V elik a l edena jama v P ar adani med l edar st v om, spel eol ogijo in turizmom PETRA K OLENC ZR C S AZ U , Z g odo vinski inštitut Milk a K os a petr a.k ol enc @ zr c -s az u. si Izvl eč ek : P rispe v ek pr edst a vlja V elik o l edeno jamo v P ar adani (L edenic o) v T rno v sk em g o z du, v k at eri so od sr edine 19. st ol etja do k onc a prv e s v et o vne v ojne int enzivno sek a li l ed in g a v o zili v bližnja Goric o in T r st z a potr ebe hl a jenja živil t er l adijskih pr e v o z o v s adja v E gipt in Indijo . L ed so v o zili tudi na Duna j in v Budimpešt o . P rispe v ek se osr edot oč a na z ač etk e l edar st v a, na r azisk a v e o V eliki l edeni jami v č a su prv e s v et o vne v ojne t er po v ojneg a pridobiv anja l edu do dana šnjih dni, k o se l ed z ar adi klimatskih spr ememb o z. spr emenjenih p ada - vinskih r e žimo v t opi. Deja vnost l edar st v a v T rno v sk em g o z du so z adnjič obudili med l et oma 195 1 in 195 2, k o so l ed sek a li z a potr ebe hl a jenja s adja, namenjeneg a izv o z u, od de v et desetih l et 20. st ol etja, k o so jamo od- prli tudi z a turistične ogl ede , p a je t a deja vnost do živ el a tudi nek a j »upriz orit e v « etnol ošk o- turističneg a zna- č a ja, naz adnje l et a 20 13. Ključne besede: T rno v ski g o z d, l edar st v o , V elik a l edena jama, P ar adana, pridobiv anje l edu L edar st v o , deja vnost po v e z ana s pridobi- v anjem l edu iz nar a vnih l edenih jam - l ede- nic , shr anje v anjem l edu v (umetno gr a jenih) 1 l edenic ah in s pr e v o z om l e- t eg a, je bil o po- sebej v drugi pol o vici 19. st ol etja do k onc a prv e s v et o vne v ojne donosna obrt v Gorišk o- Gr adiški de ž eli a v str oogr sk e monarhije . L ed je bil zl a sti pomemben z a hl a jenje živil v po- l etnih mesecih. P otr ebe po l edu so bil e z el o v elik e in v pol etnem č a su, k o skl adišč enje l edu iz r ek , je z er in k a l o v ni bil o z adostno , so t eg a isk a li v višje l e ž ečih območjih Alp in pr e- da lpsk eg a s v et a. V tr g o vino z l edom je bil o vpet o tudi obr obje T rno v sk eg a g o z da. P anog a je pomenil a ne a gr arni vir z a služk a tudi kmečk emu pr ebiv a lst vu na območju P odgr a- da, v V r emski dolini, na Piv šk em, v manjšem obseg u so bil e z a pridobiv anje l edu znane tudi kr a šk e jame na pl anot ah Sne žnik a, K o- č e v skih g o z do v in Hrušic e t er na Kr a su (ok o- lic a Hrpelj in K o zine , Div a ški kr a s; v eč gl ej Hr ob at Virl og et 20 14), v Vip a v ski dolini in v T rno v sk em g o z du (SEL 2004: 2 7 9). Nar a vni r e z erv at s t opl otnim in r a st linskim obr at om V dinar sk okr a ški pokr a jini T rno v sk eg a g o z da je v elik o podz emnih jam s st a lnim a li obč a snim l edom. 2 E ne izmed t ak šnih so tudi jame jamsk eg a sist ema P ar adana, ki se r azt e - z a na na jvišjem pr edelu T rno v sk eg a g o z da, pod Gol aki. Sist em sest a vlja jo tri jame: Mal a l e dena jama (dolg a 60 m, gl obok a 40 m), V e- lika l e dena jama (gl obok a 385 m, dolg a 15 50 m) t er Jama pri Mali l e deni jami (gl obok a 2 9 m, dolg a 125 m). Vhod v V elik o l edeno jamo , od k oder je e videntir ano na jz g odnejše pri- dobiv anje l edu na Gorišk em, je na nadmor ski višini 1. 100 metr o v in l e ži v k ot anji, v k at eri se z adr ž uje hl aden zr ak . L et a 1880 je nar a v osl o - v ec Eberhar d F ugg er ( 18 9 1– 18 9 3) s pomočjo 1 Obič a jno je bil o dv e tr etjini l edenic e vk op ane v z e- mljo , z gr a jene iz suheg a zidu, na v adno v vrt ači a li v izk op ani jami. D a ne bi pr epušč a l e t opl ot e , so imel e l e eno odprtino , ma jhna vr at a (Hr ob at Virl og et 20 14: 20 9). 2 Št e vilna br e zna in jame obširnih g o z dnatih kr a ških pl anot , v k at erih se sk o zi c el o l et o z adr ž ujet a l ed in sneg, so ljudje poimeno v a li l edenic e . 15 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI fizik e in t ermik e ug ot o vil , da se l ed v jamah ne mor e obdr ž ati v se l et o , č e ni močne zr ač- ne cirk ul acije , ki v hl adni pol o vici l et a deluje , v t opli p a ne . T o cirk ul acijo tudi nak az uje ni- hanje gl adine l edu, ki obč a sno c el o z apr e pr ehod v k opne pr edel e jame . Višina l edu je v P ar adani st a lno niha l a. T o je bil o na jbolj op azno v vhodnem delu, imeno v anem Grl o. 3 Debelina l edu, ki so jo s posebnim g eol oškim r adar jem prvič izmerili dec embr a 2004 in z a- t em še januar ja 2008, v Krist alni dv or ani V e- like l e dene jame zna š a na jv eč 3,7 metr a, pr e- r e z l edu v njeni Vhodni dv or ani p a k ar deset metr o v . Merit v e l edu iz l et a 2008 so pok az a l e , da se je gl adina l edu v štirih l etih zniž a l a z a približno met er (prim. Ž eljan 20 15). Gl oblje v notr anjosti jame l edu ni v eč , s a j je z a kr a šk o podz emlje značilno , da se približno v s akih st o gl obinskih metr o v zr ak ogr eje z a st opinjo . Nap ačno p a bi bil o skl ep ati, da je k oličina l edu v jami enak a k ot v pr et ekl osti. »Ne, ne, nje go v a količina z el o niha. K o sem me d l et o- ma 200 2 in 20 12 v se skupaj mal o bolj nat anč- no meril , se je gl adina l e du zniž al a kar z a met er in pol – in še se zniž uje. A l e du je bil o tu v pr et ekl osti t oliko , da so z njim kar c el o st ol etje, od sr e dine 19. st ol etja do pet desetih l et 20. st ol etja, pr eskrbo v ali manj in bolj od- daljene kr aje, « je po v eda l nar a v o v ar st v enik , g eogr af in etnol og D aniel R ojšek iz no v og ori- šk e enot e Z a v oda R S z a v ar st v o nar a v e , ki jamo pr euč uje ž e deset l etja (Ž eljan 20 15). Kljub sk or a j sedemdeset l et tr a ja joč emu g o- spodar sk emu izk orišč anju l edenic e , od k on- c a 19. st ol etja da lje , pr edst a vlja r e z erv at P a- r adana dobr o ohr anjeno enot o nar a vne de- diščine , kjer so ug ot o vljene sonar a vne in po- polnoma nar a vne prvine ok olja, r edk e tudi v s v et o vnem merilu (prim. R ojšek 199 4). Gr e z a na jv ečjo posebnost c el otneg a nar a vneg a r e - z erv at a P ar adana, 4 ki se odr až a v pr epl et anju 3 V obdobju, k o je bil o l edu v elik o , je bil o Grl o nepr eho- dno in t ak o jama nedost opna. K o p a je bil o l edu manj, je bil mo ž en pr ehod v V eliko l e deno dv or ano in napr ej. K o so Iv an Michl er , P a v el K una v er in sodel a v ci l et a 19 17 obisk a li jamo , so br e z t e ž a v pr odrli do del o v jame , ki se danes imenujejo V elika l e dena dv or ana, Se dl o , Michl er je v a dv or ana, Mal a l e dena dv or ana t er Gamso v o br e zno. Med prv o s v et o vno v ojno je bil o k o- p anje l edu z el o int enzivno in je z a g ot o v o pripomogl o k pr ehodnosti jame . V č a su Kr a lje vine It a lije se jame ni izk orišč a l o . P ono vno je bil a jama dost opna šel e po drugi s v et o vni v ojni, l et a 195 1. 4 Go z dar ji so v g o z dno-g ospodar ski enoti P r edmeja iz- l očili iz g ospodar jenja oddel ek 108 s po vr šino 17, 5 9 hekt ar a in g a s t em r az gl a sili z a g o z dni r e z erv at , poi- meno v an L epo br do (P ar adana) (Mlinšek 1980: 6 7). Ob- čina No v a Goric a je na pr edl og Z a v oda z a v ar st v o na- r a vne in k ulturne dediščine Goric a v No vi Gorici l et a 1985 z Odl ok om o r az gl a sit vi k ulturnih in z g odo vinskih spomenik o v t er nar a vnih znamenit osti na območju občine No v a Goric a (Ur adno gl a sil o št . 8/ 28. a v g ust 1985, No v a Goric a) r az gl a sil a t a oddel ek tudi z a bot a- nični r e z erv at , v njem p a k ot nar a vne spomenik e L e- denišk o kr a šk o gl obel t er V elik o in Ma l o l edeno jamo . S k i c a p r e r e z a j a m s k e g a s p l e t a P a r a d a n a ( v i r : p r o s p e k t N a r a v n i r e z e r v a t P a r a d a n a , T D L o k v e , 1 9 9 0 ) . Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 16 ČLANKI ��� 17 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI po vr šinskih in podz emeljskih kr a ških poja - v o v z ost anki l edenišk eg a del o v anja t er t o- pl otni in r a st linski obr at , ki na st anet a k ot po- sl edic a dolg otr a jneg a z adr ž e v anja hl adneg a zr ak a v z v seh str ani z aprtih gl obeli. Z at o so t opl otni in r a st linski p a so vi r azpor ejeni obr a- tno , k ot je t o v g or ah obič a jno . Omenjeno t o- pl otno in r a st linsk o in v er zijo je prvič opis a l a v strijski bot anik Günther Beck 5 ž e l et a 1905 (prim. T arman 199 2). K ak o in k da j na st a ja l ed? O vzr okih z a na st anek l edu je napis anih v eč t eorij. L e deniška t e orija g o v ori o t em, da na j bi jamski l ed izvir a l iz l edene dobe , pol e- tna t e orija pr a vi, da na j bi l ed na st a ja l s pr e- mik anjem sne žnic e v močno podhl a jeno podz emlje , po zimski t e oriji p a na j bi l ed na - st a ja l z zmr z o v anjem de ž e vnic e v ohl a jenih v ot linah. V al o vna t e orija pr a vi, da na j bi l ed na st a ja l l e v dol oč enih podnebnih obdobjih. Sodobne ug ot o vit v e k až ejo pr edv sem na pr epl et enost zimsk e in pol etne t eorije (Na - g ode 200 7: 1 1– 16). L ed na st a ja po zno po zimi in v z g odnji po- ml adi, k o je jama ž e do v olj podhl a jena, da v oda, ki prit eč e v jamo , t am zmr zne . P ol eti in jeseni je t emper atur a l e ma l o nad ničl o , t ak o da se l ed t opi z el o poč a si. Na podhl a je v anje jame ima v elik vpliv moč an zr ačni t ok . V zim- sk em č a su t eč e v anjo mr z el zr ak , z ar adi č es ar t emper atur e v jami p adejo kr epk o pod ničl o . K er je k amen dober pr e v odnik t opl ot e , se ob st a lnem dot ok u hl adneg a zr ak a do v olj hitr o ohl adi do t e mer e , da prične v oda na njem zmr z o v ati (Na g ode 200 7: 1 1– 16). St a lni l ed seg a do gl obine 100 m, zmr z a l (l edeni k apniki in l edene st ene) p a v se do gl obine 200 m. P od t o gl obino t emper atur e poč a si nar a šč a jo , t ak o so bil e l et a 1998 na dnu jame (6 50 m) izmer jene 4, 4 st opinje , medt em k o je bil a t emper atur a v vhodni dv o- r ani – 1, 6 st opinje . P ol eg t eg a p a so v jami tudi br e zna, po k at erih se pr oti po vr šju dvig uje t opl ejši zr ak . Z ar adi t eg a Michl er je v a dv or ana nik oli ne z amr zne , medt em k o je Mal a l e dena dv or ana vk o v ana v l ed. L oči ju l e met er šir o- k o sedl o . Sk o zi Michl er je v o dv or ano potuje t opel zr ak iz jame na po vr šje , sk o zi Mal o l e - deno dv or ano p a se hl aden zr ak spušč a v jamo . Ž e nek a j č a s a pr e vl aduje t endenc a t a - ljenja l edu. Od januar ja 1998 je jama pr eho- dna in od t akr at do danes se l ed v jami l e še t a li. K t a ljenju v elik o pripomor ejo tudi mil e in de ž e vne zime . T ak šne r azl og e na v a ja tudi Mi- chl er (Michl er 1950). Na iz ginjanje l edu iz jame vpliv a tudi gl ob a lno segr e v anje o zr ačja (C egnar 20 20: 3). Z ač etki l edar st v a v V eliki l edeni jami v P ar adani V elik a l edena jama 6 v P ar adani a li L edeni- c a v T rno v sk em g o z du, k ot ji pr a vijo domači- ni, je nek oč v elja l a z a zl at o jamo l edar st v a, s a j je pr edst a vlja l o del o , po v e z ano s pridobi- v anjem l edu, pomemben vir ne a gr arneg a z a - služk a. Spr etni mojstri, ki so t v eg a li tudi p ad- 5 Av strijski bot anik Beck je pr a v na primeru P ar adane (l oc us cl a s sic us) prvič z el o iz črpno pr oučil r a st linski obr at p a so v v mr aziščih. R e z erv at je v c el oti por a šč en, v ečinoma z jel o v o-buk o vim dinar skim g o z dom (Abieti - F agetum dinaric um), ki se sic er r azr a šč a k ot klima- k sna z družb a po c el otnem Visok em kr a su Sl o v enije . Na jv ečja posebnost r e z erv at a st a t opl otni in posl e- dično r a st linski obr at . T uk a j se na približno st o metrih višinsk e r azlik e od z g or a j na vz dol r azvr stijo: p a so vi smr ek e (Pic e etum subalpinum dinaric um), vrbe (Sali- c etum appendic ul at ae), rušja (ki sic er tu ne r a st e) in drugih prit lik a vih grmo vnic (Pinetum mugi), pl anin- skih tr at o zir oma a lpskih z elišč , maho v in liš a je v , ki uspejo pr e živ eti ob sneg u in l edu v vhodni dv or ani. R azmer am v t eh p a so vih se je pril a g odil a tudi edaf sk a f a vna. V njej pr edst a vlja na jv ečjo posebnost okl epna pr šic a o zir oma orib atida (Oppia cl a viger a), ki so jo na šli v mahu na dnu gl obeli. T a pr šic a sic er živi v tun- dri pol arneg a p a su (T arman 199 2: 9 3– 9 4). 6 Jamar ji so l et a 2000 odkrili, da je imel a g ospodar ski pomen tudi Ma l a l edenic a in da k op anje l edu ni bil o omejeno s amo na V elik o l edeno jamo v P ar adani. L u- knja, ki se je nada lje v a l a v p ar metr o v gl obok o br e zno , je bil a na njiho v o v elik o pr eseneč enje ž e opr emljena z l est vijo . Močna l esena l est e v , ki je bil a dolg o č a s a z ak op ana pod v eč metr o v debel o p a stjo l edu, je bil a v odličnem st anju, izvir a l a p a je še iz č a so v , k o so tudi v Ma li l edeni jami sek a li l ed (Na g ode 200 2). c e v po d z e m l j u , s o n a m r e č i z g l o b i n p r i d o b i - v a l i l e d z a r a z l i č n e n a m e n e . V i r i k a ž e j o ( P e r c o 1 9 0 8 , M i h e v c 1 9 9 8 , R i j a v e c 2 0 1 6 ) , d a s o s e z l e d o m i z k a l o v o s k r b o v a l i ž e p a s t i r j i , k i s o t o d p a s l i ž i v i n o , k a s n e j e o g l a r j i , g o z d a r j i , k i s o s i h l a d i l i ž i v i l a i n p i l i t e r z a k u h o u p o r a b l j a l i v o d o i z s t o p l j e n e g a l e d u . D o m a č e p r e b i v a l - s t v o , 7 n a s e l j e n o v T r n o v s k e m g o z d u , j e v p o - l e t n e m č a s u l e d i z j a m t a l i l o z a p i t n o v o d o , u p o r a b l j a l i p a s o g a t u d i z a h l a j e n j e m l e k a i n d r u g i h ž i v i l ( H a b i č 1 9 9 2 : 1 1 5 ) . Ž a g a n j e i n s e k a - n j e l e d u v n a r a v n i h l e d e n i h j a m a h j e p o s t a l o v d r u g i p o l o v i c i 1 9 . s t o l e t j a d o n o s n a d e j a v - n o s t , k i s e j e d o p r v e s v e t o v n e v o j n e š e p o s e - b e j r a z v i l a m e d p r e b i v a l c i G o r e t e r v z a h o - d n i h p r e d e l i h T r n o v s k e g a g o z d a . N a j v e č j i r a z - c v e t j e l e d a r s t v o d o ž i v e l o z r a z m a h o m i n d u - s t r i j s k e r e v o l u c i j e , k o s o p o k r a š k i h p l a n o t a h z g r a d i l i p r v e c e s t e 8 i n s o p r i č e l i l e d v l e d e n i h j a m a h l o m i t i , s e k a t i o z i r o m a g a k o p a t i i n v o - z i t i v d o l i n o , z l a s t i v T r s t ( p r e p r o d a j a v T r ž i č , B e n e t k e ) z a p o t r e b e h l a j e n j a z l a d i j s k i m p r e - v o z o m v i z v o z n a m e n j e n e g a s a d j a , i n d r u g e p r i m o r s k e k r a j e , G o r i c o , k j e r j e b i l o p o v p r a - š e v a n j e m e d š t e v i l n i m i g o s t i n c i i n m e s a r j i z a p o t r e b e h r a m b e ž i v i l r e s v e l i k o . 9 V e l i k p o r a b - n i k l e d u j e b i l a t u d i i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a p i v a , e n a n a j s t a r e j š i h p i v o v a r n v S e n o ž e č a h , j e b i l a u s t a n o v l j e n a l e t a 1 9 2 0 . K u p c i l e d u s o b i l a t u d i p o s a m e z n a g o s p o d i n j s t v a , s a j s o g a š e p o s e b e j v m e s t i h u p o r a b l j a l i z a s h r a n j e - v a n j e ž i v i l i n h l a j e n j e p i j a č v t . i . » l e d e n i h o m a r a h « . L e d j e d o l g o v e l j a l z a p o m e m b e n k o n z e r v a n s , s a j j e b i l p o l e g s o l i i n s l a d k o r j a e d e n n a j p o m e m b n e j š i h n a r a v n i h o h r a n j e - v a l c e v ž i v i l , k i s o j i h l j u d j e u p o r a b l j a l i s t o l e t j a d o l g o . Š e l e z r a z v o j e m m o d e r n i h h l a d i l n i h n a p r a v j e l e d a r s t v o z a č e l o i z g u b l j a t i f u n k c i j o . Izprič ano je , da so l ed v V eliki l edeni jami v P ar adani sek a li ž e pr ed l et om 186 2. 10 O l edu v T rno v sk em g o z du med prvimi por oč a r e vir- ni g o z dar Jo ž e Aichhol z er , in sic er v č a sopisu C entr albal att für das gesammt e F or stwesen. V čl ank u z na sl o v om L e d kot sekundarna r aba go z do v ( 18 7 8: 2 3– 25) piše , da so l edene jame pr a v a nar a vna skl adišč a l edu v dobi mi- lih zim, k o g a po v sod drug od primanjk uje . T ak o na v a ja, da so g a v zimi l et a 186 3 z v o z o vi in po ž el e znici iz T rno v sk eg a g o z da in z Na- nos a v T r st izv o zili pet tisoč c ent o v (k ar bi bil o 50 t on). T am so l ed na jpr ej z dr obili, nat o p a spr a vili v manjše sode; t e p a nat o v v ečje sode , vmesni pr ost or p a so z apolnili z ž a g a- njem in soljo , v se sk up a j p a še z a ščitili s smr ek o vimi v ejami. T ak o uskl adišč en l ed so p arniki odpelja li v Al ek s andrijo . T am so g a pr oda ja li po 5 do 6 g ol dinar je v z a c olni c ent in tudi dr ažje . P ri ug odnem vr emenu je t o v or prispel na cilj sk or a j br e z iz g ub . Č e p a se je poja vil med v o žnjo moč an južni v et er , je zna - š a l a iz g ub a tudi od 30 do 40 odst otk o v . V mili zimi l et a 18 7 3 so pr ec ej l edu izv o zili tudi na Duna j in v Budimpešt o (Aichhol z er 18 7 8: 2 3– 25). K arl C z örnig v s v oji monogr afiji Das L and Gör z und Gr adiska ( 18 7 3) por oč a, da so v l etu 186 7 iz l edenih jam T rno v sk eg a g o z da v Gori- c o , T r st , južno It a lijo in v Al ek s andrijo izv o zili v eč k ot 16. 000 c ent o v l edu. Nada lje izv emo še , da so l a stniki l edene jame odda ja li v na - jem 1 1 z a v eč l et . L etna na jemnina z a izk ori- šč anje ene l edene jame je zna š a l a od 250 do 500 g ol dinar je v . P ol eg na jemnine so mor a li na jemniki na g o z dni mitnici z a v s ak v o z pl a- 7 L judje so sic er v odo pridobiv a li s sneg om iz sne žnih jam, k a sneje ob st a lni na selit vi iz k apnic . 8 C est o do V elik e l edene jame v P ar adani so gr adili med l et om 18 7 4 in 18 7 6 (Be y er 18 9 1). 9 L et a 19 22 je Gorici izprič an pr oda ja l ec l edu G. C ul ot v ulici R a st ell o in l edar sk a obrt (Soc . An. Goriziana in- dustria ghiac cio ed affini) v ulici S v . Andr eja (Guida pr atic a dell a citt à di Gorizia 19 22). 10 R eich ( 183 4) ž e pr ed sr edo 19. st ol etja omenja pr e v o z l edu iz T rno v sk eg a g o z da do T r st a, od k oder na j bi g a z l adjami pr epelja li do E gipt a in Indije (Kr anjc 2004: 6 7). 1 1 L a stnik V elik e l edene jame v P ar adani je bil a dr ž a v a, s a j se je jama naha ja l a sr edi dr ž a vneg a T rno v sk eg a g o z da (Michl er 1950: 2 12). Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 18 ČLANKI ��� 19 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI č ati še po 1 g ol dinar in 50 kr a jc ar je v c estne da v ščine ( 18 7 3; C z örnig 196 9: 25; Michl er 1950: 2 12), z a l ed c arine ni bil o (prim. Hr ob at Virl o- g et 20 14: 2 10). P ridobiv anje in spr a vljanje l edu na po vr š- je ni bil o pr epr ost o . Iz podz emskih l edenik o v so iz sek a v a li pr ec ej nat ančno odmer jene k o- se , 12 ki so jih v k ošu na r amenih po l esenih l est v ah nosili iz jame . Dr obir , ki je na st a l pri kl es anju, so pomet a li v na st a l e gl obeli, kjer je ponoči pono vno zmr znil v k epo (Aichhol - z er 18 7 8: 2 4). Gl ede k ak o v osti l edu Aichhol z er por oč a, da ima jamski l ed t emno siv o b arv o , k er je pomeš an s pr stjo in il o vic o , je g ost ejši, t e žji in ima višjo t a lilno t opl ot o k ot na v adni l ed. S posk usi je ug ot o vil , da je jamski l ed z a 10 do 15 odst otk o v t e žji od na v adneg a, s a j z a popolno st a lit e v potr ebuje 30 do 36 minut v eč č a s a k ak or na v aden l ed pod istimi pog oji. O k ak o v osti jamsk eg a l edu g o v ori tudi z g od- b a o del a v c u, ki je st a vil , da prinese k ock o l edu iz L edenic e peš v T r st . Del a v ec na j bi st a v o dobil (P r a v t am). O c eni l edu danes nimamo t očnih podat- k o v , znano p a je , da so si nek at er e družine , ki so se ukv ar ja l e s pridobiv anjem in pr e v o z om l edu, finančno opomogl e . F unt l edu ( 4 5 5 gr a- mo v) na j bi v E giptu ob k onc u 19. st ol etja st a l šest g ol dinar je v . Z a primer ja v o: pl ač a učit elja je t eda j zna š a l a približno trideset g ol dinar - je v , šest g ol dinar je v p a je bil o tr eb a odšt eti tudi z a kr a v o , k ar prič a o visoki c eni l edu. O t em, k olik o l edu so iz T rno v sk eg a g o z da v pr et ekl osti odpelja li, podatk o v ni (prim. Ž e- ljan 20 15). Domačini so l ed sek a li v pol etnih mese- cih, s a j po zimi t o del o ni bil o potr ebno , in tudi V elik a l edena jama v P ar adani je v zim- skih mesecih z ar adi visok eg a sneg a sk or a j nedost opna. Ob poti v jamo so bili še v de - v et desetih l etih 20. st ol etja vidni tudi ost anki žičnic e (pr edhodno so k ose l edu vl ekli z vrv- mi, nat o z v o zičk om), ki je del o v a l a še v pet - desetih l etih, k o so l ed v v ečjih k oličinah pri- dobiv a li z a hl a jenje izv o z u namenjeneg a g o- rišk eg a s adja (Kriv ec 20 15). L edu p a niso sek a li z g olj v jamah, v hl a- dnejših delih l et a so g a pridobiv a li tudi z ž a - g anjem l edenih pl osk e v na št e vilnih k a lih 13 (l okv ah o z. ml ak ah), ki so jih pol eti upor a- blja li z a nap a janje živine . Sek anje , spr a vil o in pr e v o z l edu st a bili z aht e vni opr a vili. L ed so domačini pridobiv a li s t ehničnimi pripomoč- ki: z a ž a g anje so upor ablja li posebno enoli- stno ž a g o , ki so ji r ekli ž agon . P ri r e z anju so k ock e l edu pog ost o p ada l e v v odo , iz k at er e so jih pobir a li s posebej prir ejenimi vil ami, ki so imel e l e dv a kr a jna r oglja. P obir anje l ede- nih k ock iz v ode ni bil o enost a vno del o . 12 P r ec ej nat ančno st a bil a dol oč ena tudi v elik ost o zir oma t e ž a k oso v l edu, v s ak na j bi t eht a l med 30 in 5 5 k g. 13 K o so bil e pl a sti debel e od 15 do 30 cm, so l ed c epili na k ose in g a zl a g a li po pl a st eh: listje , seno , l ešč e vje , l ed, ki so se pona vlja l e , na vrhu je bil a debel a pl a st smr ek o vih v ej. L ed je t ak o poč ak a l do poml adi (Rija - v ec 20 16: 4 1). V h o d v V e l i k o l e d e n o j a m o v P a r a d a n i ( f o t o : P . K o l e n c ) . Opr a vlja l a st a g a dv a l edar ja ki st a bil a st a l- no v ne v arnosti, da v anjo z dr snet a. P r eden so l ed pr et o v orili do mest , so dol oč ene k oličine tudi shr anje v a li, obič a jno v ob pot eh z gr a je- nih l edenic ah. 14 V l edenici so na jpr ej na st l a li listje na t l a in nanj nanosili sneg. Na t ak o podl a g o so zl a g a li k ock e l edu, ki so bil e med seboj odda ljene sedem do deset c entime- tr o v , da se ne bi sprijel e . K o je bil a l edenic a polna, so jo z a suli s sneg om in z listjem. P o- l eti so k upci priha ja li po l ed s k onjskimi v o - z o vi, po zneje p a tudi s t o v ornjaki. K o so l ede- ne k ock e na l o žili na v o z, so jih spet pokrili z listjem in v eje vjem t er t o v or še v tr di t emi odpelja li pr oti Gorici o z. T r stu (Kriv ec 20 15). L ed so do Goric e , T r st a in drugih kr a je v pripe- lja li s k onji, k a sneje tudi po ž el e znici. D a bi iz g ubili čim manj l edu, so z v o z o vi pot o v a li izključno ponoči, č epr a v je menda v ečji k os, pokrit s smr ek o vimi v ejami, na sonc u z dr ž a l tudi do tri dni. Na poti do cilja se je obič a jno iz g ubil a č etrtina l edu. Na jv ečjo por abo l edu so z aht e v a li dolgi l adijski pr e v o zi živil , posebej g orišk eg a s adja v Afrik o . Vip a v sk o in brišk o s adje je pol eti po r azv ejenih tr g o v skih pomor skih pot eh z l ad- jami v eč dni pot o v a l o v se do E gipt a, s k at e- rim je imel a a v str o-ogr sk a monarhija r azvit e tr g o v sk e po v e z a v e . K er hl adilnic še niso po - zna li, bi se obč ut ljiv t o v or v l adijskih trupih pokv aril , z at o so g a hl adili z l edom. L adje so t akr at do E gipt a pot o v a l e približno deset dni in menda se l edeni bl oki med s adjem v es t a č a s niso st opili. Šel e k o so v prist aniščih s ad- je r azt o v ar ja li, se je l ed delno ž e st opil , a je bil v s ak k os še v edno sk or a j t ak o dr a g oc en k ot t o v or . Ost ank e l edu so upor abili z a doda- t en vir v ode , v endar t a z ar adi primesi ni bil a pitna (Aichhol z er 18 7 8: 25). Drugi pomemben odjema l ec l edu p a so bil a g ospodinjst v a. Ž e pr ed industrijsk o r e v o- lucijo so imeli v bog at ejših družinah v T r stu in Gorici pr edhodnik e hl adilnik o v . Obič a jno so bil e t o l esene omar e , znotr a j obl o ž ene s pocink ano pl oč e vino in dodatno iz olir ane z ž a g o vino . V t e »hl adilnik e« so na l a g a li k ose l edu in t ak o zniž e v a li t emper atur o živil . Na dnu je bil a posoda, v k at er o se je odc eja l a v oda. Služkinje so v s akih nek a j dni sk up a j z drugimi živili s tr žnic e prina š a l e tudi k ose l edu z a »l edene omar e«. P rv e hl adilne oma- r e so se poja vil e ok oli l et a 1900, nat o p a so se hitr o širil e po g ostinskih l ok a lih in g ospo- dinjst vih (Godina Golja 1996; P et ek 20 14). Uv a janje hl adilnik o v v Vip a v ski dolini se je mno žično z ač el o šel e po drugi s v et o vni v ojni: »z el ek trifikacijo , ki je omogočil a, da so v ku- hinjah z ač eli r abiti tudi druge gospodinjske apar at e. P ol e g el ek tričnih gr el c e v (bojl er je v), št e dilniko v in hl adilniko v , sprv a pr ost ost oje - čih in kasnejših v gr adnih r azličic , so se od se demdesetih l et uv ajal e z amr z o v alne skri- nje« (L edinek L o z ej 20 15: 8 1). P rv a s v et o vna v ojna in r azisk a v e jam na T rno v sk o-Banjški pl anoti Na jst ar ejši z apisi o r azisk a v ah V elik e l e- dene jame v P ar adni seg a jo v jesen l et a 188 9, k o se je v jamo spustil r azisk o v a l ec L udwig C arl Moser ( 184 5– 19 18), pr of esor nar a v osl o vja na nemški gimnaziji v T r stu. V ohr anjenem por očilu je z apis a l , da je v V eliki l edeni jami nad l edom 3 m gl obok a v oda, ki mu je pr e- pr ečil a pr odor v gl obino (Moser 188 9: 35 1– 368). P otr eb a št e vilneg a v oja št v a po v odi 15 in z a v etju v fr ontnem z a l edju območja T rno - v sk eg a g o z da v č a su prv e s v et o vne v ojne p a 14 Med Ma l o L azno in Smr ek o v o Dr a g o , v bližini L okvi, na j bi v gl obeli še bili vidni ost anki nek danje umetno z gr a jene l edenic e , v k at er o so del a v ci v č a su med obema v ojnama znosili l ed po l est vi v hr ambo . P r a v t ak o so še vidni ost anki zidišč a l edenic e na T rno v em, kjer so hr anili l ed iz P ar adane (Rija v ec 20 16: 4 1). 15 K er na T rno v sk o-Banjški pl anoti ni t ek očih v oda, so št e vilnemu v oja št vu, ki je bil o na st anjeno v fr ontnem z a l edju, s pomočjo dvig a l dob a vlja li v odo v višino . T ak o je napr a v a, ki je dvig a l a v odo iz Ajdo v ščine v T r- no v ski g o z d, pr ema g a l a višinsk o r azlik o 1200 m imel a med potjo k ar pet vmesnih ses a lk . (Kl a v or a 20 1 1). Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 20 ČLANKI ��� 2 1 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI st a bil a po v od z a prv e obse žnejše r azisk a v e V elik e l edene jame v P ar adani. P rv a s v et o vna v ojna se je kma lu po z ač etk u spr emenil a v po zicijsk o v ojno iz črp a v anje , v k at er em so se mor a li v ojaki pr ed t opništ v om umakniti v str elsk e jark e . Na soški fr onti, ki je pot ek a l a pr et e žno po kr a šk em t er enu, je bil o k op anje v živ o sk a l o izjemno t e ž a vno , z at o so v ojaki z a z akl onišč a upor ablja li tudi kr a šk e jame . Na št e vilne podz emne pr ost or e , v k at erih bi l ah- k o tisoči v ojak o v na šli z a v etje pod udar ci na jt e žjih gr anat , je opo z oril ž e spel eol og ing. nadpor očnik Al ois P et er Bock , ki je odkril v eč st otin jam na Dober dobski pl anoti, Kr a su in upor abnejše ob bojni črti prir edil z a kritje v oja št v a. Z a isk anje in r azisk o v anje jam ob fr ontni črti je t ak o l et a 19 16 a v str o-ogr sk a ar- mada ust ano vil a v eč jamar skih sk upin. Na j- pomembnejšo je v odil ljubljanski jamar , po- r očnik v ljubljansk em 2. g or sk em str elsk em polk u Iv an Michl er ( 18 9 2‒ 198 2), njeg o v sode- l a v ec , Dr eno v ec , 16 je bil podč a stnik P a v el K u- na v er ( 188 9‒ 1988). Sk up a j st a l et a 19 17 z dru- št v eno opr emo na Banjšic ah in v T rno v sk em g o z du r azisk a l a 106 jam. 17 Štiri l et a k a sneje , 19 2 1, je v P l aninskem v estniku iz šel čl anek Jame na T rno v skem go z du in na pl anoti L o- ko v e c ( 19 2 1: 128– 14 1). P a v el K una v er je v njem z apis a l : »Nekaj z animivih jam sem videl t am, še v e č pa sem se naučil pri s v ojem genial- nem pr e dst ojniku ing. Bocku. Nenadoma sem dobil po v elje, naj odidem pr eiskat neko jamo v se dlu 50 3 me d S v . Gor o in K ukom. P ri 16 Študentsk a sk upina Dr eno v ci je bil a osno v ana ž e pr ed 1. s v et o vno v ojno , l et a 1908 in je z os v a janjem sl o v enskih g or a ž el el a utr je v ati sl o v enst v o t er pr epr e- čiti ponemč enje imen g or a. Njeni čl ani so bist v eno pripomogli k r azv oju sl o v ensk e zimsk e a lpinistik e , a lpsk eg a turneg a smuč anja in r azisk o v anja jam. 17 P et jam na j bi ost a l o ner azisk anih z ar adi t e ž a vnosti. Načrti in opisi jam so se ohr anili in so danes shr anje- ni v društ v enem K at a stru jam. Hr ani jih ZR C S AZ U , In- štitut z a r azisk o v anje Kr a s a v P ost ojni. N a č r t V e l i k e l e d e n e j a m e , k o t g a j e 2 . o k t o b r a 1 9 1 7 n a r i s a l P a v e l K u n a v e r ( h r a n i Z R C S A Z U , I n š t i t u t z a r a z i s k o v a n j e K r a s a ) . koru, ki je z ase dal pl anot o L oko v e c od S v . Gor e do S v . L ucije, so se na v dušili z a korišč e- nje podz emnih jam z a v ojaška z a v etišč a in so hot eli, da naj kar nadaljujem r azisko v anje v njiho v em odseku. K er t o ni izvr šljiv o s samim po v eljem, sem pr e dl agal gospodom, naj ust ano v e samost ojen oddel ek spel e ol ogo v z a s v oj odsek in sem imeno v al v anj s v oja bi- v ša jamska t o v ariša iz l epe ga, mirne ga č asa, kat er a st a bil a tudi ž e pr eje pripor oč ena od višje ga armadne ga po v eljst v a [… ] z ač etkoma in pot em še v e čkr at smo dobili ukaz, naj pu- stimo v se o zir e na znanost in upošt e v amo l e v ojaške int er ese, pa hit eti smo mor ali. [… ] Neki divizijski po v eljnik nam je z apo v e dal , naj go z dnati in z grmo vjem por asli, v al o viti, solinasti in skalnati t er en okoli Mr az o v c a (c c a 50 km 2 ), pr eišč emo t ekom nekaj dni« (K una v er 19 2 1: 12 9). T ak o st a r azisk a v o o L edenici v č a su prv e s v et o vne v ojne opr a vil a Iv an Michl er in P a v el K una v er , 18 ki st a po na l og u armadneg a po - v eljst v a sošk e fr ont e v jamo pr odrl a po zno pol eti l et a 19 17. »Izme d l e dnih in sne žnih jam je najv ažnejša ona, ki se nahaja 3 km se v er- no od Mal e L azne. Njen vhod l e ži v eni izme d najgl obokejših in najv e čjih dolin južno od vi- sokih vrho v se v erne ga r oba T rno v ske ga go z - da. V sl e d izr e dne mno žine l e da, ki se t v ori v t ej jami (na spe cialnem z emlje vidu »Eisgru- be« imeno v ana) in ki so ga nešt et o v o z o v iz nje doba vljali z a Goric o in T r st , je napr a vlje- na do nje dokaj l epa c est a« (K una v er 19 2 1: 136). Ob v st opu v jamo pol eti 19 17 je jamar - sk a odpr a v a t am ž e sr eč a l a v ojak e , ki so v P a- r adani k op a li l ed: »P a nismo bili sami. Gori na r obu so st ali v o z o vi, č akajoč na v odo in pri vhodu so st al e mul e s sodčki in iz jame se je č ul o z amolkl o go v or jenje v ojašt v a, ki je ko- pal o l e d« (pr a v t am). T udi Iv an Michl er v s v o- jem por očilu piše , da je v č a su njeg o v eg a r az- isk o v anja pr ed jamo mr g ol el o v oja št v a, ki je sek a l o l ed in z mot orno črp a lk o z a potr ebe v oja šk e k uhinje črp a l o v odo na po vr šje . K er so bil e potr ebe po v odi z el o v elik e , je bil o se- k anje l edu med prv o s v et o vno v ojno z el o in- t enzivno . Jama je bil a dodobr a izpr aznjena in t ak o je bil o Spodnje grl o pr ehodno (Michl er 1950: 2 12). V č a su med obema v ojnama je bil o o V e- liki l edeni jami ma l o z apis aneg a, r azisk a v e so se pono vno nada lje v a l e šel e po k onc u drug e s v et o vne v ojne . L et a 19 4 9 je bil a jama z ar adi neizk orišč anja l edu med drug o s v et o vno v oj- no sk or a j nepr ehodna, de ž e vno l et o 195 1 p a je omog očil o r azisk o v a l c em pono vni v st op v gl obino 120 metr o v (Michl er 1950: 2 17). Izk orišč anje L edenic e po drugi s v et o vni v ojni P o drugi s v et o vni v ojni, t očneje med l et o- ma 195 1 in 195 2, so L edenic o pono vno in hkr ati z adnjič izk orišč a li. V tist em č a su je bil a z gr a jena tudi žična ž el e znic a z a vl ek o l edu iz jame . V zv e zi s k op anjem l edu v V eliki l edeni jami v P ar adani je jamar E g on P r etnar v ja- mar ski z apisnik 5. okt obr a l et a 195 2 z apis a l : » T am, kjer se konč a v o zna pot v dolino , je st al mot or , ki je vl ekel v agonet žične ž el e zni- c e iz jame, v en. P odjetje “RAS TLINA ” iz Šem- petr a pri Gorici 19 je z gr adil o c c a. 100 m dol go žično ž el e znic o od konc a c est e v dolini, do Grl a me d Vhodno dv or ano in drugo dv or ano . V agonet prinese naenkr at c c a. 200 do 250 kg l e du in ga izpr azni nar a vnost na kamion. De- l a v ci so po v e dali, da so z ač eli z del om z ač et- kom julija 195 2 in da so izv o zili do se daj pri- bližno 120 t on. L e d r abijo z a hl ajenje pošiljk sadja v Av strijo in Anglijo . Č e se vrnejo pr azni v agoni po 4 ali 5 dne vih naz aj, je v njih še ne- 18 K una v er je z a v s ak o odkrit o jamo naris a l načrt in spi- s a l por očil o v v eč izv odih, ki so g a dobil e v oja šk e obl a sti o z. Bock , ki jih je »sr e čno spr a vil v Gr ade c« (K una v er 19 2 1: 12 9). 19 K a sneje F l or es. Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 22 ČLANKI ��� 2 3 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI kaj l e du. T a l e d se ne t opi t ako hitr o kakor umetni l e d« (P r etnar 195 2). V V eliki l edeni jami v P ar adani so k op a li l ed v se do l et a 195 2. O t em pripo v eduje tudi eden z adnjih l edar je v , r ojen v bližnji v a si L o- kv e , Sil v o Kriv ec - Pir čk o v , ki se je spominja l , k ak o so 2 3. junija l et a 195 1 prič eli s k op anjem l edu. Tist o pol etje so del a li c el e dne v e , tudi ob k oncih t edna. Dne vno so z l edom napol- nili tri do štiri t o v ornjak e . Sil v o se je spomi- nja l , da je bil t eda j pl ač an 3 2 dinar je v na ur o , z a nadur e p a je dobil še pet deset odst otk o v v eč , k ar je bil o z a tisti č a s v elik o . L ed so k o- p a li z a podjetje V oć e iz Z a gr eb a, ki je potr e- bo v a l o hl a jenje z a izv o z s adja v It a lijo . L ed so iz L edenic e z adnjič pr epelja li sept embr a l et a 195 2, k o so l edene k ose pr ek o žičnic e , ki je bil a montir ana ob vhodni dv or ani L e denic e pr epelja li k ar do k amiona, p arkir aneg a na pr ec ej t e žk o dost opnem pl at oju, po t em l etu se je k op anje l edu pr eneha l o (Kriv ec 20 15). V elik a l edena jama v P ar adani med no v ejšimi jamar skimi r azisk a v ami in upriz ar janjem pr e v o z a l edu v turistične namene Jamar ji so pono vno v st opili v jamo k onec sedemdesetih l et 20. st ol etja. T akr at je bil o l edu t ak o ma l o , da so r azisk o v a l ci izmerili L e- deni r o v , ki je bil pot em dolg a l et a nedost o- pen. V tr eh l etih se je jama napolnil a z l edom in l et a 198 1 je bil o Grl o ž e nepr ehodno . Jama je bil a pono vno pr ehodna januar ja 1983, ja- nuar ja 199 1 in no v embr a 199 1. F ebruar ja 199 4 p a je bil o Grl o pono vno z a lit o z l edom. Od sept embr a do no v embr a 1996 in v aprilu 199 7 U p r i z o r i t e v f u r m a n s k e g a p r e v o z a l e d u n a p r a z n i k u k o š n j e 2 0 1 3 ( a r h i v T D L o k v e ) . je bil o Grl o nepr ehodno . K ot por oč a Na g ode (200 7b), so šli l ahk o jamar ji pono vno sk o zi Grl o šel e januar ja 1998. K o je ž e k az a l o , da je V zhodni a li L edeni r o v z a zmer a j iz g ubljen, so l et a 200 2 pr ek op a li l edeno o žino in se po 2 4 l etih pono vno spr ehodili po L edenem r o vu. P ri t em so na šli nek a j ost ank o v iz obdobja sek ač e v l edu, med drugim tudi l esen z aboj- č ek z napisom R a st lina. T am, kjer so kl es a li l ed, da so se pr ebili napr ej, je danes v eč me- tr o v šir ok o br e zno . Od t akr at napr ej je Grl o v es č a s pr ehodno , višina l edu p a se st a lno zmanjšuje . P o » v a l o vni« t eoriji o na st ank u l edu je t o norma l en poja v , ki na j bi mu sl edi- l o obdobje z v elik o l edu v jami. O t em, k ak o močno podhl a jene so st ene jamskih r o v o v v zimsk em č a su, g o v orijo tudi l edeni krist a li, ki r a st ejo iz zr ačne vl a g e . V de v et desetih l etih 20. st ol etja so ok oli- šk a društ v a r azmišlja l a o turistični pr edst a vi- t vi V elik e l edene jame . V se od l et a 1990, k o je T uristično društ v o L okv e v sodel o v anju z Z a - v odom z a v ar st v o nar a vne in k ulturne dedi- ščine iz No v e Goric e jamo odprl o z a turistič- ne ogl ede , jo obišč e v elik o št e vil o obisk o v a l - c e v . S k o vinskimi »z a jl ami« je bil a utr jena pot do pr e vis a v jamo , kjer je bil o moč obč u- do v ati r a st linsk o in v er zijo , k a sneje p a je T uri- stično društ v o L okv e iz del a l o k o vinsk e st o- pnic e , ki so obisk o v a l c em omog očil e dost op do vhoda v L edenic o , kjer je bil tudi v pol e- tnem č a su viden l ed. V dv ana jstih l etih, do l et a 200 2, je jamo obisk a l o sk or a j 40. 000 lju- di, k ar p a je bil a v elik a obr emenit e v z a nar a v- ni r e z erv at , z at o so bil e st opnic e do l edu v L edenic o odstr anjene . Upriz orit e v furmansk eg a pr e v o z a l edu iz L edenic e so od l et a 199 2 pripr a vlja li čl ani Društ v a z a o življanje l ok a v šk eg a izr očil a Doli s sodel o v anjem Gorišk eg a muz eja. L et a 20 13 p a je pr e v o z l edu iz L edenic e do živ el z adnjo upriz orit e v . T eda j so čl ani Jamar sk eg a klub a Bojan Kriv ec (L okv e) in T urističneg a društ v a L okv e še z adnjič iz L edenic e pripelja li z a jet en k os l edu in g a o vit eg a v smr ek o v e v eje pripe- lja li do sosednje Banjšk e pl anot e , na pr aznik k ošnje , kjer so v po v orki v o z o v pr edst a vili pr e v o z l edu iz V elik e l edene jame v P ar adani, s k at erim so se ukv ar ja li njiho vi pr edniki. D anes si je moč jamo ogl edati l e do pr e - vis a, vhoda v gl obel . Od t am ni v eč mog oč e videti l edu, k ot je bil o t o mog oč e še v de v et - desetih l etih 20. st ol etja, s a j se je njeg o v a gl obina zniž a l a z a v eč k ot met er in pol , k ar je posl edic a klimatskih spr ememb in p ada vin- skih r e žimo v . 20 Na l ed spomni l e ost er , mr z el zr ak , ki piha iz L edenic e . Spomin na nek danje l edar je se t ak o pomik a v edno gl oblje v po z abo , k ot se z ar adi segr e v anja o zr ačja in spr emenjenih p ada vinskih r e žimo v t opi l ed. VIRI IN LITERA TURA Sog o v or ci: P og o v or z Borisom Bl ažk om iz Gorišk eg a mu- z eja, Vil a Bart ol omei, Solk an (no v ember 2006). P og o v or z R a jmundom K ol enc em, nek danjim pr edsednik om T urističneg a društ v a L okv e , r oj. 19 4 3 na L okv ah, živi v No vi Gorici ( junij 20 20). P og o v or s Sil v om Kriv c em - Pir čk om, ( 19 3 2– 20 20) iz L okvi, z adnjim L okv ar jem, ki je med juni- jem 195 1 in sept embr om 195 2 l omil l ed v V eliki l e- deni jami v P ar adani (28. sept ember 200 9). Lit er atur a: Aichhol z er , J. 18 7 8: Eis a ls f or st liche Nebennut- z ung. C entr albl att für das gesammt e F or stwesen, l etn IV ., 2 3– 25. 20 P ol eg klimatskih spr ememb na k oličino l edu na jbolj vpliv a spr ememb a p ada vinskih r e žimo v , t or ej k da j p a- dejo v elik e k oličine p ada vin in v k ak šni obliki. De ž je t opl ejši, t a lil bo l ed in ogr e v a l sk a l o , zl a sti pol eti. Č e se vz or ec p ada vin spr emeni, bo l ed iz ginil . P ri P ar ada- ni p a ne v emo z a pr a vi vzr ok : je t o z at o , k er je manj sneg a in sne žnic e ? V er jetno , s a j jesenski in pol etni de ž l ed t a lit a. P ri t em je pomembna tudi l at entna t o- pl ot a. P ri pr ehodu v ode v tr dno sno v se namr eč por a- bi v elik o ener gije . Ti pr oc esi so značilni tudi z a P ar a- dano . P risotno je tudi st a lišč e , da l ed iz ginja z ar adi jamar skih r azisk a v , s a j na j bi jamar ji odk op a li no v e r o v e in s t em po v eč a li pr epihe v jami, k ar posl edično priv ede do iz ginjanja l edu (Spl etni vir 1). Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 2 4 ČLANKI ��� 25 Izvestje 1 7 • 2 0 2 0 ��� ČLANKI Be y er , M. 18 9 1: D a s W egnetz im T ern v anw a l de . C entr albl att für das gesammt e F or stwesen, 333. C egnar , T . 20 20: P odnebne r azmer e v januar ju 20 20. Naše okolje: mese čni bilt en Agencija z a oko- lje R S, št . 1, 3. C z örnig, K. v on 196 9: Gorizia, l a Nizz a austriac a: il t errit orio di Gorizia e Gr adisc a. Gorizia: C a s a di risp armio . F ugg er , E., 18 9 1/ 18 9 3: Eishöhl en und Windr öh- r en (I bis III). Jahr esbericht der k.k. Ober -R e alschu- l e in Sal zbur g, 18 9 1: 1– 7 0 (I), 18 9 2: 7 1– 13 4 (II), 18 9 3: 135– 22 3 (III). Godina Golja, M. 1996: P r ehr ana v Mariboru v dv a jsetih in tridesetih l etih 20. st ol etja. Maribor . Guida pr atic a dell a citt à di Gorizia 19 22. T r st : E dizioni P r ecis a. Hr ob at V orl og et , K. 20 14: L edenic e . Kr as in Brki- ni z a r ado v e dne ž e in ljubit elje. L jubljana, No v a Go- ric a: Z a l o žb a ZR C, 20 9– 2 1 1. Kl a v or a, V . 20 1 1: Šk abrijel . Sošk a fr ont a 19 17. C el o v ec : Mohor je v a. K una v er , P . 19 2 1: Jame na T rno v sk em g o z du in na pl anoti L ok o v ec . P l aninski v estnik, 128– 14 1. K ol enc , P . 200 9: L ed, l edar st v o in pr e v o z l edu iz V elik e l edene jame v P ar adani. L judem: ljudska de diščina z a muz eje na Banjški in T rno v ski pl ano- ti, 25 2– 26 3. Kr anjc , A . 2004: Alpine and Ic e c a v es in Sl o v e- nia in ol der lit er atur e ( 17th t o 19th C entury). Act a c ar sol ogic a, 33 / 1, 6 1– 7 1. K o z or og, E. 1998: Sko zi T rno v ski go z d. No v a Go- ric a: Br ank o . L a Sel v a di T arno v a«. Boschi senz a c onfini: esc ur sioni nell e f or est e di F riuli. V ene zia Giulia, Sl o v enia e C r oazia, 1 10– 120. L edar st v o v Dol enjem L og at c u. 2004. L og at ec : Osno vna šol a 8. t a l c e v . L edinek L o z ej, Š. 20 15: Od hiše do niše: r azv oj k uhinje v Vip a v ski dolini. L jubljana: Z a l o žb a ZR C. Lik ar , M. 200 7: Z l edom do z a služk a: l ed in g or - jani. Gor a, št . 33, 17. Maž g on, S. 2008: L ed je pot o v a l v se do E gipt a. Jana, št . 33, 36– 3 7. Michl er , I. 1950: V elik a in Ma l a l edena jama v T rno v sk em g o z du. P r ot eus, XII, 7, 20 9– 2 14. Mihe v c , A . 1998: L edenic e . Sl o v enija. P okr ajine in ljudje. L jubljana: Ml adinsk a knjig a, 33 2– 333. Mlinšek , Duš an. 1980: Go z dni r e z erv ati v Sl o v e- niji. L jubljana: Inštitut z a g o z dno in l esno g ospo- dar st v o pri Biot ehnis ̌ ki f ak ult eti. Moser , L. K. 188 9: Die Eishöhl en des T arnow a- ner und Birnb aumer W a l dg ebir g es. Z tsch DÖ A V , 35 1– 368. Na g ode , M. 200 7 a: L ed – nar a vno bog a st v o T r- no v sk eg a g o z da. Gor a, št . 33, 1 1– 16. Na g ode , M. 200 7b: Nek a j značilnosti T rno v sk e- g a g o z da: r azisk a v e v P ar adani. Gor a, št . 33, 3– 10. Na g ode , M. 200 2: Na jno v ejše r azisk a v e V elik e l edenic e v P ar adani in jam ob njej. Naše jame, št . 44, 98– 1 13. P et ek , T . 20 14: Ino v acije v g ospodinjst vu. Mari- bor : P okr a jinski muz ej. P r etnar , E. 195 2: [ jamski z apisnik ]. Rija v ec , A . M. 20 16: T rno v ska čit anka. L okv e: T r- no v o pri Gorici: P l anot a. R eich 183 4: Beob achtung en über die T emper a- tur des Gest eines. F r eiber g: [s. n. ], 17 5– 205. R ojšek , D . 1990: Nar a vni r e z erv at P ar adana. [pr ospekt ] L okv e , No v a Goric a: TD , O T Z, 6. R ojšek , D . 199 4: Nar a vni r e z erv at P ar adana. Oko, št . 18, 3. R ojšek , D . 20 14: Jamski l ed v P ar adani. P r ot eus, št . 8, 3 4 3– 3 4 9, 380. SEL. 2004: L edar st v o . Sl o v enski etnogr af ski l e- ksikon. L jubljana: Ml adinsk a knjig a, 2 7 9. T arman, K. 199 2: Osno v e ekol ogije in ekol ogija živ ali. L jubljana: D Z S. Ž eljan, K. 20 15: F unt l edu iz jame je bil nek oč vr eden k ot c el a kr a v a. Del o , 1. 12. Spl etni viri: Spl etni vir 1: R TV SL O , Mil an T r obič , 18. 12. 2006: Sl edi č a s a: L edar st v o . https:/ / r adioprvi.rt v sl o . si/ 20 16 / 12/ sl edi-c a s a - 44 / (dost op: 22. 9. 20 20).