18. Štev.
faifisja spazem p©ffs«S®5j**# te dne^a &se p?ax§sik«i w s ® h el 0 so ©ssoSfia«:,
UredniStv® je v Ljubljani, SVnneiškanska ulica M. 8/1», Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirali in podpisati, sicer ec jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi" Enostolpna petit-vrstica K 1’50, oamrtnice in zahvale po K 2*50, raz« glasi in poslano vrstica po
SK 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
PaviattiE trenit« *. «*vK«>rl SHS.
V IJublJani, v petek 23. ianuana im
K
Lete IV.
Glasilo jugoslev. socgaSno • demokratične stranke.
Pesamosna Sletf. stan« — ®0 vinarjev. —
Naročnina: Po poSti ali Z dostavljanjem na dom za eelo leto K 96, za pol leta K 48. za četrt leta i£ 24, za mesec K 8* Za Nemčijo celo leto K 114» sp ostalo tujino in Anenk® S 120. — Rcklamsc je sc list so poštnine prost«.
Cpravuištvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 312.
Problemi nove Nemčije.
{Od našega posebnega poročevalca.)
Berlin, 20. januarja 5920.
Fred kratkim se ie vršil in zanimiv dan protesta berlinskega delavstva in iiradni.štva.
Socijaino demokratična stranka (S. P. D.-desničarska) le sklicala 20 velikih shodov. Reierirali so med drugimi sodrugi Siernig, Poetsch, Hellmann, Barth. Giebel, Harneck in Hansler, Ton ocvorov le Cii zelo zanimiv.
V Charlotienburgu le govoril tl i e b e l med drugim: >Ci!le in »ak-
tiko stranke smo sradili na znanstvenih temeljih. Danes vidimo napako. da smo se v dobah mi? n Dremalo pečali z agrarnim vprašanjem. Delo na gospodarskem poiiu ima svoje lastite postave. Ki se ne dajo s silo urediti. Celo v industriji m mogoče nadomestiti onih dobrin, katere je vojna uničila, kaj šele v p o -Ijedelstvu. Moram konštatirati. da se s silo ne da preskrbeti živil. Hoteli smo z žarni ar ji dobiti ud kmetov živila, ali — bilo Sc zaman 1 Cene se dajo regulirati le do nenudbi in povpraševanju. To je naša izkušnja h zadnjih let. Nezadovoljno«! vsled pomanjkanja živil je velika, neodvisni socilalisti in komunisti ;o izrabljajo Iz gospodarske bede. v kolo je nas potisnila dolgotrajna nesrečna vojaka, nas ne more rešiti i o r m a d r -a v e, Vsi prijatelji vebkih fraz bi •dedali kakor otroci, če bi imeli vlado y rokah. Mi moramo gledati vsemu iasno v oči in iskati odpomoči'. 3a pa ie le v povišanju in povečanju produkcije. Mirovna pogodba je zlo za Nemce. Vsled nie bomo v bodoče morali importirat' 40 Vr živil, kar nas bo Dahnilo v odvisnost iulesra kapitala. Za sedaj na *e le eno mogoče: zaloge, ki so. ie treba dobro shraniti ter jih pravilni1 razdeliti, Upeljati ie »Ablieferungsprenii-3e«, Bo! j d ie .lati kmetu več za oddano blago kot oa trgoveu-verižni-kv. plačevati tribut. Ako tega dobro ne uredimo, nam bodo naše zaloge zadoščale le do aprila in bomo morali od tega časa dalie v^e drago plačevati. Premile Doljedelcn obre-mene konsumenta. zato ie treba najti izravnavo. Strokovne organizacije zahtevajo zato povišanje dohodkov delavcev. Premila poljedelcem — Posebna draginj.ska doklada delavcem!
Oiebel le konča! svoia izvaiania rekoč* Le z delom, le s poveča-nlem produkcile le mogoče D»iti naprej; nikdar pa ne z radikalnimi fražam j,
Tudi drugi govorniki (kakor posnemam iz poroči!) so govoril! podobno.
Sprejela ae le povsod sledeča, za nemško delavstvo zelo značilna resolucija:
»Zborujoče delavstvo izreka svoje obžalovanle nad zopetnim poviša-niem cen najpotrebnejših živil, razume pa vzroke, ki so vlado prisilil’ k temu koraku.
Delavci, nastavlienci in uradniki moraio prejemati radi te nove obremenitve izdatne doklade Splošno zboljšanje življenskega položaja 5e !e mogoče, ako se neprestano dela na zopetni vspostavitvi gospodaistva s .<ar nalintenzivnejšim delom v mestu in na deželi.
*
Nemški državni uradnik! so Sli na
cesto. Po široki cesti »Unter den Linden« se ?e vila ogromna množica. ki je prišla iz shodov v cirkusu Buschu, iz borze in Singakadernije: napisi so označevali svrho in smoter. »Nemško državno uradniško r«! zadovoljno s no viškom 50 %. kaisre te vlada dovolila na niihove zahteve oo 150% povlšan!«.B Časopisi ni-šelo. da ie bilo 50.000 demonstrantov. Čisto mogoče. Po zadnii statistiki ie štel kartel organizacij drž. uslužbencev Vele-Berlina nekaj nad 80.000 članov.
Gledal sem demonstrante. Bili so tihi, mirni* Korakali so nemo mimo vladnih palač. Pri Reich-tagu jo se razšli. Govoril sem z mnogimi. Najbolj so nezadovoljni z Erznerger-jem, ki le finančni minister. Erzoer-ger ie vodia klerikalnega centruma. Zelo spreten politik ki ie slal ves čas voine na vodilnem mestu. Bil je svoi čas ubog učiteli. sedal ie mogočen državnik.
Ministri niso spreieli deputagi-ie; le talni svetniki so pre1* zeli na shodih sklenjene resolucije .,. Demonstranti so. seznaie za to. selo živahno diskutirali, zakai w...
Uradniki pravijo, da le njihova zahteva po J50% povišanju minimum!
*
Še ena stvar ie, k5 tne !e te dni zanimala. Cul sem. da !e med ntm-škim prebivalstvom veliko gibanje za izstop iz cerkve. Zvedel sem podrobneje naslednic:
Leta 1910. je bilo v Beriinu In Brandenburgu okrog 67.000 ljudi brez konfesiie. V 1. 191 i,—-1914. ie Izstopilo okrog 30.000 Hndj iz cerkve. tako da le bilo lota 1914. te okrog 100.000 Hudi brez koniesiie. Od !u?ija leta 1919. oa ie gibanje ze~ Io narastlo. Od luliia do oktobra 1919. leta le izstopilo iz evangeljske cerkve 27.374 oseb. 30. septembra
(en dan) je n.pr.prijavilo Izstop 1746 oseb. Oross-Berlin hm 51 uradnih okrajev. Vsak dan prijavi nad 800 ljudi izstop iz evangeljske eetkve. Danes le v Berlinu že 252.000 ljudi brez koniesiie — skoro približno toliko kot je katolikov. — Agitacije v ta namen nisem videl, ie v nekoliko časopisih sem čital poročila o izstopih. tako n. pr. 23. decembra ie v uradnem okrain Weddnv ptiiavila »zstop iz cerkve 205 oseb. Samo v enem časopisu sem čital opazko: »Kdor hoče izstopiti iz cerkve, naj stori to do 31. t. m. (decembra), ker bo moral drugače plačati cerkveni davek.« Tudi popolnoma nem Škol
*
Pa krade se tudi veliko v Berlinu. Ne samo v časopisih, ampak celo na plakatih berem oznanila, o velikih tatvinah. Kriminalna policija
ima polno dela. A le v malo slučajih
pride na sled zločincem ki so zelo premeteni in morajo Imeti zelo dobra skrivališča.
«
Nemško Časopisje se sHno raz-burja nad kazniio. katero 5e izreklo te dni francosko sodišče v Amiensu nad Nemcema bratoma RocNing. Brata Rochling sta velika Pogaja, lastnika velikih tvornic že’eza in jekla v sedanjem okupiranem ozemlju (v Saar revirju. Obsojena sta vsak na 10 let težke ieče in 10 milijonov frankov denarne kazni .. Eden bratov le tu v Berlinu, eden le v rokah Francozov. Obdolžena sta. da sta porušila tovarne v okupiranem ozemliu... Neodvisni sociialist Georg Ledebour imenuje Francoze na]-brutalnejše zmagovalce od dm zmage Rima nad Kartago...
F>
Komu pripada Carigrad?
Ime. ki ga zadnje čase najčešče čuiemo ali v časopisju srečavamo, is poleg Gdanskega, Reke in Kijeva pač — Carigrad.
Carigrad štejemo med najlepSa svetovna mesta, ker ima piekrasno lego. Potovalci se ne moreio roJiviti njegovi izredni obsežnosti m orientalski lepoti, naisi ie — kot Iztočno mesto — iudi eno naibdi umazanih mest kontinenta. Edin faktor, ki skrbi za mesovo snažnost, so menda nepregledne množice znanih carigrajskih PSOV.
Tudi glede zgodovine ie Carigrad velezanimivo mesto Stoji na kram. kjer se križalo trgovska in strateeična nota 7 vzhoda na zaoad. to ie 12 Rusije na Sredozemsko mor-Je in z lutra proti severu, »o le iz Male Aziie na Balkan. Ta zadnla Dot le znana zlasti kot važna karavanska pot,
Ta točka je bila ugodna za prehod vojska z enega kontinenta na drugi. Čez Dardanele !e prepeljal svoje množice že perz. kra!i Kserks, ko ie napadel Orke Pozneie je pelial tod čez svoie bojevite čete Aleksander Veliki, da si osvoji Azijo. V sred-niem veku pa so ti krau videli prehod sultana Sulejmana, ki le otvoril s tem prodiranje moslimov v Evropo. Skoro stoletie nato šele je nadel v turške roke Carigrad, ki ga ie brezupno branil zadnji kralj bizantinski Konstantin.
Preskočimo, kako se le mesia razvijalo pod turško vlado in konsta-tiraimo le to. da sedaj mesto nima veleindustrije In da ie veletigovina v rokah Grkov. Armencev m špan-jolskih Judov! Da ima mesto važna lego. so se evronske države dobro
zavedale. Zato so se v#dno kosa!®, katera dobi nad njim protektorat in to kosanje ie rodilo mnogo ljutih 3n celo krvavih sporov.
Seda) !e »bolni mož« ob Bospore menda že dozorel za smrt hi bi se na niejzovem grobu rada etablirala ta ali ona velesila. V tem trenutku ne prihaia Rusija več v poštev, oač pa si stoiita nasproti Anglija in Itaiija, za katerima ubira svole korake tud! mala OrSka. Amerika se ponaia za posredovalca in želi. da ostane Carigrad sultanu. To pa ne bo obveljalo. ker v tem so sl vse sile edine, da mora sultan preko Bospora v Bruso ali kamorkoli, ena velesila pa naj prevzame mandat nad mestom. Govore. da bo Angliia.
S padcem Carigrada I. 1453 se je začela za Evropo kruta doba turškega nasilja, k! le ovirala razvoj iugo-zapadnega dela F,,rope. zlasti slovanskih narodov, in trajala ceio do dobe. ko ie posegla vmes Ru&iia in podala roko tlačenim balkanskim državicam. Postavila le na noge Bo!* garilo in pomogla Srbili. da se !e osamosvoiila. Zadobila ie na ta način nekak protektorat nad temi državami. ki so se tudi vedno obračale do nie za Domoč. izvzemši Bolgarijo. ki se 1! ie pod vplivom german-f.ksga princa v zadnji volni izneve-iila.
Pa še drug moment ie. čemu k veliko Rusijo proti Carigradu. V tem pravcu le slutila Rusija gosoodarske in politične koristi in golnvo !e. da Sii imela Rušila od teh krajev okoli Carigrada velike koristi. Ogromna Rusiia le bila takorekoč brez morja. Severno ledeno morle }e bilo večll de! !eta nenlnvno. Baltsko morie so
50
ogrožali Nemci, dostop v Tihi ocean pa so li zapirali Japonci. Preostaialo je Črno morje. To pa bi imelo za Rusijo pomen le. ako bi ta imela v rokah izhod iz niega. to ie morske ožine pri Carigradu. Rusiia si !e vedno mnogo prizadevala in ogiomno žrtvovala, da dobi pod to ati ono pretvezo protektorat nad Carigradom, oziroma nad pravoslavnimi verniki, bivajočimi pod okriliem turške države. Pa se ii ni hotelo posrečiti. ker so ii delali velike neori-like druge države, boječ se za svoj« koristi v Levanti.
Carske Rusije ni več. Sovjetska država se konsolidira in ne misli na razširjenje svolih ozemelj. S tem. da dovoliuie narodom samoodločbo, si dela pot preko prijateljskih držav na vse strani sveta tudi do morja in vse nasilje evropske reakcije ii tega ne more preprečiti.
Dalo bi se govoriti, kdo izmed številnih kompetentov bi imel najveC pravic do Carigrada. VoraSanie ie seveda precej kočljivo, ker nam le upoštevati najrazličnejše politične, zgodovinske, gospodarske in narodnostne momente in ker so si nasprot-stva zelo ostra. Tudi moramo sočasno računati z realnostjo, ki govori z* — moč In kapital.
S tem seveda 5e ni rečeno, da priznavamo rešitev v zadnjem smislu. Zavedamo se. da je vprašanje Carigrada treba rešiti pravično in. razumno, to je tako. da ne bo večnih sporov radi njega in nemirov v nlem samem. Pri tem imamo prea očmi. da ie to točka, kjer se osredo-točule promet iz pokraiin. ki mesto obkrožajo, da vodijo vani trgovska pota z vseh strani sveta in da se stekalo vanj liudie vseh narodnosti. Kraj nam kaže lice mednarodnega tržišča.
S tem bi bilo tudi rešeno vprašanje Carigrada in sličnih krajev. Pokrajine. mesti'-'in prelive, ki so že!
sami po sebi mednarodnega značaja, glede katerih se vnemajo vedno mednarodni spori in ki so v resnici potrebni več narodom, da se morejo razvijati, nal se — internacionalizirajo. Tu prihaiaio poles Carigrada v; poštev v prvi vrsti Sueški prekop* Gibraltarska ožina. Panamsk* prekop. Bab el Mandeb. ožine Baltskega in Severnega moria. Trst itc , vj kolikor že niso nt vralizirane po mednarodnih dogovorih.
Trboveljski rudarji ižprti!
Dobili smo tele.onično obvestilo, da so bili včerai trboveljski rudar# radi pasivne resistence izprti. Te| vesti nismo mogli skoro verjeti, kajti prepričani smo. da bi se bilo spor
LISTEK.
G LA D.
Spisali Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht,
! Daile.)
iifiostireSaL*en*1 0(1 razburjenja in odrevenelosti. stal še vedno na Istem mestu., sikajoč
kletvice »n psovke, ihteč po sflneu loku. zlom-Ijen in top po blaznen Izbruhu srda. Tako stojim nemara ceio uro In ihtim in šepetam in se trdno prijemljem za vrata, Nato zasMšim ela-sove, pogovor dveh mož, ki sta prišla na »Kovaško dvorišče«. Odstranil sem se od vrat. se opotekal ob zidu hiš in dospei spet na razsvetljene ceste. Čim sem stopal tja dol. so pričeli moji možgani delovati v neko čudno smer. Domislil sem se, da so tiste beraške barake doli ua rolm trga. bude z materijaliiami in stare lesene šupe s ponošeno obleko prava sramota za vso okolico! Kvarile so razgled celega trpa in deformirale vse mesto, fej! preč s to šaro! In napravil sem v mislih proračun, koliko ti stalo, da bi se pomaknil vstran Oeografičn! institut, tisto lepo poslopje, ki me ie vsakokrat ko sem Sel mimo. tako zelo privlačilo n^se. Premaknitev te vrste se nemara ne da izpeljati pod 70 do 72.000 kronami, — prijazna vsotica, to le
treba priznati, haha. za začettk. kaj? In pokimal sem s svojo prazno glavo In priznal, da je to za začetek prav prijazna vsotica. Še ve<mo sem trepetal po vsem životu in zdajpazdaj sem še globoko zaihtel ^o loku.
Im^1 cem občutek, da ni več bogve koliko 21 vlj	. v meni. kot da piskam že na poslednjo
luknjju). Sicer pa mi je bilo to prccel vseeno, niti najmanje se nisem ukvarja! s tem: nasprotno. še! sem doli skozi mesto, tia k nrista-niškemu mostiču, vse dalje od svojega stano^ a-nja. Pravtako bi lahko legel vznak na tla. da umrem. Bolečine so me polagoma napravile brezčutnega: v nogi me le trgalo in razbija!o: bilo mi le celo. kot da mi sili bolečina eori v meča m niti to me ni posebno bolelo. Prenesel sem že marsikaj hujšega.
Dospel sem doli do železniškega tira. Ne prometa, ne ropota, le tuintam le videti kak človek, nosač ali pomorščak, ki je pohajkoval z rokami v žepih. Pozornost mi le v/budii hrom človek, ki je topo škilil vame. ko sva šla drug mimo drugega. Ustavil sem ga instinktivno, se namrdnil in vprašal, ako le »Nuna« že odplula. In nato si nisem mogei odreči, da mu ne bi ro-čil s prstom tik pod nosom ter ga vprašal: »Gramska strela, da. »Nuna«!« »Nuna*, ki seifi Io bil čisto pozabil! Misel nanjo je vzlic temu ždela v moli cotranjosti, nosil sem Jo s sabo, ne da bi vedet
Da. bog vari. »Nuna« ie zares že odplula.
On mi pač ne more povedati, kan je odplula?
Mož le preudarjal, stoječ na svolj daljš!
°ogi in držeč kraišo v zrak: krajša se mu je narahlo pozibavala.
»Ne.« Je rekel. »A15 veste, kaj Je naložila?«
»Ne,« sem odgovoril.
Toda zdai sem »Nuno« že čisto oozabll in sem vprašal možaka, kako daleč bi bilo v Ilol-mestrand. računano v dobrih, starih geograiič* nih miljah.
»V Holmestrand? Dejal bi...«
»Ali pa Vaeblugsnaes?«
»Kaj sem hotel reči: dejal bi, v Holmestrand je...«
=>0, čujte, predno pozabim,« sem sa zopet Prekinil, »ali bi pač bili tako dobri in mi dali majhno tobaka, čisto majčkeno tobaka!«
Dobi! sem tobak, se zahvalil možu zelo iskreno in šel. Tobaka nisem porabil, marvtč sem ga takoj vtekni! v žep. Mož me je Še vedno obdržal v očeh. nemara sem na kakšenkoli način vzbudil njegovo nezaupanje; kjerkoli sem hodil ali stal. sem imel ta nezaupljivi pogled za sabo in ni mi bilo prijetno, da mc zasleduje ta človek. Okrenil sem se, se zopet vlekel tfo pogleda! vani in dejal* sžebijar.«.'
Samo to edino besedo: žebljar. Diuvega nič. Gledal sem strmo vanj, ko sem to rekel, čutil sem, da sem strahovito strmel nanj: bilo Je. kot da strmim vani z vsem svo-Jm telesom, mesto samo z očmi. Ko sem povedal to besedo, sem za kratek hip postal. Nato sem se ^'azil spet gori k železniškemu tiru. Mož ni da! glasu od sebe, le v očesu me je obdržal.
Žebljar? Zdajci sem obstal pri miru. Da, saj to se mi ie takoi zasvetilo: tega l.romca rem že nekje srečal. Gori na »Granici«. nekega jasnega Jutra: svoj telovnik sem bil zastavil. Bilo mi Je. kot da je s tistih dob minila cela večnost
Dočim sem še razmišljal o tem — našlo.
njen na hišni zid na robu trga in prečne ulice
— sem se hipoma zdrzni! in se poskusil plaziti daHe. Ker nisem mogel tega. sem se Dr^drzno zastrmel naravnost predse in zataiii v sebi sleherno sramežljivost, sai ni bilo drugega >zhoda
— sta! sem iz oči v oči tik pred »Glasnikom*.
Postal sem brezobzirno predrzen in stopil celo za korak naprej, da bi ga opozoril nžse. In tega nisem storil, da bi vzbudil v nlem sočutje, marveč da bi osmešil samega sebe in se izpostavil javnemu preziru: lahko bi se vrgel na cestni tlak in se valial oo niem in prosil ^Glasnika«, naj gre čez mene. nal mi stopi na obraz, še »dober večer« nisem rekel.
(Dalie prihj
lahko mirnim potom poravnala Kat
Je dalo vladi povod za ta nepremišljeni in nepotrebni izpor. ne moremo razumeti. Za danes ne maramo pisati obširnejše o stvari, kei nam manjkalo podrobnejša »poročila o pogalaniih in o delu komisije, ki ie bila poslana v Trbovlje. Zdi se nam. da zasleduie vlada pri stvari droge
smotre. Nlen korak ni btl opravičen in se bo zanj kesala. Kakšne posledice utegne to imeti za ves lavni premet ni treba predvalati. Trboveljsko In ostalo delavstvo svarimo, da obdrži mir In red. Naj se ne ousti od nl-kocar beeatl. Z mirnim. dlsclo!lnt-ranim nas tonom bo zmagalo. Stranka bo storila vso svoio dolžnost
Dr. Maričič, vodja ček. urada.
Likvidacija dunajske poštne hranilnice.
(Dalje.)
II.
Tozadevna konferenca le bila dne 11. novembra pri ravnateljstva poštne hranilnice na Dunaju. Prisotni »o bili: Guverner Schuster-Bonnott. zastopniki čeho~s!ov. republike. Italije. poHske republike. Rumuniie. Ju-Koslavile. avstrijskega državnega Brada za trgovino In obrt ter državnega tirada za zunanje zadeve.
Za našo državo le bil razven mene, delegiran še ministrski Inšpektor Jakot) Vrečko,
Guverner kot predsednik konference le otvoril sejo. pozdravi] prisotne in otvoril diskusijo o predmetu s kratkim historičnim pregledom na položai poštne hranilnice do razpadu monarhije v posamezne nscijonaine države. Opozoril Je nato. da te bita vodilna misel pri sestavi predlogov za tikvldscito hranilnice ta. da te hranilnica samostojen zavod, naveden v članka 215 mirovne pogodbe, čigar imovlira til se Imela sedal razdeliti.
Stante hranilnice te hflo razvidno
h bllr&rče, predložene članom konference. O predlogih za likvidacijo hranilnice, ki Uh je sestavilo njeno ravnateljstvo in ki so biti prečltani iočka za točko, sc le vneta debata: Pil tet priliki te predsednik tudi odgovarjal ha razna vprašanja. Vloženi denar le ločttl od upravnega aparata poSfrfc hranilnice. Imovino poštne hranilnice tvorilo zgolj vloge, medtem ko el celokupni, personalni ta stvarni aparat eraričen.
Jugoslovanski delegati kakor tudi Češki, italijanski in rumunski so bili mnenja, da bi se moralo smatrati hranilnico kot zavod stare države ta kot takšen, da bi se moral tedi likvidirati. To vprašanje le važno tudi za to. ker 1)1 se na podlagi tega odločilo. da U morajo nacijonatne države prevzeli nase volno posolUo ali ne. Prav zato ni vprašanje Jamstva samo teoretične narave, ker «jo pri tem delansko tangirana praktična žlv-Uenska vprašanja nacionalnih držav.
Vsi delegati so fetavfll. da so oni prišli na konferenco samo a d la-formandum in da ne morejo podati nikakih obveznih iziav. Nadalfe Je sporočil predsednik, da se Je v splošnm dvignilo zapor, ood katere-da so bili stavltent privatni ček. računi ter omenil, da se moralo /r-iiti povračila iombardnin doigov v nežigosanih novčanicah. dočim se v praksi nakazulelo in sprelemato plačila v avstrijskih novčanicah potem preodkazovania s čekovnega računa.
■Delegati novih držav «e želeU vedeti, koliko efektov odpade na posamezne teritoriie. Natančnih :*odat-kov v številkah niso mogli zaenkrat dobiti, ker le to težko up o tov iti.
Vprašanje zastaranja vložnih knjižic se Je tudi pretresalo tn se Je predlagalo naj zastarane knjižice pripadete onim državam, v kate-
rih se nahata poštni orad. kt !e svoj čas izda) knfižico.
Predsednik se Je nato zopet dotaknil predloga, nal bi se prevzelo kritie hranilnih vlog popolnoma v gotovini, in ie pripomnit, da so /ato merodajni ie praktični razlogi, namreč nemožnost, da bi se razdelil tako! celokupni saldo hranihih vlog na posamezne teritorije. Pri računanju likvidnosti so prišle v poštev kot -likvidne, sledeče Dostavke: efekti -državne zakladnice, solinarski listi, kontokorentna imovina, lom-bardne meniee in gotovtna
Imovina na ilro-konto avfrtro-ogrske banke le znašala 30. «emem-Ura 1918. skupno 1378 milijonov kron.
Ministrski inšpektor Vrečko /Je tnterpeHral predsednika glede »erlat-ve it obračuna s pošto nanram Ju-goslavlli. ter izrazil svoje začudenje, da se Italije ne jemlje sploh v poštev pri tej 'terjatvi. — Pri pogovoru o formalnem Dostopanju pri likvidaciji. Je vprašal poljski delegat, če H ne bilomogoče v porabi ti oba reservna fopda zato. da se lih zaračuna na račun stanla vojnega posolila in to v svrho zboljšanja kurza. Predsednik Je iziavil. da smatra to postopanje za možno ter zaključil selo s sledečim resumeom:
Poštna hranltntca Tfihteva z ozirom na nlen posebni karakter popolnoma izlemno postopanje tn likvidacija tega zavoda se more rešiti samo potom separatnega dogovora, kakor le to oredvidleno v členu 21? mirovne pogodbe To stališče sicer ni'bilo pri konferenci gladko sprejeto. Olavnt. razveseljivi resultat » pa bil vendar ta. da so se mogli končno zastopniki raznih nacionalnih držav Informirati o vseh detajlih.
Predsednik te tudi oblluMl da bo pismeno odgovoril na razna (Vuga vprašanja, stavljena mu pri konferenci.
Ta pismena pojasnila vsebujejo v glavnem sledeče:
1. Poštna hranltntca le zavod sta-.
re države. Toda ona ni. kakor druge centralne oblasti stare Avstrile. stopila v likvidacijo po razpadu monarhije. temveč le nadallevala svoje delo kakor poprej, vsat dok.er tl te bito fizično mogoče občevati « poštnimi uradi, kar se ie od vseh strani smatralo kot samo ob sebi umevno in kar se Je tudi pričakovalo Razlika lepita te v tem. da te hranilnica morata obračunavati s posameznimi poštnimi upravami novih držav mesto z avstrijsko poštno upravo. Ta obračunavanja se deloma še vrie. ker obstoje obračunske terlatve poštne hranilnice navedene v bilanci. Hranilnica te morala končno rreki-nltl promet s poštnimi nradl nacijo-nalnih držav, prvič, ker ie bil sploh poštni promet prekinien. odnosno oviran, in drugič, ker so stopile nove financttalne odredbe, v prvi vrsti žigosanje novčanic. (Dalie urili.)
JUGOSLOVANSKA NOTA O REŠITVI JADRANSKEOA VPRAŠANJA.
LDLL Pariz, 21. (DunKU.) Večina listov je v sporu med Jugoslavijo iu Italijo na strani Italije in zahteva, naj Francija in Anglija podpirata italijanske zahteve in da se eventuelno uveljavi londonski pakt. Edino „L’ Hemme Libre“ se zavzema za Jugoslavijo in objavlja natančno besedilo včeraj predložene jugoslovanske note. Nota obsega naslednjih osem točk: 1. Jugoslavija se odpoveduje suverenosti nad Reko. Mesto se internacionalizira in diplomatično zastopstvo poveri zvezi narodov. 2. To velja tudi za Zadar. 3, Gnka Lošinj it) Pelauruž dobi Italiia. 4. Italijanski prebivalci Dalmacije morejo oplirati za italijansko narodnost, ne da bi pri tem zapustili/ ozemlje Jugoslavije. 5. Mednaroden dogovor naj ščiti industrijska podjetja, ki so last Italijanov. 6. Jugoslavija se strinja z demilitarizacijo dalmatinskih otokov, toda s pogojem, da ostane Vis pri Jugoslaviji. 7. Nika-ke koncesije glede Voloske in Opatije. 8. Albanija ostane neodvisna,
Jugoslavija pa Je pripravljena, podvreči se željam zaveznikov. (Italija zahteva delitev Albanije v severno h) Južno vplivno območje, nri čemur zahteva Južno siero zase.)
NOVE TE2K0CE.
LDU. Pariz, 20. iDunKU.) »Agen-ce Havas“ poroča: Rešitev Jadranskega in reškega vprašanja Je pri vrhovnem svetu naletela na nove težkoče. Vrhovni svet nastoja na to. da se po potrebi uveljavi londonska pogodba.
REPUBLIKANSKA STRANKA.
LDU. Beograd, 21. Mlajši klub republikancev, ki izdaja v Beogradu svoj list »Republiko**, se Je spojil z republikanci, ki so pod vodstvom Prodanoviča. Delovali bodo sedaj kakor ena stranka, imeli eno enoglasno glasilo in se zaeno udeleževali volitev.
ZADRSKI ITALIJANASl SE RAZBURJAJO.
LDU. Split. 20. <DDU.) Zadnje vesti iz Pariza so izzvale v Zadru med Italilanašl velikansko razburjenje. .V nedeljo so sklicali shod, kjer
50 hoteli protestirati proti razsodbam mirovne konference. Toda italijansko povellništvo te shod prepo vedalo in obenem dalo do atditih za-stražiti stanovanje povelluločega podadmirala ter oddelke mesta, kjer stanuleio Jugoslovani. Med ualija-naši vlada globoka potrtost. Zadrski Jugoslovani se obnašajo zavedno, toda trezno, in pričakujejo osvobo-ienja ter ujedinjenja s svojimi ostalimi brati.
ITALIJANOV .TE 50 MILIfONOVt?
LDU. Trst. 20. »Edinost« pile: »Italijanov Je 50 milijonov.« tako poroča »Osservatore Trientlno«. in ke* roča »Osservatore Triestino«. in ker ra vedno in vselel pisati edinole res nico In nič drugega kot resnico, potem mora to že biti res. Vest v »Osservatoru« pa se glasi' »Po naj-noveiših podatkih osrednjega statističnega urada se more ita!i:an«kn prebivalstvo na vsem svetu šteti na 50 milijonov, ki se razdeMulelo takole: v starih mejah krallestva 38 milijonov. v odrešenih zemMab priklopljeni ltalili in zasedenih po naši vol skl 4 miliionl (po avstrilski uradni statistiki Jz leta 1910. Je bilo vseh Itallanov v Avstriji nekaj nad 700 tisoč: prip. LDU.). v Inozemstvu v Ameriki, Evropi. Azili In Afriki P milijonov.« — »Osservatore si 1» nadel res silno po veča Inča očala da Je 700.000 videl kar za 4 milijone) (tri vrste cenzurirane).
Carina na ž!to v Italltl odpravltena.
LDU. Rim. 21. (DunKU.) Uradni Mst priobčuje krallevl dekret, po katerem se do nadallnega odpravijo carine na žito 1n moko.
Madžarska mirovna pogodba nesprelemlllva,
LDU. Dunaj. 21. (CTU.) Člana madžarske mirovne delegacije \p ponvi in Telekv sta se na povratku skozi Dunal izrazila, da le mirovna pogodba nesprejemljiva. Telekv je delal, da se ententa ne bo vmeša vala v madžarske naprave Madžarska st more sama določiti državno obliko fn bodočega vlaMaria.
M1LLERANDOVO MINISTRSTVO STROKOVNJAKOV?
LDU. Lvon. 20. (Brezžično.) Vse francosko časopisie se bavi z ocenami novega ministrstva in komentira zlasti pohvalno način, kako le ."Aille-rand sestavil svoi kabinet, namreč da le kot prvi poverienec za sestavo vlade poklical v svoi kabinet deloma može. ki nimajo nobenega ooll-tlčnega imena, ki so pa strokovnjaki ca one resorte. katere so prevzeli. O ministrskem predsedniku samem pravilo listi skoro soglasno, da ;e mož Jake volje in izredno delovne sile.
MADŽARSKA DELEGACIJA ODPOTOVALA V BUDIMPEŠTO.
LDU. Nauen, 20. 'Brezžično.) Grof ApponvJ Je z večlim delom madžarske mirovne delegacije odpotoval v pondeliek zvečer Jz Pariza v Budimpešto, kjer bo ostal deset dnt.
IČše se naslednik Clemenceauja.
LDU. Pariz. 20. (DunKU.) Cie-meceaulev nasilnik v mirovni Konferenci še ni določen. Ttomneva se. da se bo mirovna konferenca v sredo odgodila. L.!ovd George odpotuje v četrtek v London. Lord kancelar Birkenhead odootule danes. Iz tega sklepalo, da so posvetovafija o Izročitvi krivcev končana.
Izročitev Viljema ententt.
LDU. Berlin, 20. (CTU.) Nizozemska izroči bivšega cesarja Viljema Nemčiji, ki ga mora predati en-tenti.
LDU. Pariz. 21. (DunKU.) Kakor doznava »Dailv Chronicle« iz diplomatskega vira. bo nizozemska vlada z ozirom na nizozemski zakon, ki dopušča Izročitev samo rojsini državi, odklonila Izročitev bivšega nemškega cesarja Viljema. V tem primeru ie mogoče, da se bodo zavezniki zadovoliili z enostavno internacijo Viljema na Holandskem s pogojem, da bo užival samo omejeno prostost.
DR. LEWIN ARETIRAN.
LDU. Berlin. 21. (DunKU.) „Lo-kalanzeiger“ javlja Iz Bremena, da je bil ondi aretiran vodja berlinskih komunistov dr. Lewin.
Tovariši filozofit Po naročilu, danem na sestanku 21 .t m. v Akad. menzi, sklieuimo sestanek vseh filozofov na petek. 23. t. m. ob 11. url v zbornici deželnega dvorca: Zadeva važna — pridite vsi! — Cok Svobodni, J, C. Žigon, Trilar J,
Vojno-tehnične
delavnice.
Vst delavci soreled na detoT
Osrednje društvo kovinaijev le
poslalo na ministra sodntga Kristana daljšo spomenico radi razmer, ki vladalo v tehničnih delavnicah ter vsled nameravanega razpusta omenjenih podjetij. Obenem ie Osrednje društvo tudi predlagalo, kako naj se delavnice preurede ter prosilo, da nal se vse ukrene, da oe ho delavstvo v sedanlem času postavljeno na cesto. Na našo spomenico smo dobili sledeči brzojavni odgovor od strani sodruga An’ona Kristana. Vsled mole Intervenclle prevzame voino-tehnlčne delavnice ministrstvo žele?nlc. vsi delavci hre* Izjeme so spreleti zooel na delo.
Ministrstvo za šnme ln rude: Ant.
Kristan.
Pristopajte k izobraževal* ni organizacij! »Svoboda*.
Dnevne vesti.
Sama nedolžnost Hts fe . . ,
V »Slovencu« z dne 21 t. m. skušalo koroški duhovniki v dolgoveznem članku dokazovati »Naoreju?. da. ie bil njegov napad na koroško duhovšč*no »brezvesten«, ker leta 1914. »duhovniki niso n?kdar hujskali zoper Srbe«. Ne borio tu znova doprinašali dokazov, da se ie na voino sistematično hulskdlo tako v klerikalnem časopisju kakor tudi s
prižnic. Gospodič klerikalci »i nat v
to svrho ogledalo »Črno knligo slovenskega klerikalizma«, ki utiaia v našem listu in molčali bodo. *Kdo Je bil za uiedinjenje troimenega lugo-slov naroda in kdo ne« tudi lasno pove »Cma knliga«. Koroška duhovščina si ic bila baje že o vsem na lasnem leta 1914. in še Drej! Niti enega siovenskega duhovnika ni bilo baie na Koroškem ki bi re bil simpatiziral s Srbi! »Slovenec« iz leta
1914..	ki le bil tedal ood Šusteršlčevo komando, ie silno užalil duhovščino, ko le priobčil oni znameniti Šušteršičev govor zoner Srbe v ^Unionu«. Pokažimo torel častiti koroški duhovščini. kaki osrbofill« da so bili. kako so »delali« za uiedinienie. kako so bili »užalieni« vsled »Slovenčeve« gonje proti Srbom, kako so se »zgražali« nad Šušteršičem; kako da iih ie »bolelo«, da le Avstrija napadla bratski naš narod!« Samo cn primer Iz »Slovenca« leta 1914. z dne 12. avgusta:
»Izjava slovenske koroške duhovščine«:	»Slo-
venski duhovniki nam tavlialo iz vseh kralev koroške ustmeno in ols-meno. da se širilo proti njim med ljudstvom razna podla sumničenja češ, da so srbofili. veleizdajalci ter da so oni krivi vojske. V Podjuni je razširjena govorica, da !e cela vi sta slovenskih duhovnikov že kaznovana s smrtjo radi veleizdaialslva. Vsled tega mora č. duhovščina trpeti vsakovrstna preganianja. Psovke. da. v nekaterih kraiih ni varna niti živlienja! Nismo si mislili, da se bo zlorabilo to sedanjo stisko našega ljudstva v sovraštvu zoper nas. Toda nal bo! Mt ostanemo oopolnotna mirni, pač pa bomo tembolj izpolme-vall svojo državljansko dolžnost oro. tt toliko ljubljeni AvstriiP In v delanju dokazati svoi oatriiotizem. ki čist kakor zlato! V cerkvi, na lecl nri dobrodelnih podjetjih za »Rde^j križ« bomo vseskozi na sv o lem mestu. Zlobneži, ki hočeio Izpodkopati naš vpHv. se bodo temeljito zmotili. Njim povemo samo še to. da smo se obrnil! na cerkvene in posvetne oblasti, da nas ščitilo na primeren način. Naše geslo te prejkostel:	Vse za
vero. dom, cesarja! — Sodalitas sa-cerdotum I. h. ss. Cordis lesu za koroško. — Val. LhnpH. predsednik*.
Res Je bHa slovenska duliovščina na Koroškem v nekih primerih preganjana; to ni napravilo srbofilstvo koroške duhovščine, marveč zagrizeno sovraštvo vsenemcev do slovanskega. posebno pa še do slovenskega živila, ki je bil Nemreni toliko na potu pri prodiranju na Adrljo! ■— Toliko v odgovor. Ne moremo sl ob tei priliki kal. da vam ne bi ponovno svetovati; Molčite ralšl* . . .
Resnicoljubnost »Slovenca*.
Nakupovalna zadruga, preje Vojna zveza, le poslala v odgovor uredništvu »Slovenca« na Članek »Kalne vode« sledeči popravek: »Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona Vas prosimo, da popravite podatke v svolem članku »Kalne vode« kakor sledi: Ni res. da le »Voina zveza«; izvozila v Trst 5000 glav živine, res
le, d* ni spravila v Trst niti ene glave živine. Ni res. da te spravil« »Vojna zveza« v Trst 50 vagonot moke. res le. da ni izvozila niti enega vagona moke. NI res, da je spra* vila v Trst 100 vagonov zella. re« je. da ie spravila v Trst 4 vagone zelja. Ni res. da je Izpeljala 4000 komadov svint. res te. da ima dovolj*, nie izvoziti t* kvantum proti kompenzaciji za manufak turno, koloni lalno in špecerijsko blago in da le jz, vozila za tozadevne dobave en d«< dovoljene eksportne množine.«-
Kle teži degar Iz Amerike?
Pred nekaj dnevi so nekateri sto-
venski listi oblaviii pritožbe, da s« pošiliatve denarnih nakazil ameriških Slovencev vrše z velikimi zamudami in zelo neredno, ter da posebno mnogo nakazil od nikoder ni, V tel stvari nas naproša Dr Iva« Černe, lastik Gospodarske pisarne v Ljubllanl. ki le v stalni zvez! z iaz-nimi bankami v Ameriki, da nal bja-vlmo sledeče polasnilo ln pobudo* za ureditev tega prometa. Po razpa« du stare monarhije ln končani svd« tovni vojni proti koncu 1. 1918, s« ameriški Slovenc! pričeli pošiliatf denar preko raznih držav v Jugo slavijo. Tudi so pričele takrat ortha-latl razne denarne pošiliatve, ki so se nabrale v Ameriki za časa volnfh let. Precej tega dešnarla Je bilo napotenega vsled starih bančnih 7 ve* l>reko Nemčije, neka! malega preko Švice, Francije in Anglije. Nall ljudje zunaj so Dač mislili. Ja so pr! nas v srednji Evropi ureiene razmere In da bode tudi pošta že redno poslovala, kakor ie to pač zunaj vedno. O vsem teni še danes n<» mo« re biti govora. Direktnega denarnega prometa nimamo niti z bivšim! centralnimi državami, niti z antantnimi, tako. da se vsa nakazila vrše le potom bank, med katerimi ie za ameriška nakazila naivažneiša Pr v* hravatska štedlonica v Zagrebu, Potom te banke pošilja nalveč nakazil v Jugoslavijo tudi Frank Sak-ser v New Yorku. Sredi leta 1918» ko so pričele prihaiati pošiliatve ameriške, ie ta zagrebška ba/nka preleta Is Nemčile veliko množino nakazil. tako da lih takrat ni mogla podelati, posebno, ker lih le bila vsled malih nakazilnih zneskov rauo-tro tisoč še iz leta 1915 in kasneje. Nakazila so pribalala dan za dnem in delo ie vsled omeieneea 5t°vil* osobja zastajalo boli in bo!J. dokler ni potem ančni štrajk delo popolno* ma za dva meseca ustavil. Za teta štralkom je prišel tiskarski in pomanjkanje tiskovin, nato markiranj« denarja itd., skoro nepregledna veriga ovir. Kakor se ie dr. Černe ni lici mesta v Zagrebu prepričal, se sedaj pridno podeluieio naka?’la ter se izvršitev or.ili za Slovenijo izroča Ljubljanski kreditni banki, da !ili ona raziX)ši!ja. Morebiti bi biia umestno obiaviti v listih v oglasnem delu številke nakazil, ki so že tu, a Še niso mogla priti na vrsto, da bodo oni, kolih nakazilne številke mse že pri bankah, nakazila v Ameriki urgirali. ter se na ta način dožene, kje te denar ostal. S tem bi se vsem, ki težko čakajo pa te novce, najhitreje pomagalo.
Prod navijanju cen.
Prijatelj lista nam piše: Kakor t« razvidno iz njegovih poročil, pričel je državni urad zoper navijanje :ea, verižnike in tihotapce z energičnim delom, kolega vpliv se bo kinal« povsod pokazal. Pri tem mu pa moramo kosumenti iti na roko. Dva sredstva imamo, da se ubranimo ve-rižnikov in navijalcev cen. Na eni strani se vsi organizirajmo v zadrugah. da se tako elede najvažnejših potrebščin, živil, obleke in obutve, osamosvojimo od trgovcev. Prilika v to le dovelj. Imamo močno k(?u-sumno organizacijo. Nakupovalna zadrugo itd. Ce bodo trgovci uvideli, da nismo nanle navezani se b‘.>dfli kmalu zopet začeli zadovoljevati ai običajnim meščanskim dobičkom, kakor le bil pred vojsko v navadi. Ako bodo za sedai ori tem trpeli tudi oni pošteni trgovci, ki so se vea čas držali solidnih cen. ni to naš« krivda, za to pa moraio tudi ti trgovci sodelovali, da se iztrebilo vsi izrodki njihovega stanu, ki so dane« tako oogostL Na drugi strani pa m(V-ramo državnemu uradu zoper navijanje cen brezobzirno naznaniti vsalč slučai veriženja, navijanja cen itd., ki ga zasledimo. Ce prodaja na pr. kale trgovec vkljub strogim uradnim predpisom blago dražie. kakor ga ima označenega v Izložbi, če Je kak trgovec brez vsakega povoda enemu in istemu predmetu v izlo/.hi povišal cono od Miklavža do božiča za 30 odstotkov ali če dobiš kak splošno znan predmet pri enem tr-
Star. IS.
V APH1 J,
Stran S.
govcn za 6 K. pri drugem pa Sele
za 7 K 20 h, tedaj so to gotovo slučaji. ki zaslužilo naistrožlo kazen. Toda dan za dnevom doživljamo se mnogo huiše slučaje navljanla cen. Kakor vidimo, so oblasti v zadnjem času energično nastopile prot! ve-rižnikom in naviialcem cen in za koristi občinstva, za to pa Je dolžnost konzumentov, da gredo oblastim pri tem čistilnem delu na roko.
Pritožbo,
Slovenski voiaki so nam iz prekmurske mele In iz Radgone uosfali 2e več pritožb, v katerih orisu lejo svoje slabe razmere. P&elo.. da moralo ležati na golih tleh. da so brez ?>de!e in plaščev, da ie njihova obleka vsa ponošena in nečista, obutev pa že tako raztrgana, da lih poveh-siiki že ne unaio več pustiti na cesto. Tudi glede hrane se pritožujejo. Pravijo nadalie. da so voiaki od drugih krajev mnogo boli preskrbljeni. Toliko volaškj oblasti na znanje, da položaj slovenskih vojakov primerno presodi.
Naklonjenost akademski omladlnl ▼
Ljubljani!
Zvedeli smo. da le Akademsko podporno društvo prosilo vodstvo ljubljanske cestne železnice, da bt dovolilo dijakom prosto vožnjo. Vsled raztresenosti delov ljubljanske univerze se z^odi namreč, da ie treba slušatelju najprej v deželno bolnico. nato zopet v nasproten del mesta in končno isto dopoldne *e enkrat v menzo, ki se nahaja v Marja-.nlšču. Umiiivo ie torei. da vožnja * cestno železnico ne bi bila za zabavo! Vendar le vodstvo odbilo prošnjo In dovolilo le običajne mesečne vozne listke. A 6 oziroma 12 K. Dobro da gospod Toman ni na Češkem. Tam namreč tudi diiaki Jugoslo/ani — ne le njihovi lastni državljani — uživalo v vseučiliških mestih piosto vožnio no cestni železnici. Da. tudi za vožnjo po železnicah v transportih. za katero mora ori nas vsakdo, če ne vloži orele prošnje za polovično vožnio. plačali celi vozni listek, (so pa tovorni in ne osebni vozovi), dovoljujejo češke železnice idjakm pmsto vožnio!
Oreanlzaclla Jugoslovenskih gledaliških Igralcev v Mariboru iaral-ci slov. mest. trledališča v Mariboru so se organizirali v pododbor udru-ženia SHS eled. igralcev v Belgra-du. Pododbor se ie konštitimai bedeče: Predsednik: Vaio Bratina: tainik: Pavel Rasberger: blagajnik-Fran Gregorin: odborniki: Rado Železnik !n Gustav StrniSa. V svolih društveih prostorih osnuie ortraniza-ciia svojo čitalnico. kJer bo članom na razpolago strokovno, umetniško in zabavno čtivo. Vršila boao tudi predavanja in sploh gojilo družabno Življenje. Spreiemalo se Hiai podporni in dobrodelni člani, "'lavila In vse tozadevne informacije so interesentom na raznolago v društvenih prostorih v poslopju slov. mest. gledališča.
K mezdnem gibanju velenjskih rudarjev.
Rudarji premogokopa v Velenju so predložili dne 6. decembra m. L spomenico za izboljšanje svojega
gmotnega položaja. Z ozirom na to Spomenico Je predsedstvo deželne vlade za Slovenijo sklicalo dne 13. Januarja v Ljubljano anketo, ki je razpravljala o predloženih zahtevah delavstva. Razpravi so prisostvovali: dv cvetnik ing g. Mohor Pirnat kot predsednik razprave, rudarski svetnik ing. g. Viktor Oostiša za državni premogovnik v Velenju, rudarski komisar g. Josip Močnik za okrožni rudarski urad v Celju, dr.
Lernež za poverjeništvo za so-skrb. Ing. g. Milan Suklje za « Ladi^»U„USt^cev v Uul.lla,u. i««g. LlhUor čob!,"' un°L rZafiS?ikar’
«iMS<op„ikiadelš,!
cev: Ferd Valenčak. Ivan Salesnik, Boltazar Deberšek, Andrej Martin-šek, Martin Jelen, Anton FideJ, Ivan Jevšenak, Lovrenc Berložnik in g. Vekoslav Zajc.
Glede aprovizacije rudarjev se Je sklenilo sledeče :Količina moke za delavca znaša 10 kg moke za 14 dni, za družinskega člana pa 4 kg po sedanji ceni. Ta količina se bo izdajala vedno, če bodo razmere to dopuščale. Količina sladkorja za delavca in mesec dni Je 1 in pol kg, za družinskega člana 1 kg. Odsek za prehrano si pridržuje izjemni odlok z« določitev količine in prevzame dobavo. Masti dobi delavec 1 it1 pol kg na mesec, družinski član pa tri četrt kg po ceni 28 K za kg.
V slučaju, da se mesto masti izdaja slanina, se za mast določena ,
količki« zvila pri slanini sa 25%.
Slanina se računa 24 K za kg, — Zastopniki delavstva se glede določitve cene masti oziroma slanine ne strinjajo In zahtevajo, da se mast prodaja po 24 K za kg. slanina pa po 20 K. O tem bo razpravljala in odločila kompetentna oblast. Zastopnik Unije rudarjev. Melhijor Čohal stavi nato sledeče predloge, ki pa ne najdejo soglasja In se Jih zato predloži kompetentni oblasti v odločitev. Delavcu naj se dovoli: J. Mesečna količina po! kg kave. družinskemu članu pa H kg kave po 40 K kg; 2. mesečno dva I petroleja za družino pozimi, ! 1 pa poleti po ceni 3 K za liter; 3. sedanje plače nal se zvišalo za 35%. vozačem za 50%. nabavni prispevek naj se zviša , za 100 cdsfotkov. — Zastopnik okrožnega rudarskega okrožja v Celju Izjavlja na to, da se bo volitev v bratovske skladnice izvršila v kratkem, zastopnik prtdstojništva drž. premogovnika Velenje pa naznanja, da se le s pripravami za kolonizacijo delavstva, ki ne poseduje lastnih stanovanjskih objektov, že pričelo In se bo tozadevni načrt predložil v kratkem pristojnemu mestu v rešitev. Olede nabave dežnih plaščev za ru-darle omenja, da se bodo naročili. Zahteva zastopnika Unije rudarjev, da se zviša količina deputatnega premoga oženjenim na mesečnih 12 q, samcem pa na 8 o. zadene na nesoglasje, nakar se sklene predloZJtl stvar kompetentni oblasti v rešitev. Obratno vodstvo premogovnika v Velenju )e naprošeno. da otvori pri premogovnJku tobačno Izdajo za rudarje, nakar se odobri predlog obratnega vodje velenjskega premogovnika, da se bodo one osebe, H bi kakorkoli izkoriščale aprovlzacijo ali oškodovale zalogo živfl, izključile Iz aprovizacije.
Vse sporazumne točke zadobe svojo vellavo od vštetega 12. januarja im
Kultura.
K otvoritveni predstavi marionetnega gledališča v Mestnem domu. V torek, dne 20. t. m. popoldne je
ljubljansko občinstvo v obilnem številu posetilo otvoritveno predstavo marionetnega gledališča Recitacija „Prologa“ in pravljične igre „Ča-robne gosli" je našo publiko presenetila. Oder je sicer majhen, vendar pa jako okusno in precizno opremljen. Zastor, ki ga je slikal g. Ivan Vavpotič, predstavlja Gašperčka, ki svira na čarobne gosli. Za njim drvi tropa plešočih moških in žensk. Slika ie lepo umetniško delo. Tudi dekoracije. slikane od g. Milana Klemenčiča. so krasne. Lutke, katere je tudi slikal gosp. Klemenčič, so sicer malo majhne, vendar pa so zelo skrbno izdelane In jako ugajajo. Kostimi lutk so imenitno zadeti. Vse deio kaže, da se je vodstvo % vso marljivostjo potrudilo in dalo kar najboljše. Recitacija in igre so bile dobre. Posebno je ugajal Oašperček, dekla Marjeta, princezinja Amalija, baronica Travica, 2id Uzmič, sodnik Pravičar in gorski duh Bakrezijus. Glasova za oba roparja pa se nista zdela tako prikladna. —- Dejanje igre je sledeče: Hlapec Oašperček. odpuščen iz službe podari na svojem popotovanju svoie zadnje 3 vinarje gorskemu duhu Bakreziju, ki mu za plačilo podari čarobne gosli. Oašperček gre v svet in očara s svojimi gosli tudi cesarski dvor. V svoji predrznosti pa svira cesarici podoknico, zakar ga, obdolženega tudi ropa nad Židom Uzmovičem, cesar obsodi na smrt Pred izvršitvijo kazni sme Oašperček še enkrat zaigrati. In res zaigra tako, da utrujeni od prisiljenega plesa popadajo vsi na tla. Gorski duh se prikaže bi odvzame OaŠper-čku gosli vsled zlorabe. Oašperček se na to srečno poroči s svojo ljubico, deklo Marjeto. — Predstava Je žela uspeh. Posebno mladina se Je prisrčno zabavala. Marijonetne predstave so nekaj prav ljubkega, zato si Jih bo vsakdo vedno prav rad ogledal. Marijonetnemu gledališču mnogo uspeha!
Repertolr Slovenskega gledališča ▼ Ljubljani. Opera. 21. ianuarta Mig-non, Abonement D; 22 Sanle (balet), Abon. E; 23. Rusalka. Abon. C2;
24. Micnon, Abon. B; 25 Ri^oletto, izven abon.; 26. zaprto; 27. Mignon, Abon. A; 28. Boheme. Abon. E; Drama: 21. januarja Oče. Ab. E; 22. Hlapci, uradniška pred. izven abon.;
23.	zaprto: 24. Nočni čuvaj Abon. D;
25. popoldne Pepelka, Izven abon.
25. zvečer Nočni čuvaj, izven abon.
26. Korenček. Ženitev, abon. D; 27. zaprto; 28. januarja Brezdno. abonement C.
»Preporod«. Vse! ; t. in 2. številke II. letnika je sledeča: Uredništvo: Početkom drmrog godišta. — Gustav Omahen. Ljubljana: V novo dobo. — J. Novak. Ljubljana: Do-
datek k poročilu tov. Omahna, — Dr.
Ivan Lah. Maribor: Poslanica. — Pavle Karlin: Pismo od daleč. — Deteljica. — Pesem. — Silvester Skert; Odlomki. — O umetnosti. — Besede bolnega begunca. — Dušan M. Dev-tič: Judnla. — Silvester Škerl: Mi^el o pesmi. — Medu najmladjjn u na?o{ književnosti i umetnosti. Hiia A. Pr-žič. — »Dački Ferijalnl Savez«. — Tržaško dijaštvo med okupacijo. S. S. — Resolucije, sprelete na shodu delegatov v Cellu. — Poročilo I. shoda delegatov iugoslovenskega srednješolskega svobodomiselnega dija-štva v Celju. Z. K. (Dahe.) — Poruke uredništva. — Poruke uprave. — Celoletna naročnina (za 10 številk) znaša 20 K, za člane »Saveza JurosIo-venskih srednješolskih organizacija. 10 K: dobivajo se tudi poieisne številke. In sicer za nečlane do 5 K. za člane 2 K 50 vin. Naroča »e v »Tiskovni zadrugi«, Ljubljana, Sodna ulica štev. 6.
Iz stranke.
SODRUOOM IZ TRBOVFLJl
Ker so se pojavile idle po sklicanju Izvanrednega občnega zbora, le načelstvo krajevne politične organizacije sklenilo z ozirom na to sledeče:
Izvanrednl občni zbor se bo vrtll dne 15. februarja ob 9. uri doooldne v »Delavskem domu« v Trbovljah s
sledečim dnevnim redom: i. Nagovor predsednika, poročilo blagajnika. poročilo tajnika. 2. Volitev odbora. 3. Organizacija in časopisje.
K udeležbi se vabilo tudi sosedna organizacije, kJ so prispevale z ‘doneski; n. pr. Radeče. Vrhovo, Hrast-nJk Jtd. fD* se omogoči »zvanredal občni zbor. poživlja načelstvo orga-nizacne ponovno vse one zantmike. ki Še niso obračunali * blagajnikom, da to store najkasneje do 31. Januarja, ker bi s tem povzroči1! neprlll-ke tistim članom, ki ne bi imeli od vštevšl 1. novembra 1919 3 me‘ece plačanih prispevkov, sitnosti zato. ker bi dotičniki po strankinem opra-vilniku ne bili upravičeni volit! oziroma biti voljeni).
SHODI.
Kraievna politična organizacija .ISDS v Ljubljani priredi sledeč« shode:
V petek, 23. t. m. ob 7. uri zvečer za tretji okral (Dvorski) v poslini pri Zgoncu, preje pri We?seriu na Tržaški cesti.
V pondeljek. 26. t. m. ob pol &. uri zvečer za prvi okral (Šolski) v Mahi ovi hiši. Krekov trg 10. I. nadstropje.
SodrugI In sodrnžice, agitirajte
za polnoštevilno udeležbo teh shodov.
Krajevna politična organizacija v Ljubljani priredi v petek, dne 23. t m. ob 7. uri zvečer v gostilni M. Zgonc (preje VVeiser) n« Tržaški cesti št. 19 s h o d z naslednjim dnevnim redom: Ustanovitev krajevne politične organizacije za dvorski ekraj. — Delavci! Udeležite se slio-da v kar nafvečiem številu. Pripeljite s seboj Vaše znance, katerim so naše Ideje Se tuje. Vstvarimo sl v
našem okraja močno politično orga-nizacilo! Le tako smo si Rogovi uspeha ln zmage naših Idej. — Krajevna organizacija JSDS,
Sodruce In Sodražice In vse prijatelje delavstva se opozarja, da se vrši zabavni večer telovadnega odseka „Svobode*' za Vič-GIince-Rož-no dolino v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne v salonu gostilne pri Travnu na Viču pole? postilne ..Amerika*.
Zveza oblačilne stroke za Slovenijo v Ljubljani priredi v soboto
24.	t. m. veliko plesno zabavo z raznovrstnim vsporedom: srečolov, šaljiva ženitev, šaljiva pošta Dostojne maske dobrodošle. Vstopnina v predprodaji 7 K pri blagajni 10 K, za člane 5 K. Vstopnice se dobe / predprodaji Šelenburgova ulica 6/11. ter na dan prireditve pri blagajni. K obilni udeležbi vabi odbor.
Splošna železničarska organizacija skupina Zagorje priredi v delavskem domu v Trbovljah železničarsko veselico dne 31. Januarja ob 7. uri zvečer in ne. kakor Je bilo v listu pomotoma naznanjeno 1. febr.
Društveni shod »Svobode** se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. dopoldne v Mahrovl Soli. Prosimo sodruge bi sodružice, da se shoda zanesljivo udeleže Dnevni red je: Ustanovitev podružnice za Ljubljano in volitev delegatov za izredni občni zbor. Delegatje, ki bodo zastopali podružnico ..Svobode" na izrednem občnem zboru dne 1. fabruarja. naj takoj sporočijo, če hočejo isti dan posetiti tudi gledališče. kler se vršJ delavska predstava, da se jim rezervira vstopnice. Naznanjamo tudi, da se lahko občnega zbora udeleže tudi ČJanJ „Svobode“ kot gostje.
Prireditve.
Pevski zbor »Glasb. Matlee v Ljubljani« priredi v soboto, dne 7. svečana tl. svoj običajni ze*o priljubljeni plesni venček v Narodnem domu.
Shod vdov la sirot V I.Jubllani se vrši v nedeljo, dne 25. tm. ob 9. url dopoldne v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica St. S shod za vse vdove in sirote padlih vojakov in častnikov.
Podporno bi pravavarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenilo v Ljufcllanl vabi ponovno svoje orilatelle in dobrotnike na veliko plesno veselico, ki bo v soboto, dne 24. januarja 1920 ob 8. url zvečer v vel;ki dvorani hotela Union.
Shod vojnih Invalidov se vrl! v nedeljo, dne 25. januarja 1920 ob pol 10 url dopoldne na Jesenicah v prostorih Kostilne VVertrles na Savi ter isti dan popoldne v Radovljici oh 3. uri v gostilni koso. Kunsti!. Invalidi brez razlike stanu (častniki in moštvo) se poživljalo, da se udeležijo gotovo tega važnega shoda.
Celje. Zveza trgovskih na* ta v-Uencev krajevna skupina Celje, naznanja vsem svojim članom svoj redni občni zbor. ki se bo vršil v nedeljo. dne 25. tm. ob 14. (2) uri popoldne v prostorih hotela »Krona«. Na dnevnem redu Je tud! volitev novega odbora. Prosi se vse člane ln članice. da se točno b zanesljivo [ deleže zborovanja.
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem.
KAKO SO SLEPARILI,
POKLONITEV CESARJU KARLU L Kako iO tekmovali...
Vsled sklepa deželnega odbora z dne 32. novembra 1916. da se pokloni deputacija dež. Kranjske novemu cesarju Karlu. Je sestavil deželni glavar deputacijo Jz; dr. Ivan Šušteršič, baron Apfalter-Apfaitrern, dr. Lampe, dr. Vladislav Pegan, dr. K. Triller, dr. I- Zajec. dr. A. 'Bonaventura-Jeglič. dr. Vladimir ^av. nihar, dr. Ivan Tavčar Jtd.
Deputacija je bila sprejeta na dvoru dne 31. januarja 1917 in deželni glavar Je imel nagovor na cesarja Kaila L, ki je bil popolnoma nemški, ki pa se Je začel s slovenskimi besedami: „Presyitli naš cesar in gospodi" ter zaključil z besedami: „Bog ohrani, Bog čuvaj, Bog blago-I slovi Vaše Veličanstvo!**
Pred sprejemom na dvoru )e
I Imel deželni odbor na Dunaju sejo, v ! kateri si Je deželni glavar dal odobriti govor, kakor si ga je bil prej koncipiral za sprejem pri cesarju.
Vsem članom deputacije so se za pot na Dunaj po odredbi deželnega glavarja nakazale potne odškodnine, ki so jih vsi spreieli razen knezoškofa dr. Jegliča, kneza Win-dlscheriilza in grofa 3ari)o.
Ker sta slednja dva s posebnimi pismi ostro grajala to odredbo, )e
(Dalje.)
deželni glavar o stvari poročal r seji deželnega odbora dne 12. aprila
1917.,	ki Je soglasno sklenil sledeče:
1. Odredba deželnega glavarja In izplačilo potnih pristojbin se odobri in Izreče, da Je deželni glavar vršil le svojo samoobsebi umevno uradno dolžnost;
2. Deželni odbor ni v položaju odstopiti v kateremkoli slučaju od tega stališča; v kolikor kak član deputacije odklanja sprejem pristojbin, se odkaže dotlčnl znesek v „deželnl zaklad za otroke**, ki se Je ustanovil povodom poklonitve.
3. V zadevi se podrobno poroča deželnemu zboru kot edino pristojnemu mestu ter se poročilu doslovno pridenejo vse protivne izjave posameznih Članov deputacije.
S tem je bila zadeva rešena In odobreni so bili od deželnega odbora posameznim Članom Izplačani potni stroški v skupnem znesku 10.031 K j 60 vin. Poleg teh stroškov so se plačali še stroški v znesku 984 K 40 v, ki so nastali na Dunaju za nastanitev članov deputacije po hotelih. Skupni izdatek za poklonitveno deputacijo Je znašal 11.016 K. Teh stroškov bJ si bila dežela lahko prihranila vsaj 9000 K, ako bi se bila deputacija omejila le na člane deželnega odbora, kakor so to storile skoro vse druge kronovine. Y zapisniku seje
deželnega odbora dne 31. jan. 1911
na Dunaju je v zvezi s poklonitvijo čitatl tudi sledeče: »Povodom spre« Jema kranjske poklonitvene deputacije pri Nj. Veličanstvu ter v večni spomin tega velepomembnega dogodka se soglasno sklene: Ustanovi se posebni zakh,! kot ustanova za otroka v okviru akcije, ki stoji pod Najvišjim proiektoratoni Nj. Veličanstva cesarice Zite Kot začetna temeljna glavnica se določi vsotn sto tisoč kron iz deželnih sredstev, ht sicer v obveznicah vojnega posojila, s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora.** Ta sklep je bil priobčen po vseh časopisih. Izvršil m se ni. ker je de?elni odbor na to po« polnoma pozabil
VOJAŠKA BOLNICA V DEZLL-NEM DVORCU.
Kako so podoiraR morile!..,
Meseca oktobra 1914 se le ustanovila in ot v urila v dežehiem dvorcu v deželnozborskih prostorih vojaška bolnica kot podružnica deželne bolnice.
Ustanovila se jo ta bolnica bre* sklepa deželnega odbora, vendar pa k bil deželni odbor o že tzvrsenf ustanovitvi oficijelno obveščen na ta način, da le deželni glavar v sefi dne 2. oktobra 1914 proglasil ta d«t na zapisnik sledeče naznanilo: »Fl-lilalka deželne bolnice v deželnem dvorcu Je že otvorjena tn si lo j« takoj prvi dan napovedano ogledal Njegova ces. in kr. Visokost nadvojvoda Fran Salvator.«
Kot podružnica deželne bolnice Jo veljala bolnica v dvorcu samo do meseca februarja 1915. potem pa Je bila priklopljena garnizijski bolnici št. 4 v obrtni SolL Število postell t tel novi bolnici le znašalo prvotno 50. od vojsk« z Italijo. 1.1. od mesece junija 1915 daUe pa 90 ozir. vštrv-81 postelje sa volaško strežniško ia pisarniško osobte 97. Opravi bolnic« se Je deloma na novo mikupila. doloma pa se Je vzela Iz deželne bolnice.
Vodstvo bolnice Je bilo Izročeno soprogi deželnega glavarja. Službo
zdravnika ie do meseca marca I9lf opravila dr. Dolšak oziroma dr. Mt-naf, pozneie pa vojaški zd<avnikt Upravitelj bolnice ie bi vsakracat hišni oskrbnik deželnega dvorca t natveč seveda ie po imenu, ker m imel nobene besede. Dač pa mnoga dela in potov. Strežbo *o imele tri usmiljenke Iz deželne bolnice ln trije do Stirie vojak i-sanitrjd. Kuhinjo Je oskrbovala Šolska setra H Marl-Janišča. Najete so bile za pomoč So dve ali tri civilne ženske osebe. Do konca fcrauarla 1917 le za vso hrano skrbela dežela. Meseca januarja 1917 se le morala bolnica v dvore« izprazniti, ker w ie v njenih prostorih nastanil: Informationskurs fOr KršsRsschulaspiranten. ki I« trajal do konca ma»a 1917.
Z 29. iuniJem 1917 se Je bolnic« v dvorcu zopet otvorila. tn sicer kol podružnica rezervne bolnice št 4. obrtni šoli. Hrano za bolnike in strežniško osoble le sedaj preskrbovalo vojaštvo samo. Ker pa ie bila ta hrana slaba in pičla, so dobivali bolniki Se drugo hrano, ki se Je pripravljal« v dvorcu na račun dežele.
Nakupovanje živil za prehrano ll druuih potrebščin za bolnico ie or©* skrboval hišni oskrbnik dvorca. Po« sebno veliko blaga se Je preskrbelo pred vojno z ltaliio in so se takral napravile velike zaloge raznh živil, Druee potrebščine so se nabavila!« od Časa do časa. Iz zalog živil, nabavi fenih za bolnico^ so večkrat pre« lell kako stvar nekateri deželni uslužbenci in razne druge osebo, Vsa dotična plačila Je sprHemat« predstojnica kuhinle. ki Je potem oddajala denar hišnemu oskrbmštv« dvorca.
Iz Slovenije.
CeUe.
Naši zvezarji so se kakor povsod. tako tudi pri razdehevauiu de* narneaa darila tovarne za pločevinasto posodo »Westen« izkazali nepristranske in sila demok. Usiužben-stvo postaje Celje je bilo vsako leto z razdelitvijo, ki Jo ie vsakikrai r^e-skrbel postaienač . zadovnljno. Letos pa le naš veledemokratski postaje-načelnik razdelil darilo prav uo zve-zarsko med delovodje, nakladniks in uradnike — zvezarie. Izpustil p« le skladiščne delavce, kretrike to druge, ki imajo z delom za tovarno Wester največ opraviti. Delavec J« seveda pri zvezarlih vedno zadnji. Si bomo zapomnili! — Se nekaf nam leži na srcu. Delavstvo celisk« postale že ni dobilo od oktobra no* benesra premoga. Začetkom decembra le sicer prišlo nekal vozov aH premo« je dobil samo postaJcnačei-
Bik 2400 ke, uradniki na no 1200 k g. Delavci si bodo kuhali kosiio ori solncu Mislimo torel. da 1e dolžnost gospodov, ki so /a to nastavlieni, da se za stvar nobrigalo in vendar enkrat preskrbe tudi za delavstvo premogi
Kulturni možie Iz Ptuju.
Povsod se razpravlja o blaženi kulturi. Tudi pri nas v Ptuia. Imamo namreč par za kulturo za«'užnili
mož. k! so že mnogo storili na polju vzgoje. Tako te pred dobrim letom prišel k nam profesor. Takoi le hote! reorganizirati »Sokola« v Ptuju ta ptujski okolici, kjer je bil za časa svolih počitnic oskrbnik nekega gradu. Delo mu sicer ni uspelo, bi! pa ie celo že na tem, da ustanovi trgovsko agenturo. Končno ga le kruta usoda zopet napravila akademič-no naobraženim profesorjem, ki razširja svclo kulturo tudi po gostilnah
na prav energičen način. Njegovo glavno načelo je: Mladina se i-ora vzgalati le s silo. iztrebiti w treba vse uporne duhove. Če kdo ne uboga. naj govore klofute. Isto načelo mora veliati pri odraslih. Če se kdo pregreši s kakim, recimo prevratnim in upornim dejanjem, kar »nož za vrat!« Kot kulturni mož ie ta gospod profesor seveda posebno velik prijatelj Izobraževalnega društva »Svobode«. kateremu bi najrajši zanel Že
pogrebno faJositakot ža enkrat pa Še ni tako hudo!
STRANKIN TISKOVNI SKLAD,
Peti Izkaz.
Nab. p. št. 387 in 585 sodr, Erbežnik, Maribor 217 K, n. p. Š1 426 sodr.
Premžak. Studenci p. Maribor 161 kron, n. p. št. 331 žel. org. Maribor, sodr. Gajšek 142 K, n. d. št. 26 sodr. Jožica Trohar, Sava-Jesenice 227 K.
n, p, št. 19 sodr. Kopač, Spod. Šiška 132 K 60 vin., n. p. št. 21 org. usnjar-jev, Šoštanj, sodr. Hudobnik 39o K, n. p, št. 411 sodr. Cesar. Ljubljana’ 109 K 80 vin., »Star socnalisi«, Ljutomer 2000 K: skupai 3382 K 40 vin. Dosedaf Izkazanih 8284 K 41 vin,; skupna vsota 11.666 K 81 vin.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Llubnani.
Vsemogočnemu je bilo ljubo poklicati predse našega nadvse ljubega, zlatega soproga, očeta, starega ©četa in tasta, gospoda
Antona Škerl,
bivšega cestnega mojstra in posestnika iz Gorice,
po kratki in mučni bolezni dne 20, i. m. ob pol 5. uri popoldne.
Pogreb predragega blagopokojnika bo v petek, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. šiška, Žibertova ulica št. 227, na pokopališče v St Vidu nad Ljubljano.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1920.
Karolina Škerl roj. Maaer, soproga
Angela, por, Nebesaf-ova, Antonija, Karla, Zona. Helena, Ana, Stanko,
otroci
Vladimir Nebesaf,	M fenka,
zet	vnukinja,
Mestni pogrebni sevati v ljubljeni.
Tovarna
Barva
vsakovrstno --....... blago,
Kemično čisti obleke,
Ljubljana, Poijaoski nasip 4.
Podružnica; Šelenbnrgovani8...........-	—
domače perilo {pošlje ponje na dom)
Mtažliiti: w Mariboru Svellolika SSftS;.
Gosposka ulica 38.	gi1:::-----=
Psi loiaira i Lilijani,
Spedcia Silka, Mika ei. 136, i lastni kili
se priporoča v napravo vsakovrstnih mizarskih d sl. Tudi se dobi gotova sobna in kuhinjska oprava itd. Izvršitev solidna in po nizkih cenah. Prosim blagohotnih naročil, 81
Nlinsnfam slavnemu občinstvu, da sem lluLudliJuiii pričel v Domžalah St. 166 sedlarsko in tapetniško obit. Vsa v to stroko spadajofn popravila bodo najceneje In ločno dovršena, Z odličnim spoštovanjem Martin Mali, sedlar in tapetnik.
Ifalonfin Marni? tovarna Domžale, pre-
lulEUllti ffiUlbn jema vsako soboto na Sv. Jakobu irgu v Ljubljani stare ženske in moške klobuke v popravilo. Druge dni v tednu pa jih robira zame g. Kovač pri ,Virantu“, Zvezdarska ul. 1,
Priporoča «e trgovina z želez-siino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije c. 10
(Gosposvetska cesta.)
kije na sveti večervZidanem mostu prenočeval, na: ae zglasi ker se je njegov etui za smodko našel,
Dva vajiia In par puntata
sprejme jfirRBj Pirnat, p 11 ar n a,
Ljubljana, Martinovo cesta 8.	120
Citinlan drvrfl rabljena, dobro ohra-ul V Ulilo iiiUjls, njene in stojala kupuj® po najviiji ceni ifranko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana.
ca trgovino mešanega blstga
s e proda.
Kje pove upravništvo. 08
S8F* Preda se:
stroji za pekarno, bia-
faina (sist.,National4), lovski voz in druge
stvari.
Poizve se pri kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica št, 19.	65
LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1.
Interesna skupnost s hrvatBko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantneje.
• • • •
SPREJEMA:
knjižice In
na tekoči račun proti najugodnejšemu ohrestovBuju.
KUPUJE in PRODAJA:
devize, valute, efthto itd,
ESK0NTIRA
• jatve, fakture Brzojavi: BSKOMPTMA.
H A IF . kredite In predujme 1/AJL. nB blago, efekte Itd.
1714 A IA * akreditive na vsa tu lLlfiiJn i jj, inozemska mesim
POSPEŠUJE:
industrijo ter uvoz ko Izvoz.
lot telefon It. 146,
Miši, poti hne, stenice, ščurki!
lztlciovauje in razpošiljaiev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 6'—; za ščurke K 6-— ; posebna močna tinktura za stenice K 6’—; uničevalec moljev K 3'—; prašek proti mrčesom K 5’—; mazilo za človeške uši K 3‘—; mazilo proti njem pri živalih K 3’—; prsšek za uši v obleki in perilu K 3'—; prašek proti pernim uSens K 3-—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 3-—. Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M.IttftRer« Zagrab 60, rietrinlska u1.3/111. h
liiialMModapoUaM
mm
PAVOVO djo. |
Plača po dogovoru, Služba stalna. Ponudbe do 31. jan, 1920 na podružnico Hrastnik. j
i. jwsln. i\M& deiavniia i
A. Fuchs, 1-iuNiaia, j
Selenourgova ulica I. 6. |
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, deniante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela so šujejo v lastni delavnici točno in solidno.
ŠL d, v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dola.
=: izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgov- v ske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše	vrste,	::
Vse lično in po zmernih c e n a h.
Konsumna društva, zavetij, organizacije, razna društva, trgovci In obrtmki 1 Priporočamo Vam, da so trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
Kupim v s* ko r?§i©SEk9
cinka iiivinca
po najviijih cenah.
M- Ussar, Iparia,
Maršfesr, lčhilic?{evt laSSca IT. j
BBSSKSMMHHEKH
pf* Dos!©
prvovrstno awg§§®Šiš© f® 1 a <g © ;,a žakete, modne hlače,- obleke itd. Na zalogi velika iz-
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
livalo! sinji la siteji sa Mt
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Vozenje poučuje brezplačno. Popra vila se sprejemajo. Lastna delavnica. 49
Pisalni stroji ^Adler*. Kolesa h prvih tovaren.
Dfirkopp, Styria, Wa!fenrad.
Zanesljivega z
mllnaria
i06
jsce
KdUd loma v Ljubljani.
,Sarko‘
n
ZNAMKA
ITO“
59
Levstikova ulica 19.
120 do 140 HP
jevent. stalne naprave kupi
Novo, po sestavi in načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil Stavb, družba d. d. Ljubljana, bistveno razlikujoče se sredstvo proti srbečici In garjem.
Vsaka garnitura, zadostujoča za eno odraščeno osebo, sestoji iz ,SARKO‘ mazila St, 1, ,SARKO* mazila At. 2, ,SARKO* prah za posipanje, In natančnega navodila uporabe. Cena 16 K, po posti 18 K. Izdeluje in razpožiija: Lekarna pri srebrnem sokolu, Brežice.	46
bira doma izgotovljenih oblek za gospodo in dečke ter vsakovrstnega manufakturnoga blaga, srajc, samovezme, športnih čepic, nogavic itd.
Invalidi in d«mu se vračajoči vietniki primeren popu t?
Prva kraniska razpošiljalna:
Schwab & fiiiiak
znamka
Vardar
v zavitkih po xh ih >/* kg
Tovarna:
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Pod Narodno kavarno.
Lastni modni atelfe.
77
| i£J*58W3HH«ESB*SS*
im Gi
mi
m
u
m
m
m
ra
m
Sledite s podplati!
Usnjati nahitki » žebljički, za mo&ko in ženske čevlje, garnilura po K ‘2, za otroško po K 1 50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „PEKO“ - čevljev gg
PETER KOZINA & Co., IjijM, tej 28. g
Preprodajalci popusti ssaaasasassi Preprodajalci popasti ^
iUBBHBBBeaBiHIRIIHBKBMB
204
hlapca
Sprejmeta se takoj dva pridna zanesljiva trezna
k boljšim konjem, proti dobri hrani, oskrbi ter visoki plaži. Ponudbe na:	ImODSkl	CGStlS	8.11.	pisarita.
Bavno tam se sprejme tudi izvežban trgovski sluga..
Šivilje,
dobro izurjene, se proti dobri plači takoj »prejmejo pri tvrdki
Vertnik & Žnidar,
Ljubljana, Poljanska cesta 12.
Nova smrt
za oodgane in miši, katere se zamoro popolnoma iu zanesljivo zatreti le i novo, 10 let rabljivo iznajdbo, je avtomatična past „8amostavljanka“. V eni noči se lahko vjame 20—30 miši ali podgan. Za uspeh jamčijo mnogo-brojna priznanilna pisma. Cena z navodilom za 1 komad I. vrste, nekoliko večja K 25' — , II. vrste, malo manjša K 16*Cenjena naročila se prosijo od „Samo-stavljanka* na Anončni zavod Drago Reselj a k v Ljubljeni, Cankarjevo nabrežje 5. Di8
Hi«
Zaloga za Slovenijo: Podružnica JoVO OogOViŽ
Maribor, Glavni trg 21.
Zajčje kole
od divjih in domačih ktiptaje po najvišjih cenah
Ivan Smlgovc, SoStanl,
izdelovalniea klobukov, zamenjava tudt klobuke vseh vrst za kože.
reilsfrevfefie sedrugs z ©meleiio »vezo
»prejema hraitli^® V8eg£ vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po Sstih
jRentnl davek plaea društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge sc obrestujejo po dogovoru. POSOiila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
~ Edini, res delavski denarni zavod. =