se Je kaj storilo njegovo izvrstno sodeiovanje pri podučevanji učencev v za popravljanje potov po vasi in kanalov, za napravo umnem podkovstvu in ozdravijanji bolne živine. potrebnih vodnjakov itd.? Zakaj se ni pričelo gra- {.Lz seje deželnega odbora 4. decembra.) Ša dve izpraznjeni deželni stipendiji za sadje- in vinorejsko privoljenih? Zakaj se je čakalo, dokler so občani dre- soio na Slapu podělil je deželni odbor Ignaciju Les- denje lokve, za katero je bilo od kmet. družbe 200 gld. zati začeli in so se dotična pisanja še le zadnjih dni jaku in Janezu P e č e -1 u iz Zatičine. — Predlogu kraj-kmet. družbi poslala? Kako je ponoćna straža raz- nega in okrajnega šolskega sveta, deljena • Kaj Iie; vaioi OUH'UUUVl XJLL OU LLUOIJ V^ULlJtVl JJJ.UI OJ u * -J —- w — A^wiUMfi > privilegirani biti, da n. pr. od štirih hišnih številk dajejo kar ju dovoli rediteljska doklada 50 gold. vaši sorodniki in somišljeniki morajo vodji ljudske šole v da se naducitelju in Žužeiiberku Bernardu Jevni- se stražo samo za jedno ? In to je v a s a stvar, ne nad trdi. pri- smislu sklepa deželnega zbora od 13. maja leta 1875 o nacrtu postave za odvezo od bire in dru- tedaj kamenja na druge! A ne samo" slabo gospodar- z ih daj a te v za cerkve, duhovne redove, župnije in stvo vas delà nesposobne, voditi občinski urad županova Gospoda, vi ste v steklenej hiši, ne lučajte so njih organe se je skieniio, da se poprašajo politične tudi drugi uzroki. Na Slovemskem sploh so ljudje, koji gosposke in knezoškoíijski ordinariat oziroma dekanije simpatiziraj o s Turki, z Brandsteterji in Seidli, s Plahti m nekatera županstva za njihovo mnenje o nacrtu te in Ofenheimi in kar je še drugih tacih bogov. Taki ljudje postave zadevi zapuščine leta 1868 umrlega Rib- so diskreditirani, in sramotno bi bilo ako ui.mvuiviium, uuu, cvivv bi zasedali niškega dekana Hol zap fin a, ki je po oporoki name- županske stole — ljudje kateri so pomagali Vesten- njenaza napravo zavoda za Kranjske gluhoneme (mutce), ecku pri znanih trgovinskih volitvah. je deželni odbor sklenil, zapuščinsko premoženje pre- Sabocevske okolice pri Borovnici 2. decembra. **) vzeti v varstvo in gospodarstvo deželnega zastopa y ter (Poslano.) V 135. listu „Slovencu" poslana ocitanja se obrniti na deželno vlado, da se obresti te zapuščine treba je zavrniti in sicer prav na kratko. Tajnik žu- smejo obraćati že pred napravo lastnega zavoda za odgojo panov ima res plačo obljubljeno, kajti imel jo Kranjskih gluhonemih v zavodih druzih deželá. (Delitev zimske obleke ubozim solskim otrokom) * Medio zagovarjanje je sicer, če se pr egr e š ki v bode prihodnjo nedeljo dopoldne ob 11. uri v gospodarstvu ene stranke zagovarjajo s pregreški čitalnični dvorani po večletm navadi. Dobrotniki in kar pričujoči dopis kaže; al gledé na to, da bila bi dobrotnice, ki so pripomogli v ta blagi namen, se vabijo nesreća, čejeres, da bi v županstvu nemčur spodrinil narod- vdeležiti te delitve. — Pri tej priliki ne moremo si kaj druge, njaka, dali smo natisniti pričujoči dopis, odvračaje pa vso da ne bi vprašali oni „Lehrercomité" : kaj da p o s e b-odgovornost za-nj od nas, ker od onega časa, kar je bii dr. nega namerava s svojo nabiro za enak namen in zakaj Razlag namesto Hohenwarta voljen, nimamo nobenega pra- ni pristopil društvu, ki že mnogo let uboge otroke ob-vega pojma veckaj nekateri Notranjci razumevajo pod besedo daruje z zimsko obleko? Je-li narodnjak.u S tem naj je konec besedi ! n Vred. ** Ker vredništvo samo ne pozna Borovniških razmer in dopisniku odgovornost za ta dopis, kakor jo je . vredništvo „Slovenca" prepustilo svojemu dopis- 2 amer prepušcamo gosp druga forma „Schulpfenniga" ali kaj r da se zidati ta „Lehrercomité" ■ivini Je-li to sloga, pri nas vsaka stvar cepi na dvoje in namesti se po dira? - (DiftentlS) , v/<5 jo ni , oo pa u a i vž ui — pu pv velji okrajnega glavarja. Tako se je zgodilo v Vaski ce Je ni se pa naredi po po- niku. Vred. fari dati y kjer je hotel znani pl. Vesteneck misijon prepove- dostavkom dr. Rydzovskega je bil sprejet. Prihodnje čes da ondi ali v bližini te fare razsaja kužna Udlil , l>tO y UCt UUW1 MH » w * wuuwjw nuULia prinese liais 1101» llCiVUlih.U vratna bolezin (difteritis). Ker pa po spričalu dotičnih odkrivali pošast odrtnikov naš list nekoliko posnetkov iz govorov, ki županstev in duhovnij v ondašnji okolici nikjer ni in tudi ni bilo ne sledů ne tirii te bolezni, se je zoper p Vesteneckovo neopraviceno prepoved Vaški župnik Tavčar krepko na noge postavil in tudi dr. Stock! ponedeljek se je začela obravnava državnega (dohodkov in stroškov) za prihodnje Proračun kaže strošk dohodk xavvai jvicpt\u u<* likj^kj ^^oi«"" • ^ » i y u u u n u u iv u v pa 362 miljoiiov in Ljubljane tje poslan, in dr. Eržen z Litije ništa mogla bode zmanjkalo zopet 30 milij ne enega bolnika najti , dasiravno sta jih iskala kakor Táko je gospodarstvo liberali 403 milijone in 400,000 pastir zgubljeno dušo y in misijon je dovoljen. močjo beriško se stvari nova trgovinska zbornica da ne bi se z vratno davico pregnal misijon? ; po- kako si je manj k i zmirom več dolg leto» -»jv- xu gld., 700,000 gld., po takem nov in 700,000 gld. e v : zmirom več pri In to ustavoverci ime nujejo „volkswirthschaftlichen Aufschwung !" Razcvet da menda mislil g. Vesteneck. Al drugo mu je spodletelo. Bog se usmili Govori se, da minister L prvi stopi iz Hainbund.") „Slovenec1' je unidan povedal ministerstva in da na njegovo mesto stopi Kell zanimivo novico, da seje na tukajšnji gimnaziji po na- sperg, strogi birokrat, ki za most do konservativnega gibu in pod vodstvom, znanega profesorja Heinricha ministerstva utegne dober biti. in z dovoljenjem vodje gosp. Smo le ja osnovalo neko Francoska. — Narodna skupščina je pri razpravi društvo menda z namenom, cepiti našo mladino z ve- o volilni postavi sprejela Humbertov predlog: rda se liko-nemškimi nazori, tedaj tudi s prusaškim duhom, posebna k Po šolskih postavah je pa dijakom prepovedano sno- volitvah vati politične družbe ali biti udom takih društev, JL — A « _ M m m • A A ** d o 1 o č i za tiste dnik 1 lil list i n k ) ki bi pri Je yy Slov. í( po pravici grajal početje Heinrichovo, *vx pucuim. ui ju iuiwu, puiem ui po ra,ziicmn zDor ne gledé na postranski namen „Hainbunda" nicah videli vse druge obraze in marsikaj bi bilo dru zato ki dida t Pri nas v Avstrij dijake potrebna. Da bi jo imeli potem bila taka postava po različnih zbor- odvrača od glavnega namena, od učenja. Kakor zdaj zvemo « gimnazijski vodja gosp. Smolej potem pre-o ve dal dijakom snovati društvo, za katero se jih je gace m bolj lazij Kakor je čuti, Turk ne ilo oglasilo vsega skup 15 dijakov, se ve da le sinov miru pusté Iz Turske g a bojiŠČa. več za ustajniki, ampak so veseli, če jib ti pri Zato so bitve naših zagrizenih nemškutarjev. so ustajniki přijeli trdnjavo Goran sk bolj redke 30 nov („Sokolski večer") je bil preteklo soboto v čital- tem podala z vso posádko y ki okol 300 nični gostilnici prav mikaven. Domači orkester se je so se ustajniki pri Novem za Koštaj moz (kj se je po-Te dni pa prav šaljivo produciral, čitalniški pevci so se odliko- menda vodja naš Hubmayer) sprijeli s Turci 1 ! — ,1 ^ L«! ^^ r>U avmÎ -C v» 1 \ r»vn 1 A Ivli lr 1 nTTrintTAvv» rv r ~,____]: 1 : ____=Lf\ _____ i« Hf\ m \ vali z dobrimi zbori in berilo ,,o Miklavževem parklju je pripravilo poslušalce do smeha in židane volje. .......Edda"'— - — — — T W j ^ W^Vi JLJL ti KS JLàJ. cm J Vv i y OJ-fl I j V^II O 1 UI V>1 UI , y podili ter posekali okoli 50, ranili 70. Tako poročaj daj jib I i v (Slovensko gledišče.) Zalostna igra yy novejši telegrami. Turški je v manjk postali ojaki so in tak precej polni, na spomin Prešernu slovesno razsvitljeni hiši v obče vrlo predstavljala. Izmed igralcev so si početji in namenih " Evropske diplomacije' po časnikih stajniška sila tare da jih morajo s silo v boj goniti ker jih zima, po-oljni in čmerni zaslužili v večih nalogah pohvalo posebno Schmidt y Kocélj in Š. Paternoster, pa gospici Podkraj- kakor ;,iu«. vuu-. iu „iuumags-iicv škova in Ledarjeva. S posebnim veseljem pohva- drugemu laži in neverjetna poročila člověk ne more dobiti jasnih pojmov. Celó oficij Irci™». Pol. Corr " *~ — L> ~ ,----cl _: in Montags-Revue", si očitajo dru 7 limo zadnjo gospico, ki je mnogo bolje igrala, nego ui.ou, uauii^ ua j» uc uu uuscuia uuauc smo se nadjali. Naj ji bo pohvala spodbuda za naprej ! Magjarska in ustavoverska stranka se na vso moč tre vsi ene mi tem edino sa amreč da Avstrija ne bo obsedla Bosne. Drevi, 8. t. m., se boste igrali dve novi šaljivi igri: sete pred misl'jo, da bi si Avstrija prisvojila B Tri vile" in „Hišina". zadnji, za katero je Alé „AXi Y1XV, * * *----j y-------- ~ Šovec naredil nove kuplete in potpouri iz slovanskih Zato jih je gotovo hudo vstrašilo poročilo ,,Deutsche .(( 1----___UI___--- • TD___: x i, „ J____ Ztg »uveo ucti čun ljuvo txKA^x^v^ x xx ťuTvun xxj »XV y auoivui ^^ y da ima kmalu priti na Dunaj Bosniška, ucpu-pesmi z napevi vred, bo zopet naš Kajzelj v svojem tacija prosit presv. cesarja našega, naj se on usmili dep elementu, toraj bodo prostori gotovo polni. zatiranih kristj na Turškem. S tem poročilom se Novicar iz domaćih in ptujih dežel. vjerna ono, kar smo mi prej že zvedeli, namreč Bosenská da Iz Dunaj hoče podvr raj X ť^J , XXC»UilCU, VX<* kliče Avstrijskega cesarja, kateremu se Ogerski ik ,,Ung. LI." pa izrazi Med obravnavami zbornice poslan- nad tem svojo nevoljo rekoč: „Ali naj dobimo še eno cev přetekli teden bila je posebno živahna ona, ki je Srbijo? Ali ni znano, kak zadevala že nov. lanskega leta zbor izročeni na ZlČtUC V CXICXi CiKj I • X1\J i » iwiiOJXV^t» uwuimui luivvvui XI CL , , UCV 1 KJ U. III oto. Ry dzo vski, Web ; in dr. Kabat y ki postavo, ki drtnikom odprla široka vrata dr omenjeno obso- V y dili za strašansko nesrečo vseh, ki v nadlogah denarj na pósodo potrebujejo, pa od 100 gld. morajo po 10 ua jjvcvAv ^ywvuujvju, — ~^ t» ~ vagan v novem aenarji 20 ali še več goldinarjev obresti plačevati. Ta postava 5 a. 31. — turžice 3 fl. 10. Zitna cena v Ljubljani 4. decembra 1875. Vngán v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 20. banaâh» soraice 4 fl. 10. rzí 3 fl. 10. k, ki je praví ra primejo kakor pijavke glodana vboštvu, katereg odrtniki iečmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 40. ajde 3 fl. 30. O VRA 1 fl Predlog pravnega odseka z 90 Krom p 2 fl Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubljan /