Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 7. avgusta 2020 Letnik LXXIII  št. 62  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Podravje Ptuj  (Ne)potrebna ograja okrog tržnice za Ptujsko noč?  Stran 5 Aktualno Ptuj  Desno dravsko obrežje kmalu gradbišče  Stran 2 Kronika Slovenija  Visoko število okužb s klopnimi boleznimi zaradi zaprtih ambulant  Stran 5 Kronika Podravje  Okoljsko ministrstvo ne ve, koliko požarov na smetiščih je bilo  Stran 12 SPORED UEFA Liga prvakov Vrača se nogometni spektakel! Jose Drugačnost je občutil že v otroštvu Najini mostovi Napeto nadaljevanje, polno pretresov in zapletov! Od 7. 8. do 13. 8. 2020 TV-spored 6. AVGUST 2020 ŠT. 32 Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Ekspertna skupina  Če ne bo 56 milijonov, tudi EPK na Ptuju ne bo  Stran 3 V središču  Pljučnica vzela dvakrat toliko življenj kot covid  Strani 6 in 7 Aktualno Markovci  Pismo o nameri propadlo, bo občina sama zgradila dom?  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Destrnik  Župan Franc Pukšič šokiral z odločitvijo o prodaji novih občinskih prostorov »Tu zadaj morajo biti velike provizije« Potem ko je destrniški župan Franc Pukšič konec lanskega leta prodal štiri opremljene pisarne v novi poslovno-občinski stavbi, med katerimi je bila tudi njegova, so zdaj, kot kaže, na vrsti še preostali občinski prostori. Kupec za celoten objekt je že znan, opozicija pa se drži za glavo in trdi, da gre za skrajno negospodarno početje. Več na strani 3. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 2 Na eni strani stare meščanske hiše bi zgradili gostilno, na drugi strani dva stanovanjska bloka. Obe investiciji sta zasebni: gostilno namerava graditi Cestno podjetje Ptuj (CPP), stanovanjska bloka pa Gradbeno podjetje Drava GP. Za možnost gradnje gostinskega lokala na Mestni občini (MO) Ptuj izdelujejo podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga bo mestni svet predvidoma potrjeval na eni pri- hodnjih sej, najverjetneje jeseni. Zemljišče, na katerem bi gradili go- stinski objekt, je CPP kupilo od MO Ptuj. Na zemljišču je večji skladiščni objekt. Vendar ta ni v celoti v lasti novega lastnika, saj so solastniki stanovalci sosednje stavbe, ki pa se z gradnjo gostilne ob boku svo- jega dvorišča najbolj ne strinjajo. Zato so pogajanja med stanoval- ci, ki so etažni lastniki v stavbi na Zadružnem trgu 1, in CPP še vedno odprta. Stanovalci so lastniki go- spodarskega poslopja v delu, ki je obrnjen na dvoriščno stran in jim služi za shrambe. Investitorji so v nastajajočem OPPN sicer zapisali, da bodo stanovalcem priskrbeli nadomestne shrambe. Kot rečeno, pogajanja o rešitvi še niso končana. Stanovalce prav tako skrbi, da ko bi gostilna zaživela, v soseski več ne bi bilo miru. Da ideji o urejanju gostinskega lokala niso naklonjeni, so že večkrat izpostavili na sestan- kih z investitorjem. In kaj želi CPP graditi na desnem bregu Drave? V skladu z OPPN bi sedanji skladiščni objekt porušili in na njegovem mestu zgradili nove- ga kot nadomestno gradnjo. Ob objektu bi uredili zunanje površi- ne, pešpot do javnega parkirišča, namestili bi tudi igrala za otroke. Po OPPN je predvideno še urejanje ceste, ki pelje vzporedno z rečno strugo: obnovili bi jo, ob njej pa ure- dili površine za pešce in kolesarje. Stanovanja s pogledom na mesto Le streljaj od načrtovane go- stilne želi drugi gradbinec (Drava GP Ptuj) zagnati delovne stroje in zgraditi dva manjša stanovanjska bloka. V tem drugem primeru inve- stitorji s prostorskim umeščanjem nimajo toliko težav, saj je gradnja večstanovanjskih objektov v več etažah po OPN dovoljena. Dva manjša stanovanjska bloka bodo zidali na zemljišču ob dravskem obrežju, desno od ptujskega peš mostu, gledano z mostu. „Projekt je zasnovan v dveh objektih, število etaž je trenutno v fazi usklajevanja s soglasodajalci. Predvidenih je okoli 20 stanovanj. Garažna mesta bodo zagotovljena v kletni etaži,“ so povedali v pod- jetju. Začetek gradnje odvisen od datuma pridobitve gradbenega dovoljenja. „Trenutno smo v fazi usklajevanja s soglasodajalci.“ Pismo o nameri so pred dvema letoma časovno omejili. Tudi za- radi zapletov, povezanih s spreje- manjem občinskega podrobnega prostorskega načrta, je sprva na- črtovana časovnica padla v vodo in sedaj so v Domu upokojencev Ptuj in na občini napovedali, da bodo podpisali novega. Zakaj tokratno pismo ne bo podpisano v enaki za- sedbi kot pred volitvami? »Razmišljamo o drugih možno- stih gradnje. Navsezadnje je bilo podjetje Eko-Gradvest le potenci- alni investitor in bi se moral ena- ko kot drugi prijaviti na razpis,« je dejal Gabrovec. Na vprašanje, ali je pričakovati, da bo občina sama gradila dom, pa je odvrnil: »Tudi to je ena izmed možnosti.« Ali podjetje Eko-Gradvest še os- taja eden izmed trojice osrednjih akterjev v zgodbi gradnje doma v Markovcih, nismo uspeli izvedeti, saj se na klice iz podjetja niso od- zvali. Znano pa je, da zagotovo doma upokojencev v Markovcih ne bo gradil Dom upokojencev Ptuj. »Mi sredstev za gradnjo nimamo, smo pa pripravljeni sodelovati in izva- jati storitve,« je že večkrat pou- darila direktorica Jožica Šemnički. Na zadnji seji sveta zavoda je tudi izpostavila primer dobre prakse iz Slovenj Gradca, kjer je občina gra- dila dom. Občinsko podjetje zgradilo dom upokojencev Preverili smo, kako je torej grad- nja doma potekala v tej koroški mestni občini. Pojasnili so, da je ob- čina za ta namen ustanovila podje- tje Gradnje Igem, d. o. o., saj da se občina za znesek gradnje ni mogla zadolžiti. Tako je podjetje v sodelo- vanju z banko najelo posojilo, dom zgradilo in postalo njegov lastnik, Koroški dom starostnikov pa je postal najemnik prostorov v Slo- venj Gradcu in zanje plačuje 15.000 evrov mesečno. »Gre za dom, ki razpolaga z 92 posteljami in nekaj manjšo kuhinjo, saj temeljimo na sinergijskem učinku z matičnim domom v Dravogradu – Črneče. Posojilo se poplačuje z najemnino, dom pa naj bi bil poplačan v 27 le- tih, to je leta 2035. Kaj bo, ko se bo to obdobje izteklo, še ne vemo,« je priznal Darko Sagmeister iz slove- njgraške občinske uprave. Dodal je, da je bila odločitev za gradnjo doma prava in da so bile postelje nemudoma zasedene, trenutno pa imajo 240 prošenj za sprejem. »Občinski« domovi upokojencev precej dražji V Markovcih so občinski sve- tniki ob sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta izrazili skrb, da si njihovi občani doma v lastni občini ne bodo mogli privoščiti. V ceno oskrbnine je na- mreč vključen tudi strošek grad- nje, kar pomeni, da bo oskrbnina v manjšem domu višja kot v večjih domovih, kjer se strošek razdeli med več stanovalcev. Njihova skrb glede višje cene je bila upravičena. Cena dnevne oskrbnine v slove- njgraškem domu je za dvopostelj- no sobo (oskrba 1) za 6,2 evra višja od cene oskrbnine v domu v Dra- vograd – Črneče. To pomeni, da za 30 dni bivanja in enako storitev v domu, ki ga je postavila občina, starostnik plača 186 evrov več kot tisti, ki biva v matičnem domu. In kolikšna je bila vrednost inve- sticije v Slovenj Gradcu? Ministr- stvo za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti je sofi nan- ciralo dobavo in montažo opreme, to je okrog 450.000 evrov, ostala sredstva do skupne višine pet mi- lijonov evrov je zagotovila občina prek posebej za to ustanovljene družbe. Celotna površina objekta v Slovenj Gradcu znaša 3.750 m2 in ima po zgrajeni prvi od dveh pred- videnih faz na voljo 92 postelj v eno- in dvoposteljnih sobah. V dru- gi fazi naj bi pridobili še dodatnih 60 postelj, za to fazo pa se po 12 le- tih delovanja doma še niso odločili. petek  7. avgusta 20202 Aktualno Markovci  Pismo o nameri, podpisano tik pred volitvami, poteklo Bo občina sama zgradila dom? Tik pred županskimi volitvami pred dvema letoma je markovski župan Milan Gabrovec z Domom upokojencev Ptuj ter potencialnim investitorjem (rojakom) Marijanom Frasom iz podjetja Eko-Gradvest podpisal pismo o nameri za gradnjo novega doma za upokojence in varovanih stanovanj. Pismo o nameri je poteklo, obeta se nov podpis, a tokrat brez potencialnega investitorja. Ptuj  Desno dravsko obrežje kmalu gradbišče Gradili bodo dva bloka in gostilno Medtem ko se politika in javnost več let ukvarjata z vprašanjem propadajočega Koteksa, ki na levem bregu Drave kazi veduto mesta Ptuja, pa so se v minulem letu dni intenzivno pripravljali projekti in dokumentacija za urejanje desnega brega Drave, levo in desno od vogalne stavbe na Zadružnem trgu 1. V novi podobi bi tako v prihodnjem letu ali dveh lahko zaživelo okoli 300 metrov dravskega obrežja. Foto: ČG Podoba mesta Ptuja na desnem obrežju Drave bo, kot kaže, v prihodnje precej spremenjena. Nove pozidave so predvidene levo in desno ob pešmostu. Načrtovano je, da bi na eni strani zrasla dva stanovanjska bloka, na drugi pa gostilna s pogledom na ptujsko veduto. Foto: ČG Skladiščni objekt (na levi strani fotografi je) bi porušili in na njegovem mestu zgradili gostinski lokal. Za poseg bo potrebno soglasje etažnih la- stnikov sosednje stanovanjske stavbe, saj so solastniki shramb, te pa so del skladiščnega objekta, predvidenega za rušenje. Foto: Občina Markovci Gradnjo doma so si na občini zamislili v dveh fazah: v prvi bi zgradili dom za starejše za 78 starostnikov v eno- in dvoposteljnih sobah ter oskrbovana stanovanja za približno 55 do 60 mest. Foto: Mojca Vtič Župan Milan Gabrovec je ob podpisu pisma o nameri napovedal, da bo dom upokojencev zgrajen najkasneje do leta 2021. Napoved se zagotovo ne bo uresničila. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 3 Medtem ko je bil glavni razlog za prodajo prvega dela nepremičnin krpanje proračunske luknje, ki je nastala predvsem zaradi sklenjene poravnave, s katero se je zaklju- čila afera gradnje nove občinske stavbe v Janežovskem Vrhu, je razlog za prodajo še drugega dela v tretji etaži drugačen. »Dejstvo je, da so sedanji prostori neustrezni in premajhni za vse, ki smo tukaj, saj je bila prvotno načrtovana raz- poreditev drugačna, a je prejšnje občinsko vodstvo pač ni upošte- valo. Zato bom na septembrski seji svetnikom predlagal prodajo vseh naših pisarn v stavbi in odkup starih občinskih prostorov v Vintarovcih 50. Poleg občinske uprave bi se tja torej selili še upravna enota, poli- cija pa tudi pošta, če bi se s Pošto Slovenije tako dogovorili,« razlaga Pukšič, ki že ima kupca za prostore. Nekdanji kolesar bi kupil celo stavbo Gre za podjetje Doxokey nekda- njega ptujskega profesionalnega kolesarja Alda Ina Ilešiča. »Ukvarja- jo se z avtomatizacijo v kmetijstvu, so hitro rastoče mlado podjetje, ki obenem pomeni veliko pridobitev za Destrnik. Kupili so že prve štiri občinske pisarne, zanima pa jih pravzaprav celotna stavba, med drugim namreč želijo v prihodnosti odpreti tudi trgovino s kmetijskimi roboti.« Tudi najemnik prostorov trgovi- ne Špic Market je že izrazil namero po zaprtju trgovine, dodaja župan, to pa bi pomenilo hkrati ukinitev pogodbene poštne poslovalnice. To bi pogodbenik lahko selil na morebitno novo lokacijo trgovine, kot pravijo na Pošti Slovenije, pa bi upravljanje s poštnimi storitvami pod določenimi pogoji lahko prev- zela tudi občinska uprava. Koliko bo občina iztržila za pro- dajo svojih prostorov, še ni znano, spomnimo pa, da je že prodaja prvih štirih pisarn dvignila veliko prahu, saj jo je kvadratni meter no- vogradnje stal bistveno več, kot je bil končni izplen. Poleg tega še tudi ni jasno, koliko bo stal odkup sta- rih občinskih prostorov, ki je prav tako kot večina prostorov nove občinske stavbe v lasti zadruge Lipa Lenart. Ob tem ne gre pozabi- ti, da bo treba stare prostore pred selitvijo še obnoviti. petek  7. avgusta 2020 3Aktualno Destrnik  Pukšič šokiral z odločitvijo o prodaji občinskih prostorov »Tu zadaj morajo biti velike provizije« Potem ko je destrniški župan Franc Pukšič konec lanskega leta prodal štiri opremljene pisarne v novi po- slovno-občinski stavbi, med katerimi je bila tudi njegova, so zdaj, kot kaže, na vrsti še preostali občinski prostori. V slabem letu in pol opravili več kot 550 ločitev Glavna naloga notarjev je sestavljanje javnih listin, to so notarski zapisi, zapisniki in notarska potrdila, sestavljanje pogodb in drugih listin, povezanih z nakupom in prodajo nepremičnin, vpisi v zemljiško knjigo, urejanje dednih zadev, sestava in hramba oporok … Ob tem na notarski zbornici izpostavljajo še vlogo, ki jo imajo notarji pri pojasnjevanju pomena posameznih listin in pogodb ter pri zagotavljanju pravne varnosti. S spremembo Družinskega zakonika aprila lani pa so pristojni tudi za opravljanje razvez zakonskih zvez. V slabem letu in pol so opravili več kot 550 razvez zakonske zveze in vpisali v register 155 pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Foto: ČG V letu dni naj bi se destrniška občinska uprava iz novih selila nazaj v stare občinske prostore, ki pa jih bo treba pred tem še obnoviti. Foto: ČG Župan Franc Pukšič namerava prodati vse občinske prostore v novi stavbi. Junija letos je minilo 25 let, ko so prvi notarji začeli delati po ponovni uvedbi notariata v Republiki Sloveniji; ta je bil leta 1944 ukinjen. Slovenija, Podravje  Notarska tarifa od oktobra 2019 višja Epidemija oklestila tudi zaslužke notarjev V Sloveniji je lani delovalo 91 notarskih pisarn. Povprečen prihodek ene pisarne je znašal nekaj več kot 290.000 evrov. Od petih podravskih notarskih pisarn sta ta znesek dosegli le pisarni slovenjebistriške notarke Jožice Škrk in ptujskega notarja Andreja Šoemna; ta je tudi med petnajsterico slo- venskih notarjev, ki so zabeležili največ prometa. Skupaj so notarske pisarne lani ustvarile 26,57 milijona evrov prometa oziroma kar sedem odstotkov več v primerjavi z letom prej. Višji prihodki so predvsem posledica nove notarske tarife, saj se je oktobra zvišala za okrog 14 %! »V nasprotnem primeru ne bi bilo povišanja mase prihodkov oz. povprečnega prihodka,« so dodali v zbornici. Pojasnili so še, da notarske pristojbine niso bile usklajene z infl acijo vse od leta 2002 in da so bile vmes tudi nekajkrat znižane. Foto: M24/Črtomir Goznik Največ prometa, to je okrog 960.000 evrov, je ustvarila ljubljanska notarska pisarna Mira Košaka, najmanj Alojza Slavka Kečka iz Ormoža, in sicer okrog 77.000 evrov, a je delovala le do druge polovice avgusta. Ob tem na notarski zbornici poudarjajo, da promet notarja na drugi strani zajema odhodke za plače zaposlenih, davek iz opravljanje dejavnosti in druge stroške, povezane z opravljanjem dejavnosti, in da torej prometa ne gre enačiti z dobičkom notarja. Letos je obseg notarskih storitev v času epidemije drastično upadel, čeprav so bile notarske pisarne ves čas epidemije (sicer s skrajšanim delovnim časom) odprte. Na notarski zbornici tako ocenjujejo, da se bodo posledice upada dela poznale še dalj časa. »Glede na spreminjajoče se razmere v gospodarstvu in vsakodnevnem življenju ljudi se spreminja tudi obseg dela in se sedaj rahlo povečuje.« Prihodki podravskih notarjev v letu 2019 Notar/ka Prihodki Andrej Šoemen, Ptuj 458.004 € Jožica Škrk, Slov. Bistrica 320.521 € Marija Škovrlj, Ptuj 179.324 € Miloš Lešnik, Lenart 147.072 € Alojz Slavko Keček, Ormož* 77.289 € Vir: Notarska zbornica Slovenije * podatek velja do vključno 21. 8. 2019 Število notarskih mest je primerno Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo za pravosodje tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega so- dišča. Na območjih z več prebivalstva in intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih 20.000 prebivalcev. Na zbornici ocenjujejo da sta število in razporeditev no- tarskih mest primerna. Notarji sicer opravljajo svoje poslovanje za območje celotne Republike Slovenije razen v primeru hipotek, kjer je pristojen notar, kjer leži nepremičnina. Skrajno negospodarno početje »To je tako, kot da bi zgradili novo hišo in jo nato prodali za četrtino cene, potem pa se vrnili v staro hišo, ki jo morate pred tem še obnoviti. Gre za skrajno negospodarno početje župana, ki ne zdrži nobene druge logike, razen te, da morajo biti tu zadaj velike provizije,« je razburjen svetnik Branko Horvat. »Ko sem izvedel za lansko prodajo prvih štirih pisarn, sem bil v šoku. Kmalu pa so se razširile govorice, da bo župan prodal vse pisarne. Kasneje se je s tem tudi sam pohvalil, saj naj bi bilo to najboljše za občino. Slišim, da se je Ilešič z Lipo že dogovoril za nakup prostorov trgovine, odplačal naj bi jih v treh letih. Nič nimam proti njemu, a kako bo kupil celo stavbo, če nima denarja?« Kar se tiče obnove stare občinske stavbe, pa Horvat dvomi, da bo Pukšič dobil soglasje, saj bližnji sosed naj ne bi bil niti malo navdušen, da bi se mu občinska uprava vrnila tako rekoč na dvorišče. Foto: ČG Je čiščenje jarkov projekt leta?! Svetnik Branko Horvat proda- jo novih prostorov označuje kot skjrajno negospodarno početje, hkrati pa kritizira tudi poslovanje vodstva občine: »Priča smo neneh- no novim velikim načrtom, od ka- terih pa je bolj malo realizacije. Pri pregledu polletne realizacije je sto- odstotno realizirana le ta naša nes- rečna poravnava, od katere je imel občinski proračun velikanski mi- nus, račun pa, kot kaže, samo žu- pan. Nobenih evropskih sredstev! Smo se pa dodatno zadolžili. In kaj počnemo s proračunskimi sred- stvi? Na Facebooku je trenutno polno fotografi j, kako občina čisti jarke. Za božjo voljo, je teh 15.000 evrov res projekt leta?!« S prodajo se nikakor ne bo stri- njal tudi svetnik Branko Goričan. »Zame ta prodaja ni moralno deja- nje. Če bi prostore prodajali z do- bičkom in bi v občinsko blagajno priteklo več denarja, bi še nekako razumel, zdaj pa tega ne vidim dru- gače kot eno veliko krajo. Žalostno je to, a kaj lahko storim? Na seji bo sicer burna razprava, nekateri bomo glasno protestirali in bomo odločno nasprotovali prodaji, a kaj ko županovih šest vojakov zvesto in pridno dviguje roke za vse, kar si zamisli, in smo preglasovani.« Župan kaže s prstom na opozicijo Pukšič pravi, da pričakuje nasprotovanje opozicije, vendar ponavlja, da izvirni greh za porav- navo s podjetjem Em-grad, ki je gradilo poslovno-občinsko stav- bo v Janežovskem Vrhu, v višini 870.000 evrov ni njegov, ampak pri prejšnjem vodstvu in občin- skem svetu, torej sedanji opozici- ji. Prepričan je namreč, da bi bila občina v primeru tožbe podjetju dolžna še veliko več. Spomnimo, da so načrti za no- vogradnjo na Destrniku nastali še v prejšnjem Pukšičevem mandatu, ko se je občina s predpogodbo zavezala kupiti 638 kvadratnih metrov poslovnih prostorov za 890.000 evrov. Vendar do reali- zacije predpogodbe nato ni prišlo zaradi menjave občinske oblasti, Em-grad pa je zaradi tega vložil tožbo. Nekdanji župan Vladimir Vindiš se za poravnavo ni odločil, ampak je odločitev prepustil sodi- šču, novi-stari župan Pukšič pa se je nato dogovoril za pobot; tega je na izredni seji potrdil tudi občinski svet, v katerem ima Pukšič večino. Od prvotno zahtevanih 1,6 milijona evrov se je občina z Em-gradom na koncu, kot rečeno, poravnala za 870.000 evrov. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  7. avgusta 20204 Podravje Osrednja slovesnost bo v sobo- to, 8. avgusta, vendar ne v več- namenski šolski dvorani, kot je to običaj, pač pa na prostem pred jur- šinskim kulturnim centrom. Zaradi koronavirusa in omejitve zbiranja več kot 50 oseb nanjo ne bodo vabili občanov, tudi ne gostov iz sosednjih občin, ampak zgolj glav- ne akterje družbenega življenja v občini. Mnoge od tradicionalnih prireditev, ki jih društva organizi- rajo ob prazniku, so odpovedane, še vedno pa jih ostaja nekaj, ki so že bile ali pa še bodo, večinoma športne, ki se odvijajo na prostem. »Letošnje leto si bomo gotovo najbolj zapomnili po epidemiji in vsem, kar ji je sledilo. V Juršincih smo jo zaenkrat dobro odnesli, saj nismo imeli nobenega okuženega primera, in to kljub temu da ima- mo v občini dom upokojencev. Ko smo gledali, kaj se dogaja v neka- terih drugih slovenskih domovih, priznam, da nas je bilo strah, da se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi v našem. A se na srečo ni. Očitno so bili preventivni ukrepi dovolj učin- koviti,« je zadovoljen župan Kau- čič. Medtem ko je covid-19 močno omejil družbeno življenje, pa v Jur- šincih ni ustavil investicij. Na Gomili mimo razglednega stolpa trenu- tno poteka popolna rekonstrukcija ceste v vrednosti 250.000 evrov. »Cestno podjetje Ptuj bo dela op- ravilo za 100.000 evrov manj, kot so bila ocenjena v projektni doku- mentaciji, kar je seveda odlično, zato bomo z razliko prenovili tudi del ceste v Zabovcih, pred tem pa sprejeli še rebalans proračuna.« Pripravljen imajo idejni projekt za dodatne šolske prostore na podstrešju, kjer bodo na 220 kva- dratnih metrih uredili tri učilnice, kabinet in sanitarije. »Število ot- rok raste, vrtec je poln, imamo šest oddelkov, zato je širitev šole ena od rešitev. Malčki iz vrtca bi tako v prihodnje lahko uporabljali spodnje prostore šole, učenci pa zgornje in podstrešne.« V Juršince se očitno priseljujejo mlade druži- ne, v središču se ureja komunalna infrastruktura za novo naselje, v katerem bo prostora za približno 20 individualnih hiš, intenzivno po- teka širitev doma upokojencev, ki bo prinesla vsaj 45 novih delovnih mest, župan pa opozarja tudi na posledično večji obisk občine, ki bo prinesel še druge pozitivne učinke. »Imamo že tudi idejni projekt za posodobitev prostora pred cerkvi- jo. Tečejo pogovori z župnikom, za realizacijo bomo namenili 28.000 evrov. Kmalu bomo začeli obnovo cestnega odseka v Dragoviču, ki je ocenjena na 42.000 evrov, projek- tirajo se kolesarke, kjer pa se naj- bolj zapleta pri mostu čez Pesnico. Upam, da nam z direkcijo za ceste uspe najti ugodno rešitev. Še po- membnejša od kolesarke pa je v naši občini gradnja optike. Projekt Rune bi se moral že začeti, a ga je upočasnila epidemija. Za območja, kjer ni interesa po napeljavi klasič- nega optičnega omrežja, so Rune, fi nancirane iz sredstev EU, pravza- prav edina rešitev.« Foto: ČG Alojz Kaučič: »Na našo veliko srečo doslej nismo imeli nobene potrjene okužbe s koronavirusom, še posebej glede na to, da imamo v občini dom upokojencev.« Juršinci  Z županom Alojzom Kaučičem ob občinskem prazniku Glavna cilja sta optika in kolesarke Letošnji praznik bodo v občini Juršinci proslavili v okrnjeni obliki, pa tudi nekoliko drugače, saj tokrat ne bodo podelili ne priznanj zaslužnim občanom ne diplom pridnim učencem. Zapustila je namreč svoje gnezdo pri cerkvi in se odpravila v svet. A ni prišla daleč. Ker še ni imela dovolj razvitih letalnih spo- sobnosti, da bi kam poletela, ji je preostal samo sprehod med hiša- mi. Ljudje so jo opazili, prepoznali njeno stisko in se nemudoma or- ganizirali v skrbi zanjo. Komunikacijo z občani je prev- zela občina in vse pozvala k skup- ni skrbi za štorkljinega mladiča. To so storili tako, da so živali, če se pojavila v bližini njihove hiše, na- točili svežo vodo v velikih in glo- bokih posodah, za hrano pa so ji lahko nastavili sardele – prav tako v velike posode. Hkrati so vse naprošali, da se štorklje ne doti- kajo, da se ne bi počutila ogrože- no, v strahu pa bi lahko koga tudi poškodovala s kljunom. Zaradi poškodbe ne more leteti Kot so povedali, je bil prvotni načrt takšen, da počakajo na or- nitologe, ki bodo skušali mladi- ča vrniti k njegovi družini in mu tako pomagali, da se nauči leteti, kasneje pa odleti v Afriko, kjer bi preživel zimo. Ko pa so prve dni avgusta štorkljo odpeljali na pre- gled v veterinarsko kliniko Golob na Muti, je postalo jasno, da z le- tenjem zaenkrat ne bo nič, saj ima žival zaradi nepravilne rasti defor- miran zglob na levem krilu. Zato bo do pomladi prezimila v oskrbi tega edinega slovenskega azila za ptice, potem pa jo bodo spustili nazaj v naravo. A le, če bo uspeš- no okrevala, če bo torej pridobila letalne sposobnosti in se navadila samostojnega iskanja hrane. Vzroke za deformacijo zgloba pri štorkljinem mladiču lahko po besedah veterinarja Zlatka Golo- ba pripišemo tudi vse slabšim ha- bitatom in vse večjemu pomanj- kanju hrane za te ptice v naravi. Krivda je torej na strani človeka. Pa vendar je gesta Benedičanov, ki so oskrbeli mlado štorkljo in ji tako rešili življenje, dokaz, da še znamo sočustvovati z drugimi bit- ji in da nam je mar zanje. Benedikt  Teden dni skrbeli za poškodovano mlado štorkljo Brez pomoči občanov bi štorkljin mladič poginil Konec julija so v središču Benedikta opazili postopati mlado štorkljo, za katero pa se je izkazalo, da se ji je preveč mudilo v odrasli svet, saj nanj še ni bila prip- ravljena. Foto: SD Življenjsko okolje štorkelj se slabša, tudi hrane imajo v naravi na voljo vse manj, zato imajo več zdravstvenih težav. Vse štiri nepremičnine sodijo v katastrsko občino Podlehnik in so v neposredni bližini nekdanje graške hranilnice. Velikost parcel je od 599 do 750 m2, cene pa se gibljejo med 6.900 evrov za najmanjšo in 8.600 evrov za največjo parcelo. Greza nezazidana stavbna zemljišča – zemljišča, ki so torej s prostorskim načrtom namenjena graditvi objek- tov. Ob parcelah, namenjenih za prodajo, je vmesna nepremičnina, ki ni predmet prodaje. O razlogih za neprodajo je župan Sebastian Toplak dejal: »Na tej nepremičnini bo razvod za energetiko za parce- le, ki jih prodajamo, ob tem pa je na tem mestu predvidena ureditev parkirišča za potrebe stanovanjske- ga objekta v bližini in tudi za ome- njene parcele.« Upa, da interes za nakup nepremičnin bo. »To je tudi prvi korak, da spodbudimo mlade, da se odločijo za bivanje v naši obči- ni. Ob tem bomo v kratkem objavili tudi namero o prodaji nepremični- ne v Kozmincih.« Slednja je 2.857 m2 velika parcela, ocenjena vred- nost pa je 8.900 evrov. Ob tem je župan še napovedal, da na občini potekajo tudi aktivnosti za znižanje komunalnega prispevka za mlade družine. »S tem bomo uresničili še eno izmed zavez, ki smo si jih za- dali.« Občina zbira ponudbe za nakup nepremičnin do 21. avgusta. V pri- meru, da bo zainteresiranih oseb več, imajo prednost pri nakupu mlade družine. To pomeni druži- na enega ali več staršev z enim ali več otroki, pri čemer nobeden od staršev ni starejši od 40 let. Če se za nakup nepremičnine prijavi več mladih družin, bodo s ponudniki opravili dodatna pogajanja o ceni, so pojasnili na občini. Podlehnik  Občina prodaja stavbna zemljišča Parcele za štiri mlade družine Občina Podlehnik je te dni objavila namero o prodaji štirih nepremičnin. Rok za oddajo ponudb je 21. avgust, prednost imajo mlade družine, so izpostavili na občini. Foto: Piso Označene štiri parcele namerava občina prodati še ta mesec, prednost pri nakupu imajo mlade družine. Ptuj  Želite svoje znanje prenesti na mlade? V CID-u iščejo mentorje Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID) je prejšnji teden začel zbirati ponudbe za izvedbo programa neformalnega izobra- ževanja in prostočasnih aktivnosti v šolskem letu 2020/21. V svoje vrste vabijo umetnike različnih profi lov, ki bi znanje želeli prenesti na različne starostne skupine. „Na povabilo k sodelovanju se lahko odzovejo pravne osebe in fi - zične osebe, ki so registrirane za dejavnost, ki jo ponujajo in ki jo bodo izvajale. Ponudbe se lahko nanašajo na glasbo, ples, fi lm, fotografi jo, gledališče, oblikovanje, računalništvo, nego ... ,“ je pojasnila Mateja Lapuh iz CID Ptuj. Rok za oddajo ponudb se izteče v petek, 14. avgu- sta, ponudbe pa na obrazcu sprejemajo po elektronski pošti na naslo- vu cid@cid.si. Število mentorjev ni omejeno, odvisno bo od tega, kakšne oblike dejavnosti bodo ponujene. Nekatere delavnice so namreč enodnev- ne, spet druge tedenske, mesečne ali celoletne. Vse dejavnosti načr- tujejo v upanju na najboljši možen epidemiološki scenarij; če pa bodo razmere to zahtevale, pa se bodo spremembam prilagajali sproti. Bo pa ta faktor, torej narava dejavnosti, vplival tudi na izbiro delavnic in mentorjev. „Pomembno je, da način izvedbe posamezne dejavnosti čim bolj zadošča trenutnim omejitvam, pa tudi, da so izvedljive v dru- gačnih okoliščinah,“ so še pojasnili na CID Ptuj. Letos obsežne zložen- ke, ki so jo izdajali ob začetku šolskega leta, z navedenimi dejavnostmi in termini ne bo. Izdan bo le manjši letak brez datumov delavnic z na- menom, da se lahko sproti prilagajajo razmeram. Foto: ČG CID Ptuj je objavil razpis, s katerim iščejo mentorje. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  7. avgusta 2020 5Podravje Nekateri ponudniki, ki niso so- delovali pri organizaciji dogajanja na tržnici, so ograji glasno na- sprotovali, češ da se počutijo kot izobčenci, ki nimajo pravice do zaslužka. Del problema najbrž tiči v tem, da je bilo letos treba za vstop na koncert na tržnici plačati, to pa doslej za Ptujsko noč ni bila nava- Ptuj  Po Ptujski noči: brez zapletov ne gre (Ne)potrebna ograja okrog tržnice za Ptujsko noč? „Zavedamo se, da rešitev ni bila estetska, a je varnost obiskovalcev na prvem mestu. V prihodno- sti si želimo, da bi tržnica lahko ostala odprta in da bi mesto bolj povezovala kot razdvajala,“ so na očitke, da je postavitev visoke ograje okrog tržnice za Ptujsko noč bila povsem neprimerna, odgovorili organizatorji tega dogodka. Foto: Črtomir Goznik Ograja naj bi bila po trditvah organizatorjev nujna. Haloze  Epidemija okrnila le prireditve Klopotci bodo peli Zvok klopotca naznani bližajočo se jesen, postavitev šestkra- kega lesenega klopotca pa je poslednje predpraznično deja- nje pred vrhuncem vinogradniške sezone – trgatvijo. Toda letos so omejitve, povezane z organizacijo prireditev zaradi nevarnosti širjenja covida-19, ohromile društva. A ta zago- tavljajo, da bodo poslanstvo izpolnili, večjih prireditev pa ne bodo prirejali. Šege in navade ob postavljanju klopotca v Halozah so različne. Klo- potca ne stavijo vsi isti dan, saj je to odvisno od vinogradniške lege in pogojev za gojenje vinske trte. Ponekod se začne postavljanje že na sv. Jakoba (25. julija) ali na sv. Ano (26. julija), drugje se klopotec postavlja na sv. Lovrenca (10. avgusta) ali na veliki šmaren (15. avgu- sta), nekateri pa ga postavljajo šele na malo mašo (8. septembra). Povsod pa je to izjemen dogodek tudi zato, ker gospodarji med seboj tekmujejo, kateri klopotec bo lepše »pel«, kateri bo glasnejši in kateri največji. Foto: arhiv ŠT Foto: arhiv ŠT Danes klopotec postavljajo predvsem zaradi druženja, tako je osnovni poudarek predvsem na veseli družbi, zato seveda brez lan- skega vina, frajtonaric« in brez domačega hlebca in dobrih mesnih dodatkov pač ne gre. Največjo prireditev je navadno organiziralo Dru- štvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki je klopotec postavljalo pri sv. Ani nad Borlom. »Tudi letos bo poslanstvo opravljeno, kar pome- ni, da bo klopotec oznanjal bližajočo se letino. Bo pa vse vse skupaj nekoliko bolj grenko,« je priznal predsednik društva Zvonko Arnečič. Dodal je, da društvo klopotec pri sv. Ani postavlja že več kot 25 let in da je bila prireditev vedno lepo obiskana. »Malo nam je žal, ker le- tos ne moremo oziroma ne smemo povabiti širše javnosti, a žal ne moremo zagotavljati, da ljudje ne bodo jedli, pili in se družili ob tem veselem dogodku.« Prireditev je običajno potekala v sodelovanju s Tu- rističnim društvom Cirkulane, ki v okviru sekcije stari običaji Mali Okič – Slatina organizira postavitev klopotca še na cesti klopotcev. »Tudi ta postavitev bo letos skromnejša. Upali smo, da bomo letos postavitev obeležili še nekoliko širše kot navadno, saj nam je že na urbanovo epi- demija prekrižala načrte, a žal ni pričakovati, da bi se epidemiološka situacija v teh dneh bistveno spremenila. Simbolika bo ostala, bomo pa letošnje leto skušali čim prej pozabiti,« je dejal predsednik društva Zvonko Bratušek. Klopotec je navadno zapel tudi v občini Majšperku, kjer ga je pos- tavljalo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk. Tudi letos bo društveni klopotec opravljal svojo nalogo, a kot drugod ga bodo pos- tavili člani sami. Že 15. leto pa bodo šestkrakega glasneža na Gorci postavljali člani TD Podlehnik. Postavitev bo potekala v ožjem krogu članov društva in povabljenih gostov. Ob postavitvi klopotcev veljajo posebni običaji, prav veselo pa je na- vadno tudi pozno v jeseni, na martinovo, ob pospravljanju klopotcev, ko morajo biti do polnoči vsi klopotci pospravljeni, drugače ga pospra- vijo „čuvaji haloških klopotcev“. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Pri tem so z NIJZ opozorili, da so zaenkrat letošnji podatki prelimi- narni, »in se bodo glede na situaci- jo s covidom-19 gotovo še mesečno spreminjali tudi za nazaj«. Slovenija sicer sodi med endem- ska področja in se glede na pogo- stost klopnega meningoencefa- litisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopov, okuženih s povzro- čiteljem klopnega menigoence- falitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, z borelijami okuženi klopi pa so raz- širjeni po vsej Sloveniji. Podatkov o cepljenju proti klo- pnemu meningoencefalitisu na NIJZ ne spremljajo sproti za letoš- nje leto, bo pa na število cepljenih verjetno vplivalo dejstvo, da v času razglašene epidemije covida-19 am- bulante za cepljenja niso obratova- le. Po razglasitvi konca epidemije so cepljenje spet omogočili. Slovenija, Podravje  Letos rekordno število okužb s klopnimi boleznimi Visoko število okužb zaradi zaprtih ambulant Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so letos do 27. julija prejeli 4492 prijav obolenja z lymsko bo- reliozo in 112 s klopnim meningoencefalitisom, kar je več primerov kot v celotnem lanskem letu! Lani so namreč prejeli 3938 prijav obolenja z lymsko boreliozo in 112 s klopnim meningoencefalitisom. Foto: Dreamstime/M24 »Naredili so sramoto celotnemu Ptuju« Podjetnica Trauda Krempl je prepričana, da je bila postavitev ograje na tržnici povsem neprimerna in estetsko grozljiva: „Naredili so sramoto celotnemu Ptuju. Ne vem, kdo si lahko lasti pridobitev vseh občanov Ptuja, torej pridobitev obnove mestne tržnice, kot svojo pridobitev?!“ Foto: Črtomir Goznik da. Je pa problematika zelo kom- pleksna in kaže, kako se morajo vsi tisti, ki delajo v mestnem jedru, truditi za svoje preživetje. „Zelo cenim ljudi, ki se v sklopu ptujske občine trudijo za oživitev mestnega jedra in boljše življenje. Tudi sama skušam po svoji moči prispevati in pomagati do želene- ga uspeha, čeprav sem le majhna zasebnica. Dobro se zavedam, da v sedanjem več kot katastrofalnem obdobju ne bom mogla preživeti. Vem, da vsi mali lokali v neposre- dni bližini nove mestne tržnice, pa tudi lokali v samem mestnem jedru, z njimi pa tudi mi, upravljav- ci teh lokalov, ne bomo preživeli, če naš trud ne bo kmalu poplačan oziroma če mestno jedro ne bo v kratkem času zaživelo. Ves ta trud pa skušajo izničiti posamezniki, ki se tega ne zavedajo v popolnosti oziroma jim je za to zelo malo mar. Da se njihove mošnje odebelijo, ne izbirajo sredstev in ne skoparijo z bahatim in neprimernim početjem ter diskriminacijo nas, malih ljudi. Priča za to je ravno početje neka- kšnih organizatorjev Ptujske noči,“ je dejala Trauda Krempl, trafi kant- ka v Miklošičevi 11. Nujen ukrep za zagotovitev varnosti Organizacija letošnje Ptujske noči je potekala po povsem spre- menjenem konceptu, v neodvisni izvedbi petih gostinskih lokalov: gostilne Pri pošti, Kava bara Flori- jan, Kavarne Bodi, Rick’s Cafeja in The Legend Puba. Kot pravijo, so želeli ohraniti tradicijo praznika mesta in ponuditi svež program. Robert Belšak iz konzorcija ptujskih gostincev, ki so bili or- ganizatorji, priznava, da je bila organizacija velik zalogaj z veliko preprekami. Zaradi epidemije je namreč začasno prepovedano zbi- ranje ljudi, izjema so organizirane javne prireditve do 500 udeležen- cev, a le pod pogojem, da se lah- ko zagotovi minimalna varnostna razdalja med ljudmi v skladu z na- vodili NIJZ. Organizatorji so zato dogodek Ptujske noči morali prija- viti na pristojni policijski postaji in priložiti pozitivno mnenje NIJZ. V vlogi so med drugim morali podati varnostni načrt in omejiti prostor prireditve. „Ob organizaciji tako zahtevnega dogodka, kot je Ptu- jska noč (tudi, ko niso časi kovida), morata biti zdravje in varnost ljudi na prvem mestu. Prireditev, ki spa- da pod izjemo ‘organizirane javne prireditve do 500 udeležencev’, mora imeti jasno omejen prostor, znotraj njega pa morajo biti se- dišča na varnostni razdalji meter in pol. Pravilo smo dosledno upo- števali pri oblikovanju koncepta Ptujske noči in se odločili, da bo oblikovan kot koncertni večer s sedišči. Ker smo v zadnjem tednu pred prireditvijo z različnih naslo- vov prejemali pomisleke o zbiranju množic na zunanji strani ograje, ki bodo prireditev spremljale zunaj prireditvenega prostora, zunaj pri- stojnosti naše varnostne službe in s tem povezane možnosti izbruha covida-19 v našem mestu, smo se dva dni pred Ptujsko nočjo odloči- li, da na zgornji strani tržnice, ob Slomškovi ulici, postavimo visoke ograje in jih ovijemo v platno, da bi omejili vidljivost in tako prepre- čili možnost zbiranja množice na ulici, kjer nimamo pristojnosti,“ so pojasnili organizatorji. Ob tem so dodali, da so se zavedali, da rešitev ni bila estetska, a da je bila z vidika zagotavljanja varnosti nujna. Kremplova trdi, da so s takšnim početjem oškodovali druge lokale, ki delujejo okrog tržnice. Njeno poslovanje naj bi motili, pa čeprav so jo, kot pravi, nekaj dni prej prosili, naj obratuje lokal tudi v nočnih urah Ptujske noči: „Namen je bil, da se popestri ponudba obiskovalcem prireditve, kar sem rade volje storila in imela odprto do konca prireditve, do okrog druge ure zjutraj.“ Kritik na račun postavljene dvometrske ograje naj bi, tako pravi Kremplova, bilo zelo veliko tudi med obiskovalci. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  7. avgusta 20206 V središču Bodo ostali le še trije kandidati? Na razpis za naziv Evropske prestolnice kulture za leto 2025 (EPK) se je prijavilo šest slovenskih mest, od tega so se Ljubljana, Nova Gorica, Piran in Ptuj uvrstili v drugi krog. Vse kandidatke imajo do jeseni čas, da dopolnijo svoje prijave, končni izbor pa bo opravljen decembra letos. Zraven slovenskega bo izbrano še eno nemško mesto, njihov postopek izbire poteka sočasno z našim. A olajšanje je bilo kratkotrajno značaja, saj je vlada po nekaj ted- nih ponovno zapovedala obvezno nošenje obraznih mask in prepo- vedala združevanje večjih skupin ljudi. Posledice za gospodarske aktivnosti tako na evropski kot nacionalni ravni so katastrofalne. Gospodarstvo si bo rane celilo še leta in leta. Avtomobilska industri- ja, ki je pogon evropskega gospo- darstva, je na kolenih, podjetja so že in še bodo odpuščala. Enako je v letalski panogi. Turizem komaj- da diha, glasbena in zabaviščna industrija sta čisto na dnu. Vinske kleti so polne vina, nova trgatev pa pred vrati. Zaradi bojazni, da bi se virus razširil po zdravstvenih ustanovah, so njihova vrata od sredine marca neprodušno zaprta, pacientom je dostop do zdravstvenih storitev močno omejen. Zaradi nevarnosti širjenja virusa so letos prvič v zgo- dovini odpadli pomembni medna- rodni dogodki, denimo olimpijske igre. Tudi praznovanja največjega krščanskega praznika, velike noči, ni bilo. Je korona povzročila krizo ali je nastala zaradi krize? Ob vsem tem dogajanju s(m) o ljudje zmedeni in prestrašeni. Komu in kaj zaupati ter verjeti, so ukrepi vlade smotrni in upravičeni, kako nevaren je dejansko virus, ali bi bilo boljše, enostavnejše in laž- je, če bi življenje teklo normalno in bi se pustili prekužiti …? Vrsta vprašanj se poraja med ljudmi, med drugim, ali je bila Evropa na pragu nove ekonomske krize že pred pandemijo in je virus »prevzel odgovornost« za strmoglavljenje vrste dejavnosti, ki bi tako ali tako, četudi epidemije ne bi bilo, padle na kolena ali pa celo dočakale brid- ki konec. Velika razlika: umrli zaradi covida ali s covidom Do začetka avgusta je covid-19 v Sloveniji terjal okoli 120 življenj. Tudi med zdravstveno stroko se poraja vprašanje, koliko ljudi je umrlo zaradi covida in koliko s covidom. Ni nujno, da je statistika vodena pravilno, saj so lahko bili bolniki okuženi z virusom, a zara- di njega niso umrli, temveč je po njihovem življenju stregla bodisi starost bodisi druga, že dalj časa trajajoča bolezen. Statistike, koliko ljudi je v Slo- veniji umrlo neposredno zaradi koronavirusa in koliko zaradi dru- ge bolezni, čeprav so bili hkrati okuženi še s covidom, nimamo. In je še nekaj časa glede na pojasnilo NIJZ ne bo. »Težko povemo, kdaj točno bomo to delali. Take analize zahtevajo precej časa in kadra, a Kljub špekulacijam, da bi ptujski mestni svet na majski seji lahko potrdil predlog za odstop od kan- didature za Evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025, se to ni zgodilo. Še več: tudi tisti, ki so ne- uradno glasno izražali pomisleke o smiselnosti nadaljevanja, so se na seji spravljivo posuli s pepelom, češ kako pomemben projekt bo to za mesto. Sočasno so sicer pri- pravljavcem dali jasen signal, da bo vsota denarja, ki jo bo občina zago- tovila tako za pripravo kandidatu- re kot za izvedbo, bistveno manjša od pričakovanj. Ocenili so, da je pri- javna knjiga predstavljala smiseln, a nadrealističen spisek želja. Kljub pomislekom so s predlogom odbo- ra za splošne zadeve, ki je predla- gal odstop od kandidature, sogla- šali le trije od 29 svetnikov: Milan Klemenc, Sergeja Puppis Freebairn in Andrej Vindiš. Velik del politike je modro mol- čal, ker si ni želel konfrontacije oziroma nove bojne linije s kultur- niki. Zato so zadeve izpeljali bolj elegantno: omejili so sredstva in posledično dosegli umik ekspertne skupine. Da bi slednja bila pripravl- jena sprejeti fi nančno bolj vzdržljiv kompromis, je bilo namreč malo verjetno. Različna videnja občine in ekspertne skupine S tem so se stvari postavile na glavo. V začetku julija letos je četverica, ki je pripravljala kandi- daturo Ptuja za EPK 2025 – Aleš Šteger, Aleš Novak, Mitja Čander in Martina Magdič –, sama županji MO Ptuj Nuški Gajšek predlagala, da mesto odstopi od kandidature. Kot so zapisali v razlogih, so juni- ja s predstavniki občine večkrat sestankovali, čemur je sledil dopis direktorja MO Ptuj Alena Jevto- vića, v katerem je predstavil fi nanč- ni okvir projekta Ptuj 2025. Ta ob- sega načrt fi nanciranja infrastruk- turnih projektov ter fi nanciranja poslovanja. Kot so zapisali, so izhodišča skrbno preučili in pripra- vili simulacije fi nanciranja stroškov kandidature do vključno leta 2025. Ob tem so opravili primerjalno štu- dijo operativnih proračunov, kot so jih v prijavnih knjigah navajala mesta, ki so prejela naziv EPK v ob- dobju 2019 do 2024. »V prvi prijavni knjigi Ptuj 2025 smo zapisali načrt fi nanciranja, utemeljen na velikosti mesta in regije, številu prebival- cev, ekonomski moči in nekaterih drugih, s kulturo povezanih dejav- nikih, zlasti s pričakovanji Evropske komisije in Republike Slovenije gle- de obsega in kakovosti program- skih aktivnosti – vse to je bilo treba upoštevati, da bi ostali v konku- renci za naziv v drugem krogu, in to nam je tudi uspelo,« so pojasnili. Razlika v njihovih pričakovanjih ter videnjem in zmožnostmi obči- ne je ogromna. Medtem ko so pri- pravljavci za operativni proračun predvidevali več kot 21 milijonov, jih je občina ocenila na okrog 11 milijonov. Tudi razkorak med pla- niranimi investicijskimi odhodki iz prve prijavne knjige in izračunom občine je velik: občinski predvide- va okrog 18 milijonov, kar je skoraj polovico manj, kot je navedeno v prijavni knjigi. Posledica fi nančnih razhajanj: predlog za odstop … »Spremenjene fi nančne okolišči- ne, ki jih MO Ptuj narekuje situacija covid-19 in z njo povezane nove fi nančne potrebe, se refl ektirajo Slovenija  Umrljivost zaradi drugih bolezni krepko višja od umrljivosti zaradi koronavirusa Pljučnica lani vzela dvakrat toliko življenj kot leto Pandemija koronavirusa je svet postavila dobesedno na glavo. Z danes na jutri, dejansko čez noč, se je vse spremenilo. Slovenija je sredi marca ob r zaustavila javno življenje in številne gospodarske dejavnosti. Po ugodnih statistikah v maju so se ukrepi začeli rahljati in junija smo se vrnili v ži Ptuj  Predlog ekspertne skupine za odstop: če ne bo 56 milijonov, tudi EPK ne bo Ptuj bo od kandidature za EPK 2025 zelo verjetno odstop Okrog 140.000 evrov je ptujska občina doslej namenila za pripravo kandidature za Evropsko prestolnico kulture Ptuj 2025. Glavnino tega denarja je prejela š ki je pripravljala prijavno knjigo. Njeni člani pa zdaj, bojda zaradi spremenjenih razmer, povezanih z epidemijo in fi nančnimi projekcijami občine, predla Mestni sv zaposleni n Koronavirus je v Sloveniji po uradni statistiki do konca julija terjal okoli 120 življenj. primerljivem obdobju umre bistveno več ljudi: zaradi pljučnice do trikrat več, zaradi onk bolezni 35-krat več. Foto: ČG Aleš Šteger in Mitja Čander sta še pred kratkim na občini optimistično predstavljala pripravo kandidature. Foto: Dreamstime/M24 Če upoštevamo tezo pulmologa Matjaža Fležarja s klinike Golnik (da je realno zaradi covida umrla polovica ljudi, ki jih prikazuje statistika), potem koronavirus v polletnem obdobju ni vzel nič več življenj kot gripa in bistveno manj kot pljučnica. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 7 Razkorak 26 milijonov evrov V prijavni knjigi za EPK 2025 so pripravljalci predvideli 56 milijonov evrov, ki bi jih potrebovali za izvedbo. Zgovoren je podatek, da bi načrtovani odhodki iz poslovanja (do leta 2027) znašali 21.755.000 evrov, od tega bi javni sektor pri- speval kar 96 %. Občina pa je konec junija pripravila načrt investicijskih in operativnih odhodkov ter jih skupaj ocenila na nekaj manj kot 30 milijonov. Razkorak med pričakovanji in zmožnostmi je več kot očiten. petek  7. avgusta 2020 7V središču Foto: M24 ga trenutno žal nimamo na razpo- lago. Analize bodo verjetno sledile po koncu epidemije oziroma ko se bo stanje umirilo.« Vprašanje, koliko je dejansko žrtev bolezni covid-19, je zelo na mestu. Po poročanju medijev so v Veliki Britaniji začasno zausta- vili štetje smrtnih žrtev, saj niso prepričani o pravilnosti vodenja evidenc. Zavedajo se, da ni enako, če bolnik umre zaradi koronaviru- sa ali zaradi druge bolezni in je s koronavirusom bil oziroma je oku- žen. Slovenski pulmolog Matjaž Fležar s klinike Golnik meni, da je v Sloveniji zaradi kornavirusa umr- la približno polovica ljudi glede na podatke, ki jih navaja uradna statistika. Za časopis Večer je po- vedal, da so na kliniki ob privolitvi svojcev izvedli delne obdukcije umrlih, ki so oboleli za covidom. Analiza tkiv je pokazala, da je zara- di koronavirusa neposredno umr- la dobra polovica od vseh, ki jih uradno navaja statistika. Fležar je tudi poudaril, da ga bolj kot drugi val koronavirusa skrbijo posledi- ce pretiranega zapiranja življenja: »Malo ljudi pozna koga, ki je umrl zaradi covida. Kmalu pa bo vsak od nas poznal vsaj nekaj ljudi, ki so zaradi covida revni.« Druge bolezni vzamejo bistveno več življenj Ob vseh dilemah, ki jih srečuje- mo v zvezi s širjenjem koronavi- rusa, smo se v uredništvu Štajer- skega tednika odločili pobrskati po podatkih o umrljivosti zaradi drugih bolezni. Zbrali smo podatke za polletno obdobje v minulih šti- rih letih. Želeli smo sicer zajeti pet- letno obdobje, a polletni podatki o vzrokih smrti za letos še niso na voljo. Po pojasnilu NIJZ podatke dokončno sestavijo po koncu kole- sarskega leta. Kljub temu številke o vzrokih smrti v Sloveniji za štiri- letno obdobje povedo vse: število umrlih zaradi onkoloških bolezni je ob polovici leta okoli 3.000, število umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni več kot 4.000. Zaradi pljučnice je v Sloveniji v prvem polletju v obdob- ju minulih štirih let umrlo od 200 do blizu 400 ljudi, zaradi gripe od 30 do 60. Če upoštevamo podat- ke pulmologa Matjaža Fležarja, ki pravi, da je dejansko število umrlih zaradi covida le dobra polovica od vseh, ki jih navaja statistika, lah- ko sklepamo, da zaradi covida ne umre nič več ljudi kot zaradi gripe. Lani jih je v Sloveniji zaradi gripe od januarja do konca junija umrlo 48, predlani 54, zaradi covida pa letos od sredine marca do konca julija nekaj čez sto. Če uradno številko umrlih zaradi covida prepolovi- mo, toliko naj bi bilo po besedah dr. Fležarja dejansko neposrednih smrtnih žrtev koronavirusa, se pri- bližamo podatku o številu smrti zaradi gripe. O primerjavi števila smrti zaradi preostalih bolezni in smrti zaradi covida pa skoraj ne velja izgubljati besed, ker so razli- ke velikanske. Pljučnica, ki je prav tako nalezljiva, pa zaradi nje ne nosimo mask, po uradni statistiki v pol leta v Sloveniji vzame od 200 do 400 življenj, torej bistveno več kot covid. Smrti zaradi covida je v primerjavi z žrtvami srčno-žilnih bolezni od dva do tri odstotke, v primerjavi z žrtvami raka pa od tri do štiri odstotke. s covid razglasitvi epidemije za več kot mesec dni popolnoma ivljenje, kot smo ga poznali pred epidemijo. pil štiričlanska ekspertna skupina, agajo odstop od kandidature. zlasti v nižanju sredstev za opera- tivni segment projekta Ptuj 2025. Sprememba načrta fi nanciranja radikalno odstopa od prve prijav- ne knjige, kar ni skladno s priča- kovanji ekspertne skupine. Tega zmanjšanja niti ne bi bilo moč vero- dostojno in strokovno utemeljeno zagovarjati s problemi, ki jih je in jih še bo povzročila koronakriza, slovenski in tuji strokovnjaki bodo to gesto razumeli kot nedvoum- ni umik oz. zmanjšanje politične podpore projektu na lokalni ravni – prav politična podpora pa je po- gosto poudarjena kot ključna za uspeh projekta EPK,« so zapisali člani ekspertne skupine. Priznavajo pa, da je to le del ob- sežnega problema, ki je povezan z nezmožnostjo priprave vero- dostojnega programa Ptuj 2025: »Tudi če bi Ptuj s tem (zmanjšanim, o.p.) fi nančnim okvirjem dobil na- ziv EPK, projekt ne bi upravičil vi- sokih pričakovanj zainteresirane in splošne javnosti.« Šteger, Novak, Čander in Magdi- čeva navajajo, da so bili povabljeni k sodelovanju kot strokovnjaki, od katerih se pričakujejo objektivni, strokovno utemeljeni in racionalni predlogi. Opažajo pa, da se odloči- tev za kandidaturo kaže kot obre- menitev, ki je proračun ne bo zmo- gel v pričakovanem fi nančnem okvirju. Ne nazadnje pa je tu še dejstvo, da je občino k zmanjšanju sredstev, namenjenih za pripravo in izvedbo projekta EPK, zavezal tudi mestni svet. »Ker ocenjujemo, da prijava z oslabljeno politično podporo in bistveno nižjimi javnofi nančnimi viri iz naslova proračuna MO Ptuj ne more uspeti, vam predlagamo umik kandidature zaradi poslab- šanja projekcij fi nančne situacije proračuna MO Ptuj. Predlagamo tudi, da to odločitev utemeljimo skupaj, kot smo to počeli doslej, kar pomeni, da vam pri tem nudi- mo potrebno strokovno podporo, argumentacijo in usklajeno notran- je in javno delovanje,« so v dopisu zapisali člani ekspertne skupine.« Mestni svet naložil prilagoditev in to občina počne Na občini so na vprašanje, ali bodo mestnemu svetu dejansko Foto: Dreamstime/M24 Foto:ČG vet bo najbrž na septembrski seji razpravljal o predlogu za odstop od kandidature. Obstaja alternativa: bodo dogajanje prevzeli na občinski upravi? Foto: Sta/M24 Podatki NIJZ kažejo, da zaradi drugih bolezni v koloških obolenj 25-krat več in zaradi srčno-žilnih na septembrski seji predlagali od- stop od kandidature in ali je bil denar za pripravo prijavne knjige vržen stran, odgovorili: »Pogod- ba s pripravljavci kandidature se je iztekla 30. 6. 2020, aneks ni bil podpisan. Mestni svetniki so bili seznanjeni z dopisom pripravljav- cev, v katerem nam predlagajo odstop od kandidature. Veljavni sklep mestnega sveta nam nalaga prilagoditev kandidature in to zdaj počnemo. Zadnjo besedo bo imel mestni svet.« Ta je z večino glasov maja letos sprejel predlog, da se kandidatura nadaljuje, a da se projekt raciona- lizira. Odstop naj bi bil nesmiseln, saj da so v projekt doslej vložili precej denarja. Kakšno alternativo bodo ponudili tokrat: odstop ali popolno spremembo prijavne kn- jige tik pred zdajci? Število umrlih ob polletju Leto Srčno-žilne bolezni Onkološka obolenja Pljučnica Gripa 2016 4.044 3.134 383 29 2017 4.427 3.068 352 56 2018 4.099 3.263 263 54 2019 4.173 3.105 215 48 2020 Covid-19: 120 (marec–avgust) Vir: NIJZ Podatki so prikazani za obdobje januar–junij za vsako posamezno koledarsko leto. Foto: Sta/M24 Čez 80 odstotkov smrti s koronavirusom ali zaradi njega v Sloveniji je nad starostno mejo 75 let. Dobra polovica vseh v Sloveniji umrlih s koronavirusom ali zaradi njega je starejših od 85 let. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 8 Seveda gre za težave, s katerimi se ne srečuje le slovensko podeže- lje, a v nekaterih drugih državah so jih prepoznali že pred časom in se začeli z njimi tudi sistematič- no ukvarjati. V okviru raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini so pred- stavniki Zveze podeželske mladine Slovenije (ZPMS) in Kmetijsko-goz- darske zbornice Slovenije (KGZS) pred dnevi skupaj obiskali avstrij- sko kmetijske zbornico v Celovcu, da pridobijo še več informacij za pripravo na projekt Erasmus+, ki so ga naslovili neMoč podeželja in s katerim želijo spregovoriti o du- ševnih stiskah tudi na slovenskem podeželju. Visok delež samomorov med kmeti V Avstriji se, podobno kot v Slo- veniji, srečujejo z visokim deležem samomorov med kmeti. Avstrijske dežele so se že leta 2005 lotile re- ševanja tega problema, in sicer z vzpostavitvijo sistema svetovanja za področje duševnega zdravja znotraj posameznih kmetijsko- -gozdarskih zbornic. Temu mode- lu pa bi zdaj, kot kaže, radi sledili tudi v Sloveniji, saj so si zadali na- logo omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju na podeželju in vzpostaviti svetovalni sistem za področje duševnega zdravja znot- raj KGZS. »Nov in drugačen pristop k delu s kmeti v Avstriji sem spoznala že v času študija, ko sem bila pri njih na praksi, zdaj pa sem te izkušnje hotela deliti oziroma prenesti na slovensko podeželje. Najprej smo na srečanje mladih prevzemnikov lani v Mariboru povabili Friederike Parz s Kmetijske zbornice avstrij- ske Koroške, da je predstavila pro- blematiko medsebojnih odnosov na avstrijskih kmetijah in njihove aktivnosti v zvezi s tem. In bilo je jasno, da se zelo podobne težave pojavljajo tudi pri nas, le da se z njimi ne ukvarjamo; še več, pome- tamo jih pod preprogo,« razlaga Magerjeva. Brezplačno svetovanje Projekt Kakovost življenja na kmetiji, sprva celovški, ki pa je kmalu prerasel v vseavstrijskega, je sestavljen iz dveh delov: svetoval- nega in izobraževalnega. »Delujejo čim bolj preventivno in kmetom posredujejo kar največ informacij, nasvetov, in sicer preko tedenske- ga časopisa, ki ga izdaja zbornica, kratkih seminarjev v lokalni skup- nosti, predavanj, delavnic, rekla- mirajo pa se praktično preko vseh oblik družbenih omrežij.« Stroške izvajanja programa v Koroški kme- tijsko-gozdarski zbornici delno po- krivajo iz pridobljenih projektov in delno iz lastnih sredstev, drugod pa tudi iz deželnih proračunov. Svetovalne usluge, ki jih kmetom na tem področju nudi zbornica, so zaenkrat brezplačne. S tem skušajo vsaj nekoliko razbremeniti obstoječi socialni sistem, znotraj katerega že od leta 2008 deluje klicni center za kmete v stiski, ki pa ne more reševati kompleksnih problemov kmetov, zato pogos- to tovrstne klice preusmerjajo na zbornico. Več kot 800 klicev kmetov v stiski »Na zbornici sta tako zaposleni dve psihologinji, in sicer za sve- tovanje v pisarni, v podružnicah, na kmetijah, pa tudi po telefonu. Vzpostavili so brezplačni in ano- nimni klicni center za kmete, na katerem so strokovnjaki dosegljivi v dopoldanskem času.« Lani so, denimo, prejeli več kot 800 klicev, od tega je bilo kar 81 odstotkov kmetov in le 19 odstotkov kmetic. Njihova povprečna starost se je gi- bala med 40 in 60 let, najpogostej- ši problemi pa osebnostne narave in povezani s sobivanjem več gene- racij na kmetijah, torej medgenera- cijski konfl ikti, partnerski odnosi, predaja kmetij, pa tudi preobre- menjenost, psihološke bolezni, odvisnosti, težave s komunikacijo in perspektive prihodnosti. petek  7. avgusta 20208 Kmetijstvo Ob omembi blagovne znamke Claas verjetno najprej pomislite na velike zeleno-bele kombajne, ki so se zadnje dni podili po njivah, da bi pospravili še nepožeto pšenico. Širši javnosti je namreč manj zna- no, da nemško družinsko podjetje Helmuta Claasa izdeluje celotno kmetijsko mehanizacijo, med ka- tero je treba še posebej izpostaviti traktorje. Medtem ko so traktorji znamke Fendt trdno zasidrani na prvem mestu med izredno veliko konkurenco, pa naj bi si Claasovi, tako pravi Boštjan Flamiš iz Gra- paka, delili drugo mesto skupaj z ameriškim Johnom Deerom. Do Claasovega traktorja tudi z denarjem prek razpisa Foto: SD Posebnost goseničnega podvozja je v večji naležni površini in boljšem oprijemu s podlago. Hoče  Predstavitev najnovejše kmetijske mehanizacije Do zemlje prijaznejši traktor goseničar Podjetje Grapak je prvič v Sloveniji predstavilo najnovejša modela Claasovih traktorjev in Horscheve stroje za obdelavo tal. Slovenija  Projekt Zveze podeželske mladine Slovenije neMoč podeželja Duševno zdravje kmetov ostaja tabu Če hočemo dobro in uspešno delati na kmetiji, je prepričana Anja Mager, nova predsedni- ca ZPMS, moramo biti duševno zdravi. Toda duševno zdravje, prenos med generacijami, komunikacija, odnosi in stres so teme, o katerih se na kmetih še vedno ne pogovarja. Foto: SD Zmogljiv, enostaven, udoben, in ugoden! • 145 KM – 4.5 l, 4 cilindri; 165 KM – 6.8 l, 6 cilindrov • • • • • • • • PE STRAHINJ Tel.: 04 277 2700 Tel.: 02 613 0106 »Claasovi traktorji so vse pre- poznavnejši in cenjeni tudi v Slo- veniji,« pravi Flamiš. »Potencialnim kupcem smo se tokrat odločili predstaviti dva modela goseničnih traktorjev s podvozjem terratrac. Posebnost goseničnega podvozja je v večji naležni površini in boljšem oprijemu s podlago. Z gosenico se zmanjša pritisk na površino, kar po- sledično pomeni manj poškodb tal, varovanje tal, pa tudi več pridelka.« V ponudbi imajo dva modela iz tako imenovanega razreda premium, in sicer enega, ki ima gosenice na- mesto zadnjih koles, in drugega, ki ima podvozje terratrac tako spre- daj kot zadaj. In cena? Od 200.000 navzgor, odvisno od opreme. »Traktorja sta še posebej primerna za večja kmetijska gospodarstva, razne kombinate in velike kmete. Glede na to, da je zdaj aktualen razpis za gozdarsko tehniko, je go- tovo zanimiv tudi Claasov traktor z gozdarsko opremo.« Predstavitev novosti pri kombajnih so že opra- vili, nove modele odlikuje večja ka- paciteta, pa tudi izkoristek, saj stroj bolje loči zrnje od plev in tako tudi zbere več zrnja. Prednosti navigacijskega sistema in telematike V Grapaku pa niso le generalni zastopniki za Claas, ampak tudi za Horsch, prav tako eno vodilnih znamk za kmetijske stroje za obde- lavo tal, setev in zaščito rastlin. »Med prednostmi naše ponud- be sta gotovo tudi navigacijski sistem in telematika. Navigacija se vse bolj uporablja pri kombajnih, saj na ta način kombajn vozi po natančno določeni poti, s čimer se privarčuje pri času, gorivu, ume- tnih gnojilih in semenih,« razlaga Grapakov prodajni svetovalec Ta- dej Obrovnik. »Natančnost je kar 2- do 3-centimetrska, investicija, ki znaša 20.000 evrov, pa se pokrije po 500 hektarjih obdelave. Druga posebnost je uporaba telematike, torej nadzora za pridobivanje po- datkov. Kmet lahko s pomočjo te- lematike npr. spremlja, kje je trak- tor, kakšna je njegova uporaba, koliko materiala je porabil in kakšni stroški so pri tem nastali.« Upravljanje ni preveč zahtevno Novi uporabnik v povprečju potrebuje od dva do tri dni šolanja za osvojitev tehnologije, dodaja Obrovnik. »Ni težko razumeti in uporabljati, pomagamo pa tudi preko video klicev, kajti kmet nale- ti na težavo med delom, zato toč- no takrat tudi potrebuje pomoč, razlago ali dodatna navodila.« Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  7. avgusta 2020 9Podravje Dodatke delavcem so izplačali Vse dodatke za marec, april in maj je bolnišnica z ministrstva že dobila refundirane in jih je delavcem tudi že nakazala. Le za zadnji mesec epidemije čakajo del nakazila za tako imenovani „korona“ dodatek, a naj bi to prav tako bilo kmalu urejeno. Direktorica ugotavlja, da k sreči v ptujski bolnišnici z izplačevanjem dodatkov – za razliko od nekaterih drugih zavodov – nimajo večjih težav. Skupaj vsi dodatki znašajo okrog 1,3 milijona evrov. Na nekaterih načrtujejo tudi postavitev enostavnih gostin- skih objektov. Če bo vse teklo po planu, bi lahko že prihodnje leto kavico spili v parku Ljudski vrt. Seveda bodo tudi pri tem pomembno vlogo imeli pogoji Zavoda za varstvo kulturne de- diščine. „Omenjene lokacije, ki so za- nimive tudi s turističnega vidika in bi pomenile dodatno ponud- bo v mestu, smo nadgradili z idejo o postavitvi enostavnih gostinskih objektov po vzoru že obstoječega na Ranci,“ so pojasnili na MO Ptuj. Gre za lo- kacije v parkih in pod gradom, Foto: ČG V Ljudskem vrtu naj bi gostinski objekt s sanitarijami uredili že prihodnje leto. V kratkem bodo vložili vlogo za gradbeno dovoljenje. Ptuj  Več gostinskih objektov in sanitarij po mestu Na kavico kmalu tudi v Ljudski vrt? Ptujska občina je kot ključne prepoznala štiri točke, na katerih bi bilo nujno treba urediti sanitarije. Gre za zelo obiskana območja: parkirišče pod gradom, avtobusno postajališče in oba parka. Ptuj  Poslovanje bolnišnice 2020 Leto naj bi končali pozitivno Kljub epidemiji koronavirusa naj bi v ptujski bolnišnici leto končali v pozitivnih številkah. Pri približno 31-milijonskem proračunu bodo prihodki predvidoma za 17.000 evrov pre- segli odhodke, tako vsaj predvideva fi nančni načrt. Kako je to možno ob dejstvu, da je doslej bilo manj realiziranega programa od plana in da so se zaradi izrednih razmer ča- kalne dobe podaljšale kot v vseh zdravstvenih ustanovah v državi? Planirani prihodki znašajo 31,15 milijona evrov, odhodki 31,13 milijona evrov. Leto 2020 naj bi tako zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 17.300 evrov. Kot je pojasnila direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah, so načrti zastavljeni realno, ob upoštevanju okoliščin epidemije koronavirusa: „Zastavili smo si smele cilje in kljub vsemu načrtujemo ob koncu leta pozitiven rezultat. Naš cilj so tudi precejšnja investicijska vlaganja v višini okrog 1,9 milijona evrov. Vsi v bolnišnici verjamemo, da bomo zastavljene cilje ob koncu leta dosegli.“ Če jim bo to uspeli, bodo nadaljevali pozitiven trend, ki se je začel lani, čeprav je vrsto let pred tem to bila misija nemogoče. Kljub epidemiji se v bolnišnici trudijo realizirati programe in nadoknaditi zamujeno. Problem pa ostajajo čakalne dobe. Po mnenju direktorice bodo potrebovali kar nekaj časa, morda celo več let, da bodo to spravili v normalne tirnice. Na vprašanje, kako bodo ob vseh znanih okoliščinah in izrednih razmerah vendarle letos dosegli pozitiven rezultat, direktorica odgovarja: „Veliko bomo delali in skušali nadomestiti izgubljeno. Obenem skladno z zakonom o obvladovanju epidemije pričakujemo, da bo država nadomestila izpad prihodka v smislu 80 % vrednosti plana za čas treh mesecev.“ Ta sredstva so v fi nančnem načrtu že planirana. Foto: ČG medtem ko bi na avtobusni postaji urejali le sanitarije. V tem času poteka pridobivanje potrebne dokumentacije; kot je znano, bo pomembno vlogo tudi tokrat imelo sodelovanje z mari- borsko enoto ZVKDS. Načeloma problemov pri tem ne pričakujejo. Direktor ZVKDS OE Maribor Srečko Štajnbaher pravi, da kul- turnovarstvene pogoje za po- stavitev enostavnih objektov pripravljajo. Ker občina lastnih sredstev za ureditev nima, bi bila posta- vitev zasnovana v obliki javno- -zasebnega partnerstva. Iskali bodo zunanje izvajalce. Kot so pojasnili na občini, so časovno najbliže postavitvi objekta v Ljudskem vrtu. Kmalu naj bi vlo- žili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja: „Naša želja je, da bi v naslednjem letu objekt že slu- žil namenu.“ „Izračunali smo, da samo to, da zaradi epidemije vsem stano- valcem vsakodnevno merimo vro- čino, terja tri zaposlene za polni delovni čas; potem veste, kako to vpliva na organizacijo dela. O znižanju števila zaposlenih niti ne upamo razmišljati,“ o povišanju stroškov zaradi epidemije korona- virusa pravi direktorica ptujskega Doma upokojencev. V tem so se sicer modernizirali in pred nekaj dnevi nabavili aparat za merjenje temperature obiskovalcev in zapo- slenih. Sodobna naprava v pritličju stavbe jih je stala 2000 evrov. Več stroškov tudi za plače V prvi polovici letošnjega leta so prihodki enega največjih domov v Sloveniji znašali nekaj manj kot 6,9 milijona evrov, odhodkov je bilo za 7,02 milijona. Čeprav so zastavljeni plan prihodkov presegli, je dej- stvo, da je bilo tudi stroškov več. Po besedah direktorice je precej sredstev terjala nabava zaščitne opreme v marcu ter potem od junija naprej, ko je bila epidemija preklicana. Del opreme so tudi v času epidemije nabavljali sami: „Enostavno je ni bilo dovolj.“ Podražil se je tudi odvoz odpad- kov, več je bilo pranja perila ipd., občutijo pa tudi povečanje mase plač. Te v ptujskem domu za vse enote skupaj predstavljajo kar 68 % vseh stroškov. Ker so se v javno- sti pojavljale različne informacije o izplačilu dodatkov za delo v času epidemije, je Šemničkijeva skupaj s pomočnico direktorice za fi nanč- no-računovodsko področje Serge- jo Meznarič predstavila te podatke po posameznih postavkah. So zaposleni dobili, kar jim pripada? Za delo v času epidemije so za- posleni v javnem sektorju lahko prejeli dva dodatka: po 39. členu kolektivne pogodbe in 71. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije. Država je že poravnala zahtevek DU Ptuj za dodatke za delo, opravljeno mar- ca, v višini 233.070 evrov, kar so zaposleni prejeli v celoti. Zahte- vek za april je bil še nekoliko višji, znašal je 364.971 evrov; del tega denarja je bil delavcem izplačan pri aprilski, del pa bo pri julijski plači ta teden. Za delo maja bi jim država morala nakazati dodatnih 295.241, vendar tega zneska še niso prejeli. V vodstvu so se odločili, da del de- narja „založijo“ in so ga delavcem že nakazali pri majski plači, preos- tanek (po 71. členu) bodo dobili, ko bo svoje obveznosti poravnala država. Skupaj so tako zahtevki doma za izplačilo dodatkov za- poslenim znašali 893.000 evrov. „Ob tem je smiselno poudariti, da sem ena redkih direktoric javnih zavodov, ki je 35-% dodatek odobri- la prav vsem zaposlenim, saj sem prepričana, da si vsi, ki so delali, to tudi zaslužijo. In k sreči smo to do- bili odobreno. V domu je namreč pomemben prav vsak člen verige,“ je še dodala direktorica ptujskega DU. Koper - rakasta rana Ptuja Poslovanje DU Ptuj v prvi po- lovici leta bi bilo bistveno boljše, če bi svetu zavoda uspelo reali- zirati namero za prenos pravice z upravljanjem s koprsko enoto. Kot je izpostavil član sveta Miro Vamberger, znaša izguba Kopra v prvem polletju 147.000 evrov. Iz pojasnila direktorice je mož- no razbrati, da je ključni razlog v strošku živil. Ta v ceni znaša 3,5 evra (kosilo in večerja), medtem ko morajo za dostavo teh dveh obro- kov v koprski enoti plačati več kot devet evrov po stanovalcu dnevno. Možnih rešitev zagate, ki je nastala zaradi dejstva, da v Kopru ni cen- tralne, pač pa le etažne kuhinje, naj bi bilo več. Tista, za katero si je prizadeval dosedanji svet zavoda, je znana: prenos pravice upravlja- nja koprske enote. S tem bi se de- jansko izognili potrebni – na približ- no milijon evrov ocenjeni - investi- ciji v ureditev centralne kuhinje. A kot je bilo slišati na zadnji seji sveta zavoda, je tudi ministrstvo pri tem igralo s fi go v žepu. „Odločili so, da se pravica prenese, a brez termi- na,“ je bil jasen Franc Kodel. Ena izmed možnih alternativ, ki jo je predstavil Vamberger, je dvig cen v enoti Koper na raven, ki bi pokrivala stroške prehrane. Opcija naj bi bila tudi, da se začnejo upo- rabljati etažne kuhinje, čemur pa nasprotujejo zaposleni v koprski enoti. Po vsem slišanem je predsedni- ca sveta Ana Osterman sklenila, da je bolj kot korona na poslova- nje ptujskega DU vplivala koprska enota: „Za prenos si prizadevamo vse od leta 2017. Žal mi je, da nam to ni uspelo, res pa je, da je ministr- stvo vsaj prepoznalo ta problem.“ Medtem ko imajo zaradi stro- škov, povezanih z zagotavljanjem prehrane v Kopru, največji pro- blem, na Ptuju ta del kot tržna dejavnost prinaša precej dobička. Dnevno razvozijo med 80 in 90 ko- sil, povpraševanje v času koronavi- rusa pa je krepko naraslo. Ptuj  Kako je epidemija vplivala na stroške v Domu upokojencev Bolj kot korona na poslovanje vplivala koprska enota „V času epidemije pri stroških nismo varčevali, saj si tega nismo mogli privoščiti,“ je jasna di- rektorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Odhodki so v prvi polovici leta za okrog sto tisočakov presegli prihodke, to pa ni le posledica epidemije, pač pa predvsem nerešenih težav s koprsko enoto. Foto:ČG Dom upokojencev Ptuj je prvo polletje zaključil z 0,55 % presežka odhod- kov nad prihodki. Letos investicije v višini 1,9 milijona Kar 84 % opreme je ptujska bolnišnica letos odpisala. Potreba po investicijskih vlaganjih tako dotrajane opreme kot stavbe je velika. Letos naj bi za investicije namenili 1,9 milijona evrov. Približno polovico tega denarja namenjajo za posodobitev medicinske opreme. Pomembna investicija, vredna okrog 280.000 evrov, je tudi gradnja trafo postaje. To fi nancira ministrstvo za zdravje in že poteka. „Čeprav to ni zajeto med investicijami, pa si kot veliko pridobitev štejemo v letošnjem letu najem RTG-aparata. Trenutne fi nančne razmere nam ne omogočajo njegovega nakupa, je pa nujno potreben za ohranjanje zdravstvene dejavnosti. Brez njega več ne bi mogli izvajati dejavnosti, zato smo se odločili za operativni lizing,“ je pojasnila Užmahova. Urgentni center: status quo Pomembnejših novosti pri projektu gradnje urgentnega centra zaenkrat ni. Trenutno so v fazi pridobivanja novega (drugega) gradbenega dovoljenja. Po besedah Užmahove so v zadnjih mesecih okrog zapiranja fi nančne konstrukcije skušali večkrat vzpostaviti stik z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, a doslej neuspešno. Nova ocenjena vrednost gradnje z opremo iz januarja letos znaša 5,7 milijona evrov. Dodatno bo treba zagotoviti približno dva milijona. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  7. avgusta 2020Ljudje in dogodki10 Na svečani seji UO so junija po- delili zahvale za uspešno sodelova- nje MO Ptuj, ČS Spuhlja, Policijski postaji Ptuj in sosednjim lovskim družinam. Posebej so ponosni, da jim je ob 70-letnici delovanja uspe- lo izdati zbornik, ki je še popolnej- ši kot tisti, ki so ga izdali ob svoji 50-letnici. V vmesnem obdobju jim je uspelo pridobiti nekatere nove podatke tudi iz osebnih zbirk svo- jih članov, popravili pa so tudi ne- kaj napak iz zbornika, izdanega ob 50-letnici. Spreminja se lovstvo, spreminja se zakonodaja „Živimo v prehodnem obdobju za naše lovstvo. Lovstvo se spre- minja, spremenilo se je lastništvo lovišč, spreminja se zakonodaja ... Ker smo lovci ves čas na udaru, je naš namen in želja razložiti oz. javnosti približati pomen lovstva v najširšem pomenu. Zato smo se odločili za izdajo zbornika ob 70-letnici, s katerim želimo lov- ce predstaviti kot varuhe narave in gojitelje divjadi,“ je izpostavil starešina Boštjan Prosenjak. Po sedmih desetletjih delovanja je LD Jože Lacko Ptuj dobro organizira- na lovska družina, ki se še kako za- veda svojega poslanstva. Lovce v gozd vleče ljubezen do narave. Za- vedajo se, da lovstvo ni več samo kult trofeje, sestavni del boljšega in učinkovitejšega lova je postal šolan pes. Lovci se ves čas tudi izo- bražujejo, saj lovstvo zahteva ved- no več znanja. V lovskih družinah postaja čedalje pomembnejša skrb za ohranjanje naravnega ravnoves- ja in krepitev zavesti vsakega posa- meznika za odgovorno ravnanje z okoljem. Njihova velika želja tudi je, da bi svoje vrste okrepili, da bi na občnih zborih v prihodnje spre- jeli več novih članov, lovcev – pri- pravnikov. Skupna površina lovišča, za katerega imajo koncesijo ministr- stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znaša 5361 ha, od tega znaša lovna površina 4480 ha. Prvo koncesijsko pogodbo so pod- pisali leta 2009 za 20 let. S tem je gospodarjenje z divjadjo, ki obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, pose- ganje v populacijo zaradi gospo- darskih in veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov, postalo še veliko po- membnejše in odgovornejše delo v javnem interesu, je povedal Pro- senjak. V njihovem lovišču, ki sodi med srednje velika, stalno živijo srna, fazan, poljski zajec, lisica, jerebica, jazbec, kuna zlatica, kuna belica, pižmovka, raca mlakarica, sraka, šoja, navadni polh in siva vrana ter tudi druge vrste živali. Občasno vanj zaidejo divji prašič, navadni jelen in v zadnjem času vse pogo- steje tudi šakal. Ob lovskem domu tudi strelišče za glinaste golobe Odstrel izvajajo strokovno in skladno z letnim načrtom lovišča. Za izvajanje lova oz. upravljanje z loviščem uporabljajo 144 različnih objektov. Ob lovskem domu in hladilnici so to še krmišča za malo divjad, visoke odprte preže, visoke zaprte preže, drevesne preže, sol- nice, krmne njive in pridelovalne njive ter mrhovišča. V neposredni bližini lovskega doma imajo lepo urejeno in opre- mljeno strelišče na glinaste golo- be, na katerem potekajo občasno izbirne tekme na ravni ZLD Ptuj– Ormož. Od leta 2007 razpolagajo tudi z manjšim streliščem za MK- -puško. Pomemben del njihovega delovanja predstavljajo tudi šege in navade, s katerimi ohranjajo lo- vsko tradicijo. Izzivov za prihodnost je veliko, pravijo člani LD Jože Lacko Ptuj. Prizadevajo si za povrnitev povr- šin, ki so jih izgubili z določitvijo nove meje lovišč na območju Slo- venije. Okrog lovskega doma so tako izgubili okrog štiri hektarje površin, ki bi jih potrebovali za ureditev voljere za gojenje male divjadi, do konca pa si želijo urediti tudi strelišče na glinaste golobe in poskrbeti za še privlačnejšo okoli- co doma. Gospodarsko najpomembnejša je srnjad V LD Jože Lacko ugotavljajo, da s smotrnim lovom ni bil ogrožen obstoj nobene divjati na njihovem lovnem območju. V zadnjih dvajsetih letih pa je iz različnih razlogov pričel padati stalež male divjadi. Zaradi boljšega in učinkovitejšega upravljanja z loviščem in gospodarjenja z divjadjo so lovišče razdelili na pet revirjev. Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v njem je srnjad. Njen stalež je stabilen in tudi glavni vir prihodka družine oz. tudi lovnega turizma. V njihovih revirjih že več kot 30 let lovijo avstrijski lovci. Odstrel jim letno prinese okrog 4500 evrov; letos računajo na precejšen izpad, le na okrog 3000 evrov. Za delovanje letno potrebujejo 7 tisoč evrov. Preostanek potrebnih sredstev zagotavljajo z letno članarino, ki znaša po članu 130 evrov letno, lani izjemoma 150 evrov, da bi imeli vir za letošnje praznovanje. Foto: Črtomir Goznik Boštjan Prosenjak, starešina LD Jože Lacko Ptuj: „Naša glavna dejavnost je gospodarjenje z divjadjo in izboljše- vanje njenega življenjskega okolja.“ Ptuj  70 let Lovske družine Jože Lacko Ptuj Varuhi narave in gojitelji divjadi tudi z zbornikom Lovska družina Jože Lacko Ptuj letos praznuje 70-letnico delovanja. Vanjo so se 7. januarja 1950 na ustanovnem občnem zboru povezale lovske družine Dornava, Grajena pri Ptuju in Rogoznica, v register društev pa je bila LD Jože Lacko Ptuj vpisana 14. aprila istega leta. V jubilejnem letu ima 51 članov, je povedal starešina Boštjan Prosenjak. Zaradi korona krize pravega praznovanja še niso imeli. Foto: Črtomir Goznik Lovski dom (montažno brunarico) v Spuhlji 33a so postavili leta 1984, leta 2005 so dokončali dela na njegovem prizidku. Trenutno zaključujejo dela pri hladilnici za prevzem visoke divjadi. Ljubljana  Samoplačniška testiranja V UKC več kot 600 strank V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so od 22. maja do 2. avgusta opravili 614 samoplačniških testiranj na covid-19, pozitivne so bile tri osebe, so sporočili prek Twitter- ja. Kot so pojasnili, testiranje stane 93 evrov. Samoplačniško testiranje na sars-cov-2 izvajajo od ponedeljka do petka med 9.00 in 16.00 uro v montažni enoti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Na odvzem brisa se posamezniki lahko naročijo na elektronski naslov covid19test@kclj.si ali po telefonu na številko 01 522 20 45 vsak dan med 8.00 in 10.00. Posameznik, ki se je testiral, izvid prejme v roku 24 ur od odvzema vzorcev na elektronski naslov ali pa lahko izvid osebno prevzame naslednji dan po odvzemu brisa med 12.00 in 16.00 na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ptuj  Navodila lahko upoštevajo le deloma Strah pred okužbo vedno prisoten Zaradi okužbe s covidom-19 so pred časom začasno zaprli vrtčevski enoti v Celju in Rogaški Slatini. Otrokom je bila odrejena karantena, prav tako strokovnim delavkam. V ptujskem vrtcu primera okužbe še niso zabeležili. Ukrepe in priporočila izvajajo, zagotavlja ravnateljica Marija Vučak, a dodaja: »Strah pred okužbo pa je seveda prisoten, tako med starši kot zaposlenimi.« Ravnatelji vrtcev so navodila oziroma priporočila za izvajanje ukre- pov za preprečitev širjenja covida-19 prejeli maja. Že takrat je bilo jasno, da je bilo napotke strokovnjakov v celoti mogoče upoštevati le prvih 14 dni, ko so se v vrtce vrnili le otroci staršev, ki so nujno pot- rebovali varstvo. »Sedaj napisanih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje ne moremo povsem izpolnjevati. Trudimo se, tako da redno razkužujemo igrače, igralnice, skupne površine, organizira- mo igro na prostem in v različnih kotičkih, prav tako skrbno vodimo evidenco prisotnih otrok, a skupine združujemo, prav tako enote,« je priznala Vučakova. Osrednji razlog je seveda kadrovska stiska. Sicer pa bodo v primeru, če bo do okužbe prišlo, stopili v stik z epidemiolo- gom, ki bo podal nadaljnja navodila. »Smo pa nedavno prejeli informa- cije, da četudi bo med nami okužen otrok ali delavka, to še ne pomeni, da je vsem otrokom v enoti ali oddelku izdana odločba o karanteni.« Oprostitev plačila vrtca in 50 odstotkov nadomestila plače »Starši otrok, ki bodo morali zaradi karantene ostati doma, bodo za čas odsotnosti seveda oproščeni plačila vrtca. Nadomestilo plač za za- poslene vzgojiteljice v oddelku vrtca, ki mu je odrejena karantena, kri- je državni proračun, zato vrtec nima izpada sredstev,« so pojasnili na šolskem ministrstvu. Starši lahko v tem primeru uveljavljajo odsotnost z dela zaradi višje sile, upravičeni pa so do 50 % nadomestila plače ozi- roma najmanj 70 % minimalne plače. To je seveda občutno manj kot v primeru, ko otrok zboli, saj je takrat starš za nego otroka upravičen do 80 % nadomestila plače. Kakšna bodo navodila in napotila glede izvajanja ukrepov in pro- gramov predšolske vzgoje v jeseni, v Vrtcu Ptuj še ne vedo, Vučakova predvideva, da bo delo potekalo podobno kot sedaj. Prav tako še ni znano, kako bo videti uvajanje novinčkov v vrtec. Običajno so najmlaj- ši vrtičkarji prostore vrtca in vzgojiteljice spoznavali ob prisotnosti staršev. »Prva navodila so bila, da starši ne smejo biti prisotni, druga so šla v smer, da so starši lahko ob otroku, vendar pa je v tem primeru pravi izziv upoštevanje higienskih ukrepov. Počakali bomo na navodi- la, starši pa bodo pravočasno obveščeni, saj bomo še pred septem- brom zagotovo izvedli sestanek.« A v jeseni vrata vrtca ne bodo prestopili le najmlajši, temveč se bo v igralnice vrnila večina otrok. Vučakova tako starše poziva, da v vrtec pospremijo le zdrave otroke oziroma da jih ob vrnitvi z dopustovanj kakšen dan zadržijo doma, če je le mogoče. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  7. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 11 Hrvaška  Magic Johnson v Splitu Oboževalci preplavili pristanišče Legendarni ameriški košarkar Earvin Magic Johnson je konec prejšnjega tedna z mega luksuzno 85,6-metrsko jahto Aquila priplul v Split. Njegovi oboževalci so v nedeljo zvečer preplavili prostor pred jahto v splitskem pristanišču, da bi se fotografi rali z najbolj znano številko 32 svetovne košarke. Nekdanji član moštva Los Angeles Lakers in eden najbolj atraktivnih ameriških košarkarjev v zgodovini lige NBA se je z družinskimi člani in prija- telji mudil v Splitu nekaj dni. Nato je nadaljeval križarjenje po hrvaški obali in naprej po Sredozemskemu morju. Johnson je priplul v Split na prestižni jahti, ki je vredna 150 milijonov ameriških dolarjev. Upokojeni košarkar je sicer zelo uspešen poslovnež. Njegovo bogastvo je ocenjeno na približno milijardo dolarjev, tako da si lahko privošči takšno jahto. Foto: M24 Ptuj  Interes za počitniško varstvo precejšen Tudi otroci iz drugih občin želijo na Ptuj Prvič letos je ptujska občina zagotovila počitniško varstvo ot- rok. Kljub zapletenim zdravstvenim okoliščinam je obisk dober, kar kaže na veliko potrebo po takšnih oblikah varstva med po- čitnicami. Tudi v sosednjih občinah si v poletnem času želijo podobnih aktivnosti. Animatorji ugotavljajo, da so otroci – letos še posebej – željni druženja s sovrstniki. Letos smo zagotavljanju varstva starši morali nameniti še veliko več po- zornosti kot sicer. Otroci so praktično od sredine marca do septembra le dober mesec dni preživeli v šolskih klopeh. Priskrbeti varstvo za približno pet mesecev marsikomu predstavlja velik problem. Največ težav je seveda za učence prve triade, ki težko ostanejo sami doma. Prav zanje so na Ptuju letos uredili posebno obliko preživljanja počitnic. Mestna občina Ptuj je v ta namen zagotovila 15.000 evrov, starši pa krijejo le 30 evrov po otroku za tedensko prehrano na delavnicah. Kot je razvidno s seznama obiska, je največ otrok varstvo potrebovalo v začetku julija, torej kmalu po tistem, ko so šole vnovič zaprle svoja vrata. Od 6. do 10 julija se je z animatorji društva Eleja bratov Malek družilo 45 otrok. Tudi v nadaljevanju julija se je število otrok gibalo med 30 in 40. Program se izvaja v športni dvorani in telovadnici Mladika ter na Mestnem stadionu Ptuj in spremljevalnih špor- tnih objektih. Vsak teden med 29. junijem do 28. avgustom je na razpolago devet terminov. Seveda je treba letos zaradi koronavirusa upoštevati posebna navodi- la. „Izbrani izvajalec dela vse aktivnosti v skladu s pogodbo. Pri izvajanju varstva upoštevamo vsa splošna higienska priporočila za zmanjševanje tve- ganja za prenos okužbe s covidom-19 na letovanjih in podobnih druženjih otrok, ki jih je izdal NIJZ, ter navodila in priporočila pristojnega ministrstva. Interes je velik, so nam pa izvajalci zaupali, da je zanimanje tudi pri starših iz drugih občin, kar kaže na to, da potrebe po tovrstnem počitniškem varstvu so in da staršem pridejo še kako prav,“ ugotavljajo na ptujski občini. Animatorji pravijo, da otroci zelo radi prihajajo, tudi takšni, ki imajo mož- nost, da bi bili v varstvu pri dedkih in babicah. Druženje s sovrstniki jim zme- raj dobro dene, animatorji pa poskrbijo, da so vsebine zanimive, poučne in raznolike. Obenem se seveda skozi igro naučijo veliko novega. „Zaenkrat smo prejeli veliko pohval in same pozitivne odzive, zato verjamemo, da smo s tem storili nekaj dobrega, pozitivnega, osrečili marsikaterega otroka in staršem malce olajšali skrbi, komu zaupati otroka v poletnih počitniških dneh,“ še pravijo na ptujski občini. Starši upajo, da bo podoben projekt izveden tudi prihodnje leto. Foto: ČG Otroci so nadvse uživali v druženju s sovrstniki. Sodna tolmačka za nemški jezik v kazenskem postopku se je po več kot 20 letih dela odločila, da se z vso resnostjo preusmeri na drugi tir. »Odločila sem se, da naredim več na svojem duhovnem področju ter z znanjem in izkušnjami poma- gam tudi drugim, ki so pripravljeni na spremembe,« je dejala Kavčiče- va, ki glasno opozarja, da je središ- če človeka srce oziroma duša, na kar da človeštvo vse bolj pozablja in se odmika od svojega središča. Do sedaj je terapije izvajala na svoji kmetiji v Koreni, a sklenila je, da poišče nov prostor zase in za svoje konje. »Iskala sem okolje, kjer se lahko razvijam in cvetim. Želela sem videti vesele obraze, ki se veselijo življenja in vsakega posameznega dneva,« je začela odgovor na vpra- šanje, zakaj ravno Štatenberg. »Ko sem začela iskati nov prostor, me je pot nepričakovano zanesla tudi v ta dvorec, povsem spontano sem prišla na idejo, da bi lahko bil ravno Štatenberg ta moj prostor. Lastnik dvorca z okolico g. Leskovar mi je prisluhnil, ujela sva se v razmišljanju in tako sem začela obnovo zapušče- nega hleva pri dvorcu.« Še ta mesec namerava pripeljati konje, da se navadijo na okolico, uradno odprtje centra pa napoveduje za pomlad. »Lokacija je pravljična, resnično sem srečna za ta prostor in hvale- žna, da komaj izrazim,« je dejala. Namesto da bi živeli svoj original, postajamo kopije Na Štatenbergu bo ponujala in izvajala terapije, individualna usmerjanja (coachinge), tehnike sa- mozdravljenja, delavnice na temo zdravja, razvoja lastnega potenci- ala, uspeha, sreče in ljubezni. »Vse več ljudi ima zamegljen pogled, so slepi za resnico, in ostro rečeno, so kot ovce. Slepo sledijo nekomu in ne prepoznajo resnice, ne vedo več, kaj je prav in kaj ne. Želim, da se poglobijo vase, da zaprejo oči in začnejo raziskovati sebe, svoja ob- čutenja. V sebi morajo začeti iskati vzroke za slabo počutje, bolezen- ske simptome in neuspeh. Ljudje namreč niso več podobni samim sebi, v njih nastajajo in se kopičijo sence, postajajo projekcija družbe. V ljudeh vlada avtodestrukcija, ljud- je se nimajo radi,« ugotavlja Kavči- čeva, ki pravi, da nobena kopija ni tako dragocena kot original in da je treba živeti svoj original. Ko govorimo resnico, se celice v telesu sprostijo V tovrstne terapije vključuje tudi konje. Zakaj? Ker na eni strani vidi ogromno vzporednic med konjem in človekom, na drugi pa izpostavlja vedenje in socialno povezavo v čredi konj, ki bi lahko bila človeku za vzor. »Konj je živel v naravi, svo- boden, živel je v čredi s prvinsko, nedotaknjeno socialno strukturo, človek pa je bil toliko prepotenten in si jih je podredil kot sužnje. Enako se dogaja z ljudmi: če ne boš poslu- šen in priden, boš tepen oziroma kaznovan. Nasprotno od ljudi pa konji takoj pokažejo, kaj čutijo in kaj mislijo, ne zanima jih, ali si premo- žen ali ne, kakšen je tvoj družbeni položaj itd. Konji niso preračunljivi, ne manipulirajo in ne lažejo, temveč so čisti, naravni in avtentični.« Tudi ljudje bi morali biti takšni, meni Kav- čičeva. »Namreč vsaka celica v na- šem telesu se ob čuteni in izrečeni resnici raztegne, sprosti, medtem ko se celica ob vsaki manipulaciji skrči, kar seveda zmoti energijski in nato tudi fi zični pretok.« Kavčičeva, ki je znanja pridobiva- la predvsem na nemško govorečem področju, je prepričana, da morajo ljudje oziroma družba, če si želijo boljšo in prijaznejšo prihodnost, začeti ustvarjati skupaj in ne eden proti drugemu. »Tehnološko smo ljudje neverjetno napredovali, žal pa smo pri tem pozabili delati na sebi samih. Ponovno se moramo približati svoji sredini in začeti čuti- ti, saj nas le to dela ljudi in s takšno notranjo naravnanostjo nastopijo zdravje, zadovoljstvo, radost, ljube- zen in uspeh,« je zaključila. Makole  Štatenberg z novo ponudbo: rehabilitacijsko-rekreacijski center Pravljična lokacija za ljudi, ki si želijo sprememb Potem ko sta pred leti Tanja Šubelj in Florjan Sušnik oz. grofi ca in grof Štatenberška baročnemu dvorcu z obogatitvijo zbirk ponovno vdihnila življenje, je letos novo zgodbo na Štatenbergu začela pisati Irma Kavčič, ki v neposredni bližini dvorca vzpostavlja rehabilitacijsko-rekreacijski center za ljudi in konje. Foto: Mojca Vtič Spomladi naj bi na Štatenbergu zaživel rehabilitacijsko-rekreacijski center. Velikokrat smo lahko zasledili, da v Sloveniji živijo solidarni ljudje. Spet imamo možnost, da pokažemo svojo solidarnost. Tokrat za izraz solidarnosti ni treba seči v denarnico ali se odpraviti na delovno pomoč. Lahko samo ob nedeljah ostanemo doma (ali pa se odpravimo na kak izlet, rekreacijo), pa bomo solidarni z zaposlenimi v trgovini. Glede na to, da so v teh virusnih časih trgovine ob nedeljah bile zaprte, nam res ne bi smelo biti težko odpovedati se nedeljskemu nakupovanju. Če ne bomo ob nedeljah hodili v trgovine, bodo ob nedeljah zaprte, saj ne bodo imeli dobička. Zaposleni v trgovini bodo vsaj v nedeljo lahko cel dan skupaj s svojimi otroki, s svojimi partnerji. Že tako je preveč služb, ki morajo dežurati v nedeljo. Ne trgajmo staršev od otrok še tam, kjer to ni nujno potrebno. Včasih lahko koga slišimo, ki pove, da bi bilo prav, da bi tudi zaposleni v trgovini imeli (celo) dva prosta dneva, a obenem pove, da sta to pač lahko na primer ponedeljek in torek; pri tem pa se pozablja, da starši ne morejo ob teh dneh biti skupaj s šolajočimi otroki, skupaj s partnerji, ki delajo od ponedeljka do petka. Potrebno je omogočiti, da bo čim več ljudi ob koncih tedna lahko s svojo družino. Pri tem se je treba zavedati, da nekatere službe res morajo delati vsak dan ali celo dan in noč, toda odprte trgovine v nedeljo res niso tako potrebne kot na primer dežurna zdravniška, gasilska in druge nujno potrebne dežurne službe. Bodimo solidarni! Ob nedeljah ne hodimo v trgovine! Pisma bralcev Bodimo solidarni – ob nedeljah ne hodimo v trgovine! Foto: Irma Kavčič Irma Kavčič na enem izmed svojih konj pasme tennessee walking Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 12 Upnikom naj bi bil dolg poplačan z denarjem, pridobljenim od pro- daje nepremičnin, ki so na Bregu pri Majšperku, v Nadolah in Slove- nji vasi. Gaberčevi je uspelo na dru- gi javni dražbi prodati le tiso v Slo- venji vasi za izklicno ceno 210.000 evrov, kupila pa jo je banka upnica, je povedala. Gre za nepremičnino, ki je v naravi enoetažna stavba s prizidkom brez gradbenega dovo- ljenja, je razvidno iz objave stečaj- ne upraviteljice. V drugem poizku- su stečajni upraviteljici ni uspelo najti kupca za starejši objekt v Na- dolah, ki je brez urejenega dovoza in se prodaja skupaj z 1,6 ha velikim kmetijskim zemljiščem in gozdom, velikim nekaj manj kot en hektar. Prav tako nihče še ni položil varšči- ne za nakup upravne stavbe, pro- izvodnih hal in drugih objektov v industrijski coni na Bregu. Izklicna cena za nakup nepremičnin je bila nekaj manj kot 2,1 milijona evrov. Gaberčeva razlog za neuspešno drugo javno dražbo vidi v previsoki ceni. »Na tretji dražbi bomo nepre- mičnine na Bregu skušali prodati po predvidoma 10 % nižji ceni, a še vedno kot celoto. Če tu di tokrat ne bomo uspešni, bomo razmišljali v smeri prodaje po nepremičninah. Namreč zanimanje za nakup po- sameznih objektov je, žal pa še nimamo pokritih vseh delov kom- pleksa,« je dejala. Pokomentirala je tudi potek stečajnega postopka, ki se vleče že več kot leto dni, in priznala, da takšnega postopka še ni vodila. Pojasnila je: »Ministrstvo za okolje zaradi stroškov odvoza od- padnih gum iz Kidričevega pošilja izvršbo za izvršbo, mi pa se prito- žujemo. Stroški za odvoz gum, ki so nastali pred stečajem, sodijo v stečajno maso in nimajo nobene zveze s preostalim premoženjem. Resnično gre za zelo zapleteno zgodbo.« petek  7. avgusta 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo pretežno jasno. Po- nekod bo še pihal veter vzhod- nih smeri, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, na Primorskem do 21, naj- višje dnevne od 25 do 30, na Primorskem okoli 32 °C. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in zlasti na Primorskem bo vroče. Veter bo oslabel. Slovenija se zaradi neurejenih razmerij, luknjave, nedorečene in zastarele zakonodaje duši v odpadkih. Največje težave so se pri zbiralcih odpadkov pojavile, ko se je ustavilo kolesje izvozne- ga „eldorada“. Na odlagališčih in deponijah, ki služijo kot skladišča, so se začele kopičiti ogromne ko- ličine odpadne embalaže. Grmade smeti dokazujejo, da je sistem ravnanja z odpadki nedodelan in pomanjkljiv. Uporabniki zbiralcu na terenu plačajo za vsak kilogram odpad- kov, ki ga ustvarijo. Za odpadki tako po teoriji ne bi smelo biti nobenega sledu, a v praski je bi- stveno drugače. Politika sicer raz- mišlja, da bi se težav rešili s seži- galnico (ali več sežigalnicami). Ker se ne ve, kje in kakšna bi ta bila, ali bo ena ali jih bo več, je do tega cilja še dolga pot. Do takrat bodo odpadki še naprej „viseli v zraku“, po možnosti bodo občasno tu in tam še zagoreli. Po drugi strani pa je tako, da je v Sloveniji več sežigalnic, v katerih se sme kuriti odpadke, a po siste- mu prostega trga v njih sežigajo odpadke iz tujine, medtem ko Slo- venija s svojimi lastnimi nima kam. Zato se pa občasno „zgodi“, da pride do samovžigov. Nerazumljivo: MOP ocenjuje požare kot visoko tveganje, a statistike ne vodi Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) smo poizvedovali, koliko požarov odpadkov je bilo v Sloveniji v minulih petih letih, kaj je bil razlog zanje in kakšna škoda je nastala. Presenetljivo, še bolj pa nenavadno: MOP evidence poža- rov odpadkov ne vodi, čeprav gre po njihovi oceni za dogodke, ki za okolje predstavljajo visoko tve- ganje. Na MOP so nam v telefon- skem pogovoru pojasnili, da bi si- cer podatke o požarih bilo možno izluščiti iz zapisnikov inšpekcijskih pregledov, to pa pomeni, da bi morali po posameznih zavezancih (podjetjih) pregledati goro doku- mentacije. Predlagali so, naj po- skusimo podatke zbrati na osnovi medijskih poročanj (!?). Ministrstvo je krovna organi- zacija, ki v državi skrbi za okolje. Zato bi od njih, če so že v vlogi varuha okolja, pričakovali, da s podatki o visokih okoljskih tvega- njih razpolagajo. Napotili so nas na Policijo ter Upravo za zaščito in reševanje, pod okriljem katere je organizirana gasilska služba. Na Policiji so pojasnili, da evidence požarov ne vodijo po kategorijah, da bi lahko na naša vprašanja sta- tistično odgovorili. Še najbolj smo se želenim podatkom približali na URSZR, kjer imajo vse večje na- ravne in druge nesreče zbrane v letnih povzetkih. Država z obližem, vrednim 7,7 milijona evrov „Požari v obratih za skladišče- nje in predelavo odpadkov so se v preteklosti vedno dogajali. Pogostejši so bili v zadnjih letih predvsem zaradi povečanja ob- sega tehnoloških procesov obde- lave odpadkov. Povečanje števila požarov v takšnih obratih beležijo tudi v drugih državah EU. Sama problematika tovrstnih požarov ne odstopa v primerjavi z drugimi požari v industrijskih objektih. Vse večje požare je preiskovala polici- ja. V problematiko odpadne em- balaže smo interventno posegli v okviru koronske zakonodaje. Vlada rešuje zatečeno stanje ko- pičenja odpadne embalaže iz pre- teklih let, da se ta iz zbirnih cen- trov in odlagališč odstrani. Za to smo namenili 7,7 milijona evrov, predviden je prevzem 42.000 ton odpadne embalaže za obdobje od 2018 do konca letošnjega leta. Ukrep je nujen, saj je treba pre- prečiti nadaljnje kopičenje odpa- dne embalaže pri izvajalcih javne službe. Do 10. avgusta je v obrav- navi tudi novela uredbe, ki ureja področje ravnanja z odpadno em- balažo,“ so povedali na okoljskem ministrstvu. Foto: ČG Zadnji javno znani primer požara odpadkov je bil julija letos v zbirnem centru Gajke na Ptuju. Požarov, ko so v gostem črnem dimu izginjale grmade smeti, je bilo v Sloveniji v minulih letih kar nekaj. Majšperk  Brenclovi objekti na tretjo dražbo po nižji ceni Po letu dni prodana le stavba v Slovenji vasi Lani poleti je podjetje Albin Promotion, katerega lastnik je bil Albin Brencl, razglasilo stečaj. Skupaj so upniki prijavili za 11,3 milijona evrov terjatev (več kot polovico okoljsko ministrstvo), priznanih jih je bilo le 3,5 milijona. Po letu dni postopek stečaja še ni končan. »Gre za zelo zapleteno zgodbo,« je dejala stečajna upraviteljica Vida Gaberc. Ptuj, Slovenija  Požari odpadkov niso mačji kašelj Okoljsko ministrstvo ne ve, koliko požarov na smetiščih je bilo Požari na deponijah odpadkov niso redkost. Policisti običajno kot uradni vzrok požara razglasijo samovžig, v nekaterih primerih pa se je govorilo tudi o podtaknjenih požarih. Foto: Mojca Vtič Potrebovali bi sežigalnico(e) moči 70 MW „Slovenija na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo (sežig/sosežig) ni samozadostna, odvisna je od objektov v tujini. Logistične težave pri izvozu odpadkov na sežig v tujino so se v času epidemije še dodatno zaostrile. Možna rešitev problematike je gradnja sežigalnice. Ocenjujemo, da bi potrebovali objekt(e) skupne moči približno 70 MW,“ pravijo na MOP. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  7. avgusta 2020 Kultura 13 Ste že brali / Sara Stridsberg: Beckomberga. Oda moji družini Tokrat vam v branje ponujam knjigo, ki je nekoli- ko povezana s Ptujem. Ne zaradi švedske pisateljice Sare Stridsberg niti zaradi bolnišnice Beckomberga nekje pri Stockholmu, pač pa zaradi prevajalke Ive Klemenčič, ptujske švedoljubke. Sara Stridsberg sodi med najbolj- še sodobne švedske pisateljice, ki se je proslavila po vsem svetu, saj so njena dela prevedena v skoraj tride- set jezikov, Beckomberga (roman je iz leta 2014) pa je njeno prvo delo v slovenščini. Za ta roman je leta 2015 prejela nagrado Evropske uni- je za književnost. In zdaj k zgodbi – pri čemer se- veda namerno ne bomo vsega izda- li, da vas ne prikrajšamo za bralni užitek. Čeprav: bralni užitek je že slikovit jezik pisateljice Sare Strids- berg (in seveda prevajalkin izbor iz bogatega slovenskega besedišča). Ampak pred zgodbo kak navedek iz romana – nekaj takega, kar je, recimo, meni osebno blizu. Pa slutim, da bo vam tudi. Opis nekega drevesa. Ko neko drevo ni 'neko' drevo, ampak prav posebno drevo. »Neke noči kmalu potem, ko sem se ro- dila, sta Jim in Lune v parku Observatorielunden posadila drevesce. Najprej sta mu rekla dojenčkovo drevo, potem dekličino drevo. V mojem otroštvu smo vsak rojstni dan sedeli pod to majhno srebrno vrbo, ki je stala med velikimi, mogočnimi hrasti, jedli sendviče in se sladkali. /.../ Lone razgrne odejo po travi in v senci mojega rojstnega drevesa nazdravimo name. Dopolnim jih devet, dopolnim jih deset, jeseni bom stara enajst. Drevo je že odraslo, med drugimi drevesi stoji kot postarana temna roka.« (Str. 247 in 249.) Roman slika življenje neke švedske družine. Zgodbo svoje družine (spomnimo se, da je podnaslov romana Oda moji družini) pripove- duje Jackie, osrednja pozornost pa je posvečena njenemu očetu Jimu, ki se je zdravil v bolnišnici za duševno bolne Beckomberga, saj je bil kroničen pijanec, velikokrat je poskušal narediti samomor, vendar je zmeraj pazil, da ni prestopil usodne meje med življenjem in smrtjo. »Ves čas sem moral paziti, da sem enako oddaljen tako od življenja kot od smrti, da sem tako daleč od življenja, da že spominjam na mrtveca, in tako blizu smrti, da čutim, kadar me po hrbtu sprele- ti hladen občutek strahu. /.../ Vse, kar sem delal, je bilo povezano s smrtjo, ampak kljub temu sem pazil, da sem dovolj daleč stran od nje.« (Str. 257.) Že Jimova mati je tragično utonila – naredila je samomor, kar je seveda Jima zaznamovalo za vse življenje. Jim ima že izdelan načrt, kako bo umrl. Takole opisuje svoji hčerki: »»Ljubi- ca,«reče, »saj veš, kako se bo končalo zame. Šestdeset tablet Imovane in steklenica viskija, potem bom odplaval v morje. Ni več daleč.« Zvezde na nebu so videti malce bližje, v temi slišim vdihe in izdihe morja, ki tukaj nikoli ne potihnejo, težki valovi, ki napadajo obalo in se potem znova vrnejo v globine. »Kdaj pa nameravaš to narediti?« »Ne morem reči. Nekaj se mora sesuti v meni. Ne morem ti povedati točnega kraja in časa. Za kaj takega ni urnikov in zemljevidov.«» (Str. 170.) Njegova hčerka Jackie ga je v bolnišnici Beckomberga redno obiskovala in spoznavala ljudi, ki so svoje zdravljenje doživljali sku- paj z njenim očetom. Jackie se boji, da bi tudi ona 'zbolela' enako kot oče. (A da vas ne bodo ta razmišljanja o smrti odvrnila od branja ro- mana – Jim ne naredi samomora, tudi z Jackie je vse čisto v redu ...) Roman zahteva od bralca precej zbranosti, saj dogajanje preska- kuje z ene osebe na drugo, tudi časovni preskoki so pogosti in bralec včasih ne ve, kje je, kdaj je in s kom je, čigavo usodo spremlja. Malce zahtevnejše poletno branje torej. Ne za na plažo, ampak za tih de- ževen dan ... „Album je plod dvoletnega pre- življanja časa v samoti, raziskova- nja novih poti in zapuščenih hiš po Halozah, intenzivnega poslušanja narave, spominjanja in pozabe ter premišljevanja o poziciji v družbi in povezanosti z ljudmi, še posebej v novih usmeritvah in tehnologijah združevanja,“ je avtorica povzela njegovo vsebino. Sara je z glasbo povezana oz. živi z njo že od osnovne šole. Veliko je k temu, da se je pričela ukvarjati z njo, pripomogel učitelj Jaka Feguš. Obiskovala je glasbeno šolo, nekaj časa je pela tudi pri vokalni skupini Cantilena. Ko se je razšla s prvim fantom, se je morala na neki način čustveno izpovedati. Glasba ji je to omogočila. „Žanrsko se nočem opredelje- vati. Že večkrat sem dejala, da je moja glasba v resnici neke vrste pop. Vedno pogosteje se poslužu- jem tudi eksperimentalnosti, tako da gre za kombinacijo obojega. Uporabljam elektroniko, akustiko, pojem, dodajam poezijo, vključu- jem terenske posnetke. Lahko bi rekla, da se preizkušam na vseh teh področjih in to povezujem v skladbe. Nadvse rada pa se ukvar- jam s kompozicijo. Na 18. festivalu sodobne umetnosti Art Stays sem se predstavila s svojim četrtim albumom z naslovom Povezava in življenje na daljavo. V bistvu je plod življenja, ki sem ga živela zad- nji dve, tri leta, ko sem začela manj hoditi v Ljubljano, kjer sem veliko delala na Radiu Študent, obisko- vala koncerte, ko sem bila vpeta v neko sceno in kjer sem veliko lažje prišla do glasbenikov, pa tudi do nastopov. Obstala sem v Halo- zah, v tem času sem zaznala, da je na tem območju veliko samote in kako pomembne so takšne ali dru- gačne povezave,“ je Sara poveda- la o svoji glasbi in novem albumu, s katerim je podoživela življenje Haloz, ki se kulturno spreminjajo in pomlajujejo s tem, ko so se na to območje pričeli priseljevati mladi, ki poseljujejo prazne hiše in par- cele. Ko sem na dnu, se usedem za klavir in zaigram Veliko ljubljansko glasbeno sce- no je zamenjala za ptujsko, ko je na Ptuju pričela organizacijo glas- benih dogodkov v Fürstovi hiši in zunaj je, na katere je povabila predvsem tiste glasbenike, ki jih je tudi sama želela slišati, pa tudi ptu- jsko občinstvo je dobilo priložnost spoznati še kaj drugega. Gre za povsem drugačno sceno, kar zade- va povezovanje, pogovor in samo razmišljanje o temah. Bolj kot nastope Sara v tem času pogreša poslušanje glasbe, ki je ptujska scena še ne premore. Z organizaci- jo koncertov skuša pridati tudi svoj glasbeni del, ki je bolj alternativne narave, tudi ko gre za odnose in splošno družbeno klimo. „Moji načrti se pogosto spremi- njajo, zagotovo pa bom vztrajala v glasbi. Ko sem na dnu, ko mislim, da je vse nesmiselno, se usedem za klavir in zaigram. To mi prinese mir. Upam tudi, da bom lahko še naprej organizirala koncerte,“ je Sara na kratko predstavila svoje načrte na glasbenem področju. Četudi je z iz- biro svojega poklica, ko se je odlo- Ptuj, Haloze  Glasbenica Sara Korošec Glasba raziskovanja, poslušanja, povezovanja in premišljevanja Sara Korošec, glasbenica in ekonomistka z Gorce, kjer sedaj živi, je na letošnjem 18. festivalu sodobne umetnosti Art Stay predstavila svoj najnovejši album z naslovom Povezava in življenje na daljavo, 2020. Izšel je po dobrih dveh letih od izdaje prejšnje- ga albuma Pol dan in pol noč. Ljudska glasba – pomemben vir ustvarjanja „Ne morem ustvarjati, če z družbo, skupnostjo nimam neke vezi, povezave. Ne morem enostavno zapreti vrat in pričeti ustvarjati. Moram raziskovati. Veliko sem raziskovala tudi haloško glasbo, ljudsko petje. V mladosti mi skupina Trstenke ni veliko pomenila, ko pa sem odšla v Ljubljano, sem pričela ugotavljati, da pa je to nekaj posebnega, da Trstenke pojejo še na tretko. Zaslužne so za to, da je tretka, stara pevska tradicija, ponovno oživela. Ljudska glasba je pomemben vir, iz katerega črpam, ima tudi poseben melos. Četudi zelo spoštujem tradicijo, pa se ji v celoti ne bi mogla prepustiti. Tradicija je most, ki vodi v prihodnost,“ je Sara povedala o tem, kako ustvarja in od kod črpa svoj navdih. Ta sicer v času korona krize ni bil ogrožen, res pa je, da je svoje gibanje omejila na lokalno okolje, saj ni mogla organizirati koncertov ali jih obiskovati. Zdaj domače okolje počasi že zapušča, saj se človek mora premikati, se družiti na javnih in drugih ključnih prostorih, da lahko uspešno funkcionira. Ormoško  Počitniški raziskovalni dnevi Iz starega novo Konec julija so se zaključili 18. počitniški raziskovalni dnevi, ki so potekali v orga- nizaciji ormoškega območnega združenja Rdečega križa in Medobčinske LAS Or- mož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Za razliko od prejšnjih let letos niso potekali strnjeno en teden, ampak so bili počitniški dejavno- sti namenjeni vsi četrtki v juliju. Rdeča nit letošnjih aktivnosti, ki so potekale pod skupnim naslovom Iz starega novo, je bila ponovna uporaba oblačil in drugih predme- tov, kar tudi sicer postaja vse bolj priljubljena dejavnost. V uvodu smo se seznanili s po- menom recikliranja in prednostmi, ki jih ima v primerjavi s proizvo- dnjo novih materialov, ter skupaj ugotovili, da lahko novo podobo ustvarimo tudi na sprehodu nabra- nim darovom narave. V okviru de- lavnic smo tako povezali naravne materiale z materiali, ki so izdelani iz naravnih, ali za izdelavo novega izdelka uporabili takšnega, ki bi ga sicer zavrgli. V petih julijskih četrtkovih do- poldnevih smo ustvarili čudovito dekoracijo s poslikavo kamnov, se posvetili predelavi in ponovni uporabi starih razglednic ter s po- močjo šivanke, sukanca, ustvar- jalnosti, potrpežljivosti in malo ročne spretnosti ustvarili uporab- ne škatlice, s tehniko ustvarjanja – papirmašejem – ustvarili reliefne slike in ustvarjali na steklo. Z bar- vami, servietno tehniko ali z maso za oblikovanje smo izdelali lične uporabne izdelke: vazice, posodi- ce za priboljške ali večje steklene posode za shranjevanje. In čeprav »doma« narejene zaščitne maske niso enake industrijskim, so boljše kot nič v času, ko novi koronavi- rus spreminja naše navade in nas spodbuja k njihovemu nošenju. Zato smo izdelali svoje – unikatne. Izdelali smo tudi najlepše vrečke iz blaga – to so seveda tiste, ki jih iz- delamo sami, pa še do okolja smo prijaznejši, saj jih lahko uporabimo večkrat in s tem v svet ne pošilja- mo še več plastike. Foto: MBV Foto: Črtomir Goznik Sara Korošec: „Moja glasba je neke vrste pop. Uporabljam elektroniko, akustiko, pojem, dodajam poezijo, vključujem terenske posnetke.“ čila za študij ekonomije, marsikoga presenetila, delno tudi sebe, pa je s to izbiro potrdila tisti svoj drugi jaz, željo po realnosti. Rada živi v realnosti, nerada odplava v neko abstrakcijo, saj jo zelo zanimajo družbena dogajanja, kako se odvi- jajo, kako živijo ljudje. Redna zapo- slitev ji omogoča samostojnost in neodvisnost tudi, kar zadeva glas- beno ustvarjanje. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 14 ča položite na dno steklenice in jih prelijte z mandljevim in avokado- vim oljem. Kozarec namestite ne- posredno na sonce, da pospešite namakanje ognjiča v oljih. Po treh tednih olje precedite skozi cedilo, pri čemer dobro pretlačite ognjič, da iztisnete vse njegove dragoce- ne sestavine. Nato si pripravite dve posodi za dušenje na pari in v vrh- nji posodi nad paro v precejenem olju stopite čebelji vosek. Mešani- co odstranite z ognja in ji – ko se nekoliko ohladi – dodajte eterično olje poprove mete. Balzam prene- site v steriliziran kozarec in z njim vsak večer premažite stopala, ki vam bodo svojo hvaležnost poka- zala s svilnato mehkobo. Rožmarinova mlečna poživljajoča kopel petek  7. avgusta 2020Zdravstveni globus14 Z redno domačo nego stopal lahko odpravite ali vsaj omilite tako suho in trdo kožo, pretirano znojenje in neprijeten vonj ter ob- čutke utrujenih stopal. Za žametno mehko kožo stopal Če boste vsak večer po umirja- joči kopeli svoja stopala zmasirali z balzamom za stopala iz poprove mete, bo vaša koža zelo kmalu ža- metno mehka in sijoča, bolj gladka pa bo tudi koža na petah. Potrebu- jete: 24 svežih cvetnih listov ali 10 gramov posušenih cvetov ognjiča, 75 mililitrov sladkega mandljevega olja, 20 gramov čebeljega voska, 40 kapljic eteričnega olja poprove mete in eno jedilno žlico avokado- vega olja. Priprava: cvetove ognji- Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Domači pripravki za lepa in negovana stopala Za zdrava in lepa stopala vam ni treba redno obiskovati pedikerjev in masaž. V svoji kopalnici ali na balkonu oziroma terasi lahko namreč svojim stopalom privoščite čisto pravo kraljevsko postrežbo. Potrebujete le nekaj naravnih sestavin, časa zase in dobre volje. Rožmarin in meta v tej kopeli za stopala bosta poskrbela za ohladi- tev in poživitev utrujenih stopal, medtem ko mlečna kislina v mleku deluje blažilno. Če boste na dno kopeli položili še kamenčke, po ka- terih med kopeljo nežno drgnite s prsti na nogah, boste po kopeli ne le polni svežine, temveč tudi notra- njega miru. Potrebujete: šest velikih po- ganjkov svežega rožmarina, 50 gramov svežih metinih listov, šest kapljic eteričnega olja popro- ve mete in 225 mililitrov mleka. Priprava: sveža zelišča skupaj z mlekom kuhajte na šibkem ognju približno 15 minut, nato precedi- te tekočino v posodo za nožno kopel in prilijte ustrezno količino tople (ali hladne) vode ali celo mleka. Na koncu dodajte eterično olje poprove mete in kopel dobro premešajte. Noge potopite v to kraljevsko kopel in se ji prepustite kot čisto prava Kleopatra, ki se je kopala v mleku. Kako možganska kap vpliva na vaše življenje Posledice možganske kapi so zelo različne, odvisne pa so od obsežnosti okvare, od mesta, ki je bilo prizadeto, in od hitrosti ukre- panja. Po nemški raziskavi iz regi- stra za možgansko kap, ki so jo op- ravili na več kot pet tisoč bolnikih z možgansko kapjo, jih je samo 14 % preživelo kap brez posledic, 57 % jih je ostalo lažjih invalidov, slabih deset odstotkov zmernih invali- dov, skoraj 19 % bolnikov pa je os- talo hudih invalidov. V teh zadnjih primerih je kakovost bolnikovega življenja močno okrnjena. Ker se po možganski kapi zelo malo ljudi rehabilitira do te mere, da so spo- sobni za delo, je pri aktivnih bolni- kih potrebna tudi ocena preostale delazmožnosti. Če je prisotna traj- na telesna okvara in nepomičnost, je upravičen do invalidnine in do- datka za pomoč in postrežbo, ki ju zdravnik družinske medicine vloži na predlog bolnika. Ali in kako lahko nastanek možganske kapi preprečite Na pojavnost možganske kapi lahko vplivamo le deloma. Na ne- katere dejavnike tveganja, kot so spol, starost in dednost, ne more- mo vplivati, lahko pa zelo veliko storimo na področju zdravega živ- ljenja in odstranjevanja dejavnikov tveganja. Čezmerno in nepravilno hranjenje ter čezmerno uživanje alkohola, kajenje in premalo te- lesne dejavnosti so dejavniki, na katere lahko vpliva vsak posame- znik. Možgansko kap, ki je v zvezi z obstoječimi dejavniki tveganja, npr. zvišanim krvnim tlakom ali s povišanimi maščobami in slad- korjem v krvi, lahko preprečimo z rednim jemanjem zdravil za zniže- vanje krvnega tlaka, uravnavanje maščob in krvnega sladkorja ter z zdravim življenjskim slogom, kar vključuje poleg zdrave, uravnote- žene prehrane z zmanjšano vseb- nostjo maščob še redno telesno vadbo vsaj 3-krat tedensko po 20 minut aerobne vadbe (hoja, tek, kolesarjenje ...), pri kateri se človek zadiha, ter redukcijo telesne teže z vzdrževanjem indeksa telesne mase pod 25 kg/m2. Odsvetuje se kajenje in preko- merno pitje alkoholnih pijač (za moške ne več kot 2 enoti dnevno in za ženske ne več kot 1 enoto ozi- roma ne več kot 5 enot za moške in ne več kot 3 enote za ženske ob eni priložnosti dnevno (ob tem je treba omeniti, da je 1 enota 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pi- jače). Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Možganska kap – 3. del Foto: Dreamstime/M24 Skupnost je iz delovne skupine zaradi nezadovoljstva s poteza- mi ministrstev za delo in zdravje glede organizacije dela v domo- vih za starejše sprva nameravala izstopiti že v soboto, a so konec minulega tedna dobili predlog nove rešitve, ki je vključevala tudi možnost namestitve okuženih stanovalcev v mobilnih enotah. Med vikendom ga je preučila strokovna skupina skupnosti, ki je predlog ministrstva, kot kaže, ni prepričal. »Ugodeno ni bilo zahtevi po upoštevanju zakona, ki veleva osamitev izključno v po- oblaščenih zdravstvenih zavodih ali drugih kapacitetah, ki po arhi- tekturni zasnovi, opremljenosti in kadru, ustrezajo standardom, ki veljajo za pooblaščene zdravstve- ne zavode,« so navedli. Že dlje časa namreč opozarjajo, da je za uspešno omejitev širje- nja virusa v domovih za starejše mogoča le z osamitvijo okuženih oskrbovancev in da zahtevana vzpostavitev treh ločenih con v domovih, kjer se je pojavila okuž- ba, v večini primerov ni izvedljiva. Slednje je po njihovih navedbah tudi v neskladju z veljavno zako- nodajo. V skupnosti socialnih zavo- dov sicer upajo, da bo izstop le začasen, in podarjajo, da so pripravljeni sodelovati na nefor- malnih srečanjih. »Še vedno smo odprti za komunikacijo z državo, z odločevalci, ki bodo prisluhnili našim pogledom, stališčem in konkretnim izkušnjam, predvsem pa odločevalci, ki nam dajo mož- nost sodelovanja, in ne le zgolj prisostvovanja,« so zapisali. Novo povečevanje števila okužb v Sloveniji je v minulih tednih ponovno izpostavilo pro- storske in kadrovske pomanjklji- vosti domov za starejše. V štirih bolnišnicah so zato nedavno vzpostavili negovalne oddelke za bolnike s covidom-19 z nekaj deset posteljami, kamor lahko za krajši čas namestijo okužene os- krbovance, ki sicer ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. A to je le začasna rešitev, dokler domovi vzpostavljajo izolacijske cone. Po anketi 86 % domov nima ustrezne arhitekture Po podatkih ankete, ki sta jo med 83 socialnovarstvenimi za- vodi izvedli Amnesty Internatio- nal Slovenije (AIS) in Skupnost so- cialnih zavodov Slovenije, dobrih 86 % vprašanih nima arhitekturne zasnove, da bi ob pojavu okužb z novim koronavirusom lahko vzpostavili sive in rdeče cone, 93 % pa nima ustreznih tehničnih zmogljivosti. Rezultati ankete so pokazali tudi, da skoraj noben izmed vpra- šanih zavodov (98 odstotkov) nima dovolj kadra za izvajanje con, so še zapisali v sporočilu za javnost. Anketo sta omenjeni or- ganizaciji med 83 zavodi izvedli med 30. julijem in 3. avgustom. Po njunih navedbah rezultati ankete tako zanikajo nekatere izjave ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da con ne more zagoto- viti »le okoli tretjina domov« in da skupnost »vztraja pri nečem, kar je škodljivo za državo«. Odgovori so po njihovih oce- nah namreč pokazali, da zavodi nimajo objektivnih pogojev za iz- vajanje vseh učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb ob vdoru virusa. Rezultati ankete so pokazali tudi, da dobrih 96 odstotkov do- mov za starejše in posebnih zavo- dov ocenjuje, da vzpostavljanje con ni primeren sistemski odziv in da 95 odstotkov domov meni, da con ne morejo strokovno vzpo- staviti. Foto: Dreamstime/M24 Tedenski mikroskop Izstopili iz delovne skupine za covid-19 Skupnost socialnih zavodov Slovenije je v ponedeljek vendarle izstopila iz delovne sku- pine za covid-19 pri ministrstvu za delo, saj niso ugodili njihovi ključni zahtevi po umiku okuženih oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov v ustrezne kapacitete. Ob tem poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati na neformalnih srečanjih. Domače antibakterijsko razpršilo za noge Pretirano znojenje stopal veliko žensk in moških odvrača od tega, da bi v poletnih dneh nosili odprte čevlje, četudi si tega zelo želijo. Temu se lahko izognete s stoodstotnim naravnim antibakterijskim razpršilom, ki ga lahko nosite s seboj v torbici in si nekajkrat na dan z njim popršite stopala. Razpršite ga lahko tudi čez najlonske nogavice! Za izdelavo razpršila potrebujete dva poganjka rožmarina, 125 mililitrov severnoameriške leske, 35 kapljic eteričnega olja ciprese in pet kapljic pačulijevega eteričnega olja. Vse sestavine samo premešate v steklenički za razpršilo in vaša poletna rešitev stopal pred neprijetnim vonjem je pripravljena. Kako bolezen poteka Bolezen se lahko ponovi. Ocenjujejo, da bo od 500.000 bolnikov z možgansko kapjo kar 14 % v roku enega leta doživelo ponovno možgansko kap, dejavniki za ponovitev bolezni pa vključujejo sladkorno bolezen, neurejeno arterijsko hipertenzijo, predhodne možganske kapi, invalidnost po predhodni možganski kapi in aterosklerozo velikih arterij. Možnost ponovitve je manjša, če imajo bolniki urejene krvni tlak, holesterol in krvni sladkor oziroma dobro urejeno sladkorno bolezen. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 15 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si petek  7. avgusta 2020 Za kratek čas 15 Koža včasih potrebuje pomoč, saj se tako hitro obnavlja, da ne zmore odstraniti odmrlih celic. V tem primeru vam piling pride še kako prav. Zelo učinkovit je limo- nov piling, ki je sestavljen iz 100–150 ml olja mareličnih koščic, 1 žlice nastrgane limonine lupinice, 10 kapljic eteričnega olja limone in 200 g belega sladkorja (lahko tudi soli, ki pa je bolj groba). Vse sestavine dajte v skledo in premešajte. Olja dodajte toliko, da dobite pasti po- dobno zmes. Piling nadevajte v lične pro- zorne lončke in zaprite. Za uporabo se najprej na hitro zmočite, nato pa vzemite v dlan majhno količino pilinga in začnite pri gležnjih – s krožnimi gibi navzgor zmasirajte vse telo. ARKONA - severni rt nemškega otoka Rügen s staroslovanskim svetiščem, SULFONAMID - zdravilo, ki uničuje bakterije, WISE, Robert - ameriški režiser (Moje pesmi, moje sanje) Od sreče ne boste skakali do stropa, ker se vam bo vse zdelo vse preveč nesmiselno, da bi bilo res in da bi temu nasedli. Zaradi tega boste deležni marsikaterega grdega pogleda. To je pač cena svobode. Vaš najdražji vas bo prepričeval, da si ne delajte skrbi. V začetku boste le zamahovali z roko, pozneje pa boste le sprevideli, da dela na tem, da bo za vas vse skupaj bolj uspešno. Videli boste, da bo šlo na bolje. Od silnega presenečenja še vedno niste prišli k sebi. Spomin na ta čudoviti dogodek in večer vas bo grel še nekaj dni, potem pa bo na žalost ali veselje treba naprej. A s srečo v mislih se vse zdi veliko lažje. Partner bo izrazil željo, da se nekam popeljeta. Na začetku ne boste imeli nobene ideje, potem pa se boste spomnili nečesa nenavadnega. Videli boste, da se da vse urediti, le potruditi se je treba. Zelo sumljivo se vam bo zdelo, da oseba iz vaše bližine ne bo hotela govoriti. Le kako lahko potem pričakuje, da ji boste pomagali. Če boste hoteli kaj doseči, boste morali bolj sitnariti. Nekdo v vaši bližini določene stvari očitno razume na precej čuden način. Lepo je sicer videti, da ima kdo drugačno mnenje kot ostala večina. Najbolje, da mu predlagate, da se pač prilagodi drugim. Ta teden bo zelo naporen, zato vam bo počitek ob koncu tedna zelo prav prišel, a na žalost ne bo tako, kot ste si zamislili, ker se bo zopet nekaj zgodilo in vi boste zopet hiteli in pri tem pozabili, da ste vse bolj izčrpani. V tem trenutku imate preveč načrtov v glavi in drugi vam ne bodo mogli slediti, saj vas bo priganjal čas. Ne bi bilo slabo, ko bi se malo umirili. Ne pozabite, da se tudi počasi daleč pride in tudi v tem je nekaj čarobnega. Vedite, da bo na koncu vse v redu. Več kot dobro ste zastavili v poslu, zato ni razloga, da bi lahko šlo kar koli hujšega narobe. V resnici vas ne obhajajo zle slutnje. Trepetate navade, saj iz svoje kože pač ne morete. Zelo ste čustveni in radi uživate, zato si za romantične urice priskrbite nežno in romantično bitje, rojeno v znamenju Raka. Zbliževanje na osebnostni ravni bo zelo očitno, zato se lahko iz te romance še kaj razvije. Ljubezen, ki jo dajete, je pomembnejša od tiste, ki jo prejemate. Zaradi tega se boste dobro počutili. Zato le ne postopajte na enem mestu in ne čakajte, ker nič ne bo prišlo samo od sebe. Pojdite na zrak in si privoščite dobro hrano in pijačo. Trenutno je to najboljše zdravilo za ranjeno srce in dušo in ne samopomilovanje, kar trenutno delate. Ta misel se vam vedno prikrade, ko kdo izrazi neko željo. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 13. avgusta Petek, 7. avgusta 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, CID: Počitniško lončarstvo 19:00 Velika Nedelja, poletno gledališče: predstava Ni lahko biti ženska 20:00 Ptuj, notranje dvorišče MuziKafeja: koncert Wild Strings Trio 20:00 Ormož: OFAK Festival: ĐezzpaĐin 21:00 Lenart, Dom kulture: LenArt – Mozart za dušo; komorni ansambel Hiše kulture Celje Sobota, 8. avgusta 9:00 Lenart, mestni park: Poletje v Lenartu: LenArt – igre in vragolije z bratoma Malek, družinski dan 19:00 Velika Nedelja, poletno gledališče: predstava Ni lahko biti ženska 20:30 Ormož: OFAK Festival: koncert Tabu: Akustika pod zvezdami Nedelja, 9. avgusta 19:00 Velika Nedelja, poletno gledališče: Ni lahko biti ženska Ponedeljek, 11. avgusta 10:00 Ptuj, CID: Poletno grafi čno ustvarjanje 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino počitnice s Patom in Matom Mestni kino Ptuj petek, 7. avgust: 17:00 Mali princ Fahim; 19:00 To morajo biti nebesa; 21:00 Proxima sobota, 8. avgust: 17:00 Mali princ Fahim; 19:00 To morajo biti nebesa; 21:00 Proxima nedelja, 9. avgust: 17:00 Mali princ Fahim; 19:00 Proxima 21:00 To morajo biti nebesa Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  7. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila16 ŽE v prodaji! N E PR EZR ITE Z razvojem pediatrije in medicinskega znanja na sploh se je spremenil pogled na nosečnost in porod. Predvsem v smislu zavarovanja porodnic, ki so na porodih pogosto umirale. O kontracepciji in planiranju družine oziroma rojstev včasih ni bilo niti sluha, pa tudi krščanska vzgoja je pripomogla k temu, da je ta relativno pozno prišla v veljavo – šele po 2. svetovni vojni. Porod v bolnišnicah je ponujal strokovno obravnavo in, v primeru porodnih zapletov, nujno zdravniško oskrbo. Zaradi vse manj osebne obravnave porodnic pa je med njimi vedno več nezadovoljstva in slabih občutkov v teh, zanje tako pomembnih trenutkih. Anja in Andraž sta mlada starša, ki se jima je konec preteklega leta rodila prvorojenka Maja. Anja je rodila doma, ob spremstvu babice, doule in moža Andraža. Svojo izkušnjo pa sta bila pripravljena deliti z bralci Naše žene/Ženske. Slovenska podjetnost Petra Jančar iz Ljubljane ob večerih kvačka z žico Mladi talenti Ana Grdadolnik iz Lehna na Pogorju zvezdica že od malega Nega in kozmetika Miti in resnica o povečevanju ustnic Modni nasveti Sladkorčki v barvah citrusov in rožnatih fuksij Zdravje Vitamin D lahko zmanjša napade astme Za lepši dom Ustvarite si svojo poletno oazo, kot na morju Okrasne rastline Dalije pisanih barv in oblik POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 17 Odhod Ilije Martinovića v Maribor je v obrambni vrsti Aluminija povzročil kar precejšnjo vrzel, zato so prvega novinca poiskali prav na položaju centralnega branilca. Našli so ga na Poljskem, ime mu je Emir Azemović, na slovenski nogometni sceni pa ni neznano ime. 23-letni igralec s črnogorskim in srbskim potnim listom ima v svoji nogometni biografi ji vpisana dva kluba z bogato zgodovino, beog- rajski Partizan in lizbonsko Benfi co. Za prvega je igral tudi v mladinski selekciji, iz glavnega mesta Srbije pa se je pri 18 letih preselil v pre- stolnico Portugalske, k mladinski ekipi Benfi ce. Kasneje je bil priklju- čen B-ekipi slovitega kluba, ki do- muje na Stadionu luči (Estadio da Luz). V portugalsko epizodo spada tudi igranje za Fafo, leta 2017 pa je prišel v Slovenijo, k Domžalam. Pri trenerju Simonu Rožmanu se ob Kamniški Bistrici v sezoni 2017/18 ni naigral, saj je priložnost dobil le na enem srečanju (35. krog: Triglav – Domžale 0:4, op. a. ). Bolj- šo epizodo je imel naslednjo sezo- no 2018/19, ko je igral v 1. srbski ligi za Zemun. Tam je zbral 26 tekem, večino jih je začel v začetni postavi, enkrat se je vpisal tudi med strelce. Kljub izpadu njegovega moštva iz 1. lige si je prislužil prestop v elitno poljsko ligo, okrepil je moštvo Ra- kow iz Čenstohove. Gre za mesto na jugu Poljske s približno 250 tisoč prebivalci. Za Rakow je v zadnji se- zoni odigral 14 tekem. Proti Janžekoviču je že igral V svoji mladinski karieri je Azemović za črnogorsko reprezentanco zbral 14 nastopov, od tega je kar tri odigral proti slovenskim vrstnikom, vse leta 2017. Zanimivo je, da mu je na prvi ob zmagi Črne gore 2:3 stal nasproti novi soigralec Luka Janžekovič (tudi Matic Vrbanec), na drugi in tretji (zmagi Slovenije 3:1 in 2:0) pa je proti moštvu Črne gore obakrat zadetek dosegel nekdanji kapetan Aluminija Matic Vrbanec. Ob podpisu pogodbe z rdeče- -belimi je Emir Azemović pove- dal: »Slovenijo poznam, saj sem bil šest mesecev član Domžal. K Aluminiju sem prišel, da v svoji karieri napredujem, tukaj so me vsi lepo sprejeli, z vsemi sem ta- koj vzpostavil dober odnos. Klub je urejen, upam, da bo prihajajo- ča sezona tako zame kot celotno ekipo uspešna.« Jože Mohorič Motokros Gajser in druščina znova na stezi – v Latviji Stran 19 Footgolf Emeršiču zasluženo skupna zmaga Stran 19 Prijateljski tekmi: Aluminij – Rogaška 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Moličnik. ALUMINIJ: Banič, G. Pečnik, Pihler, Mesarič, Moličnik, Delamea, Horvat, Borovnik, Majcen, Matjašič, Jauk. Igrali so še: Kovačič, Kme- tec, Knaus. Aluminij – Fužinar 2:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Fasvald, 1:1 T. Pečnik, 1:2 Florjanc, 1:3 Potokar, 2:3 Demiri. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, Ploj, Kontek, Pantalon, Marinšek, Čermak, Grajfoner, T. Pečnik, Klepač, Flakus. Trener: Slobodan Gru- bor. Nogomet Doživeli privilegij igranja z državnimi prvaki Stran 18 Tenis Za začetek bolje med dvojicami Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  NK Aluminij Prvi novinec bo okrepil obrambno vrsto Foto: NK Aluminij Emir Azemović je preteklo sezono igral v 1. poljski ligi, v novi bo nosil dres Aluminija. Foto: Črtomir Goznik Na enem pomožnih igrišč športnega parka Aluminij se je ena ekipa šumarjev pomerila z Rogaško, ki je letos po prekinitvi tekmovanja izpadla v 3. ligo. Nogometaši Aluminija so v to- rek odigrali pripravljalni tekmi na novo sezono 2020/21, ki je tik pred vrati. Če ne bo novih odpovedi zaradi koronavirusa (zaenkrat je zaradi okužbe pri igralcu Domžal prestavljena tekma Domžale – Bravo, op. a.), se bo začela sredi naslednjega tedna. Trener Slobodan Grubor je ek- ipo razdelil na dva dela: eni so odigrali tekmo z Rogaško, drugi s Fužinarjem. Oba tokratna tekmeca sta igrala zadnjo sezono v 2. ligi, Rogaška je po prekinitvi admin- istrativno izpadla v nižji rang tek- movanja, Fužinar pa je končal tik pod vrhom lestvice – na 5. mestu. Iz tega vidika sta bila za trenutno zasedbo Aluminija zelo primerljiva nasprotnika. Na pomožnem igrišču sta bila izmed izkušenejših igralcev na začetku prisotna Jure Matjašič in Mario Lucas Horvat, v drugem polčasu pa še Matija Kovačić. Ekipi sta v deževnem vremenu prikazali solidno predstavo, edini gol na tek- mi pa je dosegel Urh Moličnik, ki je v Kidričevem na preizkušnji. V zelo mladi sestavi sta v zaključku tekme priložnost za igro dobila tudi dose- danja člana kadetske ekipe Alu- minija Tibor Knaus in Tai Kmetec. Na glavnem igrišču je Grubor na igrišče poslal domala celotno ekipo, ki je zaključila sezono 2019/20. Manjkal je najboljši strelec ekipe Ante Živkovič, ki je po neuradnih informacijah zelo blizu prestopa v tujino. Tekmo pa je med drugimi začel Lovro Grajfoner, za katerega se pri Aluminiju dogovarjajo za prestop iz Maribora. V precej hladnem vremenu je bila igra enakovredna, gostje pa so v sredini polčasa povedli z golom Nika Fasvalda. Še pred polčasom je izenačil Tilen Pečnik, ki je žogo elegantno poslal čez vratarja Fužinarja. Drugi gol na tekmi so Koroš- ci z neubranljivim strelom Žana Florjanca pod prečko dosegli v trenutku, ko je bila na igrišču le deseterica igralcev v belih dresih, Nemanja Jakšić je namreč ob robu igrišča zahteval menjavo. Približno 25 minut pred koncem tekme se je domača ekipa v cel- oti zamenjala, mladi igralci pa so priložnost želeli čim bolje izko- ristiti, zato si igrali zelo borbeno. Njihovo neizkušenost so gostje kaznovali z golom Mateja Poto- karja. Vztrajnost domače vrste je bila nagrajena z golom za znižan- je na 2:3, dosegel ga je Aldin Demiri (letnik 2003). To je bil tudi končni rezultat srečanja. Gostje s Koroškega so se pred- stavili v zelo dobri luči, odigrali so izjemno organizirano, povezano in dovolj čvrsto, da so se na koncu zasluženo veselili zmage. Jože Mohorič Zmaga in poraz šumarjev Foto: Črtomir Goznik Druga enajsterica je na glavnem igrišču pod sojem žarometov odigrala tekmo s Fužinarjem, ki je sezono v 2. ligi končal na visokem 4. mestu. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 18 Prijateljska tekma: Celje – Drava Ptuj 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Novak (40.), 2:0 Ko- ritnik (44.), 3:0 Lotrič (87.) CELJE (prvih 60 minut): Rozman, D. Štraus, Flis, Stojino- vić, Brecl, Antanavičius, R. Štraus, Kuzmanović, Novak, Kljun, Kori- tnik; zadnjih 30 minut: Moćić, Ma- randici, Ćalušić, Zaletel, Kadušić, Štravs, Vrbanec, Kerin, Lotrič, Bo- žić, Vizinger. Trener: Dušan Kosič. DRAVA PTUJ: Milič, Gassmann, Martinčević, Lukić, Piras, Kryeziu, Rogina, Nelson, Marcius, Akande, Randy. Igrali so še: Klasinc, Kači- nari, Ninković, Malik, S. Rogina, Šlamberger, Drevenšek, Turković. Trener: Viktor Trenevski. Nogometaši Drave so se v sre- do dopoldan na stadionu Arena Z'dežele pomerili z aktualnimi dr- žavnimi prvaki – ekipo Celja. „To je za naš klub čast in privilegij, ni- maš pač pogosto priložnosti igra- nja s prvaki. Igralcem se je videlo, da imajo nekoliko spoštovanja do tekmecev, a so se uspešno prilago- dili in odigrali zelo solidno tekmo,“ so bile prve besede Jureta Arsiča, pomočnika trenerja Viktorja Tre- nevskega. Gostje so tekmo začeli s štirimi novinci, ki so se modrim priključili šele v zadnjem tednu, to so Dri- lon Kryeziu, Gabriele Piras, Randy Montie in Jan Gassmann. „V ob- rambi je bilo zelo solidno vse do zaključka prvega polčasa, ko je v 40. minuti Jakob Novak izkoristil nekoliko nespretno vrnjeno žogo vratarju – 1:0. Nekaj nezbranosti v naših vrstah so domačini v zadnjih trenutkih prvega polčasa izkoristili še za povišanje vodstva na 2:0,“ je nadaljeval Arsič. Drugi del se je začel z odlično obrambo vratarja Marka Klasin- ca, ki je v 50. minuti ubranil strel domačinov z bele točke. Celjani so zadnje pol ure odigrali s sve- žo enajsterico, posledično so bili dravaši veliko bolj potisnjeni v ob- rambo, klonili pa so znova šele v zaključku, v 88. minuti, ko je zadel domači kapetan in najboljši igralec minule sezone Mitja Lotrič. „Predstava v obrambi je bila na solidnem nivoju, v napadu pa se nam je videlo, da akcij proti tako kakovostnemu tekmecu zaradi neuigranosti še nismo sposobni izpeljati do zaključka. Do začetka sezone bomo poskušali to izboljša- ti,“ je zaključil Arsič. Pri Celjanih je Matjaž Rozman branil prvih 60 minut, Matic Vrba- nec pa je priložnost dobil v nada- ljevanju. V dresu Celja je proti svo- jemu nekdanjemu klubu igral tudi Žan Flis, ki je na Ptuju igral v sezoni 2017/18. JM Pri Dravi še naprej zapolnjujejo ekipo za sezono 2020/21, ki jo bodo odprli s sredino tekmo s Primorjem (Primorje sMundia – Drava Ptuj v sredo, 12. 8., ob 17.30 v Ajdovščini). Tudi zadnja dva novinca Akande in Aganović prihajata iz Avstrije, po- dobno kot Piras, pri naših severnih sosedih pa je igral tudi Dodlek. Jan Gassmann je 22-letni boč- ni branilec, ki je kariero začel na avstrijskem Štajerskem pri Flavii, igral pa je tudi za mlajše selekcije graškega GAK, Kalsdorfa in Lebrin- ga. Sledil je odhod v prestolnico, kjer je nekaj mesecev prebil tudi pri dunajski Austrii, nazadnje pa je igral za drugo ekipo tega velikana – Young Violets. V 2. avstrijski ligi je ta ekipa sezono končala na 4. mes- tu, Gassmann pa je imel kar solidno minutažo, zaigral je na 22 tekmah (12 krat je začel v začetni postavi) in pri tem dosegel en zadetek. Zanimivo ime je tudi Abdelahim Randy Njoya Montie, ki bo kot kla- sični srednji napadalec zadolžen za zadetke. 20-letnik ima korenine v Kamerunu, ima pa tudi avstrijsko državljanstvo – pri naših severnih sosedih igra že od vsega začetka nogometne poti. V mlajših selek- cijah je bil član Salzburga, s tem je okusil tudi igranje v mladinski različici Lige prvakov. Prvo sezono med člani (2017/18) je preživel pri drugi ekipi 1860 München, zadnji dve pa pri drugi ekipi dunajske Au- strie – Young Violets. Montie in Gassmann sta tako skupaj zamenjala dosedanje oko- lje in se iz avstrijskega drugoligaša preselila v slovenskega. „S tem se prestopni rok za nas v glavnini zaključuje, dodatne igralce bomo iskali samo ob izrecni želji trenerja. Novinci so že v Celju pokazali določeno kakovost, seveda pa bo potrebnega še nekaj časa za popolno prilagoditev z ostalim moštvom,“ je dejal Sead Zilić. JM Na igriščih TK Slovan je konec tedna potekalo letošnje tretje od- prto prvenstvo za člane in članice. Prvi nosilec turnirja je bil Blaž Kav- čič, turnir pa je minil tudi v močni ptujski zasedbi. Pod vodstvom tre- nerja (in igralca) Tonija Hazdovca je nastopila šesterica fantov: Blaž Vidovič, Žiga Kovačič, Vid Buzeti, Jan Kupčič, Matevž Krajnc in Tilen Kovač. To je pomenilo tudi nekaj zanimivih medsebojnih dvobojev ... Izmed predstavnikov TK Terme Ptuj se je najdlje po turnirski tabeli prebil Blaž Vidovič – vse do fi nala. Na poti do zaključnega dvoboja proti Kavčiču je v 1. krogu izločil Buzetija in v polfi nalu 2. nosilca Kupčiča. Finalni dvoboj se zdi gle- de na izid enostranski (2:6, 1:6), a se v podrobnostih skriva drugačen vidik ... „Vidovič je igral celoten turnir na zelo visokem nivoju, pri tem bi omenil zelo kvaliteten dvoboj v polfi nalu s klubskim kolegom Kup- Palermo je prva postaja svetovne teniške turneje po pandemiji koronavirusa, dekleta se merijo na turnirju serije International z nagradnim skladom 200.000 dolarjev. Tamara Zidanšek (71. na WTA) je uvodni preizkušnji prestala s polovičnim uspehom. Med posameznicami je imela z žrebom kar nekaj sreče, saj se je v 1. krogu pomerila s »srečno po- raženko« kvalifi kacij, Francozinjo Oceane Dodin (116.). Dvoboj je po začetni nervozi odlično nadaljevala in prvi niz dobila z rezultatom 6:2. Drugi niz je bil »festival breakov«, uvodnih šest iger je dobila igralka, ki ni servirala (3:3). Sedmo igro je Tami s svojimi začetnimi udarci vendarle dobila (4:3) in kazalo je na bližnji zaključek. Če bi izkoristila break priložnost za 5:3 bi verjetno tako tudi bilo, a Francozinja se je z nekaj »udarci iz obupa«, ki pa so našli pot v igrišče, rešila iz zagate. Nadaljevala je povsem drugače, bolj zbrano, tudi z nekaj sreče je s petimi zaporednimi igrami obrni- la dvoboj v svojo korist – 6:2, 4:6, 0:2. V nadaljevanju sta obe igralki čičem. Tudi fi nale je bil dokaj ize- načen, a Vidovič nekaterih svojih lepih priložnosti ni uspel pretvoriti v točke. Tako je v 1. nizu na svoj ser- vis kar trikrat vodil 40:0, a izgubil vse te tri igre. Tukaj se je naredila razlika. Srečanje je bilo enakovred- no do sredine drugega niza, ko je Kavčič izkoristil svežino, saj je bil to zanj šele drugi dvoboj na tur- nirju (neposredno je bil uvrščen v polfi nale, op. a.), za Vidoviča pa peti! Nasploh sem s prikazanem na turnirju naših članov zadovoljen,“ je končno oceno podal Toni Haz- dovac. Naslednji podoben turnir bo na Obali, v Portorožu. Tam se bo dvodnevnih mini priprav repre- zentance za Davisov pokal 10. in 11. 8. udeležil tudi Blaž Vidovič, saj je prejel povabilo zveznega kapetana Miha Mlakarja. JM zadržali svoj servis, a zgodnji break je bil leto starejši Francozinji dovolj za zmago. »Dvoboj sta preobrnili dve žo- gici, pri break priložnosti pri rezul- tatu 4:3 in še en minimalni avt pri izenačenju v isti igri. Kratek padec Tamarine zbranosti je tekmica izjemno izkoristila za dvig nivoja svoje igre in poti nazaj več ni bilo. Na tem nivoju je enostavno treba izkoristiti svoje priložnosti, do nas- lednjih težko prideš, če sploh,« je po porazu povedal trener Zoran Krajnc. Manjšo uteho je Tamara našla med dvojicami, kjer je zaigrala sku- paj z 29-letno Nizozemko Arantxo Rus (70.). V 1. krogu sta namreč v izjemno tesnem dvoboju ugnali 2. nosilki, Romunko Raluco-Ioano Olaro (specialistko za dvojice) in Ukrajinko Dajano Yastremsko, 25. igralko sveta. Dvoboj je bil poln preobratov; tista dvojica, ki je bolje začela niz, ga je na koncu izgubila. Tako je bilo tudi v master tie-brea- ku, kjer sta Romunka in Ukrajinka povedli 3:6, nato pa sta Slovenka in Nizozemka nanizali štiri točke zapored (7:6). Prednosti nista več izpustili iz rok … V četrtfi nalu sta se pomerili z domačinkama Giulio Gatto-Monti- cone in Jasmine Paolini. JM Odprti turnir TK Slovan, moški: četrtfi nale: Vidovič – An- drejič-Goljar (Triglav) 6:1, 6:0, Hazdovac – Kupčič (2.) 1:6, 3:6; polfi nale: Vidovič – Kupčič (2.) 7:5, 6:3; fi nale: Vidovič – Kavčič (Tri- glav, 1.) 2:6, 1:6. WTA-turnir v Palermu (200.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: Zidanšek – Dodin (Francija) 6:2, 4:6, 4:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Rus – Ola- ru/Yastremska (Romunija/ Ukrajina, 2.) 7:5, 4:6, 10:8; četrtfi nale: Zidanšek/Rus – Gatto-Monticone/Paolini (Italija) petek  7. avgusta 2020Šport, rekreacija18 Nogomet  NK Drava Ptuj Doživeli privilegij igranja z državnimi prvaki Iz Avstrije k Dravi še dva mladeniča Tenis  Odprto člansko prvenstvo Finale dveh Blažev izkušenejšemu Tenis  WTA-turnir v Italiji Za začetek bolje med dvojicami Foto: NK Celje Utrinek s tekme med Celjem in Dravo Fotografi ja ob podpisu pogodb z Dravo: Randie Montie, Jan Gassmann in Gabriele Piras s svojim agentom Finalisti turnirja v Ljubljani: Blaž Vidovič in Blaž Kavčič ter Živa Falkner in Aneli Kočevar Tamara Zidanšek v Palermu igra v paru z Nizozemko Arantxo Rus. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 19 Ženske: 1. Sabina Huber (FGK Ptuj) 11 2. Sanda Lah Kravanja (FGK Bovec) 16 3. Sara Wajs (FGK Pomurje) 18 Veterani (+45): 1. Robert Korošec (FGK Olimje) -4 2. Sandi Mertelj (FGK Ptuj) -2 3. Nani Franc Matjašič (FGK Olimje) 3 Ekipno: 1. FGK Ptuj 285 2. FGK Bovec 181 3. FGK Pomurje 179 4. FGK Olimje 121 5. FGK Ljubljana 58 V nedeljo še turnir FIFG 100 V nedeljo je bila udeležba neko- liko manj številna, zato pa so bili tekmovalci med sabo zelo izena- čeni in so o končnih uvrstitvah od- ločale malenkosti. Zmagovalec je postal Dalen Simonič Dabić, ki je z rezultatom -7 slavil pred sobotnim zmagovalcem Ianom Emeršičem. Ta si je moral drugo pozicijo izbo- riti v podaljšani igri štirih tekmoval- cev z enakim izidom -6. Turnir FIFG 100, rezultati, moški: Moški: 1. Dalen Dabić (FGK Ptuj) -7 2. Ian Emeršič (FGK Ptuj) -6 3. Marko Panikvar (FGK Ptuj) -6 Že nske: 1. Sara Wajs (FGK Pomurje) 12 2. Sabina Huber (FGK Ptuj) 13 Veterani: 1. Sandi Mertelj (FGK Ptuj) -5 2. Sandor Kocsis (Madžarska) -4 3. Peter Zsuppan (Madžarska) -4 Ptuj Open 2020 Oba turnirja sta skupaj štela za nagrado Ptuj Open 2020, ki je bila letos prvič izvedena v okviru pra- znika MO Ptuj. V tej razvrstitvi je zasluženo slavil Ian Emeršič. Moški: 1. Ian Emeršič -17 2. Denis Mlekuž -15 3. Uroš Krajnc -15 Seniorji: 1. Sandor Kocsis -8 2. Sandi Mertelj -7 3. Peter Zsuppan -7 Ženske: 1. Sabina Huber 24 2. Sara Wajs 30 Turnirski konec tedna na Ptuju je odličen obet za fi nalni del Slo- venske footgolf lige in pomembna vzpodbuda za oktobrski 4. Slove- nian Footgolf Open, ki bo od 2. do 4. oktobra ponovno na Ptuju in sodi v kategorijo turnirjev FIFG 250. JM Konec tedna se bo po več kot petih mesecih premora zaradi ko- ronavirusa vendarle nadaljevala sezona svetovnega prvenstva v motokrosu. V Latviji bodo najbolj- ši vozniki – med njimi bosta od Slovencev nastopala Tim Gajser (MXGP) in Jan Pancar (MX2) – v osmih dneh opravili kar tri preiz- kušnje! V dosedanji sezoni so organi- zatorji pod streho spravili le dve preizkušnji, v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, obe pa sta se kon- čali z istim izkupičkom: zmagal je Nizozemec Jeff rey Herling, drugi mesti pa je osvojil branilec naslova svetovnega prvaka Tim Gajser. Tim dobro pripravljen pričakuje naslednje preizkušnje, ki si bodo v tem tednu sledile v napornem ritmu: - v nedeljo, 8. 8., dirka za VN Latvije, - v sredo, 12. 8., dirka za VN Rige, - v nedeljo, 16. 8., dirka za VN Kegumsa. Gajser in Pancar sta zadnje tre- ninge opravila na Hrvaškem. »Glav- ni razlog je, da v tem delu Evrope ni nobene peščene proge, na Hr- vaškem pa smo imeli na voljo res vrhunski trening za takšne tekme, kot me čakajo v Kegumsu v Latviji in pa v Lommelu v Belgiji,« je dejal Gajser. Tekmovalni premor je bil precej dolg. »Za vse je enako, vsi smo v isti situaciji. Začetek sezone je bil zelo dober, bil sem v dobri formi. Teh pet mesecev sem enostavno poskusil to vzdrževati. Imeli smo ogromno časa za treninge, za testi- ranja, lahko smo poskušali različne nastavitve. Res se počutim eno z motorjem, ki ga je Honda naredila za letošnjo sezono, in sem z njim res zadovoljen,« je povedal Gajser. V vmesnem času je poskušal for- mo vzdrževati tudi na tekmah dr- žavnega prvenstva, nastopil je na dveh. »Vsaka tekma je najboljši tre- ning. Opazil sem, da je v Sloveniji velik dirkaški potencial, na dirkah lahko vidimo vedno več tekmoval- cev, predvsem v nižjih kategorijah s 50- in 65-kubičnimi motorji so rampe vsako leto bolj polne,« je na svoje naslednike ponosen Tim. Tudi po Latviji je napovedan zelo zgoščen ritem tekem, zato bo po- membna vsaka malenkost. »Vsak Nogometaš Matjaž Rozman je bil večkrat zapored proglašen za najboljšega športnika občine Haj- dina. Ob zadnjem uspehu, ko je s Celjem osvojil naslov državnih pr- vakov, sam pa je bil proglašen za najboljšega vratarja 1. lige, so mu na občini Hajdina pripravili spre- jem. »Malo je po velikosti primerlji- vih občin, ki bi bile športno tako bogate kot občina Hajdina. Števil- ni posamezniki in ekipe dosegajo odlične rezultate v državnem in mednarodnem prostoru. S tem promovirajo sebe, svoj klub, po- sledično pa tudi našo lokalno skupnost. Izjemno veseli in po- nosni smo na Matjaža in njegov zadnji uspeh, sočasno pa prepri- čani, da mu je ta naslov vzpodbu- da za nadaljnje delo, saj ima kot vratar že veliko izkušenj in seveda tudi izzivov za naprej,« je ob spre- jemu dejal župan Hajdine Stani- slav Glažar in se dotaknil tudi mladih: »Vsem naših športnikom, predvsem pa mladim nogome- tašem v Otroški nogometni šoli Golgeter je lahko Matjaž s svojim delom odličen vzornik. Hkrati pa je to dokaz, da se pri nas dobro dela in da bo nova pridobitev – veliko nogometno igrišče z ume- tno travo in razsvetljavo – služilo svojemu namenu. Izkoriščam pa tudi to priložnost, da čestitam mladincem in kadetom otroške nogometne šole, ki so se ponov- no uvrstili v 2. slovensko mladin- sko in kadetsko ligo.« JM Vrstni red v svetovnem prvenstvu po dveh preizkušnjah: 1. Jeff rey Herlings Nizozemska KTM 94 2. Tim Gajser Slovenija Honda 85 3. Antonio Cairoli Italija KTM 68 4. Clement Desalle Belgija Kawasaki 60 5. Gautier Paulin Francija Yamaha 58 petek  7. avgusta 2020 Šport 19 Motokros  Svetovno prvenstvo Gajser in druščina znova na stezi – v Latviji Fotozapis  Sprejem za Matjaža Rozmana »Matjaž je s svojim delom odličen vzornik mladim« Foto: AMZS Tim Gajser med zadnjim treningom na Hrvaškem Konec tedna je bil na ptujskem igrišču za golf na sporedu Ptuj Open 2020, sestavljen pa je bil iz dveh turnirjev. V soboto so se igralci in igralke merili na 3. tekmi državne lige (štela je tudi za FIFG 100), v nedeljo pa je potekal še turnir FIFG 100. Za mednarodno udeležbo so v obeh dneh poskr- beli Madžari (13 tekmovalcev) ter tekmovalca iz Švedske. V soboto 3. krog državne lige V soboto je bil na sporedu 3. krog državne lige; prva dva kro- ga sta bila izvedena v Radencih in Bovcu. Skupno je na ptujski »sveti travi« nastopilo več kot 60 igral- cev, najprepričljivejši pa so bili člani domačega FGK Ptuj, saj so v ekipni konkurenci slavili z visoko prednostjo. O njihovi premoči najbolje priča podatek, da so v generalni konku- renci zasedli sedem od prvih osmih mest (le na 4. mestu je končal tek- movalec iz Bovca). Za uvrstitev na zmagovalne stopničke je bilo treba prikazati zares odlično predstavo, blizu rekorda igrišča. To je uspelo Ianu Emeršiču, Urošu Krajncu in Milanu Kristoviču, pri čemer sta prva dva o zmagovalcu odločila v medsebojni dodatni igri – daljšo je tokrat potegnil Ian. Tudi pri dekletih je zmaga ostala doma, zanjo je poskrbela Sabina Huber. Edino zmago za preostale klube je med veterani zabeležil Robert Korošec (Sport klub M, igrišče Olimje), ki je tokrat za dva udarca ugnal domačina Sandija Mertlja. Zadnja tekma letošnje državne lige bo odigrana v Ljubljani. Na turnirju so nastopili tudi Ma- džari, z rezultatom -9 sta se izkaza- la Zsolt Lichtner in Gabor Simonyi. 3. tekma državne lige (Ptuj), vrstni red, člani: 1. Ian Emeršič (FGK Ptuj) -11 2. Uroš Krajnc (FGK Ptuj) -11 3. Milan Kristovič (FGK Ptuj) -10 4. Denis Mlekuž (FGK Bovec) -9 5. Iztok Ogrizek (FGK Ptuj) -6 6. Dalen Simonič Dabič (FGK Ptuj) -5 7. Miha Lešnik (FGK Ptuj) -5 8. Dejan Novak (FGK Ptuj) -4 9. Mihael Wajs (FGK Pomurje) -4 10. Renato Hvalec (FGK Pomurje) -4 Footgolf  Ptuj Open Emeršiču zasluženo skupna zmaga Foto: Matija Brodnjak Ian Emeršič je na domačem igrišču pokazal odlično igro, po treh opravljenih igrah od štirih pa vodi tudi v skupnem seštevku državne footgolf lige. Foto: MB Najboljša trojica v skupnem seštevku tekmovanja Ptuj Open 2020 (v sredini): Denis Mlekuž (2.), Ian Emeršič (1.) in Uroš Krajnc (3.). Nagrade sta jim podelila Matija Brodnjak (levo) in Damijan Turk (desno). Foto: Črtomir Goznik Na občini Hajdina so pripravili sprejem za Matjaža Rozmana. mali padec, vsaka majhna poškod- ba te lahko zavre. Vemo, da med dirkami in potovanji dejansko ne bo časa za regeneracijo. Zato bo zelo pomembno, da naredim čim manj napak, tudi starti bodo zelo pomembni. Sami vemo, da so v razredu MXGP prisotna res velika imena, ogromno nas je voznikov, ki se znamo odpeljati med prve tri. Dober start v tem primeru ogrom- no pomeni, morda 60 ali celo 70 % celotne tekme. Če startaš v dirko povsem spredaj, lahko pelješ svoj ritem, lahko voziš svoje linije in de- jansko nadziraš tekmo,« je taktiko za sezono razkril Gajser. UR Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  7. avgusta 202020 Ljudje in dogodki V začetku poletja 2009 sta se Bojan Ivanuša in Slavko Golob od- pravljala na okoli 120-kilometrsko kolesarjenje do Lendave. Zdravka Erhatiča, ki je bil takrat popoln kolesarski začetnik, so zasrbeli podplati in želel se jima je pridruži- ti – čeprav ni imel kolesa, pa tudi njegova fizična pripravljenost je bolj kot ne šepala. Kolo si je izpo- sodil od Bojanove žene Zinke in ko- lesarska dogodivščina se je začela. „Ne me vprašati, kako sem po poti trpel, na cilju sem bil popolnoma izčrpan. Predal pa se nisem, po vrnitvi domov sem dobil še večje veselje za tovrstne izzive. Zadali smo si cilj, da se s kolesi odpravi- mo na slovensko obalo. Kupil sem kolo, pričel vaditi in po dveh mese- cih smo jo že mahnili proti morju. Kolesarilo nas je pet: Bojan Ivanu- ša, Zdravko in Janko Erhatič, Janko Golob in Dominik Kelc, imeli smo dva spremljevalca. Da smo v enem dnevu prekolesarili 300 kilome- trov do Portoroža, je bil zelo velik uspeh, smo pa na cilj prišli precej izčrpani. Vse do danes smo obdr- žali enak termin kolesarske ture Muretinci–Portorož, to je konec julija, v tednu pred Anino nedeljo. To so bili tudi začetki delovanja klu- ba, ki smo ga potem jeseni 2009 z občnim zborom formalno ustano- vili. Na prvem občnem zboru nas je bilo že 65, potem se je članstvo nenehno povečevalo. Člani ne pri- hajajo samo iz Muretincev, temveč tudi iz drugih krajev občine Gorišni- ca, sosednjih občin ter širše okoli- ce. Tradicijo poletnega kolesarje- nja v Portorož ohranjamo vseh 12 let, druženje in aktivnosti pa se v okviru kluba odvijajo celo leto. Veliko planinarimo, osvojili smo več slovenskih vrhov, tudi Triglav. V vasi Muretinci živimo s klubom, naša matična točka je Bar Zinka, kjer smo tudi dorekli idejo o usta- novitvi kluba. V Baru Zinka se ve- liko dobivamo, pred lokalom visi zastava KK Muretinci. Lokal je res stična točka za člane našega kluba in druge kolesarje od blizu in da- leč,“ je pojasnil Erhatič. Muretinci  Dvanajstič kolesarili do Portoroža Tristo kolesarskih kilometrov do Kolesarski klub (KK) Muretinci, ki združuje čez 180 članov, so ustanovili jeseni 2009, od Muretincih je bilo že pred ustanovitvijo kluba več ljubiteljev kolesarstva, ki so se podajali Foto: KK Muretinci Na cilju v Portorožu Organizirali kronometer KK Muretinci je lansko leto priredil prvi kronometer. Letos bi ga organizirali za pokal Slovenije, a je načrte prekrižala korona. Če bi bil letošnji kronometer uspešno izveden, bi prihodnje leto gostili državno prvenstvo. Vodstvo kluba je prepričano, da bodo vse te projekte, ko se bo situacija s korono umirila, nedvomno izpeljali. Kako težka je lahko torba Teža šolske torbe naj ne bi presegala priporočene »zdrave« teže, in sicer 10 % šolarjeve telesne mase oziroma največ 15. Na ZPS svetujejo, da naj starši med šolskim letom občasno preverijo, kako težka je torba njihovega šolarja. Če preseže omenjeno mejo, naj preverijo, ali so v njej res le nujne potrebščine. Foto: Dreamstime/M24 Šolsko torbo pogosto izberejo otroci. Prav je, da je otroku všeč, a pri izbiri moramo biti pozorni tudi na udobje, primerno velikost, funkcionalnost in varnostni vidik, so zapisali na ZPS. Če otrok vztraja pri torbi s svojim najljubšim risanim junakom ali športnikom, torba pa ne ustreza drugim kriterijem, je morda rešitev, da ima tak motiv na peresnici, zvezkih, vrečki za špor- tno opremo. Na trgu je zadnje desetletje ob klasičnih šolskih torbah poplava nahrbtnikov, ki so bolj ali manj pri- merni tudi kot šolska torba. Z izbiro ustrezne torbe oziroma šolskega nahrbtnika bomo šolarju omogočili pravilno držo in preprečili pogosto nepotrebne bolečine v hrbtu, ra- menih in vratu, so poudarili. Zato je treba pred nakupom po nasvetu zveze preveriti tudi podatek o teži same šolske torbe, sploh če otrok v šolo hodi peš. Če pa razmišljajo o šolski torbi na koleščkih, pa naj starši razmislijo, koliko ovir ima ot- rok na poti od doma do razreda, ko bo moral polno torbo dvigniti. V ZPS priporočajo izbiro torbe, ki ustreza šolarjevi telesni zgradbi in potrebam. Velikost torbe naj bo so- »Ta pravila naj bodo tudi vaše vodilo pri nakupu. Hiter pogled na nahrbtnike, ki jih uporabljajo slo- venskih šolarji, pokaže, da na števil- nih odsevnikov ni, saj ti nahrbtniki prvenstveno niso bili namenjeni za šolsko torbo,« še dodajajo v ZPS. razmerna z njegovo velikostjo, dol- žino in širino hrbtišča. Dobre torbe imajo naramnici povezani s paso- voma, enim v višini prsi in drugim v višini trebuha, ki poskrbita za dob- ro prileganje telesu. Na ta način se teža enakomerneje porazdeli, kar razbremeni hrbtenico, pasovi pa tudi preprečijo »udarjanje« torbe ob hrbet. Torba za najmlajše mora biti opremljena z odsevnimi trakovi, t. i. mačjimi očesi, da je otrok bolj viden v mraku in slabem vremenu. Trakovi na torbi naj bodo spelja- ni tako, da bo otrok viden z vseh strani. Tudi torba naj ima pasove živih barv, fluorescentno rumene ali oranžne, ki prispevajo k boljši vidnosti podnevi. Prav vidnost je lahko proble- matična, kar potrjuje nedavni test nemške potrošniške organizacije. Med 12 torbami, za nekatere so odšteli več kot 200 evrov, je le četr- tina uspešno opravila ta del testa. Čeprav nemški varnostni standard poleg rumene in oranžne signalne barve dovoljuje tudi roza, se ta na testu ni dobro odrezala. Rumena in oranžna sta svetlejši in ju človeško oko zazna hitreje. Hrvaška  Poletna turistična statistika Hrvaški turizem rešujejo Slovenci in Nemci Julij se je zaključil in razkril, kako močno je koronavirus, zaradi katerega zbolevamo za covidom-19, posegel v to go- spodarsko panogo. Tako je podoba poletne Hrvaške letos kar precej drugačna. Minuli mesec, tako pravijo uradne statisti- ke, je v tej državi letovalo 2,44 milijona turistov, ki so ustva- rili 18,60 milijona nočitev. V primerjavi z lani so se številke letos prepolovile; našteli so 53 od- stotkov manj prihodov turistov v to državo kot v enakem mesecu leta 2019 in 61 odstotkov manj nočitev v primerjavi z lanskim julijem. Še vedno so najpogostejši turistični odjemalci tujci, saj so od skup- no 2,44 milijona prihodov ti ustvarili kar 2,13 milijona in 15,70 milijona nočitev, kar je v primerjavi z enakih obdobjem lani za 58 odstotkov manj. Domači turisti so ustvarili samo 325.000 prihodov, kar je obču- tno manj kot lani, saj je to 91 odstotkov manj kot julija 2019. Prevladujejo Slovenci in Nemci Pristojni so ob razglasitvi rezultatov poudarili, da so to številke, s katerimi so lahko zadovoljni, saj so pričakovali, da bo mnogo slabše. Tako so sezono, ki jo je koronavirus močno zaznamoval, razglasili kar za odlično in upajo, da bo tudi avgusta vsaj tako dobro, kot je bilo minuli mesec. Menijo, da so oglaševalske kampanje naredile svoje. Te so izvajali predvsem v tujini; v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji in Italiji. Za hrvaški turizem so sicer letos največ naredili Nemci, ki so ustvarili za 4,43 milijona nočitev, kar je skoraj toliko kot lani. K temu, da so obmorske nastanitve relativno dobro zapolnjene, pa smo pomagali poskrbeti Slovenci, ki smo do zdaj na Hrvaškem ustvarili 3,44 milijona nočitev, kar je skoraj 87 odstotkov nočitev, ki smo jih ustvarili lansko leto. Na tretjem in četrtem mestu tujcev, ki to poletje najpogosteje letujejo na Hrvaškem, so Poljaki in Čehi. Foto: M24 Foto: M24 Foto: M24 Nabito polni Vir, Rovinj, Medulin, Novalja na Pagu Najbolj priljubljene destinacije v juliju so bile: Vir, Rovinj, Medulin, Novalja na otoku Pagu in Mali Lošinj. Te dni je sicer na Hrvaškem oko- li 780.000 turistov, od tega 200.000 nemških, 135.000 slovenskih, 130.000 domačih, 74.000 poljskih in 46.000 čeških. Ti se večinoma za- držujejo na Viru, v Rovinju, Medulinu, Crikvenici in Poreču. Na Lošinju ogromno Slovencev Vzemimo pod drobnogled Mali Lošinj, ki se uvršča na listo top deset destinacij, ki jih turisti najpogosteje izberejo za dopust. Na tem otoku so letošnjega julija zabeležil skoraj pol milijona prihodov, kar predsta- vlja 67 odstotkov rezultata, ki so ga zabeležili lani v enakem mesecu. Ta otok je najbolj okupiran s strani Slovencev, saj so tam ustvarili naj- več nočitev, še več kot nemški. Sledijo domači gosti, Avstrijci in Italija- ni. Mogoče je k dobremu obisku tega otoka pripomogla tudi akcija, ki je veljala nekaj časa, brezplačnega trajektnega prevoza v primeru, če na otoku letujemo več kot sedem dni. Slovenija, Podravje  Nasvet ZPS pred nakupom opreme za šolo Šolska torba naj ima odsevne trakove Slab mesec nas loči do začetka novega šolskega leta in v marsikateri družini se nanj že pripravljajo z nakupom šolskih potrebščin. Predvsem v nižjih razredih je treba poskrbeti tudi za barvice, fl omastre in ustrezno šolsko torbo. Pri slednji izbira ni preprosta, poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in opozarjajo, da naj šolska torba poskrbi tudi za vidnost otroka. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  7. avgusta 2020 Ljudje in dogodki 21 Letos jih je na turi kolesarilo 22 Za udeležbo na kolesarski turi do Portoroža je najprej treba prestati testni (vzdržljivostni) vo- žnji v Prekmurje: 120 km do Lenda- ve in 150 km do Kuzme. „To so ge- neralke za Portorož, da sam sebe preizkusiš, ali si lahko kos 300-ki- lometrski turi do Portoroža. Naš cilj je, da vsak, ki to želi, kolesari z nami do Portoroža. Doslej nam je to uspelo. Vsakič imamo kakšnega novega kandidata. Letos jih je bilo pet in vsi so uspešno prikolesarili na cilj. Marsikdo v sebi nosi neki strah pred 300-kilometrsko preiz- kušnjo, ampak je doslej uspelo še čisto vsakemu, ki se je odpravil z nami. Skupina sodeluje, gledamo na vsakega. Lepo je in občutki na cilju so izjemno prijetni. Največja skupina do Portoroža je doslej štela 22 kolesarjev, s spremljeval- no ekipo, ki skrbi za hrano, pijačo, prvo pomoč in tehnično podpo- ro, nas je bilo blizu 40. V takšnem obsegu je bila sestavljena tudi le- tošnja ekipa.“ Vreme jim ne prizanaša, doživeli vročino, veter, plohe Zadnja tri leta v Portorož kolesa- rijo posebej ženska in posebej mo- ška ekipa, a to ne pomeni, da žensk v kolesarskih ekipah ni bilo že tudi prej. Ekipe so bile nekoč mešane; večina je bila sicer moških, a več let zapovrstjo so se jim pridružile po dve, tri ženske. Ženske se na pot odpravijo dan prej kot moški, in si- cer v sredo. V Postojni običajno po- čakajo moške, ki na pot krenejo v četrtek. Do obale potem kolesarijo skupaj. Lani je ženska ekipa na cilj v Portorožu prišla v enem dnevu, in še to na najbolj vroč dan v letu: na kolesu je bilo 42 stopinj Celzija. Sicer pa so kolesarji na daljših tu- rah vajeni marsičesa: da jih ovira veter, poliva dež in greje vroče sonce. Smolo z vremenom so imeli že prvo leto, ko so se borili z moč- nim vetrom, na Notranjskem jih je pričakalo vroče sonce in 40 stopinj Celzija, a cilj so uspešno osvojili. Spremljevalna ekipa v akciji ves čas Zahtevno pa ni samo kolesariti in zdržati 300 kilometrov do cilja. Pol- ne roke dela ima tudi spremljevalna ekipa. Med potjo je treba kolesar- je zalagati z vodo, nuditi tehnično podporo in po potrebi prvo po- moč. Hrano pripravljajo svežo, kar pomeni, da iz tovornjaka najprej zložijo opremo za kuhanje, mize in klopi, potem skuhajo in postre- žejo kolesarje, nato vse počistijo in pospravijo nazaj na tovornjak. „Nimaš pet minut, da bi v miru spil kavico. Kolesarji so nenehno na poti, vozijo s povprečno hitrostjo od 30 do 33 km/h, v hribih z neko- liko manjšo. Ko se ustavijo, pojedo in že gredo dalje. Spremljevalna ekipa jim sledi v enakem tempu, saj jih sproti oskrbuje. Za malico stoji- mo dvakrat, prvič pod Trojanami, drugič na Ravbarkomandi. Vmes so krajši postanki, da se nalije voda in se kolesarji počakajo … Veselje, ko prispemo na cilj, je nepopisno. Strošek nočitve si udeleženci pla- čajo sami, vse drugo klub pokriva z donacijami zvestih sponzorjev. V četrtek zvečer smo na cilju, pripravimo si večerjo. Gostijo nas v hostlu Evropa v središču Porto- roža, kjer dovolijo, da uporabimo njihovo dvorišče, kjer lahko peče- mo na žaru. Petkov dopoldan je namenjen kopanju, ob trinajstih je malica, popoldan pečemo odojka, potem sledi veselo druženje; tudi muzikante že imamo svoje. V so- boto popoldan se odpravimo proti domu. Nazaj v Muretince smo se doslej vsako leto vračali z vlakom, letos smo zaradi koronavirusa naje- li avtobus. V domači vasi nam vsa- ko leto ob povratku pripravijo lep sprejem,“ je še povedal Erhatič. Foto: KK Muretinci Kolesarji na pot krenejo ob štirih zjutraj, na cilju so zvečer okoli 18. ali 19. ure. Občutki, ko dosežejo cilj, so nepopisno lepi, zadovoljstva se z besedami ne da opisati. Pravijo, da je za tiste, ki gredo prvič, to nepozabno doživetje. ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • morja začetka ga vodi predsednik Zdravko Erhatič. V na daljše kolesarske ture. Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  7. avgusta 2020Poslovna in druga sporočila22 vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija 4. DEL Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR,v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Napoved oddaje 8. in 9. avgusta: sobota ob 21:00 – nedelja ob 10:00: Spoznajmo lajno kot glasbilo potujočih vaških godcev in obujeni spomin na stare čase; - Pridne gospodične, dokumentarni fi lm Janka Pislaka, največjega slovenskega čebelarja; Vladimir Bračič, žlahtni trs haloških goric, prvi rektor Univerze Maribor; Žetalčani ohranjajo tradicijo ža- ganja lesa na star način; Folklorni Kimavčevi večeri v dominikanskem samostanu (Folklorna skupina KD Rogoznica, Folklorna skupina Mak Trnovec in Folklorna skupina Mladinski center s Cipra); Podajmo se v Avstrijo in se sprehodimo po ulicah in trgih mesta Gradec; glasbena skupina Vesele Štajerke in Navihanke. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Iva- nuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ NOVO: Ptuj - 18. september 2020 Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  7. avgusta 2020 Oglasi in objave 23 Končale so se tvoje poti, po poteh veter je zabrisal tvoje sledi, le v srcu rana še boli, čas ne briše spomina na tiste dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Olge Kocuvan 13. 7. 1954–6. 7. 2020 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom iz Rjavcev za sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala tudi duhovnikoma za opravljen obred, cerkvenim pevkam Svetega Andraža, molivcu gospodu Francu Hergu, govornici Danici Elbl in Almaji – pogrebna in pokopališka dejavnost Jančič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve, kako boli, ko se zavedamo, da te več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, drage mame, tašče, babice, sva- kinje, tete, sestre in sosede Darinke Kozel IZ VELIKE VARNICE 112 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darove, darovane sveče, svete maše in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu patru Jožetu Petku za pos- lovilni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospodu Janku za govor in poslovilne besede ter godbeniku za odigrano melodijo. Hvala podjetju MIR, cvetličarni Orhideja in prodajalnam Jane Žerak. Žalujoči vsi njeni najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305. www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - obnovljeno 3,5 sobno stanovanje v centru Ptuja v izmeri 69,50 m2, l. izgradnje 1969. Cena: 85.000,00 EUR . Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816 KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, Hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM dve telički simentalki, stari 18 dni in 1 mesec. Tel. 070 250 441. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. NEPREMIČNINE RAZNO UGODNO prodam opeko Vinkovič za 300 m2. Tel. 051 431 559. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 7. 8. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  7. avgusta 2020Križem kražem24 Letni oder na Slovenskem trgu, ki sta ga v festivalskih dneh upora- bljala Art Stays in Arsana, je na Ptujsko noč sameval. Kot kaže, bo tako ostalo, četudi je v lanskem letu bilo precej negodovanja, ker potencial- nim uporabnikom pogojev njegove uporabe ni nihče približal. Imamo pa na Ptuju toliko talentiranih mladih glasbenikov in pevcev, ki bi se z največjim veseljem predstavili ptujskemu občinstvu. Ptujska noč 2020 je pokazala, da si ljudje tudi v spremenjenih razmerah želijo druženja, glasbenih in pevskih ter drugih kulturnih dogodkov. Letošnji praznik MO Ptuj bo tudi sicer šel hitro v pozabo, saj v kroniko leta 2020 ne bomo vpisali niti enega samega prazničnega dogodka, na katerega bi pose- bej povabila lokalna skupnost, če pustimo ob strani podporo pri organizaciji Ptujske noči na tržni- ci. Zato je toliko bolj razveseljivo, da pa ne mirujejo akterji projekta iPtuj. V tem kontekstu so se odlo- čili, da bodo praznik MO Ptuj letos počastili s pripravo in odprtjem info točke Parzival. Simbolno so pripravili tudi kamen lapsit exillis, ki spominja na razširjeno silhueto današnje Slovenije in na katerem so simbolno označili bistvene po- stojanke Parzivala pri nas. Le-ta bo razstavljen v vitrini v hotelu Mitra na Ptuju, kjer se nahaja info točka iPtuj in tudi info točka Parzival. Kot NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri po vrsti bo letošnji festival Dnevi poezije in vina? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra so v sredo odprli info točko Parzival, kjer je na ogled tudi kamen lapsit exillis s simbolno označbo bistvenih postojank Parzivala pri nas. Nagradno turistično vprašanje sveti gral in zaživeti življenje visoke etike in morale. Eden izmed poglavi- tnih elementov epa Parzival je, da sveti gral v njem nastopa kot kamen in ne kot kelih, kot je običajno v navadi v tovrstnih kontekstih. Wolfram von Eschenbach je sveti gral poimenoval lapsit exillis. Kontekst 9. knjige epa se veže na konkretne kraje v našem okolju: grad Borl (Anchenste- in), Hajdina (Haydn), Rogatec, Celje in Ptuj, kar za naše okolje predstavlja pomembnost in priložnost z ogromnim potencialom. Lani smo Slovenci dobili tudi slovenski prevod epa Parzival,“ še pove Toš. V predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, iz ka- terega leta je najstarejša omemba cerkve sv. Ožbalta na Ptuju. Pri cerkvi je napis, da je bila prvič omenjena okrog leta 1300. V knjižici Vinka Škafarja z naslovom Ptujski kapucini in župnija sv. Ožbalta, ki je izšla ob 45-letnici župnije sv. Ožbalta, je zapisano, da natančnih podatkov o tem, kdaj je bila cerkev zgrajena, ni. Nagrado bo prejela Anica Klemenčič. Danes spra- šujemo, kateri po vrsti bo letošnji festival Dnevi poezije in vina, ki bo na Ptuju potekal med 26. in 29. avgustom. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. avgusta. skupnost se moramo zavedati velikega pomena te tematike za naše oko- lje, saj nas dejansko uvršča v pomembno kulturno okolje razvitega sveta, izpostavlja Mihael Toš Tosch iz Agencije Toš. „V znamenitem epu Parzival avtorja Wolframa von Eschenbacha, li- terarnem delu svetovnega poznanstva in pomembnosti, imajo kraji na slovenskem Štajerskem eno poglavitnih vlog. V deveti knjigi epa se Par- zival na svoji poti znajde v našem okolju. Tu pri svojem iskanju svetega grala doživi duhovni preobrat, ki je bistven za dosego njegovih ciljev: najti S Parzivalom med pomembne kulturne točke sveta Pri sosedi zlati d ež, doma pa stre le s točo. * * * Najprej štalca, p otem kravca, na koncu pa pohlev nost. * * * Celo najmanjši v enerin griček lah ko skriva jamo b rez dna. * * * V vročem poletju se splača riti liz ati hladnokrvnim šefom. * * * Politiki nam drek , ki ga mešajo, p rodajajo kot vrhu nske koktajle. * * * Z izjemo barvan ja nohtov si žena ne mara mazati rok. AFORIZMI BY FREDI Slovenija  Snemanje serije Najini mostovi Priljubljena slovenska serija se vrača Na Pop TV se jeseni z novimi epizodami nadaljuje serija Najini mostovi, ki bo postregla z napetim zapletom skrivnosti, starimi ljubezenskimi iskricami in vse bolj umazanimi posli. Barvita dolina Vipave bo z zgodbami junakinj in junakov prava poslastica za prihajajoče jesenske večere. Slovenija  Ansambel Lesarji Mladi fantje, ki se predstavljajo kot trdi in leseni Zveni ta stavek smešno in nenavadno? Fantje iz ansambla Lesarji imajo za to zanimivo pojasnilo – to ime so si nadeli, ker obiskujejo lesarsko šolo. Že takoj na začetku glasbene poti so se sicer spopadli s kad- rovskimi spremembami, zapustil jih je tretji »lesar«. A Jan in Anže sta takoj šla v akcijo in našla harmoni- karja, ki je sicer mehanik. Timotej pravi: »Leseni smo pri dekletih in mogoče še kje drugje.« Ampak vse to boste lahko videli v njihovem novem in prvem videospotu. Pe- sem Katero naj izberem je v celoti napisal član Jan Škarja: »Pri skladbi mi je nekoliko pomagal naš harmo- nikar. Seveda sem pri besedilu čr- pal iz svojega življenja, iz svojih iz- kušenj z dekleti.« Kaj hitro izvemo tudi status vseh treh. Jan in Anže sta že izbrala, Timotej pa je še sam- ski. Prva pesem Lesarjev govori o tem, kako je fant nekoliko lesen in včasih raje izbere instrument kot dekle, pa vendar na koncu vseeno zapleše s tisto pravo. Ker so Jan, Anže in Timi, kot ga kličejo prija- telji, še precej zeleni (tako pravijo sami), ko gre za muziko in snema- nje, se iskreno iz srca zahvaljujejo mentorju Primožu Ilovarju, ki ga poznamo iz skupine Gadi. Foto: Arhiv M24 Hrvaška  Filmski festival Potop na festivalu Motovun V tekmovalni program kratkih fi lmov na fi lmskem festivalu v Motovunu se je uvrstil tudi sloven- ski kratki fi lm Potop scenarista in režiserja Kristijana Krajnčana. V glavnih vlogah nastopata Žiga Krajnčan in Matej Puc. Po daljši očetovi odsotnosti sin poskuša najti izgubljeno bližino na izletu v družinski gorski koči. Bolj ko se tru- di, bolj se zdi oče hladen in nedo- stopen. Ko sončen dan nepričako- vano prekine močno deževje, sina zaskrbi, da je to povezano z oče- tom. Bo zbral dovolj moči, da bo še pred potopom spregledal resnico? Režiser je o fi lmu med drugim po- vedal: »Zame je bil pomemben cilj raziskovanje skrivnostnega vzduš- ja prek fi lmskega jezika.« Potop je svojo pot začel lansko leto na prestižnem fi lmskem fe- stivalu v Solunu, v sekciji Balkan Survey, letos februarja pa je bil pri- kazan tudi v tekmovalni sekciji na največjem festivalu kratkega fi lma na svetu v Clermont Ferrandu. Foto: Arhiv M24 Kaj lahko pričakujemo ob nada- ljevanju serije, razkrivata glavna igralca Maša Grošelj in Robert Ko- rošec, ki upodabljata izgubljeno ljubezen likov Monike Furlan in Kristjana Bevka. »Za Moniko se pravzaprav ob tem nadaljevanju zgodba začne vse bolj zapletati, ne samo v od- nosu do Kristjana, ki bo vedno bolj spoznaval širšo plat zgodbe, zaradi katere je zapustil Vipavo, temveč tudi v tem, da je vse bolj primorana ostajati v krempljih družine Furlan. Odkrivanje, kaj sledi v nadaljeva- nju, pa seveda prepuščam gledal- kam in gledalcem, ki jim bomo s prigodami in slikovito pokrajino že jeseni krajšali večere,« je povedala Maša, Robert pa dodal: »Komaj že čakam, da gledalci vidijo nadaljeva- nje, in verjamem, da tudi oni. Odzi- vi so bili fenomenalni in prepričan sem, da bodo jeseni vsi preklopili na Pop TV ter da so v tem vmes- nem času še koga navdušili, da nas gleda. Sploh ker nas čaka še zani- mivejše, bolj napeto in dramatično nadaljevanje. Skratka, čas je za Na- jine mostove!« Foto: Arhiv M24