ISSN 0350-S561 za konec t«dna Jutri ho večinoma sonSno. V soboto zmerro do preteino oblačno. Predvsem v sevEíOwfiod- nih krajih se bodo lahko pre-liorino pojavile manjše padavitie. 00 r< 53 let številka 43 Velenje Htrman Mlh»»t Franci LetBnJt stfopnti- AnSf®! 1.8BS 1 10% Kuzman _ S,22^ \ I^H Četrtek, 26. oktobra 2006 V Šmartnem ob Paki novi (stari) župai^ v Velenju in Šoštanju drugi krog Šmartno ob Palci enkratno naložbeno žívl|enjsko zavarovanje 8 keprtalsko garancijo Fredfloet GARANTIRAMO Hedge Valutni Glavnico in ze dosežen donos 080 13 20 www.ŽIVl|>rizm.i.>,i Ve< v prilogi, no strani 22 nikoli sami 10/.8Í REMOPLAST SaiHdiiiiki iim a (tiitllt >b Oml Proizvodnja PVC oken In vr«t. nt: C «M M«, Fm: W M 717»«, ■■■,llll(IH, ■ I Hvala vsem, ki ste se udeležili volitev. »Hvala vsem, ki ste oddali glas za Socialne demokrate in zame. -1 Nadaljujmo skupaj! Srečko Meh Spoštovane občanke, cenjeni občani! Vljudno vas vabimo na osrednjo prireditev ob dnevu relormacije in ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v lorek, 31. oktobra 2U06, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puške na Tilovem Ir^ v Velenju. Program, v katerem se nam bodo predstavili Moški pevski zbor Kajuli in recitatorji. jo pripravila Knjižnica Velenje v sodelovanju z Območnim odborom Zveze združenj borcev Velenje. Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Župan, Svet in Uprava Mestne ubčiiie Velenje 300 SIT-1,25 EUR I^IH« VI^LBSiJB Kjer je mož, naj bo še žena Milena Krstič ■ Planine Saj ni bilo prvič, bilo je že rečkrai. Ko si v medijih v nedeljo zvečer, po zapnjn volišč na lokalnih wlitvali 2006, spremljal rezultate glasovanja, ko so vsepovsod podajali sveie podatke i: mestnih občin, ko je \'se najbolj zanimalo, kako komu kaže. je bih. kot da Vele-Ilja (spet) sploh ni. Pa ne zato, ker bi ga v RVK namerno aH pomotoma spustili aH ker bi ga f medijih nalašč prezrli, ampak zato, ker so tukaj kar šteh in .iteli, ko je bilo drugod že zdavnaj prešteto. Res ne gre hitreje? Se res vsakič zatakne prav m? Tako kot na vsakih volit\'ah so bili tudi na teh zmagovala in poraženci. Tudi v treh občinah Šaleške doline. V Šman nem oh Paki je bil zmagovalec Alojz fíidgor.iek (SD) .iku/iaj svojo Hsio. Smarnio je z izidom napravilo popoln premik v levo. V Šoštanju je drugače. Zmagovalec prvega teka je gotovo Darko Menih (SDS). Tudi s .nvjo listo vred. Za Ša^tanj bi .5Í dalo reči. da se vrača h koreninam. Desnim. V Veleiyu? Tukaj sta zmagovalca dva, hi se dalo reči - čeprav eni trdijo, da je eden večji kot drugi. Pa r.e tisti, kije zbral več, ampak tisti, kije zbral manj Ne razumete? Kdo je večji zmagovalec, vsaj kar se županskih volitev tiče, pokazal šele drugi tek. Bo to Srečko Meh (SD) ali Franc Sever (SDS)? '/s prvi (saj drugega tukaj ni) pa je pokazal, da Je zmagala SDS, čepras' ima v svetu manj svetnikm kot .SD. Rezultat izpred štirih let je namreč izdvojila. Krat dva. Je pa še ena zanimivost tokratnih lokalnih volitev, vsaj tukaj, t dolini. Zanjo so poskrMe ženske. 7/i pred njimi, ko smn še vsi zrli v liste, je bilo ponekod opaziti listo: kjer je mož, naj bo še žena. A da bosta zakonca v svet izvoljena tukn v Šoštanju kot v Velenju, ni tisti krut razmišljal nihi-e. Pa .v/a. Oba para sta iz SD.S. V,to.stanju zakonca Krneia. Vojko in Judita Čas Krneža, s Velenju /m Mojca l.orger in Mirko Lorger. Ne .samo netnlvisni kandidati in lisle, ludi zakonci očitno prihajajo na površje. 9770350556014 Regija SAŠA bo^ boljša cesta tudi Med 14 predlaganimi regijami je tudi regija SAŠA - Hitre ceste do avtocestnega križa ni mogoče začeti graditi, ker ni umeščena v prostor - Denar naj ne bi bil vprašanje Vf leiïje • Prejšnjo sredo je Velenje pa obisku Komike obiskal predsednik vlade RS m predsednik stranke SDS Janez Janša. Najprej se je ustavil na Cankarjevi ulici, kjer je občinski odbor SDS pripravil predvolilni shod, poicm pa seje skupaj / nj I m I peš od pravil pr« ko l i u wejza t rg a d o Uo ic la Paka. Po novinarski konferenci, na kateri je Jane/ Janša v uvodu podprl županskega kandidata Franca Severja, je ob prisoiiiosti velikega slevila novinarjev spregovoril še o nekaicrih aktualnih vprašaiVih m Šaleško dolino in bodočo SASa regijo. Na vprašanja je Jane/ Janša po novinarski konťercnci udgovarjal tudi nam. y fore/i je padla oiliwitev, da naj bi Slovenija di>-Inla 14 i^sii' To mora seveda potrdili še državni zhor. Takoj pa so se oglasili ekonomisti, kipravijo. da ho regij preveè. Kaj pravile na te hritike? »Najboljši odgovor lahko dajo ljudje na Ustih področjih, kjer se jim ta pravica jemlje. Pri številki 14 regij smo i/haj ali iz vseh nio/nih parametrov, kijih lahko uporabimo /ato. da sprejmemo pravilno odločitev. Ocena se ustavi pri številki 14; v kolikor bi šil višje, bi bilo drobljenje preveliko, bili bi preveč /,unaj evropskih meril. V kolikor gremo navzdoh pa bi morali umeino. proti volji prebivalcev, dolo cene obCine priključili nekam drugam. Tega vvladi ne želimo, /.alo je vlada obiskala tudi vse regije in sedaj predlagane pokrajine, da smo preverili voljo ljudi. Na tej osnovi smo tudi sprejeli odločitev o 14 regijah- To pomeni, da je tudi SAŠA potencialna pokrajina, ki bo imela vse pristojnosti. Prepričan sem, da vsem tistim, ki so danes skeptični, če?, en mandat ne bo zal /.a lakšno odločitev.« Kdaj lahko pričakujemo ustanovitev novih re,^ij in (zvolitifv njihovih organov? ^SAŠA in osiale pokrajine bodo zaživele še v lem mandatu zakonodajne oblasti. Po usklajevanju i vsemi strankami, tudi opozicijskimi, namerava vlada do konca leta poslati vso potrebno zakonodajo v državni zbor. V prvi polovici naslednjega leta naj bi se sprejeli vsi potrebni zakoni, tako da bo dovolj časa prifjravo konstiluiivnih postopkov. Po izvršenih postopkih naj bi Jeseni 2008 že izvedli prve volitve pokrajinskih predsednikov in vseh ostalih oi^anov. Hkrati pa hi na osnovi sprejetih zakonov na pokrajinsko raven prenesli ludi sredstva v višini skoraj 400 milijard tolaocv. ki se sedaj zbirajo v državnem proračunu. Prenesle se bodo tudi številne upravne zadeve, ki se sedaj centralizirajo • od regionalnega zdravstva, do sociale, pokojninskega razvoja in Infrastrukture do srednjega šolstva Pred&eónik vlade Janez Janša je najprej nazdravi/s svo/jm/ strankarskimi koíe^i v središču mesta, v Notefif Paka pa je po tiskovni konferenco odgovarjat tudi na aktualna vprašanja. Ne le ljudje, ki živimo vhodociSA&i regiji, tudigty sp/Hiarstveniki in vsi tupanski kandidati opozdnJo drugam, će se to ne ho hitro spremenilo. Zakaj lako traja? »Te krilike so upravičene. Prepričan sem, da če hi SA.^A in Koroška kot pokrajini obstajali že vsaj 4 leta, bi bili s tem projektom dlje. Tako pa vsi regionalni in medregionalni projekti padejo v prazen prostor. Občine so premajhne. državna raven predaleč. in zalo se ni nič naredilo. Kljub temu daje ta potreba izrazita, nesporna in je nihče ne zanika, se umeščanje tretje razvojne osi. torej h lire cestne povezave, ni pričelo takrat, ko je bilo to optimalno. Cq bi postopki stekli pred petimi leti, bi danes že lahko gradili, I^i-nančna sredstva namreč niso vprašanje, težava je v tem, da trasa ni umeščena v prostor in da ti postopki dolgo trajajo. Vlada je po obisku Koroške, Šaleške in /gornje Savinjske doline vložila velike napore v to. da se postopki skrajšajo. V nekaj dnehgrc v parlament zakon o prostorskem načrtiv vanju, s katerim bomo skrajšali pr>stopke, ki zadevajo izpolnjevanje iwm pri vamvanju okolja. Pa ne zato» ker bi se norme spreminjale, gre predvsem za to, da se prihrani čas. Na tej osm^vi bo prva lopata zasajena pol prej, kot bi bila, če zakonov ne spremenimo. V tem primeru bo prva lopaia na trasi hitre ceste zasajena bistveno prej. kot če tega ne naredimo.« Po slišanem naj bi Iiitro cestno povezavo do avt(v cestnega križa začeli graditi najkasneje v letu 2008. ■ Bojana Špegei Šola Gorica ima novo streho \>kn)e, 19. oktobra - S priložnostno slovesnostjo so v četrtek v Osnovni šoli Gorica pozdravili dve pridobitvi, tiovo strešno kritino, kije nadomestila dgaški S/a-rlni. y Sazarjah in Rogaški Slaiini se bostii z moškima imrili še dve od skupaj de\'etih žensk, kolikor .se jih je letos na našem širšem območju pofejiovulo za zuiHtnski stolček. Lhpela je že eno: Anka Rakun, dolgoletna »mati županja« z Ijubnega. Se ji bosta pridružili .se Irena Praznik Iz Nazarij in An-drejka Flucher iz Rogaške Slatine? To homo videli na Martinovo tiedeljo. Poznavalci razmer pravijo, da se je tudi največje volilno presenečenje v Savinf-skl regiji zgodilo v Saši; v (iornjem Gradu, kjer je kandidat najmočnejše \ladne stranke ioni Rîfelj pogorel v boju z ljudskim kandidatom Stankom Ograd/jem, Gotovo /v/ tudi ni bilo vseeno Riflje-ventu strankarskemu kolegu Jožetu Kramerju, neke vrste očetu now ob(:lne Rečica oh Savinji, ki je mora! vodenja starta občine prepustiti neodviS' nemu Vinku Jeraju. Ta dva poraženca se verjetno povsem ne strinjala z reklom, ki smo ga ah volit-vah pogosto slišali. Da imajo volivci vedno prav! In ko si eni še celijo rane zaradi sla\ja. drugi zaradi jH>raza /n tretji načrtujejo no\x) taktiko za odločilen dvanqistonovenibr.\ki spopad, gre /miekod življenje že normalno dalje. Tako .ko v torek v Celju podpisali pogodbo za nov pomemben objekt v okvin/ enega pravih regijskih projektov, centra za ravnanje z odfwdki. Ta center je združil veliko občin Savinj&ke regije, zanj jim je tispelo pridobiti tudi 30 milijonov evrov iz Evropskega kohezijskega sklada. Pogodha, ki .io jo zdaj t>odpisali. zadeva gradnjo toplartie. (Ilavni izvajalec tudi f>rlhaja iz regije, lo je družba KIV Engineering z Vranskega, v konzorciju sla še celjski družbi Ceste mostovi in .Mollier. Ta toplarna bo posebnost, saj bodo del toplote. potrebne za ttgrevanje vz)iodnega dela Celja, pridobivali s sežigom mehau.^iko in biološko (éde-lanih komunalnih odinidkov in hlata iz celjske centralne čistilne naprave. Tako bo naenkrat rešila več problemov. Poskusno naj bi jo pognali vsaj do konca letu 200S, redno v letu kasneje. Naložim ho veljala 4,5 milijarde tolarjev. V dokaz ti.stim, da se Celje res hitro razvija, in kot kast za glodanjem tistim, ki v svetih občinah vodilne opozarjajo, zakaj ne zmorejo vsa{ j>rihližno tahf strumnega razvojnega koraka, bodo v Celju danes odprli pni ohjekt nastq/rvem štirinadstropnem objektu s jyovršino 5000 kvadratnih metrov bodo trije tehnološki centri, inkubator ter teh/tološka podjetja ne le iz regije in Slovenije, tudi iz ostalega dela Evrope. I}ii je v regiji že nekaj hitn) rastočih družb, kaže lingrotuš. Ta slo\enska gazela r letih 2001 in 2005 je zasedla kar trideseto mesto med najhitreje rastO' čim! piidjetji v Evriipi. 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! TTTt'^đ^^ NA5 ČAS iniajt: časopbna-ziložDliki le I2íta|s lA čiirUlL Cena posameznega Ma je 300 STT €) iSi % dásiopri ODV. 23.SÛ ST m €). cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1.14 €)). Pii pi^iiu telne (BroĆmne % poll?l<« 1SK. Csiritotnell H In rresečm 7 ^ popust. Uridntttvft Borts ZakûSek (direHotk Slane Vov4( (oďeovornl urednik). MIBna KrstiS-PbnjrK (pomoiïnica uiednlka), Jartez Piesmk. Tal^m PcMSporšeK. âoiana Špegei ^vinaijl), Una Zakoâek (urednica radija). Janja KoSulalpegel (lehniSna uradnica), Tomaž Oeriak (cAUkDvalec) Protaganb: Nina Jug (vo«^ja propagande), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisla). Sri« uridnHtv« lo ivnv»: 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. teltfon 10^ m 17âÛ.lllalU 103)697 4643. TRn - Nova 16, Velenje. E-nalb pressinascas^l Obf kmi^a In gni. prlprnt: Nai řas TlâcTlskafrai SET Ofl. Naldab: 26.400 l^odov Nanarmnih fotoyall in rokot«» m «ačuiol Pc zakcru o DDV p "Naš ćas' uvrcen mvJ pozvode InlormaiivnBga zr^fa a kaiere se ptaCuj» d»ek po jnihni sto^nj. lamo izids 52 it&vflk. LOKALNE VOLITVE 2006 .JI Ji-^ I • '•I*« ',41 sirar « Po še neuradnih podatkih je dobil dosedanji župan Srečko Meh (SD), ki se poteguje za četrti županski mandat, 46,51 odstotka glasov, na drugo mesto se je uvrstil kandidat SDS Franc Sever s 25,59 odstotka glasov Mira Zakošek, foto Stane Vovk_ Mesina občina Velenje ima 27.766 volilnih upravičencev. Ne-ddjskiii lokalnih volitev se jih je udeležilo 14.830, kar predstavlja 5.^.41 odstotka. Volilna udele/ba je bila veliko slabša ko: pred štirimi leii. koje na lokalnih volitvah glasovalo kar 72,6 odstotka volilnih upravičencev mestne občino Velenje. Za špansko mesto seje lokrat borilo sedem kandidatov. Največ glasov jc /bral dosedanji /upan Srečko Meh (SD). in sicer (M5 ali 46,55 odstoika (pred štirimi leti kar 12.468 ali 66J %). Na drugo mesto in torej tudi v drugi krog županskih volitev seje uvrstil Franc Sever s 3753 ali 25,56 % prejetih glasov. Mag. Franc Avberšek. kandidat LDS. je /bral 2634 ali 17/;4 % glasov. Andrej A Kuzman (NSi - Krščanska ljudska stranka) 767 ali 5,22 %. Mihael Utonje (SNS) 277 ali l,8y %, Herman Ariic 256 ali IJ4 % 1er Franci Stropnik (SHO - Stranka ekoloških gibanj) 162 glasov ali V svetu Mestne občine Velenje ne bo veliko novih imen _ Preštevanje glasov, ki so jih dobile posamezne liste /a svei Mestne občine Velenje, je bilo ludi tokrat /elo zahtevno in dolgotrajno. rezultati pa seveda se niso uradni, in kako kaze? Največ glasov kar 425« (29,94 %) so dobili Socialni demokrati /ato jim ho pripadlo 12 svetniškita mest. To je prav loliko kot doslej. Na drugem mesiu je Slovenske demokratska siranka. ki je prejela 3180 (22.36%) glasov, za kar ji bo v svelu pripadlo 8 mest. kar slo odstotkov več kot doslej. Sledi LDS / 2.505 glasom (17,61 %), za Lo bodo dobili sedem mandatov, doslej pa so imeli enega več. DeSUS bo dobil /a 991 (6.97 %) glasov dva mandata, doslej so imeli tri. Na peiem mestu je Nova Slovenija - Kršćanska ljudska stranka s 652 glasovi volileev (4.58 %) in enim mandatom, Tako je bilo ludi doslej. Stranka mladih Slovenije je dobila 576 glasov (4,05 %) in en mandai. Doslej je imela dva. Prav tako Darko Menih za župana anes, za jutri. Za občino Šoštanj. www.sds.sl Slovensko demokratsko slranko Spoitovont volilke is volilil Zoli«alju|«m M za VaSo podporo vprv«m krogu. Vqži glasoiri m« iěéu] mofolbo iê bolj obvozuiojo, Ju bon urosaiSI svo] prodam. Zoto Vo» v Kodêljo, 12, novoniDra, vdbim, do s« io v vocjoiti ittvilu ud«lolfto volitov in mo podproto za župona obSiio Sostanj. VaiDúrkoMůBlh eno mesto bo pripadlo SNS, prejela je 4X1 glâstw (3.3X %). SLS. kije dobila 382 glasov (2,69 %), bo imela v prihodnje v svetu en mandat. lo je enega manj kot doslej. V občinskem svetu ne bodo imele svojega predstavnika Neodvisna lista /a pravičnost in razvt)j (233 glasov-1.64 %), Ismei Hari Ilusktć - nestrankarski kandidat (199 glasov - 1.40 %). Stranka ekoloških gibanj (182 glasov -1,28 %), VHLHNJH.COM (163 glasov - 1,15 %), AS Aklivna Slovenija (142 glasov I %\ Stranka slovenskega naroda ( 106 glasov -0.75 %) Republikanci Slovenije (92 glasov - 0.65%) in Marjan Šiumpfel in skupina voHIcev (79 glasov-0,56%). Kdo bodo novi svetniki? Seveda tudi tile podatki še niso uradni, predvideli smo jih na osnovi dosedanjih volilnih rezultatov in list, ki so nastopale na volitvah. Ka/e, da v občinskem svetu ne bo veliko novih imen. Največ sedežev bo pripadk) Socialnim demokratom, in sicer 12. To naj bi bili Srečko Meh. Bojan Kontič. Irena Poljan^ek Sivka, dr. I-ranc Žerdin, Jo2e Zupančič, Marija Koren, Anton Brodnik, Bojan Škatja, Andreja Katič. Franc Blatnik, Ivan Janežič in mag. Dragica Povh. Ce bo Srečko Meh i/voljen /a župana, bo njegon^ svetniško mesto pripadlo Dimiiriju Amonu. In vtem primeru sc bodo verietno svetniškim mestom odpovedali (zaradi nezdružljivosti svetniške funkcijc in dela v občinski upravi) ludi Tone Brodnik, Andreja Kaiič in Alenka Rcdnjak (la bi priSla na mesto Andreje Kalič), in tako bi mandata dobila še Bojan Voh in Matija Blagus. Iz liste SDS bodo po vsej vcîjet-nosti mandat dobili Franc Sever. Sebasijan Apai, Mojca i.orger, Mirko i.orger. Stanislav Videm-lek, Tatjana Slrgar, Anton De Costa in mag. Jurij Terglav. Ce bo Franc Sever izvoljen za župana, bi njegovo mesto pripadlo Tereziji Jaklič. ]/. DcSUS'Ove lisle sc bosta v občinski svei uvrstili Ana Ro/a Hribar in Majda Cîabersek, iz Nove Slovenije Andrej Kuzman, Stranke mladih Roben Bah, SNS Mihael Leionje in SI.S Herman Ariič. V ospredju trajnostni razvoj V času, ko so bili rezultati volitev še zelo negoiovi, so pa že kazali na drugi krog županskih vo-lliev. smo se usiavili v volilnem štabu SDS. kjer jc vladalo veliko navdušenje. Kako tudi ne, saj je ta svetniška skupina podvojila scde/e v občinskem svelu, njihov kandidat Franc Sever pa se je uvrsiil v drugi krog županskih Srečfco Meh ... volitev. Navdušen je dejal: »Letošnje leio smo veliko delali in poka/ali ljudem, kako pomemben je trajnostni ra/voj. K šc večjemu uspehu je volilce odvrnila volilna kampanja DeSUS-a, kije v zadnjem tednu zelo agresivno nagovarjala starejse volilce. da bodo ostali brez pokojnin, če bo za župana izvoljen Franc Sever. V drugem krogu bomo skusali prepričati viMcc s irdnimi zagotovili. da bomo pripeljali Velenje i/ slagnacije v ra/voj. /adnji po datki kažejo, da smo zadnja občina, in če danes gledamo televizijo. o nas sploh ne poročajo,« ... /n Frane Sever v pričakovanju Izidov • Gradijo na ljudeh in njihovem sodelovanju V volilnem i5tabu SD je prav tako vladalo prijetno razpoloženje, če-prav so računali, da bo Srečko Meh zmagal že v prvem krogu. Dejal je: »Zahvaljujem se /a podporo. ki je bila velika, prejel sem skoraj polovico glasov, kar je Izjemno veliko, še posebej, ker se je za župansko mesto potegovalo kar sedem kandidatov, kampanja pa je bila naravnana izrazilo proti. Sedaj se bova pomeriJa samo dva in volilkfi in voiilci se bodo odU>čaJi o lem, ali verjamejo pmgramu, ki govori in obljublja nekaj, česar se ne da uresničiti, ali pa temu, kar smo žc delali vsa leta. Mi smo gradili na ljudeh in njihovem sodekv vanju. Reševali smo konkretne medčloveške ležave in tako bomo delali ludi naprej. Župan lahkt> dobro dela, če ima dobre liste, in vesel sem. da smo bili ludi pri tem zelo uspešni, siO smo ohranili dvanajst mesi v občinskem svetu.« C/poštevdn/ so delni začasni rezultati na đan 25.10. ob 8.00 uri. Volitve v svet Mestne občine Velenje Marija Koran Anton Brodnik Franc Saver Drago Martinsak Katarina Praznik Jože Zupaneie pojan Ska rja Sefaas^an Apat Dr, Matej Lahovnik Jožef Ksvtiinik Franc Zerdin Andreja Katic Mojca Larger Msg Jurij Terglav Evgon Dervarie Irena Sftffci Franc Blatnik Mirko Lorger Anton De Cesta Maja Hostnik Bojan Kontič hran Janeijc Stanislav Videinsek Tatjana Strgar Benjamin Strozak Sročko Meh M^ Dragica Pavh k. é Hribar Mfijda GaterM ibidrej I Kuzman ] Robert I Bah II Mihael Utonje Herman Ariic Spoštovani volivke iu volivci, iskreno se vam z^lint zahvaliti. Vsem^ ki ste izkorisňli priložnost^ ki nam jo ponujajo voliti^e. vsem^ ki ste oddali svoj glas in s tem pokazali, da vam ni vseeno^ kakšen bo naš skupni jutri Še posebej hvala vsem^ ki ste svojo podporo izkazali meni in Socialnim demokratom. Izid letošnjih lokalnih volitev v mestni občini Velenje je dober obet za uspešno nadaljnje delo, ki bo omogočalo varen in uravnotežen razvoj naše skupnosti V vseh pogledih^ na vseh področjih. Izredno pomembno pa je^ da gremo na volišča tudi v nedeljo^ 12. novembra, in oddamo svoj glas za prijazno, strpno in pravično skupnost, katere uspehe na druibenem in gospodarskem področju nam mnogi zavidajo. Že danes, in prepričan senu da nam jih bodo v prihodnje še bolj. Dragi soobčanke in soobčani^ cenjeni Velenjčanke in Velenjčanit prosim vas za objektivno oceno dosedanjega dela, za preudarno izbiro. Prosim vas za zaupanje in obljubljam^ da ga bom upravičil Nadaljujmo skupaj! LOKALNE VOLITVE 2006 26. oktobra 2006 V drugi krog Darko Menih in Milan Kopušar Šoštanj bo župana dobil šele v drugem krogu - V občinskem svetu največ pridobila SDS in v Lista Viktorja Dreva, LDS v njem izgubila dva mandata - Soštanjski premik v desno? Milena Krstič ' Planine_ NeUeljskOi lokalnih voliiev seje v občini Šoštanj od 6.852 vpisanih v volilni imenik udeležilo 4.357 volilnih upravičenčev, Po/a /daj šli neuradnih podaikih je bila volilna udelo/iba 6 3,5 9-0 J slot na. Šolanj bo dobil /upana sele v drugem krogu, 12. novembra. Vanj sia se uvrstila Darilo Menih, kandidat SDS, ki so mu volllci namenili .37,27 odsioika glasov Pa osiali trije? Drago Koren, kandidat Nove Slovenije (N.Si) in SLS Slovenske ljudske stranke je zhral 20.^7 % (880) glasov. Marjan Vrlacnik. Slovenska nacionalna stranka (SNS) 8.X4 % Franc Sevćnikar. Socialni demokrati (SD) pa 4.84 % (209). Kdo je kje /magai? Neuradni re/ukati, /brani po posameznih krajevnih skupnostih občine SoS-lanj, so poka/ali, da je v peilh /magal Darko Menih, in sicer v Branko Franc Sevcnikar in Janez Viktor Zacirkovnik. Po en mandat bo v novem občinskem svetu pripadal: SrS, Skv venski ljudski stranki (7,48%) In \[aijanu Jakobu. Slovenski nacionalni siranki, SNS. (7,11 %) in Marjanu Vrtač niku. DeSUS. Demokratični stranki upokojencev (r>..)5%) In Leopoldu Kušarju, Dragu Kotniku, kije sam /bral 6,21 odstolka glasov, ter Neodvisni listi /a ra/voj krajevnih skupnosti (6,04 %) in Mirku Per-govniku. Kdo je »dobil« in kdo je izgubil? Med strankami, ki so dobile mandat v novem svetu, sta dve mesti pridobili SDS (zdaj 5, prej o/lroma 2, saj je bil tretji svetnik iz njihove stranke v svet Izvoljen naknadno na nadomestnih volitvah), pridobil pa je tudi Viktor Vr- Rotovnik, Marjan Vrtacnik, Roman Pibernlk, Milan Ježovnik, Marjan Mevc in Helena Tajnik. V KS S kor no-Florjan pa so vo-lilcl »i/birali^ med 26 kandidati. Izbrali naslednje: Valteija Pirtov-ška. Maso Stropnik. Silvestra Mežnarja. Pavla Skornska. Antona Skornška. Marka Kompana in Ivana Dreva. Tudi v KS Ravne se jih je /a vstop v svet potegovalo veliko, 22. izvoljeni pa naj bi bili: Jože Sovič, Maijan Kotnik. Jože Krt, Ema Obšteler, Mirko Pergovnik. Drago Kotnik in Franc Koren. Kako je bilo drugoď^ V Belih Vodah se je /a pei me:?t v svetu KS potegovalo 7 kandidatov, izvoljeni: Gregor Petkovnik, Anica Pudgar, Ivan Kotnik^ Stanko Pod- V štabu Milana Kopusarja (LDS) V volilnem štabu Darka Meniha (SDS) v Volitve v svet Občine Šoštanj Darko Menih Jutfita Čas Kmaza Viktor Drav Drago Koran Drago 1 Kotnik Vojko Krnaza Milan Kopusar Srečko Potočnik Roman Ka^ak Mirko 1 Pergovnik J Maša Stropnik Štefan Szabo Marija Vacovnik Marjan Jakob Marjan Vrta čni k Peter Hadoja Vilma Face Branko Frane SavCiiikar Ji niz VHrtor Zaciffcovrik Laopald Kttiar (1.610). in sedanji župan, kandidat LDS. Milan Kopusar z 28.68% ( L2.?9) glasov. Sicer pa se je v áoStanju za mesto ^pana potegovalo pel kandidatov. V občinskem svetu bo 10 strank, list oziroma neodvisnih svetnikov, pravioliko, kot sejihje v Šoštanju /a vstop v svet tudi potegovalo. /a 20 sedežev v njem se je potegovalo 162 kandidatov. Največji zmagovalki icp dela vcv lile v sta gotovo Lista Viktorja Dreva s ? svetniki v novem občinskem svetu (pred štirimi leti je sam zbral toliko glasov, da bi že takiat zadoščali za dva mandata) in SDS. ki bo imela v svetu 5 mandatov, dva več kot doslej, »Jludl« boji pa so se na volitvah v Šoštanju razvneli tudi /a vstop v devet svetov krajevrih skupnosti. Za vstop vanie seje namreč potegovalo kar 156 občanov, samo v Šoštanju 32. V drugi krog Menih in Kopušar Na volitvah /a župana občine Sol^tanjje 37.27 % (1.610) glasov dosegel Darko Menih (SDS). MIlan Kopšar (LDS), s katerim se bo pomeril v drugem krogu županskih volitev, jili je zbral 28,68% (1.2.19). ali Lokovici. Skomcvnorjanu. Šolanju, /av")dnjali in domači Topol-sicl: vtreh je slavil Milan Kopusar: domačih Gaberkah. Ravnah in Šentvidu, veni. v Belih Vodah, pa jc /iiiagal Drago Koren. Uspeh; ne pa presenečenje za Listo Viktoiia Dreva Po neuradnih izidih volitev /a občinski svet je v Šoštanju že znano, kako si bodo 20 mandate ra/delile stranke in liste. Na.iveć. 5 mandaiov, gre Slovenski demokratski strauki (SDS), ki so ji volilci namenili 20,63 odstotka glasov, izvoljeni so: Darko Menih, Vojko Krneža. Masa Stropnik, Peter Radoja in Judita C'as Kr-neža. Sledita LDS. Uberalna demokracija Sliwenije (15.53 %) in Lista Viktoija Dreva {12,02 %\ ki bosta imeli v svetu vsaka po 3 svetnike. Na lisU LDS so bili i/volleni: Milan Kopušar. Štefan Szabo In Vilma Fece; ua Listi Viktorja Dreva pa Viktor Drev, Srečko Potočnik in Marija Vačovnlk. Po 2 mesti v občinskem svetu bosta imeli Krščanska liudska stranica N.SI (9.63 %) in Socialni demokrati - SD (8,99 %), Pri pr-vili sta bila izvoljena Drago Koren in Roman Kavšak, pri drugih ■ SD SDS ■lds iDaSUS = N.Si Usta Viktorja Drava SNS SLS B Neodvisns H lista 23 rano) KS Drago Kotnik tačnik s svojo lisio (prej jc bil sam. zdaj so trije). Polo-žaj so s po dvema svetni-kiima ohranili v SD. NSi in De-SUSu, medtem koje največ, kar 2 mandata. Izgubila LDS (prej 5. zdaj 3 s-vetniki), en mandat pa je Izgubila tudi SLS. Gneča za vstop v svete KS Kar 156 občanov seje na letošnjih lokalnih volitvah potegovalo za vstop v devet svetov krajevnih skupnosti največ - kar 32 • v KS Îosîanj. V 7-članski svet naj bi bili v KS Šoštanj i/voijeni (naj bi bili. pijemo zato, ker tudi ti rezultati še niso uradni): Vilma Fece. Bojan vratnik in Alojz Hrlberšek. V KS Gaberke so l/birali med 15 kandidati, izvolili so jih sedem: Pavla Župevca. Zvonka Ko-željnika, Karla Judeža, Bogdana Lam prêta. Janeza Ze Ice rja. Branka Vtdečnika In Franca Bega. Med 13 kandidati v KS Loko-vica jih ho v svetu KS sedem: Boris Lambizer« Branko Primožič. Alojz Ko nov še k. Tatjana Rosec. Peter Radoja, Andrej Jurič In Jurij Hrastnik. V KS Sentivid - kot zanimivost povejmo, da je bilo v volilni imenik vpisanih samo 35 volilnih upravičencev, volilna udele/.ba pa je bila 76-odstoina, so volilci med sedmimi, ki so kandidirali, izvolili Franca Jelena, REKLI sa V Šoštanju je bilo kar hitro po zaprtju voli^ jasno, da bo župana »prinesel« šele drugI krog. Dose/enim rezultatom primerneje bilo tudi vzdušje v posameznih volilnih štabih. V Kopu ša rie vem, v domu kulture, precej mrko. medtem ko v Menihovem, v mestni galeriji. /elo veselo. Kaj sta tekmeca povedala takoj po tistem. ko st) bili znani neuradni rezultati? Milan Kopušar: vKaj naj rečem? Presenečen sem. Volilci so povedali svoje in ttjihovo voljo je treba spoi^tovati. Presenetilo meje število vi'îtivtcev. ki so se premaknili na desnico. To je očitno tudi posledica lega, da imamo tako vlado. V<.> lilci so t^čitno radi tam, kjer se zmaguje. Drugi krog bo karte premešal na novo, trije kandidati so odpadli, veliko glasov je tam in počakajmo ... Prednost kotikurenta ni tolikšna, da se tie bi dalo z dobro kampanjo §e kaj napraviti, « Darko Menih: »Takšnega rezultata. govorim odkrito, nisem pnčakoval. Kandidati smo bili precej izenačeni. Sam kot športnik spoštujem nasprotnike in tako sem se obnašal tudi v kampanji, (îlede na to, da se je ta mntv žično vršila po Šoštanju, do konca ni bilo jasno, kdo ho v dmgem krc^u. Vseh vtisov še nisem zbral in o tem. kaj je preptičalo vtililce, še ne mtv rem govoriti. Mislim pa. daje k temu precej prispeval moj karakter, zajet v odgovornost, poštenost in strpnost.« MarijoTerbovšek, Kana Jelena in Tatjano Lenko, V Topolsici je bilo kandidatov 18, izvoljenih sedem: Viktor Drev. Rudolf Rožič. Matjaž Lihteneker, Uršula \[cnih Doki« Peter .Napot-nik, Anton Perovec In Herman Per-govnik. V Zavodnjah je merilo moči 16 kandidatov, izvolili so jih sedem: Franca Brgleza, Martina Medveda. Antona Potočnika, Ivana Juvana, Jožeta Ročnika, Petra Anželaka in Romana Anželaka. tÍĎiil^^^rJ^/ijiii un r'ujijJ' ' - A tltlajpJPjfTj VL)JJ J: ViJiJ ■JIM} A iiVilviJJJJ, SOCIA DEMOi LOKALNE VOLITVE 2006 Nesporni zmagovalci Socialni demokrati Lciosnjc lokalne volitve so v občini Šmaritio ob Paki postregle s presenečenji. V nekdaj bolj desnem okolju so lokral prevladale leve síruje. Nesporni /niagovalci so namreč v tukajšnjem okolju Ijiva je bila odločitev volilnih upravičencev vaških skupnosti Podgora in Rečica ob Paki, od koder sta pravzaprav oba kandidata /a župana: za Kopusarja je glasovala (33, za Podgorška pa kar stranke SD, SLS in LDS, stranka SDS je imela 12 kandidatov za svetnike. Natalija Zabuk(ivnik in skupina volilcev za napredek občine, ki je na lokalnih volitvah sodelovala prvič, pa 13 kandidatov. w Volitve v svet Občine Šmartno ob Paki Marjtn Knez Bojan Frančišek^ Frančišek Prainikar Janko Martin Avbanek Rsmšak Urika Ve^na Podgoriak Žerjav Fuiir Damjan Ločičnik Bardnik Bojan Kladnik rtina Janko har Kopusar iko i itsar I Darko OraQO Pokiaka j Neîmah SD SDS LDS SLS Natalija Zabukovnîk in skupina volhnsv za napredak občine enega imela poslej tri svetnike. Stranka I.DS ostaja na istem (tudi naslednja štiri leta bo imela enega sveinikal, dve svclniski mesti pa pripadala Nataliji /abukov-nik in skupini volilcev /a napredek občine, ki sc je pirič pojavila na lokalnih volitvah. V občinskem svetu bodo po novem tudi iri svetnice, prej je bila ena. V svetu Občine v Šmartno ob Paki bodo naslednja štiri leta odločali: SD (651 ali 35,.^4 % glasov) -Marjan Knez, Janko Avberšek, Urška Podgoršek« Bojan Prasni kar, Martin Ramšak In Vesna Žerjav; Sr.S (249 ali 13.52%)- Frančišek Fuzir in Damjan Ločičnik. Slednji je dobil mesto v sveiu s preferenčnimi glasovi in je »zri-nilû iz sveta Mijo Žeijav; SDS (416 ali 22,58^>)- Frančišek Berdnik. Martina Zohar in Darko Pokleká; Socialni demokrati (SD). Njihov kandidat /a župana Alojz Podgoršek je prepričljivo zmagal pred protikandidatom Jankom Kopu-satjem, Volilci in volilkc. ki so prvič glasovali po proporcionalnem (prej po večinskem) sistemu, so izkazali veliko mero zaupanja tudi listi Socialnili demokratov. Volilna udeležba je bila 76,55-od-siotna, pred štirimi leti pa več kol SSHîdstntna. /a letošnje lokalne volitve velja zapisali se, da so bile v primerjavi s prej^ujinii dokaj nesirpjic. Podgoršek s skora) 64*odstotno podporo Čeprav so rezuliali za zdaj se neuradni, je jasno, da tokrat ne bo potreben drugi kn")g kot na minulih treh lokalnih volitvah, ampak je znan župan po prvem krogu. V boj za županski stolček sta se letos pi^dala sedanji župan Ajojz Podgoršek, kandidat SD. in .lanko Kopusar. neodvisni s pod-pi>ro SDS. Vseh volilnih upravičencev je v občini 25)2- Podgorška je na oddanih 1923 glasovnicah obkrožilo 1195 ali 6.1. 53 odstotkov, Kopusarja pa 686 ali 36,47 odstotkov volilcev in volilk. Janko Kopusar ni zmagal na nobenem od petili volišč. Presenet- re:ki.i sa .. I Alojz Podgoršek: V drugo je bilo težje "Najprej sc iskreno zahvaljujem mojim /vcstiin voUlkam in volilcem. ki jih jc v občini na moje veliko zadovoljstvo vse več, za njihovo zaupanje. Preprićan sem. da so mi namenili loliko glasov zato, ker sc v občini dobro počutijo, ker delamo dobro, pri-jaznt), za občane. Sicer pa bi ro' kcl, da je bilo v drugo težje, zalo 267 občanov z volilno pravico, Podgoršek in Kopušar sta na lokalnih volitvah že sodelovala. Na prejšnjih jc Podgoršek kot nestrankarski kandidat s podporo takratne ZLSD dobil .37,K odstotkov glasov, kar je zadostovalo za drugi krog, v katerem se je poměřil s Frančiškom Fužirjem (SLS). Kopušatju pa so volilci nameuili 455 ali 23,07 odstotka glasov. V 14Ieg omenjenih potegovala še Milan Peter-npy (neodvisni)» kije pnsjel ll,OS %, Martin Dusič (AS) pa 8,80 % glasov. Volitev se je udeležilo 63.02 % volilnih upravičencev. tp Viktor Robnik ponovno župan Mislinja - V občini Mislinja je dosedanji župan Viktor Robnik prepričljivo zmagal na včerajšnjih lokalnih volitvah, saj jc prejel 67,20 odstotka glasov. Mirko Tov-.^ak je dobil 19,75 tJdsioika glasov, Rado Jeromel pa 1.^,5 odstotka. V mestnem svetu pa bodo Mis-linjčani imeli 4 svetnike iz vrst SDS, 3 i/ vrst l.DS, po 2 iz vrst SD in Sl.S, enega iz stranke SNS. I mandat pa jc pripadel tudi stranki Desus. V mestni svet seje prebil tudi samostojni kandidat Milan Fliš-Kičo. ■ bš V Žalcu znova Posedel Žalec - V občini /alec se je za mesto župana na lokalnih volitvah 2006 potegovalo pet kandidatov. Največ glasov volilcev in volilk (56.21 odstotka) je dobil dosedanji župan Lojze Posedel, LDS. Robert Ćehoviii (SDS) jih je div bil 17,66, Marko Laznik (SD) 15,90, Gvitlo Hribar (AS) 6,54 in Vilma Tekavc (Nova Slovenija) ."^,68 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila 54,15 odstotna. mtp Še ncislednja štiri leta Žnidar Polzela - V občini Pol/ela so volilci in volilke lahko na letošnjih lokalnih volitvah izbirali med petimi kandidati za župana. Največ glasov so namenili dosedanjemu župani Ljubu Žnidarju (SDS s podporo NSi), Simon Ograjensek (I.DS) je zbral 12.92 odstotka glasov, Andrej Potočnik (SLS) 10,5, Anton Kandiiti (SD) 5,42 in Robert Rampe (AS) 5,11 i>dslolka glasov. Volilna udeležba jcbila 58,97- odstotna. Balant ali Trop ? Braslovče - Med 72 občinami v Sloveniji, kjer bodo dobili župana vdrugeni krogu, bo tudi občina Braslovče. Tekla ga bosta dosedanji župan Marko Balant (SDS) in Bogdan Trop (neodvisni s podpom Nestrankarske liste, NSi. DeSlIS in AS). Prvemu so minulo nedeljo wjliini upravičenci namenili 38,22 %, drugemu pa 34.78 % glasov. Ptîieg omenjenih seje za meslo župana potegr^ val Se DuskoCioričar(Si.S), prejel pa je 27 % glasov. Volitev seje udeležilo 62,74 odstotkov volilcev in volilk. ■tp Izmenjava podatkov ne sme biti težava! Na to, kar je opozoril že minister za javno upravo dr. Gregor Virant, opozarja tudi načelnica Upravne enote Velenje mag. Milena Pečovnik Milena Hrstič • Planine Zakon o splošnem upravnem postopku mtd drui?im določa, da v posiopku, ki se začne na zah-levo sirankc, vlogi ni ireba prilagali potrdil, i/.piskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni In dru^i organi. Take podatke si mora po uradni dolžnosti priskrbeli organ sam. Na lo že nekaj časa opozarja minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Žal pa se v praksi marsikje dodaja drugače. O tem, kako tečejo pos-topki na Upravni enoti Velenje, smo se pogovarjali z načelnico mag. Mileno Pečovnik. Ce se dotaknem najprej storitev, kijih lahko državljani à? urejajo v elekinmski oMiki. katere so? »Med le sioriive ne moremo šteti plačevanja s pomočjo plačilnih kartic, pa vseeno je to tudi preccjžnja rriii<>hilcv za drtav-Ijane. Prej so morali na upravni enoti storitve, kL so plačljive, poravnavati / gotovino. Sicer pa je sloritev, ki so državljanom na voljo v elektronski obliki, več, od samih vpogled;)v v naše obra/ce in p-djelniki. Ni jim več ireba hodili na zavod za zdravstveno varstvo, na davčni urad in drugam, nobenih izpiskovjim ni treba prinašali s seboj ali jih iskati pri drugih instil ucija h.« Kaj pa navadni" dňavljoni, kaj te íahho urejamo v elektronski ohliki? »Med lemi storiivami je zelo pomembno podaljšanje prometnih dovoljenj. To je storilev. ki smo jo uvedli letos. Doslej je v Upravni enoti Velenje tako podaljšalo promeln(5 dovoljenje devet državljanov. To je sicer malo, želeli bi si jih več. ampak li pos- na s ne na tehničnih pregledih.« •V« pa te storitve, najhrř, name' njene samo določenim, recimo mhditfi, ki se iwrstnega ivhn-a-nja ne hfffijo. Starejši pa hofj prisegajo na sfatv in preizkiiseno. «Ko je bila konferenca o kakovosti javne uprave na evropski ravni na Finskem, je bilo rečeno, da je tam le 10 odstotkov gosp(v dinjstev, ki nimajo elektronske Dr. Gregor Virant in mag. Milena Pečovnik: "Izmertjava podatkov ob današnji stopnji e^uprave ni već nikakršen problem.-- topki so lekli brezhibno.« Traja pa malo dlje? »Res trřya malo dlje, a samo zalo, ker pride registracija po po^ti. A si lahko stvar uredimo od doma. ni si ireba vzeti prosiiJi ur v službi, čakali v vrsii, ne pri povezave, ki nimajo interneia in ustreznih računalnikov, da bi lahkti poslovali z upravo preko e-u prave. Pri nas je slika drugačna. Mogoče je 10 odsiotkov takih, ki imajo overjen spletni podpis s kvalificiranim potrdilom, ostali pa àli nimajo ustreznih računalnikov ali nimajo znanja, da hi lahko to uporabljali. So pa ludi taki, ki se enostavno tega ne folijo. Tukaj bi morali vložili več naporov /a lo, da bi bili ljudje o teh možnostih obveščeni.« Vsaka nomt pa zahteva svoj vas. »Gotovo. Mogoče smo res malo nestrpni,« Kaj pa potrdila, kijih fji/dje pre-naša jo serti in tja? Je to res po-trehno? »Že nekaj let vlogam ni treba prilagali potrdil, izpiskov in drugih dejstev, ki si jih mora po uradni dolžnosti priskrbeli organ sam. To teče tako, da bodisi mi, kot drža vn i o rgan, vpog le da m o v drugo evidenco ali pa damo zahtevo v okviru postopka. Stranke bi morale v/trajati pri tem in ne dovt^jiti, da ga relbrcn( pošilja od ene ifistitucijc do druge po potrdilo o prebivališču, po zemljiško knjižni izpisek ... Ni se jim treba usirašiti uradnika. k()/ačne:ja. to mi prmesite, pa ono mi prinesite ... Vprašajte, kaj lahko oni pridobijo! Primer. Će greste na davčni urad urejati zadeve, povezane z nepremičninami, ne potrebujete zenljiško knjižnega izpiska, ker ga lahko tam pridobijo sami. Prav tako, če pridete na upravno enoto na gradbeni oddelek.« Lahko iadi ta UE Murska »SVi-iMta? >'N{jben problem. Potrdila o državljanstvu, izpiski iz rojstnih knjig ... Nepotrebno se je s tem obremeiiievat. Ali pa oln)ci, ko se vpišejo v šolo. /akaj potrebujejo mjani list?« Dr. Matej Lahovnik odstopil Ljubljana. Velenja - Dr. Matej Lahovnik, podpredsednik stranke LDS, je v soboto na dan volilnega molka, tik pred lokalnimi volitvami, odstopil s lega položaja. Odstopa nI želel komentirati, dejal je da se je tako odličil i/ osebnih razlogov. Poslej v Velenju še Hoferjeva trgovina Velenje, Pesje, 19. oktobra - Pred tednom dni je v Pcsju pri Velenju nemška trgovska družba Hofer odprla svojo prvo trgovino v regiji Saša. Na 900 kvadrstnih metrih prodajnih površin je poiroSnikom na v<> Ijo X50 izdelkov, predvsem živil čisiil in kozmetike, v akcijski ponudbi pa ludi nekaj tehničnega blaga, izdelkov s področja športa in rekreacije. Hoferje za zdaj zaposlil 16 oziroma 17 trgovcev, predvsem iz lokalnega okolja, Nekateri delajo v že odprti trgovini, nekateri pa so Se na usposabljanju v Avstriji za drugo irgvi)d je bila priUobiiev v obliki e-knjižnicc, o kateri smo prepričani, da bo Šoštanj-čane ie v večji meri privabila v knjižnico, namenu pa smo jo predali 2X. septembra. Ob tem smo se na kratko spomnili ^ošiaiijskih knjižničarjev in knjižničark iz (pol)preie-klosti; prav jc, da njihovih imen ne prepustimo pozabi. Tudi pogovor s svc?£ upokojeno knjižničarko Marijo Boruia. ki je zadnjih petnajst let svojega poklicnega življenja posve lil a Šoštanju, ustreza konce plu lanjske' številke. Malo pred tem. 20. septembra, smo praznovali prvo (íbletnico velenjske knjižnice v novih prostorih. V tem lelu nam je med drugim uspelo spravili s poli največji kamen spoiike. kije osial od prenapetih gradbenih rokov-nezaščiteno odprtino stopnišča med knjižničnim preddverjem in kavarno v drugem nadstropju. Tobačnega dima ni več, hrupa je bistveno mani, zgodilo sc je že, da so bili obiskovalci spodaj, v knjižnici. glasnejši kol zgoraj, v kavarni - kar sicer ni greh, lepo pa tudi nc. kol so včasih rekli: vsaj za knjižnice) bi moralo veljali, da več kot polglasnega govorjenja v njej ne bi smeli sliSatL Mineva tudi že dobm leto lega, kar seje klimatska napeljava odločila, da njena naloga ni samo hlajenje in gretje, pač pa tudi glasbeno, da ne rečem rockersko ude}-sivovanjc: brni in žvi/,ga, da gre skozi usesa. Zlobneži to povezujejo z avtomatizacijo knjižnice: s polno odgovornostjo vam lahko zagotovim, da aviomati/acija knjižnice nima nič skupnega s klimo v sanKJUprav-nem načinu. Pa šalo na stran: veseli smo lega, da obisk bralcev potrjuje naša predvidevanja - in upravičenost naložbe. Obdobje od 1. januarja do 20. avgusta letos (na ta dan smo lani knjižnico zaprli zjjradi selitve) kaže namreč v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pri obisku izrazil skok navzgor: z dobrih 45.000 obiskov lani na skoraj 53.000 letos. Pri tem gre samo za obisk, ki nastane v zvezi z izposojo gradiva, brez obiskovalcev časopisne čitalnice, računalniške čitalnice, prireditev itd... Uioj^nje leto sodi med uspešnejše tudi po dinamiki prirasta gradiva -kot da je nova hiša v nas sprostila nove energije. Kar 6609 enot gradiva smo postavili na police do k-kovno priporočena razmerja ugoden ustroj prirasta. Ćeprav sc med obiskovalci knjižnice najdejo tudi takšni, ki bi knjižnico 'obsodili' samo na knjige, je izposoja neknjižnega gradiva že leta nepogrešljivi sestavni del knjižjiične ponudbe. C i lede na tehnoloj^ki razvoj in čedalje bogatejšo ponudbo je mogoče predvidevati, da se bo delež digitalnega gradiva še povečeval; pri nas prcdsiavlja trenutno 15% vse izposoje, čeprav ga je v zbirki samo 4,5%. izkušnje knjižnic po svetu in pri nas kažejo namreč, da izposoja neknjižnega gradiva pozitivno vpliva na obisk in na izposojo knjig. Navsezadnje je za lis tega, ki bi rad do znanja ali do podatkov, konec koncev vseeno, ali je želena vsebina na papirju, na cd-ju ali pa na strežniku z online dostopom, pomembnejše je vprašanje, al) je dogradiva mogoče priti ali ne. Prav tako ponuja digitalna tehnologija možnosti, ki jih klasični mediji ne vključujejo - zvočne zapise, filmske izvlečke ipd. To pa še vedno ni vse. Nasprotno, še cela vrsta novosti je. Preurejanje postavitve gradiva, na primer, ki smo se ga lotili na šiirih mestih, je skoraj končano, terjalo je precej dela in je zato tudi trajalo, koi je to pač običaj pri lakih rečeh. In glavni 'haklc' pri tem: če smo delo dobro opravili, ga bralci niti opazili ne bodo, če je bilo gradivo prej postavljeno maaj pregledno in je to oleževalo iskanje, se zdaj - upamt» • d(v volj dobm zijajdejo sami. Pa projektni nakup leposlovja v tujih jezikih, ki je zdaj že na policah. Tudi o digitalizaciji vidcogradiva in filmskih zapisov, ki je že dobro napredovala, bomo gotovo še poročali... Sploh pa pridite sami in se prepričajte. Naslednjih dvajset let bomo v Velenju na Šaleški 21, prvo nadstropje. Ce sle predaleč, da bi hodili k nam, in sedite pred računalnikom, zaženete internet explorer (loje ikonica s poudarjeno črko 'e') in v podolgovato okence, kjer ulripa pit-končna črtica, vpišete litip://vvww,vel.sik.si 1er potrdite z enter; ta kniižnica nikoli ne spi. ■ LPs 26. okrober 2006, IfeWtto 2 Knjižnica in prireditve Prireditve v splošnih knjižnicah so stare najbrž prav toliko kot knjižnice same. Prene kal era slo venska knjižnica je v preteklosti nastala in nastopala najprej kot čitalnica, kar je zlasti v drugi polovici 19. stoletja vključevalo še vrsio drugih reči. med drugim glasbene ali politične oz. narod-n obudil ne dogodke. Nekateri zavodi se še danes imenujejo 'knjižnica in čitalnica*. Dandanašnji so priredilve predvsem tisti del knjižničnega programa. s katerim knjižnice skrbijo za svojo prisotnost v zavesti javnosti: opozarjajo na svoj obstoj, na knjižne in drugačne novosti, na zanimivosti v svojih zbirkah, s prireditvami se promovirajo (po domače: reklamirajo), vabijo nove bralce itd. Med knjižnične priredilve šlejemo tudi predavanja in druge neformalne izobraževalne oblike. Zadnje čase knjiž-nice vso bolj pokrivajo ludi tisti del razpršenega izobraževanja, ki so ga včasih opravljale ljudske univerze. Vendar izobraževanje brez formalne prisile in brez spričevala ni nujno neresno, nasprotno. pred organizatorje in izvajalce postavlja vse drugačne zahteve kot formalna, šolska raz- 150, privabile pa so letno okrog 6000 obiskovalcev. Primeijava z drugimi knjižnicami pokaže, da velenjska knjižnica uspešno konkurira pri prireditvah za najmlajše. kjer je konkurenca hujša, medtem koje glede prireditev za m la dos mike in odraslo sploh med bolj vitalnimi slovenskimi zavodi. Prireditve so namenjene dvema večjima skupinama, otrokom in odraslim. Znotraj obeh ciljnih skupin se pmgrami spet delijo in prilagajajo, kar si bomo pogledali malo bolj podrobno. Večina podatkov sc nanaša na dogodke v Velenju, šoštanjski večeri so skladno z velikostjo kraja nekak skrajšani program. Prireditve za otroke Najbolj znana oblika knjižničnih prireditev so najbrž pravljične ure, ki so v Velenju na sporedu ob sredah, v Šoštanju pa ob četrtkih (zanimivo je, da se ta oblika v Smarîncm kl)ub večkratnim pos» kusom ni prijela ). V zadnjih letih ta izvirno knjižnični dogodek posnemajo vsepovsod, od zveze prijateljev mladine do vaških skupnosti in veleblagovnic. Ure so namenjene najmlajšim, ki so včasih še tako nebtîgljeni, da siar- m i slila kolegica Andreja Kac. poimenovali smo jo Cool knjiga, (îre za pogovor o prebrani knjigi, ki jo skupina izbira vsakokrat sproti in ki služi kol povod za pogovor o različnih življenjskih situacijah. Od ciljcv te prireditve jc ob vzpodbujanju branja ireba omenili vsaj še razvijanje retoričnih znanj. Skupina se srečuje enkrat mesečno, običajno ob petkih. Približno tej starosti je namenjeno še glasovanje o prebranih knjigah, ki leče pod naslovom 'Moja najljubša knjiga', sem pa sodi pravzjiprav tudi letošnja novost, ki ji je posvečen ločen zapis, to je projekt Rastem s knjigo. Med oblike "vesele šole v knjižnici' spadata še dve. od kaleriit se samo ena izteče v pravo prireditev, to sta uganka meseca in različni kvizi. Prireditve za odrosie v primerjavi s prireditvami za otroke so prireditve /a odrasle bolj raznolike oz. doživijii manj (največkrat nič) ponavljanj. Zbrati jih je mogoče v več ciklusov. 'Prvih lisoč lel Velenja' bi laJiko poimenovali prvi ciklus, naravnan na domače, lokalne teme. Nc le knjižne predstavitve ali raz- Študijska čita/nica Je tudi pripraven prireditveni ambient ličica. Izobraževanja le vrste temeljijo na interesu slušateljev, ki se odločajo i nogami • ko niso zadovoljni in ne dobijo tistega, kar so želoli. jih preprosto ni več, In vendar je treba pri zasnovi prireditev upoštevati tudi nasprotni pol, tisto, čemur z nerodno besedo rečemo javni interes. To pomeni, daje ireba pripravljati ludi prireditve, ki ne bodo bogve kako obiskane, in sicer zato, ker so dslih, branja ÍJi predstavitve knjižnih novosti, ta del prireditev vodimo pod skupnim naslovom 'Pesniška klop'. V oktobru smo iri potke zaporedoma gostili *malo filmsko šolo', tri imenima predavanja o Hlmu, ki so jih pripravili imenitni gostje: Dušan Rular. Milja Reichenberg in Goran Peršin. Žal so si redki obiskovalci vzeli čas za la mini-ci-kius - kot da je v Velenju s kinom zginil ludi interes za razmišljanje o filmu. Pravzaprav [ahko štejemo k promociji branja ludi knjižni sejenî, ki ga pripravimo vsako zadtîjo soboto v mesecu, namenjen pa jc vsem, ki bi radi kaj poceni prodali ali kupili. Na njem po simbcv lični ceni prodajamo ludi listi del izločenenega gradiva, ki je še uporaben. 'h roda v n)d duh išče poť smo poimenovali vrsto predavanj in pogovon>v na tcm<3 relleksije aktualnega duhovnega, zgodovinskega in političnega irenulka. Ciklus jc odpri domačin, dr. Aleš Ornič, s predavanjem o predsedniku novega tipa. v načrtu imamo pa še nekaj znanih gostov. S pt^gtv vori bi radi mM) razgibali in prevetrili lokalne miselne meridiane. Za pravo uspešnico so se letos izkazala predavanja o zdravju in kvaliteti življenja, kijih sicer pripravljamo že nekaj let. Ciklus je Zasnovan večplastno, v njem Si)-delujejo lako društvo za boj proti raku oz. predstavniki šolske, alo-patske medicine kot predstavniki alternativnih pristopov in zdra-vilci. Cili predavanj je ozavešča-nje glede povezanosti /.dravja in kvalitete življenja s hrano, ki jo uživamo, z vodo, ki jo pijemo, s pogostostjo gibanja itd. Posebej zanimive so informacije in praktični napotki glede stvari, s kate-rinîi se srečujemo praklično vsak dan: kvaliteta živil, obnašanje In odločitve pri nakupih ipd.: temu bi pravzaprav mirne duše rekli državljanska vzgoja. Največji del zaslug za uspešnost predavanj gre brez dvoma prizadevnim preda-vaieijem. od kalerih moram omeniti vsaj Sanjo Lončar. V$e teče Za konec naj spomnim na to, da je knjižnica živ organizem, kar pomeni, da so tudi prireditve stalno v gibanju in preverjanju, le da so roki, v katerih razmišljamo v knjižnici, malo dališi - kar je letos super in sploh, bo čez dve leti morda že živi dolgčas in obratno. Ldina metoda za preverjanje je. veijeli ali ne, da katero od prireditev obiščete in se prepričate na la sine oči, ■ L. P. dc'kiuil m casapisnt* chaimcc': •'b Jcl.n ilclovni C4S i/p ^i^ic in Jijcili Lii,«iînt •h Ji f^MIlkih I ' I ' «^fl si'hiUjIl K I ^ upt^i^ni I a A' irg -i Iť^fdři 'S"»» 25 e pi^st «řV-ík cV ''Vw'i.vlk M spletna nankMH v^wvi \ol sik rou } i DiOfl d^lnvnj cas: '^t^nckto^}^. u ri^ ^ M tX .►luviTtkili itrpciUh U- h' Šmartno ob Poki ' 'VI 'i'l- C delovni cas H inr^^ Mestna knjižnica Šoštanj Šoštanjska knjižnica nekoč... V Sošlanju. ki je bil dt^igo časa sredisce Šaieške doline, seje knjižnica, lakral soji rekli bukvarnica, pojitvila leiH 1K54, o njej pa beremo v časopisu Šolski prijatel Njen naslnnck je povezan / imenom Pcira Mussija, ki je v Šoštanju poučeval od leta 1X22 do 187.*^. Bukvamico lahko imania /a prvo javno knjižnico, saj je bila literal ura v njej Uoslopiia vsakomur. Nekaj let icaiem se Je v Šošianju porodila ludi ideja o uslanovitvi slovenske ćiialnicc. Najprej jc bilo ireba rešili vprašanji prostorov in Tmanc. Sprejeli so ponudbo lakrainega iiostilničarja iti župana Družmirja Mihe Tajnika, ki je prostor ^a cilalnico ponudil v svoji gosUlni, Novico o prido hiivi je objavil časopis Sloveuski gospodar-Usianoviieljl so na odprtje povabil) pomembne Slovence iz drugi li krajev, (isti. ki se same otvoritve niso mogli udeležiti, so poslali po-z d r a v n a pisma, pa ludi knjige v dar. Goste je dočakal napis "Dobro dosir, člani odbora so poročali o ustanavljanju, novnvpisani člani pa so svojo pripadnosi potrdili s lakojšoim plačilom člatDarme. Franc Ilribernik navaja v Zgodovini Šoštanja, da je la knjižnica o/iroma čitalnica delovala vse do leta 1924; v soštanjski knjižnici je vse do svojega 80, leta služboval RuOoir Lah. Vmes je na tem koncu nastala še vrsta kn^iižnic. poleg tega pa je bito v drugi polovici dcvcinajsicga stolelja na tem območju več slo • največ okn)g 7001- natiičnikov slovenskih večernic. kar pomeni, da so ljudje veliko brali tudi mimo knjižnic. Prva svelovna vojna je delovanje knjižnic sicer prekinila, vendar jih je večina pmiovuo začela delovali po letu 1919. /daj so se dotlej znanim oblikam /ačete pridruževali se knjižnice v društvih organiziranega delavstva, lako jc bito deta vskopn) svetno društvo Svtïboda • in v njegovem sklopu knjižnica -v Soj^tanju ustanovljeno leta 1922. Naslednja prekiniiev-druga sve-tiîvna vojna - se je /godila ?/i čez dvajset let. Med vojno je hoiel okupator uničiti čim več slovenskih knjig, kar je na knjižnicah kljub nasprotnim prizadevanjem pustili) sledove, ludi prva Icla po Vi)jni so biJa trda in polna pomanjkanja. I/ revije Obzornik iz leta 1950 zvemo, da je imel takratni okraj Šoštanj 40.000 prebivalcev in 40 knjižnic s skupno 12.000 knjigami. Posebej so pohvalili knjižnico KllD Biba Roeck v Knjižnica Šoitanj 1998-2005 35000 30000 25000 20000 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Kosijeva vifa Družmirju, kjer da si je 471 bralcev izposodilo X7S knjig, prizadevni knjižničar, žal ne zvemo njegovega imena, pa je organiziral ludi bralne večere, (/a primer-javř>: danes Iirani šoštanjska mes-lua knjižnica dobrih 19.000 knjig, kaset. Zgoščenk..., na leto pa izpo sodi .32.000 knjig.) V pregledu slovenskih knjižnic, ki sta ga leta 1951 pripravila Josip Rijavec in Marija /idar, je na ob-mocju današnje občine Šoštanj najti naslednje knjižnice: -v Belih vodah ljudsko knjižnico s 151 zvezJd, vodja Jožica Dimec, učit. pripravnica; - v I.okovici mladinsko s 350 zvezki, vodja Miso Skarusek (Skornšck?): • v Šoštanju pel javnih knjižnic s skupno 2919 knjigami, od tega štiri sindikalne, med njimi okrajna sindikalna s 'pravo' knjižničarko Pepct) Ogradi. druge tri so vodile Ljudmila Sever, nameščcnka, Gradisovo. Milena Dobovsek, profesorica, knjižnico na nižji gimnaziji Darinka Jevšenak pa sindikalno knjižnico v tovarni usnja, medtem ko za knjižnico okrajne zveze kmetijskih /adrug ni p(v dalka o vodstvu; • v Topolšici sta bolniška in sindikalna kiiji/Jiica v tedanji bolnici za tuberkolozo prcmsijevi vili na Kajuhovi s čimer je pridobila dodatnih 45 m*. Zaradi denacionalizacije tega objekta seje otv čina Šoštanj konec devetdesetih odločila, da za knjižnico uredi prostore v obnovljenem domu kulture, kjer seje z 215 m-njihova površina skoraj podvojila. Knjižnica se je tja preselila ob občinskem prazniku konec septembra 2000-Večino časa. kojc bila knjižnica na Kajuhovi, pa tudi prvih pel let v prenovljenem domu kulture je za bralce skrbela Marija Boruta-in to pravdoswýe upoki> jitve konec leta 2005. Po letu 2000 je knjižnica zadihala v boljših pogojih, med katere sodi poleg večjih prostorov tudi daljši delovni čas in s tem podaljšana dostopnost /a bralce. Obisk jc hitro rastel: v sedmih letih se je letno slevilo obiskov s 5.622 na 12.477 več kol podvojilo (gre samo zá obisk v zvezi z izposojo, drugi obiskovalci tu niso všteti). Podobno je rasla izposoja, saj so si leta 1999 bralci tu izposodili 15.070. lani pa 32.9.11 knjig-šoš-tanjskl bralci so naknadno več kot potrdili upravičenost naložbe v nt) ve pni s t ore. ■ L P. E-knjižnica v Šoštanju Odpiranje sodobnim tehnološkim pridobitvam, digitalizaciji, informatizaciji. omreževanju itd. je dolgotrajen in obsežen proces, ki ga še ne bo tako hitro konec. Čutimo ga na vseh koncih in krajili in se z njim srečujemo vsak dan. fotograrskem aparatu, na primer, lahko sež^ vsakdi>, če le ima denar. medlem ko so druge tehnologije. na primer medicinski aparati ali programi za prepoznavanje/ identifikacijo oseb, precej ležje dostopne, da o ceni ne govorimo. Posebno vlogo pri tem igra javno dostopna računalniška ti p rem a, namenjena brez omejitev vsem in vsakomur- Njena os- V na prvi pogled silno različnih strojih - računalnikih, fotografskih aparatih, telefonih, glasbenih aparatih in instrumentih, medicinskih aparatih itd., se namreč uporablja ista vrsta tehnologije. Vendar iz ra/.ličnili razlogov vsi ti aparati niso enako dostopni. Po novna naloge jc omogočanje in sicer - komuniciranja - pošiljanja pošt-nili sporočiJ, telelbniraiya, klepetanja • dostopa do informacij • prenos in tiskanje dokumenta z ameriške univcrz.e ali avstralske za- ložbe traja po internem samo nekaj sekund, - dostopa do državnih oz. upravnih organov (na primer do zemljiškoknjižnih podatkov, do davčne uprave itd.), • dostopa do znanstvenih in drugih det v digitalni obliki ipd Ker usposobljenost za uporaboimenovali Ana Liza, so otroci obdržal) inje postala član njihove skupine. Nosili so jo domov in skrbeli zanjo, Ana IJzi pri otro- cih ni bilo dolgčas- Med drugim je bila gostja na poroki, bila je na pusKivanju. na motju, obiskala je kino, lajšala dolge ure malemu bolniku v bolnišnici, po ogledu risanke pa je vsak večer zaspala v toplem otroškem objemu. Vse njene dogodivščine so opisane in narisane v Ana tJ/inem potovalnem dnevniku, ki so ga skrbno pisali otroci in njihovi siarši Punčka iz cunj je igrača, ki jo poznajo v vseh kulturah sveta-Mnogim otrokom je že v prete- klosti predstavljala prijatelja, danes pa simbolizira otroka iz države v razvoju, ki potrebuje našo pomoč. V svetu letno še vedno umre več kot 2.5 milijona otjok, ker ne dobijo cepiva. Cc bi ludi vi želeli omogočiti cepijenje otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim, poglejte na Unicefovo spletno siran (www.unicef.si), kjer dobite tudi natančna navodila, kako izdelali punčko. ■ M. B. JODI PICOULT KO/ena v/ j"v<íjr(;íj živijeiija Ekspresno branje Jodi Picoult: Rojena iz tvojega življenja Krji)£H. ki poraja številna vprašanja o ^ube/ni, clikl in morali. Nehole v nas zaneti dvom. kje so meje siaršcvskc ljube/ni in njilio-vega odločanja, Kate in Aiine sta sestri. Katc iiiia levkemijo. In loje tudi edini vzrok za Annino rojstvo. Rojena je bila nanirec zgolj /aio. da bo z darovanjem svojih organov pomagala preživeli sestri. Celo otroštvo prc/.ivi v bolnišnicah. Nekega dne pa ima vsega do volj in se upre. Končnt) želi zaživeti svoje življenje. Zalo se odloČi tožili lastne siarSe. DÎ Morrîsey: Barra Creek Za vse, ki so svobodnega in divjega duha. Zanimiva zgodba, predvsem pa odlični opisi razgibane in tiedoiaknjene avstralske pokrajine. Razvajeno In bogato Sally Mitchell splet okoliščin pripelje na govejo farmo Monroejeve dražine, kjer se zaposli kot vzgojiteljica ireh otrok. KoT strela 7 jasnega se /najde v popolnoma drugem svetu, kjer je mo goće preživeti le v sožitju z naravo. Fulvio Tomizza: Obiskovalka Trtaáki trgovec I*miIio je hudo bolan. Zahrbtna bolezen mu že dalj Casa povzDča hude boleCine in mu ne pusti spati. Nekega dne pospremi žeuo in hčer na železniško postajo, od koder mu na poti domov sledi 40-letna Ljubljančanka. Ko pridela do njegovega stanovanja, se mu predstavi njegova hči. Presenečeni llnîi-lio se tako skoraj na smrtni postelji preda obujanju spominov na burno mladost. Obiskovalka Anthony Capella: Okus po ljubezni Dogaja se v Rimu. Mlada Američanka pride za loto dni v večno mesto študirat umetnost, Tu se seveda nesmrtno zaljubi v postavnega in čudtmiega šarme rja. za kalerega pa se kmalu i/kaže, da ni lo, za kar se izdaja. Na prvi pogled običajna ljubezenska zgodba preseneti s slikovitimi opisi italijanskih specialilet tako mojstrsko, da se nam ob branju skoraj dobesedno cedijo sline. Samo za sladokusce! Marjan Raztresen: Hribi nad mesti Za konec še nekaj za popotnike. Žepui vodnik Hribi nad mesti je nepogrešljiv za vse tiste, ki si želijo sprostili telo in duha. Pelindvajsct ne preveč napornih izletov, ki sijih je mogoče privoščiti popoldne ali ob koncu ledna, spremlja prav toliko z-em-Ijevidov in zanimivih opisov poli. Drobna knjižica za velike užitke. ■ M. R S. BS^ Pika v i ••V • # knjižnici S Pik<ï Ntígavičko je letos zaživela tudi velenjska knjižnica. Kcn uvod v Pikinc prireditve smo Ic leden pred uradnim odprijem Tesli va la pripravili po (o pis no predavanje z naslovom 'Orkesler z Indijanci*. kjer so otroci uspcsno zaigrali na neobičajne inštrumente. V tednu Pikinega Teslivala so se zvrslile različne prireditve. Vsak dan smo pripravili pravljične ure za oiroke iz velenjskih vrlcev. Začeli smo s Špelinimi pravljičnimi urami, pripravili Pikine uganke in nekaj izžrebancev nagradili, postavili smo dve Pikini razstavi (eno s sodelovanjem vrtca) ter povabili avtorico knjige Tika v knjižnici' Tilko .lamnik. kije skozi igro predstavila svojo knjigo. Koi zaključek celotedenskega družetija s Piko Nogavičko smo izvedli Pikin daj-dam, kjer so si lahko otroci izmenjali igrače, knjige, stripe, računalniške igre ipd Tudi knjižnici Šoštanj in Šmartno ob Paki sta pripravili Pikine uganke in izžrebali nekaj na* grajencev. knjižnica Šoštanj pa jc v s<^delovanju z vrtcem ŠoStanj in vrtcem Vinska gora pripravila j^e razstavil Pika in uganka. Pikin pozdrav in nas videnje naslednje leto! ■ B.Z.J. Tilka Jamnik v knjžnici novo v knjižnici in okoli nje - novo v knjižnici in okoii nje - novo v knjižnici in okoli nje O dobrem sodeiovanju Sodelt^nja med slžbi s sv letne gostilne na Slovenskem'. Knjiga je iz^la v slovenskem, v angleškem in nemškem jeziku; pri pt)vpraševanju je šlo izvw/w.ddb.de. ms. K. Željni tujega branja, pozor! Bralcem, veščim tujih jezikov, sporočamo, da smo velenjsko zblrbî pred kratkim obogatili z večiini številom leposlovnih knjig v tujih jezikih. Pridite in poglejte, morda je med njimi tudi kaj za vas. Med bolj zanimivimi naj omenimo nemško uspešnico Merjenje svela, v originalu Die Vermessung der Welt, avtorja Daniela Kehimanna. Gre /a romansirani življenjepis dveh znanstvenikov, polihistoija Hum-boldia in matematika Gaussa. Slednji je učitelja v osnovni šoli razorožil z ekspresno reSIl-^jo problema, kako na hliro sešteli števila od ena do sto. Za genialnega matematika otročje preprosto: sto plus ena. deveiindevctdeser plus dva, osemijidcveldcset plus tri.... vsak od del» nih scštevkbvczno domače branje namreč prebrati njen sin. Obupana mamica je piv klicala tudi veliko knjigarn po Sloveniji, a brez uspeha. Tudi v založbi Pozoj knjige ni bilo, bili pa so pripravljeni pomagati: poklicali so v mestno knjižnico Velenje, kjer stí jim prijazno povedali, da je knjiga s tem naslovom se na voljo. Ob tej novici se je iz Zagoija v velenjski» knjižnico pripeljala vsa vesela družina! Družina je obiskala tudi založbo Pozoj. kjer je mamica povedala, kaki) zelo so hvaležni za pomoč pri iskanju knjige, pa tudi to. kako so navdušeni nad novo knjižnico. ■ S. K. Razširjen on-line dostop do podatkovnih zbirk Clajti knjižnice imajo m<«nosl brezplačnega dostopa do sicer plačljivih podatkovnih zbirk, na kalere je naročena knjižjiica (na primer Ox-lordski slovar in leksikon), tudi z domačih računalnikov. Novt>sl je plod sodelovanja med velenjsko in celjsko knjižnico. ■ L P. Rastem s knjigo UMU VOOMK X ailL.fCVIMIi Projekt Rastem s knjigo jc skupna akcija ministrstva za kul-luro, ministi^iva za šolstvo in špon ter zveze splošnih knjižnic. Učenci 7. razreda deveilclke v okviru pouka obiščejo osrednjo splošno knjižnico, kjer jim knjižničarji predstavimo delovanje knjižnice 1er podarimo leposlovno delo. Pn^ jekl seje Ziičel S. septembra, na mednartidni dan pismenosti. V Knjižnici Velenje smo pod skupnim naslovom "Kaj ml pt>-nuja knjižnica" v dveh bibliopeda-goških urah sedmošolcem pripra- vili predstavitev knjižnice, knjižni čn o-i n fo r m ac ij sko o pisme tîje-vanje in predstavitev obiska knjižnice od doma. Vsako jutro v mesecu septembru in oktobru nas je zjulraj obiskal po en razred scd-niošt>lccv iz Velenja in Smartnega ob Paki, šoštanjske sedmtišolce pa smo povabili v njihovo do-mačo knjižnico, ki smo jo pred kratkim obogatili z računalniki. Vsak razred smo razdelili v dve skupini, ki Sla se polem zamenjali. Prva skupina je s sprehodom po knjižnici spoznavala Naučiti smo se is/ca (/gradivo, kina poticah čaka, da ga odkrijemo in vzamemo v roke. Časopisna čitalnica Preddverje velenjske knjižnice g<^sii časopisno Čilalnico, lep. svetel in prosioren prostor z udobnimi Ibielji. dvema računalnikoma in časopisnimi stojali, kjer bralec oziroma uporabnik najprej pride v stik s knjižnico. Časopisna čitalnica je odprta vsak delavnik med S. in 19. uro (ob sobtv lah tned X. in 13. uro), torej tudi dve uri pred odprtjem izposoje. Dostopna je vsakomur, tako članom kol nečlanom knjižnice, namenjena pa je prebiranju revij in časopisov, hitremu brskanju po internetu, ogledu razstave, ne preglasnemu pogovoru, občasno pa tudi prireditvam. Tu se na stojalih. letakih, plakatih, ekranu ... zbirajo različne inibrmacije o dcv godkih v knjižnici in zunaj nje. V čilalnici dijaki počakajo na prvo šolsko uro, pišejo domačo nalogo, zainteresirani rešijo lUerarno uganko ali preberejo kakšno knjigo, Izbirali je mogoče med dnevniki, tedniki In poljudnimi mesečniki (strokovne revije so del strokovne zbirke). Časopise razen zadtye številke si je mogoče izposoditi tudi na dom, a jc za to. tako kot za pregled zadnje številke, poirebna knjižnična izkaznica. Časopisi so - tako kot vse drugo gradivo • namenjeni vsem bralccm. To pomeni, da je do knjižnice In predvsem do njenih bralcev skrajno neprija/Jio in nepošteno. da časopise 'samou- knjižnični prostor, gradivo in drugo knjižnično ponudbo, druga pa si je v računalniški čilalnici nabirala znanje, ki je potrebnt) za iskanje gradiva po elektronskem katalogu. Vsak izmed sed m oso I-cev je poiskal dve knjigi, najprej v katal<^gu in kasneje še na polici. Na obisk knjižnice od doma pa smo sedmošolce povabili s pomočjo kviza, ki ga rešujejo z dcv mačih računalnikov in v katerega smo vključili iskanje inforniaclj v podatkovnih bazah. Ob koncu obiska smo vsakemu sedmošolcu v bralno spodbudo podarili izvod ktijige Neli Kodrič lïlipic "Na drugI strani', Kako zabavno je za knjižničarje gostili več kol 400 se<.lmošoIcev in kakt) zabavno je učencem iskali želene kiiiige. si lahko pogledale v fou) urrlpu na naši spleini strani: http://www.vel.sik. si/ p rl red it ve/ let okull u re. h t m. ■ L. Ć. pravno* odnašamo domov, kol to nekateri počnejo. Zaradi tega p(v četja so namreč prikrajšani bralci, ki bi ludi radi kaj pmbrali, pa do tega branja ne mt>rejo. Knjižničarji si želimo, da bi uporabnikom knjižnice časopisna čitalnica predstavljala prijeten del knjižnice, kamor bi si prišli sprostiti duha in nabrali novih idej ■ 0. Z. J. Ktiiižiikmkifrir Prilogo Našega luso, Velenje, oktober 2006 Odgovorni urednik: Vlado Vrbič Urednik: T.ado Pianko Pripravili: Lado Pianko, Vlado Vrbič. Meta Pivk Srdič, l.idija Crnko, Marjeta Biainik, Brina Zabukovnik Jerič, Senka Kariov-čec, Silvo Cirmovšek, Peter Groznik - Peč: Fotografije: ariiiv Knjižjuce Veleiýc: Oblikovanje In prelom: Janja Košuta ^^pegel Ifwimiwii Ifunr Šaleški biografski leksikon Nekoć je i/raz biografski leksikon rK> menil knjigo âli knjižico, v kaicri so hili zapisani najpomembnejši nio/je (ženske lakrai seveda še niso veljale /.a pu-mcinbnc) nekega okolja v nekem časovnem obdobju. Izdelav H biografskega leksikona iiikaki>r ni enostavna. znanja. ustrezne metrnlologije in vztrajnosli je za izdajo kakovostnega bitjgrafskcga leksikona potrebnih tudi kar nekaj sredstev. Šaleška dolina še ne premore svojega biografskega leksikona, čeprav so že bili poskusi za njegíwo udejaujenje. Vsekakor je eden glavnih razlogíw za lo. daje središče Salcj^ke doline razmeroma mlado mesto, z razmeroma mladimi in-slilucijami. ki se tudi kadrovsko niso bile sposobne resm) lotili zahtevne naloge. Ra/voj računalništva je vendarle prinesel tudi na lem področju veliko napredka, saj biografski leksikon lahko nastaja postopoma, v knjižni obliki pa se polem pojavi taksen izbor ljudi, ki naj bi bil najbolj objckiiven in obdelan na primeren molodološki način. /. obljkf> vanjem kadrovsko vsaj malo okrepljenega d<3moznanskega oddelka v velenjski knjižnici smo zdaj dobili tudi izvajalca projekta, ki inu bomo rekli Šaleški biografski leksikon. V obdt^hju dveh Ici bi) naslal fond biografskih ZHpisov znanih Salečanov, ki bo obstajal in se nenehno dopolnjeval na spletnih straneh naáe knjižnice, v letu 2009 pa bomo izdali biografski leksikon - bodisi kot celo i o (Šaleški biografski leksikon) bodisi v posamičnih knjigah za zainteresirane občine. in kakšen bo pristop k izdelavi Šaleškega bii)grafskega leksikona? S prvim korakdnji dve leti dopolnjevali z novimi gesli. To bo v rcs-nici biografski leksikon, ki bi kasneje iz-iel v knjižni obliki- Vendar bomo tudi ta izbor na spletnih straneh nadgradili, saj bomo ustvarili povezave med posameznim geslom in podatki v drugih bazah. Primer Rajko Djordjevič bo ijncl svcîje geslo v dolžini ireh Slavkov in povezavti na podatkovno bazo Zaleščanski portreti in podatkovno bazo Digitalizirani glasbeni posnetki, kjer se bo lahko bralec natančneje podučil o gospodu Djordjeviču. Te nad-gradne baze podatkov bomo delno oblikovali delavci knjižnice (Zalesčanski porlreli. Digitalizirani filmski in glasbeni maieriali -.), delno pa jih bomo pcv vzemali oziroma koordinirah ... Skratka dela in izlivov je veliko, veseli pa bt)mo seveda vsake pobude, ki bo prišla iz okolja, in vsakega namiga, kateri Velenjčan si še »zasluži« bili v leksikonu. ■ V. V. Moja knjižnica Olani Knjižnice Velenje, ki že poznajo knjižnični informacijski sistem COBISS, so lahko julija opazili, da se je na CO-BISS-ovili straneh pojavil nov spletni servis 'Moja knjižnica*. Moja knjižnica jc spletni količek za vse. ki si želijo samostojno spremljali dogajanja na svojem knjižničnem računu {podaljšanje ali rezervacija gradiva), si naročiti gradivo iz drugih knjižnic (medknjižuičtia izposoja) ali si po svoje urediti obveščanja o dogodkih v knjižnici - na kratko rečeno, gre za osebni poriaJ. Na spletnih straneh virtualne knjižnice Slovenije, http://www. co biss-si b oste s er vis Moj a knj ižn ica pre pozn a I i po ikoni Moja knjižnica v z^^ornji vrstici Servis vam omogoča uporabi» različnih modulov: Izposoja In rez«^clje > Pregled izposojenega in rezerviranega gradiva. Možnost podaljšanja roka izposoje in preklica rezervacij. M«dkojlžnlČno Izposoja > Možnost posredovanja naročil za medknjižnično izposojo. Pregled vseh odprtih naročil (mož- nosi preklica naročil in podaljšanja roka izposoje) in zaključenih nart> čil. Dolgovi Ift omejitve > Pregled neporavnanih obveznosti do knjižnice, piisebnih omejitev, ki veljajo za člana, in splošnih omejitev, ki veljajo v knjižnici. Spremembo 9eslo > Možnost spremembe gesla za vstop na strani Moja knjižnica. Elektronsko obveščanje > Pregled in možnost spremembe nastavitev za elektronsko obveščanje o dtjgodkih v izposoji. Možnost spremembe kontaktnih podatkov (e-naslov in SMS-naslov). /a doslop v servis Moja knjižnica pnirebujete samo še geslo; č« ga še nimate, ga lahko dobile ob naslednjem obisku knjižnice. Podrobna navodila /a uporabo servisa *Moja knjižnica' lahko preberete na spletnih siraneh naše knjižnice: lUtp : I / WWW-vel ,si k, s i/ ka t a lo g / moi a k nj izu ica. h tm m L C. Bratislava Med najstarejše in najbolj obiskane raziskovalne knjižnice na Slovaškem sodi Univerzitetna knjižnica v Bratislavi. Ustanovljena je bila leta 1919, hrani pa gradivo od 17. stoletja dalje. Obvezni izvod prejema knjižnica od leta 1919. /birka danes vsebuje 2.4 milijona enot gradiva, izposodijo pa okrog XOO.OOO enot. Do leta 1954 je opravljala naloge nacionalne knjižnice, od lakrat naprej pa je edina znanstvena knjižnica, namenjena širši javnosti. Sčasoma seje iz tradicionalne knjižnice spremenila v moderno institucijo z vnto informacijskih servisov. Letno se v knjižnico vpiše IX.000 članov, obišče pa jo 300.000 uporabnikov. Knjižnica je nameščena na treh lokacijah, skladisča pa ima tudi zuaaj Bratislave, Vse knjižnične zgradbe iniajiî zgodovinsko vrednost in so pod spomeniškim varstvom. Ena njenih najzanimivejših in dragocenih zbirk je zbirka Islamskih rokopisov, sicer pa je knjižnica organizJrana v več oddelkov: oddelek s prostim prislopom» oddelek z dostopom do elektronskih dokumentov, video in glasbeni oddelek, oddelek starih, redkOi in rokopisnih del, Unescrskc stiske so zgradili novo krilo slavtx). Nastale so spremembe v organizaciji dola, največja sprememba pa je bila uvajanje računalniške tehnologije v letu 199.^. Z >^radnjo knjižnega transportnega sistema so npr. zmanjšali čas. ki je potreben, da knjiga z oddelka oz. iz skladišča prispe tja, kjer jo potrebujejo. ludi v tej knjižnici je ireba vso garde-Tf^bo pusiiti v garderobnih omaricah, le fotoaparati so dovoljeni, zaželena je tišina, da se ne moti zbranosti uporabnikov. Vstop je možen samo z elektronsko člansko izkaznico, pri čemer so rig<> mznh Če pozabile izkaznico doma, pač ne pridete v knjižnico. Nemalokrat varnostnik zahteva sc vpcv gled v i)sebni dokument. ima pa tudi pooblastilo. da komu prepreči vstop. ■ M. 0. Šostanjski broUi so zahtevni, potrpežljivi in prijazni Pogovor z Marjano Boruto, upokojeno knjižničarko V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je za gostilniškim omizjem nanesla beseda na knjige in velenjsko knjižnico. Nek udeleženec klepeta, ki bi ga lahko nedvomno uvrstili med zahtevnejše bralce, je med drugim omenil te/^ve, s katerimi se srečuje, kludiju slovenskega jezika s književnostjo in knjižničarstva na ljubljanski Pedagoški akademiji sem se kot lektorica zaposlila pri časopisu Delo, nato v INDOK centru Gorenja, kjer je bila moja naloga urediti tanika> šnjo knjižnico, naslednja služba pa je bila prav tako lektoriranje, tokrat v velenjski tiskarni. I.ela 1990 sem se zaposlila v velenjski knjižnici, najprej na oddelku za odrasle in v Šmarinem ob Paki. čez eno leto pa sem v ccloli prevzela knjižnico v Šoštanju, kjer sem delala vse do upokojitve. Kakšni so hili twji začetki v Šoštanju? Zaradi popoldanskega dela ob dveh nedoletnih hčerah je bil<3 sprva težko. Povrhu me Šoštanjčani najprej niso sprejeli, kajti nenehno so me primerjali z mojo predhodnico, gííspí> Anico Ma-cur. kije bila »njihova«. Toda kmalu mi je uspelo z obiskovalci knjižnice vzpi> slavili pristnejsi stik. Tedaj seje odprlo, poštah smo Ziiupni, zato sem jim veliko lažje svelovala pri Izbiri knjig, z nekaterimi bralci pa je sprva poklicni odnos prerasel v prijateljstvo. Sicer pa so po mojih izkušnjah šostanjski bralci zahtevnejši od denimo velenjskih, ko gre za osebni stik. Pričakujejo, da si bo knjižničarka vzela čas m pogovor, kar je tudi prav. Vendar so pri tem potrpežljivi in razumejo, da lo vedno ni mogoče. Na kj^ižjiico i^oštanj in njene bralce me vežejo lepi spomini, lepo je bilo delali v njihovi sredini. Skozi skoraj deseífeíje in pol dela r Šoštanja si bila tudi prrftauf^nistka i-ayi'ja prebrali- Skratka, knjižnica je bila le iz-posojevališče, kjer ni bilo možnosti za dodatne dejavnosti z obiskovalci, /ato so bili novi prostori v Domu kuUure, kamor se je knjižnica preselila leta 2000. izjetnna pridobitev Šoštanj. Šele tedaj je knjižnica lahko postala pomembno prizorišče javnega in kulturnega dogajanja v mesiu. Razumljive) je, da se je tudi knjižni fond povečal, poslal je sodobnejši in raznovrsinejši. nenazadnje pa se je zvišalo tudi število bralcev. Alije zato postalo delo zahtevnejše? Vsekakor! Delo v šoštanjski knjižnici zahleva celega človeka, kajti poskrbeli je ireba za vse, kar sicer v večjih knjižnicah opravlja več zaposlenih. Med drugim je treba poznati literaturo tako za odrasle koi tudi za otroke, pripravljati bi bi io pedagoške ure za osnovnošolce. voditi ure pravljic, sodelovali z vrlci, pripravljati raicstave, literarne večere ipd. Poleg lega bralci v knjižnico ne pridejo le po knjigo, ampak tudi na pogovor. Nasploh sem prepričana, da je glede na potrebe Šoštanjčanov premalo ona sama knjižničarka, morali bi zaposliti še drugo, knjižnica pa bi lahko bila iïdpria ludi dopoldan. Šele tako bi bilo mogoče zagwdaii vse /a lorck napovedane aklivnosii. V uradu bivseiia predsednika pa so sedaj povedali, da so "pregledi př>kazali, daje predsednik /drav" in da se bo po zaključenih dvodnevnili zdravniških pregledih v Diagnostičnem centru Bled odpravil v Madrid na srečanje /xlruženja nekdanjih predsednikov držav in vlad. Minister za javno upravo Gre-g<3r Virant je v letu 2008 napi)ve-dal odpravo dohodninske napovedi. Davčna uprava (DIJRS) bo namesto dohodninske napovedi vsakemu zavezancu poslala inlor-malivni izračun dohodnine in lako bo z davčno administracijo imel opravka samo tisti, ki se s tem izračunom ne bo striiijal Sicer pa si je med glavnimi točkami programa za leio 2007 minisir-stvo zadalo zlasti omogočanje hrezplačiiCita dostopa do javnih podatkov sodnega registra preko spleta in omogočanje enotnega zajemanja podatkov po načelu spremembe podatkov zgolj na enem mestu. Prav lako so si za cilj zadah poenostavitev postopkov na pi)dročju uveljavljanja pravic oh rojstvu otroka in postopk(»v na področju vračila plačane cestnine. Prcdv-ločitvijo tarife s sporazumi med kolektivno organizacijo in reprezentativnimi združenji uporabnikov. če pa to ne bo mogoče, jo bo Milan M. Cvikl meni, ćaje hiía Sistemska tehnika neustrezno pravno zaščitena. določil Svet za avtorsko pravi). Ktmiisija za nadzor proračuna je sklenila, da je bil razpis za oklepnike izveden v skladu s predpisi in da je bil Rotiš najboljši, icga sklepa pa nI hotela podpreti opozicija na čelu z Milanom M. Cvi-klom, Ta namreč meni. da jc biia Sistemska tehnika pravno neustrezno zaščitena. Zoran .lankovič je Odvetniški zbornici zaradi domnevnih kršitev pi'îkllcne etike v polemiki o poslovanju Mercaiorja prijavil Sto-jana Zdol^ka. Jaiikovič je Zdolška obtožil da je namigoval volilccm. naj /jradi donmevnt) sporne revi-zjje ne pod prej t) njegove kandidature na volitvah za ljubljanskega župana. Zdolšek je zavrnil vse očitke, saj mu ustava dovoljuje iisvobodno izražanje mnenj«. Petek; 20. oktobra Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak jc napovedal gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, če bi zagotovili ustrezne piîgoje. V Sloveniji je treba po njegovih besedah za ta namen urediti tidlagaiišče jedrskih odpadkov. Minister Vi^ak napoveduje izgradnjo drugega bioka jedrske elektrarne Hrško, gradnja tisoč megavatnega bloka pa bi nato stala okoli dve milijardi evrov - financirali bi ga lahko z lastnimi sredstvi. Minister Vizjak je še zatrdil, da se bodo v prihodnjih desetih letih potrebe energiji občulno povečale. Parlamentarna prelskiïvalna komisija. ki preiskuje doinnevnt^ sporne prodaje deležev Kada in Soda. je zaslišala štiri ključne priče. Vsi so zatrdili, da so bile prodaje deležev v podjetjih izvedene tako. da so dosegle <3pti-malne ekonomske rezultate, nanje pa naj ne bi vplivala tedanja p(ïli-tika. Komisijo so najbolj /.aiiijnali kriteriji za prodajo deležev v Leku, Mercatoiju in Pivovarni Union. Odbor za fijiance iu monetarno politiko v državnem zboruje podprl skupaj 25 od 76 vlownih do polnil k predlogu proračuna za leto 2008. Poslanci so največ dopolnil in največ denaija namenili povečanju sredstev za vzdrževanje državnih cest. Iz Stranke mladih Slovenije so spi>ročiIi, da so zbrali pet tisoč podpisov, kolikor jih je potrebiiih za vložitev novele zakona o vrtcih v državni zbt^r. Za uveljavitev brezplačnih vrtcev je prišlo veliko podpisov tudi iz Velenja, stranka pa jih je že izročila državnemu zboru. Sobota, 21. oktobra Kranj. Skoija Loka, Radovljica, Tržič in Jesenice so se v sodelovanju z Združenjeai z.godovinskih mest Slovenije ter gorenjsko razvojno agencijo s projektom »Sejem bil je živ« prijavili na razpis norveške vlade iu uspeli, saj je tamkajšnji urad za finančni mehanizem projekt odobril. Norveška vlada bo tako k projektu revitalizacije jeder petih goreî\jskth mest prispevala 85 odstotkov od 1,4 milijona evniv, potrebnih sredstev. V veljavo jc stopila uredba o nadomesti lili za zasebno in drugo lastno reproduciranje- Na uradu za iiiteleklualno lasliiino so pojasnili, da je uredba potrebna zaradi awih naprav in nosilcev, kijih v stari še ni bilo, in so prepričani, da se ti zaradi nadomestil ne bodo podražili. Toda izračuni trgovcev in distributerjev so pokazali drugačno podobno, zaradi katere so zaskrbljeni predvsem kupci. Osebni računalniki naj bi se po nekaterih ocenah denimo podražili za pribli^.no 10 odstotkov. Na dan predvolilnega molka je biio prijavljenih približno 150 kršitev molka. Največ na Primorskem, nekaj manj iz Ljubljane, še manj pa iz Štajerske in Cn>renj-ske. Pritožbe so se v glavnem nanašale na raznašanje propagandnega materiala. Nedelja, 22. oktobra Po napetih lokalnih volitvah je postalo jasno: novi župan Ljubljane je prepričljivo Zoran Janko-vič, v Mariboru pa bodo upravičenci vt)liU še enkrat. Skupaj so volilci in voliike vprvem krogu izvolili 1.^0 županíW in 4 županje, medtem ko bomo v 75 občinah 12. novembra spremljali še drugi krog. Volilna udeležba je bila sko-raj 58-ods!otûa. V Velenjuje sku- f 1 Pravo praznovanje sije ob premoćni zmagi privoščil Zoran Janković. paj glasovalo 148.^ ljudi ali 53,41 % upravičencev, ki st) se odločili, da se bosta v drugem krogu pomerila Srečko Meh in lYanc Sever. V Šoštanju je skupaj glasovalo 4.357 ljudi ali % upravičencev, ki so odločili da se bosta v drugem krogu spopadla Darko Menih in Milan Kopušar. V Šmartnem ob Paki drugega kroga ne bo, je pa skupaj glasovalo 192.^ ljudi ali 76,55 % volilnih upravičencev. Župan je ostal Alojz Podgoršek. Ponedeljek, 23. oktobra Protikorupcijska komisija je začela razpravo o primeru nekdanjega poslanca Pavla Rupa rja. Tr-žiški župan je vse manjkajoče dokumente že predal, komisija pa se mora še odločiti o ukrepih. Ker ni pravočasno prijavil nakupa dveh stanovanj, mu grozi do tri leta zapora. če mu ne bo uspelo prepričali komisije, da podatkov ni na- menoma skrival pred njo. Na seji je Rupar (îbijubil, da bo v desetih dneh posredoval še dva manjkajoča dokumenta, komisija pa je bila z njegovo pripravljenostjo za sodelovanje zadovoljna. Sodniki iu pravobranilci so se izobraževali o /akonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega Protikorupcijska komisija tudi takoj po volitvah deluje s poino paro. odlašanja. Ministrstvo za pravosodje je namreč kt)t odgovor na sodbe Lvropskega sodišča za človekove pravice pripravilo zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ga je aprila sprejel tudi državni zbor Minister Bručan je napovedal da so v njegovem kabinetu pripravili projekt e-zdravje za vključitev vseh bolnišnic v enoten inlbrma-cijskl sistem. Projekt naj bi uresničili v prihodnjih petih letih, do takrat pa naj bi zagnali tudi nacionalni zdravstveni portal in sis-tc!n Izmenjave podatkov. Premier Janez Janša je v odgovorih poslancem jasno zavrnil očitke o slabem in nezakonitem delu vladne koalicije. Torek, 24. oktobra Iz Sindikata novinarjev Primorskih novic so sporočili, da je koprski župaii Boris Popovic verbalno napadel novinarko Petro Vidrih, p(Uem ko ga je ta vprašala, kako komentira govorice, da v Kopru nastaja leglo mafije. Popovic naj bi novinarki očital, da je nesramna, jo zmerjal in z roki^ nakazal udarec proti njej. Sindikat pravi, da bralci niso mogli prebrati obvestila o incidentu, zato so sami obvestili Javnost, na občini Koper pa kaj takšnega zanikajo. V javnost je pricurljala informacija. da je Matej Lahovnik v soboto iz osebnih razJogov podpisal odstopno izjavo, s katero zapušča mesto podpredsednika stranke LDS. V stranki glede odstopa molčijo, ludi lahovnik pa svojega odsiopa vjavnosti ne komentira. Krajani Mirišča ob Muri so opažih, da so hrvaški delavci sf^et začeli uporabljati sporno gramozno cesto. Čeprav obnova pm^ tipoplavnih nasipov ob Muri že dva tedna poteka p<ï načrtih, so hrvaški delavci spet začeli dela tudi na cesti, ki sojo Hrvati začeh graditi pod pretvezo, da jo potrebujejo za obnovo nasipa. žabicr perspektiva Hupci se bojijo podražitev, zato po spletu že krožijo obvestiia o ^ nesramni viadf". KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroika cesta 37/b, 3320 Velenje Komunalno podjetje Velenje d.o.o. sporoča, da bo za 31. oMober In 1. november 2006 spremenjen prometni režim za dostop z avtomobili na pokopališče Skale od ure zjutraj do 17*" ure popoldan. Enosmerni promet bo potekal v smeri od odcepa za pokopališče (cesta Velenje -Gat>erke) v smeri pokopališča Skale. Parkiranje je dopustno na cesti in na bankini. Urejena bo prometna signalizacija, kontrolo in usmerjanje prometa bodo izvajali policisti Policijske postaje Velenje in občinski redarji. Slika pove več kot tisoč besed... Katja Osljak S tem} beldam! je znanka daties zaključila ^je i^lekînm^o phmo. v kaimm me /wrňy, naj za Ihisracijo nekega prabkma k besH(.>dllu prîlotim še fi^ografijo, là naj bi v^e/«, ki se jih vpraša/iji' ifce, fia pni pftgfêJ pojasfii/a njcgow bistvo. Susoii Son/a^, amensku ,fi/ozoji/tju in pii^aie^ Ijka. kije prewinUu pred eljuvnosii nasloine krilatice. Knjiga je zapimia v obflkl razprave o wjni farogru/iji koi dokumentu časa. iMsinoHi in ne nujno tudi prednost vseh fotografij je. da opredmetijo neko ^'îtunje. do^nlek uli fv^cho (npr vt^'ake na bojíuv). Tako po-prednieienf yutyekd na wjnl ý/to^ru/iji hiiro posiarrejo najprej no\w In lakoj zaiem zgodovinski vln. ki so se ic prevečkrat izkazali koi prđ-kani lačniwi. Kako se lo zgodi, bom ponazorila s primeri iz le knjige. Fmgrafiko 'pokris^inje'vopte se je zares začelo v MUh letih prejšnjega stoletja. med fipa>tsko državljansko \Yijno. ko so te obstapH pni lahki Utío-grafiki aparali. Ce je cenzura to omogočala, je sktipina proJesk>nalnih fb-toreponerjev .spremljala bojm Unije In bombardiranje mesi. njihove fbio-gniflje pa so bde nato nemudoma naii.sftjene v domačih 1er tujih čusopi-.s/A. Hko^ desetletja se je vojno poročaalsM/ razvijalo in doživelo novo prelomnico z victnamjtko vojno, ki jo televizijske kamere :ipremllale dan za dnem 1er UíXvarjale leleAnilnmosl občln^M s smrtjo In uničenjem. Fosneiki spopadirv in pokolov so tuko poslali rutinska sestavina na-.^ih dnevnih nmičarskih nienijew na o.'^novi katerih dandanes razumemo ivjno. Pn'e s'ojne fotografije so bile cenzurirane, saj so na bojišča s kamerami v rokah smeli le izbrani fotografi, ki so \>ečlnoma snemali epske zgodbe, ki so se odvijale pt) ko?ičanl bitki med razmetanimi trupli in udi. Njihov ci/j je bil preprost - l>odisl proslaviti junašiw domače vojske bodisi prikazali sovragow okrutnost. Cenzura vojnega poročevahtva se je ohranila tudi v drugi svetovni vojni na obeh straneh In se do danes omehčala do najbolj prefinjenlh različic no\inarske sanuKenzure. Seveda vsi %ojmfo!oreporterji niso podrejeni kateri od vi^aških strani, darnjihm 'neodvLsttosi'ali 're:tnlcoljuhnosť ke zaleČ nisia zagoio\ilo. da bomo gledalci gledali in brali objekti^vn doktimenlarni pri.spevek. /ťitfiw je v tem. da stno se fiftografijo naučili sprejemati kot neizpiklbl-ten argument in dokaz o siorjenem. i'oiografîja poklanih ljudi priča o groznem zločinu in gledalcu vzbuja grozo, ko se zamisli nad dogodki na nekem kraju ter času. ki sta zapisana ob posnetku. Komentar/j/b-lograflje unmtijo in jih opredelijo do te mere. da skladno z zapisanim razumemo posnete kadre, ki tako namenoma ali nenamenoma dobijo .Tvojo pra\'o ali ponarejeno razlago. 7xtrudl teh značilno.siije fuografija odlično sred.'.tvo propagande In manipulacije. kot. sta primer, v propadih med SrH ter Hrvati v zaivtku vojne na Qalkanu. ko íAa obe ^rani v poročilih predvajali iste slike otrok, ubi-lih med obstrel^'anjem neke vasi. lidino razliko jc pred.stavijal kofUeks/. v katerega so bile slike umešče/}e v e/wm in drugem primeru^ Običajno Imaio fotogra fije, ki nas najbolj šokirajo. morali.^tične cilje, ki jih sodobni fotografi dosegajo skozi pogrše\'anÍ€ in prikazovanje stvari v najslabki luči. Ravno obratno je moralni odziv gledalca na prikazano mogoče močno ublažili z f>lepkevujijem. Kadar nas bodo torej hoteli vzpodbuditi k akiti'nemu odzivu, nam bodo kazali grozovite podobe trpljenja. ko pa na.^ bodo s posnetki mirili, bomo deležni prijetnejših in bolj estetskih p(}dob. In tudi zaradi lega nforamo biti zelo previdni, kadar sami prilagamo slikovni material kot "boljšo'ponazoritev k pisni razlagi; In morda ^e toliko bolj, kadar nam fbtogralske dokaze kažejo drugI i radioffiialfa 103»2 & 107,8 Mhz weak rian ^fi iir vsak dan 36 ur To je priložnost za Vas! Dražba Hsrnaus, profesionalno iiščenje d.o.o.. zaposli kreativnega, samostojnega, delovnega In dinamičnega sodelavca za VODENJE POSLOVNE ENOTE (organizacija in nadzor dela) na območju Velenja. Celje. Žalca m Možica. Pofloji n zapnTitnso: • V ali VI st strolccvn» imbrazba sdravstvsne. unitam Brdàb8s>s «ti dru^e snvi • ZAtf|e rsiuniMžTva (Micfoscti Wořl Excel. Outlook Expres} « vun^ko dovolianje B kn • zahlaod so Idijinje pri d^ 2 ljudmi. vo(}eniu vqC^ ell menjiih tkupln IP /Ternaus vloge z dokazih poiljne v raku 6 dni po oiijavi m naslov: HEKNAUS, profesionalno čiščenje d.o.o.. Kopališka cesta 2.3320 Velen)e. MePZ Gorenje na gostovanju v Jerseyju Ob zmagi veliko lepih doživetij Mešani pevski zbor iîorenje ima za sehaj dolgo in bogalo dovjno. Prihajajoča visoka obletnica - iridesellelnica Ueiovanja zbora - je bila povod, da seje vodstvo zbora odloČilo za pevsko tekmovanje v tujini. To pot so izbrHii zelo zanimiv cilj potovanja - angleški oiok Jersey ob francoski obali Atlantskega oceana. Mednarodnega pevskega lest i-vala, ki jc potekal od 11. do 15. oktobra, so se udeležili pevski zbori iz Češke, Velike Brllanje 1er Slovenije, ki jo jc poleg MeP/ Gorenje zastopal tudi Uekliški pevski /bor ccljskc gimnazije. Velenjski pevci so na tem kanalskem oioku nasKipili na otvoritvi festivala, ijneli samostojni koncert v eni od osnovnih Sol 1er konccrt v ccrkvi skupaj s tremi zbori. Zadnji dan festivala, na katerega so se temeljito pripravili, Sf) nastopili v tekmovalnem delu festivala in dosegli prvo riesto v svoji kategoriji. Prof. Katja Gruber, zborovodki-iya MePZ Goreiye; ^Fridesetlct-nico obstoja MeP/ (îorcnje smo se odločili zaznamovati tudi / gostovanjem v tujino. Ppred dvema letoma so nas na mariborski Naši pesmi gostje i/ Jerseyja povabili na njihov festival. Priprave nanj smo začeli že v lanski sezoni, hkrati pa smo se zaceli pripravljali na zahtevni projekt Mozartovega Requiema. Lahko rečeni, da smo se za nastop v .lerseyu dobro pripravili in tu smo se krasno počutili. V tekmovalnem delu nas je prevzela lepota dvorane v viktorijanskem slogu, izjemna akustika pa je omogočila ob maksimalni koncentraciji vrhunsko izvedbo. /.G med tekmovanjem smo čutili, da smo <^bčinsivo dobesedno osvojili in It) nam je dalo moči za zmago. Od ostalih zborov nas je ločil zahteven tekmovalni program, id je obsegal štiri po slogu zelo razjiolike pesmi. Neverjetno je hilo. kako je lirična pesem Pet-elinček je zapel osvojila srca poslušalcev, ■ Htnko Jerčič Od 11. do 15. oktobra je 46 čianov MePZ Gorenje gostovalo na festivaiu pevskih zborovv Jerseyju, ki so sega udeležili iz Slovenije se DPZ Gimnazije Center iz Celja ter več mesklh^ žensilf zasedah mesin. ki mu pripûJa. O Manivu se je ^'oríh kol o ameiiMiil Zi'rsif. ki Je fjila a'ftjem. vreJna. Uiu/ioitio f/ara\'iia/iu imitini.ika partoga in seveda tudi na umetniškem ir^u je koiiraiu Jhuncuo verodofnojiio. Ai pru\r> ailkar' snv so 1)111 poimhm /aient. Jisdpiina, delmva vnema in siruj do deia. In se /lehij - lisio. kar Je ntíjpomembttejse: vedeli in začutili umelni.škost v nekem M/okodelAhH nanje/tem izdelku. To Je najtežje pitgiavje r uCík^ nikli o uwemo:3i\ In tudi najiytij pragmatičen odffnHyr na vprašanje, kaj Je nmetnosi. Poizkušala ga ixnn predsta\iti skozi lastno izkušnja. Me>-goce se vam Je te kdaj :g(M>, da .'^e ol^taJi pred dMeno mneuiinn. vzeia vam Je sapKf in ^as prikovata na lia. Mof( občutenje. Pri/iskal Je na harve. na ioite. besede in iTiahljal iz gledalca, pashdalca in bralca čvsivena slanja. >' katera se Jc ic^a potapljal in se vijvijal v ^uiacljc. ki so mu iMle znane, aii v îi.ste či,sio nove. iz kaierili se Je učf! o sebi in sietn ali čisto preprr>.7o v nfiii uži\^Í. Vmetno.'H ni ie to. da nekdo zna nekaj narediti. po.sta\ili. predočlii in dejuti; poglejte. Jaz .vm ta in ta, naredil sem to in to, učil me Je tu in ta, ta in ta je o meni napisal to in lo in uporabil sem ta in ta mtiterial, Seveda se je pf>trebno obf)rofiil še s tujkami in zíř kompliciranimiJihzojškimi sta\'âilnu nvzami - in umeiJtosi je mogoče njena. Seveda ^re zratvn tifdl imidž, čimlxtljJe ta ustvarjalec umetnosti poseben in odiJiřka/t, tem \'ečja mož/iost Je da bo ustvaril »umcino'S^. Seveda je ptmiembna frizura in v.\a .uili.uična opraw. pa tudi drža sama naj tv biia čimbolj boeimku, tnuazana. skrivnostna in samozawstna. Kakšna je komunikaciju med umetnikom in konzumentom, pa v lem kontek.uu ni pt'inemhrnK Saj Je pomembno ti^to, kar Je zunaj, lupina, suma vsebina je po v^ej x'erjeinosii prevelik zalogaj. A slikarstvo je samo po sebi umetnosl, ki z vsem mx^^úenlm enoiiawo ne gre skupaj Vsebina je kol skodelica, ki doseže yiYil namen šele la-krai, ko Jo napolnimo. In ludi beseda postane drugačna lakrai. ko jo zapi.šemo ali izgovorlnuK SUkanđvo torej morti imeti neko vsebino, neku dejstvo, resnico, ki osmi.'iii lo skoraj nesoHselno početje, In la vsebina Je laitko čisto aswlaiivna na predmetno.si ali pa Je to vizualna vsebina barv in oblik, ki nas popelje na polje čvtU V ča.su, ko smo bombardirani z vsem mogočim, z delom, in/onuacijami. s p4>irffini.^t\'on} in obljubami. sije težko vzeti čas in se pustiti voditi lunetnosti. Kdo pa je zdaj listi umeinlk, ílsíi pra\i. ki nsT^'aija in poustvarja umet' tmt v pravem pomenu besede. Ni Jih o^alo veliko Verjetno Je zanesenjak in entuziast. Malo naiven in vzgojen v veri. dû so vsi ljudje dobri In da dohr» zmeraj mt k jetno visoka. Njegova sposoimost prei^xírjanja predmetnega v umetnost Je ludi po vsej sr/jetnosti visoka, ^cfjeino je prlijuhijen med ljudmi, saj s .sabo pri/taša polno skodelo življenjske vsebine, id p nal)ira kol po-droben in natančen opazovalec. A prava untctnosi v konfek.\iu slikarstva izginja. Tudi pri nas. v fiuleški dolini, kjer ni î'ga, kjer ust\'arjaici, ki se poklicno ukvarjamo z \1zU' alno unietnfMtJo in tudi z ostalimi z\rsimi umet nosil, na žalost ne iščemo pnýekíov več doma. v dolini, kjer imamo odlične moznaigo-trajnem pomanjkanju vsebine zagotovo posušila. Tudi irg Ilki7\'nili umetnin in prolokolumih dard i' šaleški dolini i>i ie končno laitko presegel šentflorjanski grenak priokus kičasiih idiožitij in nadrealističnih rokodelskih krajin. Ziito je pfmieniben danes in Jutri dopoldan, zdaj. ker prihaja .šie\'Hčna generacija, ki Je navajena živeti v umetna'đi in z njo. Pomembno je iiuh to. da r programe, kijih ponujajo veleniski kohurnl p(nmdniki. pride praw umct/iost tudi s pomočjo linančne podpore mestne oblasti, saj posiaja mlada kritična nma vedno bolj zahtevna in izobratena, Veleíýe- Razstava Atmosferski mi-krokoznius akademskega slikarja Darka l.esjaka. ki je v Galeriji Velenje (v zgornjih prostorih) na ogled od petka pa do IX. novembra, bo zagotovo navdušila vse ljubitelje S(>dob-nega ekspresionizma. Že postavitev razstave je drugačna, kot smo jc vajeni. Slike so namreč ivpostavljene« na okna galerije, dnevna svetloba pa je za ogled skorajda nujna, saj slikar razstavlja pel poliptihov, ki delujejo kot svetlobni bazeni ali akvarij. Darko Lesjak, po rodu iz Mute, je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Mûnchnu, Xicr je danes asistent za slikarstvo. Odprtje razstave sla z odličnim malim koncertom popestrili kitaristka Monika Krajíc Slih in flavtiska Špela Za mernik, obe pr(}{esorici na velenjski glasbeni šoli. Kustosinja razstave mag. Milena K 'if-'»i:-. . le* ^ iT* M — /v I — Utinek z otvoritve zanimive razstave dei Darka Lesjaka, ki je s svojimi siikami okna galerije spremenii v čudovite bazene, ki burijo domišljijo. 107,8 MHz Glasbene novičke Almanah 2007 že nastaja! Šlirinajslic zapored bo urodnišlvo Našega časa izdalo Almnnah obćin Velenje, Šoštanj in Šmartno oh Paki, v katerega hnmo strnili vse pomembno dtigajaiijc i/tokajoC-ega sc kna. Tudi letošnji almanah bo obsegal več kot .'^OO strani zanimivega branja in fotografij pomembnih osebnosti in zanimivih dogodkov. Razdelili ga bomo na dvsnajsi pojilavij. Na različne naslove smo ze poslali več kot 600 vprašalnikov,, zato seveda računamo na vase sodelovanje ludi tokrat. Še najbolj sni<^ vescii, čc DHin jih pošljete po elektronski pošli. Ce jih slučajno niste dobili, ocenjujete pa, da je vaše dehmnje zanimivo lu^tí za predstavitev v taksni publikaciji, nas lahko pokličete ali pa si vprašalnik enostavno vzamete z naše spletne strani: nascas.com. NašU ga boste pod rubriko Almanah. Vprašalnike nam Izpolnjene vrnite na elekironski> poŠto info@nascas-si, ali pa po pošti Naš čas, Kidričeva 2 a 3.^20 Velenje. almanah 2006 občin Velenja, loštdnj ÍA Šmartno ob paki Tudi Almanah 2007 bo izjSel pred novim letom. Potrudili se bomo, da bo ludi tokrat bogat in da vam bo prijetno branje, pa monla včasih, kadar boftte Iskali kakšne podatke, tudi koristen pripomoček. ■ mz Háh) ... na kratko... TURBO ANGELS 2. novembra bodo predstavili nov single z naslovom S tabo grem v gmajno. Zanj so ze posneli videospot, ki je nastal v okolju prestižnega ljubljanskega hotela in znamenitega Arboretuma. LEPI DASA Končno predstavlja svoj prvi videospot za pesem Lepi Dasa, s katero se je predstavil na festivalu Melodije morja in sonca. Videospot je nastal v produkciji PlanetS. režisersko delo pa je opravil Bojan Dovr-tel. ŽANA Predstavlja novo skladbo 2 naslovom Zadnjič. Gre za r&b balado, za katero je glasbo napisal Raay. besedilo pa Darja Lasič. Skladbo je sicermoG najti na njenem se vedno aktualnem albumu Sexy. ZAKLONIŠČE PREPEVA V kratkem bo pri založbi Nika izšel album njihovih največjih uspešnic. Na albumu z naslovom Bolje ne bo nikoli bo zbra* nih dvajset skladb iz njihovega ze dvanajst let trajajočega obdobja delovanja. SIDDHARTA Vse blaje je njihov velenjski nastop. V okviru promocijske turneje Petrolea bodo v Rdeči dvorani v Velenju nastopiti 17. novembra. /t i, ■ ^ m. ^ : i_ i I \ KOJDI t 1\[NOi Po premoru sodelovanje Rebekein Jana Rebtika Dremelj je po nekajmesečnem premoru ponovno v pt^V ncm glasbenem /agonu. V radijski eter pí>siija novo pesem 2 naslovom Še en dan. Tokrat je pisanje ;<.aupala glasbenemu kolegu Janii Plesienjaku, kije napisali tako glasbo kot besedilo. Že v kratkem bo single izšel na CD piosd. saj seje prav Rebekina pesem uvrstila na kompilacijo revije Bravo. 2. novembra namreć izide album Bravo Hits 1, na katerem so zbrani največji hiti slgla ujeli,« je povedala Mary. Kako seje nesreča sploh zgodila? Mlada mamica. l7-ieîno dekle, je svojega iUroka zaupala v varsivo svojima bratoma, ki sla slara in 10 let. ona pa je sla v sliizbo. Fania sla puslila odprla balkonska vrala in mali dojenčici se je nekako uspelo splaziti na balkon, od koder jc nato padla. Skrb za malo deklico je začasno prevzelo socialno skrbstvo. Ko dobim nove prsi, z bežim NemSkj plasiični kirurg se je odloČil, da bo odslej za ptivečavo oprsja zahieval plačilo vnaprej. Večkral se mu je namreč že zgodilo. da so mu siranke po posegu javilo s ponarejenimi dokumenti, nato pa so zbežale, ne da bi po» ravnale slroSke ofjeracije. Ena od njih naj bi zbežala že nekaj trenutkov po enfî uro trajajoči operaciji povečevanja oprsja. Rekla je, da gre samo malo na svez zrak, nato pa se ni vrnila. Diamont, veqí kot žogica za golf v rudniku diamantov v južnoafriški državici Lesoto so na^Ji dia-mani, ki ichta karófi.'^ karale Inje predsiavlja šaljivega dvojnika resnične Nobelove nagrade. Cire za nagrade, ki slavijo nenavadnost in častijo iznajdljivost, zmagovalci v posameznih kategorijah pa ne dobijo denarja, jim pa nagrado izročijo pra^ Nobelovi nagrajenci. Dobitnik nagrade za or- zbežale. Zdravnik je zdaj policiji predal nenavadne tiralice • na njih so foiograllje oprsij pobeglih pacientk pred posegom in po ujem. Opeharjeni kirurg irdi. da seje nekaj pacientk za poseg pri- večji kot žogica za golf. Diamant, kj so ga poimenovali Lesoto Promise, zaradi svoje izjemne barve sodi v razred D, kar pomeni, da je eden najbolj dragocenih diamantov na svciu. Doslej največji surovi diamant Cullinan, ki so ga na^li v Južnoafriški republiki, je lehlal kar ÍÍ06 karau>v. Razdelili so ga na dva dela in zdaj sodi med britanske kraljeve dragulje. Nov najdeni diamant so lokral prodali na dražbi, koje Kraljevina Lesoto praznovala 40. obletnico osamosvojitve izpod britanskega jarma. Podelili IgNobel Spel so podelili posebno različico Nobelovih nagrad, imenovano IgNobel, kar pravzaprav nitoiogijo je tako na primer razložil, zakaj žolna ne dobi glavobiografij je ireha posneli, da dosežemo, da nima na skupinski fotogaíyi nihče zaprtiii oči. pa je prinesel matemaiično nagrado. iwíÉAÍř fflRMiitj! desno Nesrečni veter Sever je v nedeljo Srečku odpihnil precej nasmeha! Da ne bi motilo v Šmartnem ob Paki so volitve v celoti opravili že to nedeljo. Da jim ne bi pokvarile praznične Martinove nedelje. Počitek Marsikje bodo zdaj škarje zasluženo počivale. Ne le zato, ker smo porezali grozdje. Tudi zato„ ker so marsikje pred glavnim volilnim udarom prerezali že vse trakove. Se vec možnosti s tem, ko gradimo in odpiramo še več krožišc, se menda še bolj potrjuje, zakaj so tako priljubljena. Zato, da se ljudje vozijo okoli; doslej so namreč bolj navajeni, da jih »okoli prenašajo«! Gorenje in tienje Hidl v letošnjem mesecu požarne varnosti so marsikje pripravili različne vaje. Strokovnjaki bojda opozarjajo, da nI nevarno le, ko gori; marsikje je še nevarneje, ko tli. Tretja os bo! še vedno velja, da tretja os bo. Le to še ni povsem gotovo, lqe bo katero občino »prebodla«! Kamen v Šmartoem ob Paki je tamkajšnji kamnolom velik kamen spotike I V premislek Vsak dan se lahko na križiščih prepričamo, da veliko voznikov spregleda rdečo luč. Čas bi že bil, da sami spregledajo! Čez dve leti šele čez dve leti bodo imeli stmnkarski veljaki različ-nih mer spet radi navadne ljudil Planet Opremite svoj mobilnik! Brez članstva v SMS-klubu! KAKO NALOŽITE VSEBINO? /Vstlrine nilozite tik«, ^ n^ 1919 poil}«t« SMS 2 usťrtfno kodo (Mr. OM e«UU I B MMtt« v IUimHM N« «MM}. J Za več vsebin pošljite SMS z vsebino F KRNIKI na 1919. TEME & OZADJA •eM/i; r ALCA] OZAUD BO álBAl lKMA:7 NUei OZAUt 50 N€Wt a rgrUj IVQLK1 07AIUF: U> VOUI P tint, I »Airs: OlAlUh 10 KASTA 2 TEMA rMiOO: TEHAJ T riMA^intSTl OZAOJL' tO MCDOl OZAOO& BOZNUC»! M »KT! T«MA;r JJNl I3ZAIUE: M JINl MELODIJE & UVERTURE ri m ^ msmïSm^ flobMe Willi ima • RvMDo« XQOA: tlUOeíOXI Fvr^ • london Bt^tif» KODA; SJUMIl ShaMr« ft Wyd«f ^««n • Hip: Oen't Li ■ KOM; HIKl $kuUf - if t Mene Mitu HiUofl - Uàrt Ais XOQAj M $TAe2 Puccyut ft Site^p Oe^t • fruttsni KODA: řH limONSI Tri» • V tiM KODA; PM OOUNfl ftnfc . U • Ur Htnd KOOA: řN HAND I $eitser • I Osn't Fool íikt D«ndn' KOCU: PH OANClfll ^ memm Stil Londorfl • Ko gront m VeUn« KOOAi ON XOLÍNAl iépí DftM • Lepi Ooii (M Vtttm Tai*« Nt^ivirit) iOOA OH «AKUAI Skirtor • Ni pemoć KÛOA: OH řOHOťl Kjltniost - Cod U ■ D) KOM: OH 6091 Lufli - So{«At KOSA: OH »CUVS S CaMfomU kOM:OH MNII iffmmi ^ Lep) Dos* • Lept DeM (bto) KODA: U CPPWAfi tve • n mes KOM: U CPKHim Hadoitn« • Sony KOOA: U «PPACU Mn^tton • Iwaa ned «b»lo ICOM: U CFAOPA TurM Angels • *eni h KOOA: U fiPHWNC tiđdtMrte • njitHbe KOOAt U CHm Atanrtk KetrvionTk • Kdo Irki KOOA: U CPMHCf Tito Ooort • Light My file KODA: U Off DAT aiivo< OroQOjovk • CaMHa KODAl U JSWO^J Snerb Berkloy • Cnry KOOA: U CPKWTf jo topeno (jKéI. ono? KOOA: U OOOM9M g GOSPODARSTVO Zanašajte se nase! Načrtovanje in testiranje za prihod evra pred 1. januarjem prihodnje leto nujen tudi za mala podjetja - Gotovino v evrih si je potrebno zagotoviti pri svojih bankah Tatjana Podgoršek Priprave na priKod cvra polekajn v Sloveniji }.t dalj časa. Ciospodar-ska zbornica je kol aktivna ženka in koordinainrka pomembnega /a to najete računovodje in kupljeno programsko opremo, ne vidijo te/av. Pa ni povsem tako. Na 10 so v svojih izvajanjih na dcla\aiici opozarjali strokovnjaki z Gospodarske zbornice Slovenije, NL& - podružnice Sa-vinjsko-ša leske. 1er podjetja Nonna-soft Velenje, ki so ob tej priložnosti opozorili na najnnjnejî^e ukrepe, in na kaj so opozarjali? Dobra dva niescca pred dnevom D so opozorila nsmerili zlasti na mala podjetja in podjetnike ter jih opozorili na to, da je tudi zanje nujno, da prehod na evro načrtujejo in testirajo že pred 1. januar- jem prihodnje leto. Veliki sistemi se na to natîirec pripravljajo celo leto. V teh dneh potekajo /adnji preizkusi. /»Skrajni cas je, da si mala podjetja /agoiovijo ljudi, opremo in čas. Vsi. ki potrebujeji^ gotovino v cvrih, si jo mtîrajo zagotoviti prekf) svojih bank. Razmisliti velja o vseh vrstah obrazcev, na katerih jc navedena vrednost. Koliko jih poirebuje kdo in kdaj- Predvsem pa so poudarili, da naj se zanašajo nase. Tudi će imajo najete računovodske servise in vzdrževalce pro-graniske opreme, Z njimi naj se pogodbeno dogovorijo za naloge s tega področja. Prav tako naj ne pí v /abijo na potrebne račuíiatniííe. takoj ra/inishjo o cenah -jasno označene cene v evrih bodo nad tolarskimi 5e lep čas. Po pripor^KÎlih pa naj ostanejo na ravni sedanjih tredstcv. Odgovorni vodja projekia Borut Skornšck iz podjetja BRP - konstrukcijski biro iz Velenja, je predstavil načrte posodobitve komunalne inťfasiruklure fer novih cestnili povezav /a območje »Voplas«» kjer je načrtovan most čez reko Pako s povezovalno cesto na Partizansko, gradiija novih objektov ter cehrtna posodobitev komunalne infrastnik-ture. Za območje Ceste Simona Blat- nika z novo povezavo na Partizansko ccsio pa so načrte predstavili odgovorni vodja projekta Viktor Markelj. odgovorni projektant za podvoz Dušitn Rožič, oba iz pod-ieiia Ponting iz Marib(»ra. in odgcv vorni projektant za ceste Samo Peter Medved iz podjetja Uneal iz Maribora. Na tem območju bo zgrajeno krožišče s šestimi kraki, povezovaliia cesta na Partizansko s podvozom pod železniško pri>go ter posodobljena iti prestavljena ko- za prijavo projekta na razpise evropskih stnikturnih skladov za pridobitev sofinanciranja izvedbe investicije. Odgovorni predvidevajo, da bi lahko sredstva /a izvedbo pridobili že v letu 2007 in 2008, kar bi pomenilo. da bi tudi celotno investicijo izvedli v icli dveh letih. Udeleženci predstavitve, tned katerimi so bili tudi predstavniki gospodarskih družb» ki delujejo na omenjenem obnioč.nu so pozdravili predstavljene načrte, saj bi jim izgradnja predstavljene infraslnikt^jrc omogočila uslreznejše in kvalitetnejše cestne povezave. Dogovoïjeno je bilo. da sc projekt nadaljuje s projektno rešitvijo na Pariizanski cesti. Franc Košec. član uprave (íorenjřu je namreč opozoril na nevaren dostop iz poslovne cone Gorenja na Partizansko cesto in predlagal za- Takoie na) bi izgtedata prometna rešitev moćno prometno obremenjene poštovné cone v okoiid tovarne Gorenje po preureditvi. munalna infrastruktitra. Sedaj ocenjena vrednost investicije bo kar 1.800.000.000 Sli oziroma 7.5I1JOO EUR. Zupan Srečko Meh nam je ob tem povedal, da st; pisma o nameri zii izvedbo projekta že podpisana. Poleg evropskih sredstev naj bi obsežctt projekt rinanciralo tudi Komunalno podjetje Velenje, pa tudi mestni proračun. kjer je nekaj sredstev za ta namen že predvidenih. Pripravljeni projekti so osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja in časníí rešitev, ki je nujna pred izvedbo projekta v celoti. Mouia pa bodo v tem križišču prav tako pripravili projekte /a krožišče, kar prej ni bilo predvideno. Zalo je bila javna ra:n^rava zelo dobra ideja, saj je biia organizirana ravno zato, da še pravi čas ugotovijo slabosti pri-pravljenili projektov. Preden bo prišlo do izvedbe, pa naj bi opravili šc natančne meritve gostote prometa tako na Partizanski kot na vseh cestah v tej pi^slovni coni. ■ bs VI PIŠETE '"H'JiS 26. oktobra 2006 Zgodbe iz Šolskega nahrbtnika Piše: Marjan Marinšek Sten-cas (9) Sicnčas je bil sovjetska iznajdba, ki seje pri nas prijela lakoj po vojni. Stí preden smo se sprii s Stalinom. Zgodba pravi. Oa je leia led oklenil sovjetski parnik in se bili pomiki prish Ijcni izkrcali na ledeno nbalo, kjer so dva meseca čakali na pomoč. S svciom so bili povezani preko radia. O lem, kaj se je úty gajalo doma in kaj so počenjali v taborišču, so potniki pisali na stenski časopis, ki sc je /ačel imenovali sicn-Cas In kije prikazoval tudi priprave sovjetske države za reševalno akcijo. Res so jih srečno rcj>ili in njihov vodja Ćc-Ijuskincev je poslal «oče sten-ćasa«. Sienčas je prodrl ludi v zakolno Kozje. Takrai je bil to modni stenski časopis, ki je obveščal o vseh dogodkih v razredu in na ioli in ki je sporočal, kateri pionirji so dobri in kaieri slabi. rovari^ica Minka Hafner, ki nam je razložila, kako »stenčas kaže pravi nbraz pionirjev«, je naredila 10 čudo iz Iršega papirja, na vrini je narisala Triglav in rdečo pelokrako zvezdo, ob strani íiavpično pa napisala 'sten-čas'. Spodaj jc narisala morje, če- iĎ. prav lisli čas Slovenci še nismo ime It lastnega maria, a je rekla, da si ga bomo vzeli, ker da se Italijanov nihče no boji, ker tla če samo en partizan uslreli, vsi /be' žijo dol do Rima in vpijejo: Mamma mia! Slenčas je res kazal nas učni uspeh, delo cicibanov in pionirjev v krožkih, delovanje pionirske t>rganizacije, poročal je, kako smo pomagali gradili porušeno domwino in kako smo se pionirji vedli v ^oli in doma. Nanj je lova-rišica lepila naSe risbice in dobre spise. Pionirka lirika Vouk iz odreda Sergej a Kraigheija, kot se je po sovjetskem vzoru imenovala naša šola, je za staro zelezo že irikral pripeljala razne piskre. zajemalke in nemške gasinaske. Zalo je smela na slenčas zapisati: Ubogljiva in pridna bom, ker sem l ilová pionirka! »Tudi ti lahko kaj narišeš za sienCas,« me je nekoč povabila moja lovarišica. koje videla, kako nepremično zrem ua sieno, v strahu, da bi se na njem kdaj tudi jaz /našel s črno piko. »Oe bo risbica lepa, jo boš lahko sam nalepil na slenčas.i? Dom» sem poleni narisal risbo. Pravzaprav sem kar prerisal mamin zidni pn. ki je visel pod oknomin gaje vezla mama. koje Moja risba s stencasa, 1949. še pasla krave. Na njem je bila ena sama vas z drevesi naokoli, zadaj hribčki in sonček, spredaj pa cvellice in cerkvica. Spodaj sem se podpisal: Marjan slar 8 let 14. novembra 1949. »Zelo lepo.« je bila učiteljica Minka vesela risbice. »Zdaj lahko risbico nalepiš na kad on.« Iz moke in vode sem naredil pop in risbico prilepil. Danes je la risba edino, karje ostalo od našega slenčasa. »Bi znal rešili še zadnje vprašanje v sien-časovi križanki?« je vprašala tovarišica. ko sem končal lepljenje, i Kako se pa to naredi?« sem se čudil. «V prosla polja moraš vpisati ime glavnega urednika Cicibana.« mi je ljubeznivo pomagala. Vprašanje jc bilo zame očitno pretežko. »jooosip -,« mije skušala lovarišica pomagali. »... Siaaalinl Sem dokončal ime in si popra\dl namiljene lase. čeprav so stali na pelelinčka. Bil sem prepričan, da sem rekel prav, O Stalinu, katerega ime je bilo v naši drugi čilanki zapisano z zlatimi črkami, smo velikokrat slišali. Ob bakladi smo se smeli drcli: Tito - Stalin - Tito - Sialin! *Ne, ne. li lepček! Ne Josip Stalin, ampak Josip Ribičič je pravilno. cSedaj pa prinesi se svoj načrt dela /a stenčasi« Načrt dela pa je bil nekaj drugega kol navadna risbica. Vsak odred, vsaka čela, vsaka desetina, da. celo vsak pionir jc moral imeti svoj načrt dela. A o lem pri-ht>dnjič. Kasneje, koje na šlo prišla Kristina Vah, so najlepše zgodbe i/ Sien-časa objavili še v šolskem glasilu 'Žabji glas*. ■ Nordijska hoja tudi v Sloveniji Jesen. Sonce je še vedno močno, dnevi nekoliko krajši, čudovito obarvana narava pa prijazno vabi. Če ne sedemo na ki^lo ali se odpravimo v gozd M gobami, je to pravi čas, da siisnenv) v roke palice in uživamo v nordijski hoji (NH). lelesna aklivni)si obogali življenje v vseh obdobjih starosii, zdravim in bolnim ljudem. Z redno telesno akliviiostjo ter borho proii OSI a lim dejavnikom iveganja so v razvitem svelu uspeli zmanjšali pojav in smrtnost zaradi srčnožil-nih bolezni. Podoben trend zadnja leia opažamo ludiv Sloveniji. Najpogostejša oblika telesne aktivnosti v Sloveniji je hoja (M %\ vrtnarjenje (IS %\ aerobne akiivno-sli v fitnesih (IX %). kolesarjenje ( 17 %) in plavanje ( 10 %), Številne zdravstvene, športne in vladne organizacije zadnja leta priporcv čajo prav hojo ki>l osnovnt) telesno aktivnost» ki ima pomembno prednosl pred ostalimi načini telesnega ireninga. Nedvomno je to najbi»lj običajen in fiziološki način gibanja telesa. Za izvajanje ne piv trebujemo posebnih tehničnih naprav niii zahtevnih in dragih objektov. Izbrali moramo le ustrezno obuvalo, zračno obleko ter imeli dovžijo in spravijo v nahrbtnik. Prav enostavnejši, položnejši in manj zahtevni tereni pa so idealni za NI 1. Vabijo nas pi>ti pred domačim pragom, mestne ulice in pločniki. travniki in bližnji griči. Po svetu se počasi oblikujejo posebni parki za niirdijski) bt)jo. Prvi pri nas je zrasel v Smaij^iškilt toplicah in ima kar 50 km stez. Le koliko časa bo še preteklo, da bo pogTial park za nordijsko hojo tudi ob Velenjskem jezeru? Z akiivnananj-šuje utrujenost, jezo in razdražiii-vosi ter izboljšuje splošno počutje. Dobra palica za Nil mora imeli ergonomsko oblikovan ročaj. Ima specialen paščck, ki omogí>ča prost pretok krvi v zapestju in n>ki. Dolžina ozir<ïma velikščcn odri v. Palica naj bo iz kotupt>zilnega materiala (steklena vlakna in kar- Izi^rinio hojo po jTeščenih gozdnih poteh, ob potokih in jezerili. saj se bomo tako tudi duševno sp netili. Iz razmene med vloženim časom in učinkom, preprečimo preoblikovanja srca in dosezcm<ï optimalen vpliv na dejavnike ivegatya. Kot pri vsaki šporinonskrealivni aktivnosti veljala ludi pri NVl po siopnosl in zmernost. Vzroki mo rebitnih fiepričakovanili zaplelov ob i/vajauju NH se skrivajo v preveliki motivaciji, nekritičnosti in tekmovalnosti. Kaj hilm smo lahko priča neugodnim posledicam, ki so lahko /a čkiveka ne Ic neprijetne, ampak ga ludi ogrf)-žajo. Preseganje šc dopustnih taiej frekvence srčnega utripa lahko sproži motnje srčnega ritma ah nenaden in nekontroliran piirasi krvnega tlaka. Pri srčnih bolnikih lahko preinienzivno obremei\jeva- Ustanavljajo gobarsko društvo Velenje - Prejšnjo sredo so se v gostišču Círebenšek ob vznožju Belih Vod na družabnem srečanju zbrali »gobarski velcranift. Shod je organiziral starosta velenjskih gobarjev Bojan (ilavač, nekdanji ravnatelj velenjske gimnazije. Vsak gost jc prinesel v košarici nekaj gob. Vse gi)be smo skrbno pregledali in opisali njihove značilnosti. Sodelovali smo ludi na razstavi gob, ki je pi>-lekala v okviru razstave Barve jeseni na OS i.ivada, V Belih Vodah so se gí)baiji odločili, da v Velenju ustanovijo Ciobarsko društvo. Ideja je bila sprejela z velikim navdušenjem vseh prisotnih. Vanj bodo vključeni ljubitelji gobar-siva iz Velenja. Šoštanja in Smartnega ob Paki. zato k si> delovanju vabijo vse ljubitelje narave, ki želijo podrobneje spoznali kraljestvo gob. C Od > 3 CD CO ra njevodi vsrčno popuščanje. Pojavi se laliki^ napredovalna bolečina v prsih, razvije srvni infarkt, v skrajnem pritneru ludi nenadna srčna smrt. Zaradi motenj srčnega ritma, težav s krvnim tlakom ali nenadne močne bolečine lahko bolnik ludi kolabira. !\jgosto snv) priča doga-jatiju v ptîdroCju centralnega živčnega sistema ssliko iranziiomeis-hemične atake ali možganske kapi. Zalo moramo vedno, tudi pri NH. uskladili svtýe želje, pričako vanj a in zmožnosti. Potrudili se moramo prisluhniti, slišali, videti in razumeli. Le tako bomo lahko ludi vedeli in /.nali. Potem moramo zbrali le šc pogum in voljo icr videno in naučeno ludi storiti. Prisluhnite povabilu. Nataknite športne c<»pale, stisnite ročaj palic in pogumno na pol. Ne pozabite, da šteje vsak korak. Za zdravje in srecř>; Prim. Janez Pofes, dr. metf. • internist Za izvajanje alternativnega zdravljenja po metodi Zdenka Ooman-(!iča ' biDenergija smo odprli nove poslovne prostore Moje harmonije, d. 0.0., na lokaciji Trga mladosti 6/11. Naše terapije so zelo uspešno dopolnilno zdravljenje pri boleznih povezanih z bolečindmi v sklepih, išijasu in zvinih. Terapije izboljšajo detovanje imunskega sistema, pomagajo pri ženskih boleznih, neplodnosti. krčnih žilah, visokem in nizkem krvnem tlaku, putiki, izboljšanju kr^ne slike in diabetesu. Več info mia C ij dobite na wYfVi, možq ho rmoniía « na hiiro postavili mize. pripravili î5od s pivon ir osiaín pijačo, pripravili žarin bili snio pripravljeni îia spopad s pravili in na-Rpnnniki. Najprej smo poslušali napoike vodje painibali kluba, nato pa smo se ra/deîili v skupine. Vsaka ekipa je morala medse sprejeli vsaj eno žensko, si i/hraii ime 1er si seveda začrtali svojjcki bo KŠSl' organiziral v sodelt)vanju s Šaleškim študentskim klubom. Vabimo vas na KOSTANJEV PIKNIK, kjernas bo ob toplem kosianju in mošiu okoliških vinogradni-kov zabaval ADI SMOLAŘ. Dtv gajalo se bo v soboto, 28. oktobra 2006. od 20. ure dalje v MC Šmartno ob Paki. S sabo přinesl potrdilo o vpisu ill čaka k prijetno presenečenje. Naj bo vaš prosti čas zanimiv in družaben ... pridružile se nani! Vaš HSSF n saieski SlUDENTSKI KLUB www.ssk-kiub.si Kostanj, dobra glosba in Š$K-ievd Prejšnjo soboto smo se šiu-detje zbrali na prečudovitem kostanjevem pikniku, kjer ni manikalo tolkeca, zakuhančka. kostanjev, dobre glasbe in nenazadnje ludl dobre volje. Začeli smo p prej imenovanje delovnega predsedstva, potem sprejemanje dnevnega reda, sledilen bo programsko in tlnančno poro« čilo Šaleškega študentskega kluba za študijsko leio 2005/2006. Sledila bo razrešitev starega vodstva ŠŠK-ja in predstavnika Š.ŠK.:ia v zvezi ŠKIS ter predstavitve novih kandidatov. Volitve novega predsednika bodo tajne. Do s^ daj je že znan en kandidhi za predsednika; loje sedanji predsednik Aleksandar Arsekič s svojo slaro-n(7vo dobro ekipo. Na koncu ^e posladek. SàK organizira skupaj s Klubom študentov šmarške Tare koncert Adija Smolarja, ki bptildnevu prijetno zabavali i>b pestri ponudbi Pikinih dejavnosti.« ■ »Imamo se vedno fajn« 12 ravenskih godbenikov razveseljuje staro in miado - Večina jih ima glasbeno šolo Ta^na Podgoršek Pihalni orkestri, godbe ali kakorkoli že imenujejo sestave z večjim slevilo glasbenikov, v zadnjem času pridobivajo ugled. V krajevni skupnosti Ravne so ponosni na svojo »pleh musko«, saj njeno igranje popestri marsikatero tamkajšnjo prireditev. Ravenska 'pleh muska'. kol se imenuje sestav» deluje pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva kot sekcija štiri leta. V njem igra 12 glasbenikov, večina jih ima glasbeno šolo. Najmanjši član šteje 12. najstarejši blizu 60 let. Peier Ohšteter. eden <^d zaslužnih za jstanoviiev skupine, je povedal, da »je do nje prišlo zato, ker v šo-štanjski godhi /aria igra toliko Ka-venčanov. Zakaj ne bi imeli svojega ansambla. Rečeno - stoijeno. Takih malih godbenih sestavov je malo v Sloveniji. Posebnost ali zanimivost našega pa je to. da igra v njem vsak po en instrument.'' /igranjem in programom, kije takšen, kot ga ima šoštanjska Zarja. razveseljujejo staro in mlado povsod, kjer nastopajo. To pa je največkrat v bližnji okolici. Z ig- ranjem so popestrili že marsika-tenî prireditev v domačem kr^ju. ludi kakšno portiko, praznovanje Abrahama in podobne priložnostne dogodke. »Imamo se vedJio fajn, za razumeva rye pa se moramo zahvaliti vodstvu Zarje, ki nas pri tem ne omejuje,« je še dejal Peter Obšteter. ■ Beograjski profesorji in študentje na obisku Velei\je - Prejšnji petek so se na študijskem obisku v Velenju mudili profesorji in študentje 1-akultete za organizacijske vede Ifniverze v Bežigradu. Najprej jih je v v dvorani centra Nova sprejel podžupan MO Velenje Bojan K<^nlič. Delo in organizacijo uprave Mestne občine V^ lenje jim Je predstavila direktorica Andreja Kalič, projeki OIX)S vodja informatike Ksenija Dren, projekt Klasirnica pa članica projektne skupine ! lelena Knez. Po pa'dstaviivah so si gostje ogledali središče mesta s Cankarjevo ulico in velenjsko mestno hišo. čemur je sledil Še ogled Gorenja. ■ bš BMgrajsk^ študente je zitnimeta, keko je organizirane t okat na in kako bodoéa regionaina uprava. Koledin nastop v Srbiji Ponedeljek. 16. oktobra, je bil za vse koled-nike dolg in zanimiv dan. Pred nami je bil nastop v Srbiji, v Valjem, kjer je Gorenje odpiralo novo Kivanio. Na pot smo se odpravili ob štirih zjutraj - naravnost do brniškega letališča, kjer nas je že čakalo manjše letalo. Ne glede na zgodnjo Jutranjo uro je bilo čutiti posebno vznemirjenje, saj sc nekateri še niso peljali s potniškim letalom. Vsi smo bili navdušeni nad čudovitimi barvami, ki jih je nad oblaki risalo vzhajajoče soncc. Kljub oblačnemu in mrzlemu vremenu ob prihodu v Beograd nam to ni vzelo nasmeškov z obrazov. Po eni uri smo končno prispeli v Valjevo-tovarna je na prvi pogled resču-dovita! Na otvoritvi smo sc predstavili z gorenjskimi plesi, katerih noše so za našo deželo najbolj razpoznavne. Občudovali pa smo ludi folklorno skupino iz Valjcva, s katero smo kasneje navezali dobre stike in si obljubili, da se b<înio še videli. Po k(mcu pogostitve smo se odpeljali nazaj v Beograd. kjer nas je čakala okusna večerja, nato pa smo imeli še nekaj časa za ogled mesta. Ob enajstih zvečer smo poleteli nazaj proti Sloveniji. Dan je bil naporen, a poln novih dogodivščin. Predvsem pa smo se imeli lepti In zopet izkoristili šp en dan /a ples. pť^tje, smeh in druženje. ■ Jona Mirnik VI PIŠETE '"H'JiS 26. oktobra 2006 BučC; bučC; buče Šmartno ob Paki, 7. oktobra • Olani Turi-sličnoga d rušiva Šmanno oh Paki so bili miiiulo soboto spel delovni. V Martinovi vasi oh šmarški železniški posuji so pripravili ircljo huča-rijo. I.epo vreme, predvsem pa sama prircdilev, so privabili kar prcccj obiskovalcev. Kol običajno več od drugod kol domačinov, ljubi-leljice in Ijubilelji buč so so tudi lokrai poinidili in pokn/ali, kako pripravni so ti danm narave /a razne kulinarične u/iike. Od približna K25 vrst buč, kolikor jili menda obstoja, niso uporabne le okrasne, teh pa je slaba tretjina. Veliko vrst buč uspeva ludi pri nas in jedi • sladko, kisle, glavne ali kot prilogo - so /a gurmane prava poslastica- P^^nudbo jedi so dopolnile domače gospodinje, ki so na pekle veliko drobnega peciva, kije Mo prav tako v slast. Pív Mojstrovine iz buč /ornosi obiskovalcev bučarije je priiegnilo mdi lekmovanje na najtežjo, najdaljšo in največjo bučo. Najiežjo bučo (tehtala je 57 kik> gramov) je pridelala Tanja Gobec i/. Šcntjuija, največjo ( 183,5 cen-limeira) Suzana Kovač z Velikega Vrha, najdaljšo (127 centimetrov) pa Uma Ciolmik. Tokrai Bučarijs je pritegnila precej obisiiovaicevf več od drugod kot domačinov, so prvič izbirali kraljico buč. l^nlo sije nadela pobudnica in najbolj zaslu/na ljubiteljica buč Marija Bole. V dogajanje na priroditvenom prostoru se je vključila telka Pehia s svojimi zelišči ter zdravilnimi rastlinami, gobarji z razstav; gob, manjkalo pa tudi ni zanimivih umetniških n;ojstrovin z buč. ki so jih izdelali učenci šmar-^ke osnovne sole in tamkajšnjega vrl ca. /a vedro razpoloženje so poskrbeli ljudski godci iz Vinske Cřore, ■ Tp Za vsako bolezen ena rožica raste Pod tem naslovom smo v nedeljo. 15. oktobra, delavci Muzeja Velenje pripravili nedeljsko muzejsko usivaijalnico na Kavčnikovi domačiji v /av^^dnjah pri ŠoManju. Zgodovina domačije pra^. daje bila ena od lastnic, Ana Saaiec, zeliščarka. Okolico domačije je zasadila in zasejala s številnimi rožami, zelmi. In znala sosedom pomagali pri marsikateri bolezni, kije prizadela ljudi in živino. Zato smo sc odločili, da oiro kom predstavimo, kako so zdravili nekoč. Izjemno lep jesenski dan je privabil v Zavodnje okrog 100 otrok in siaršev. Gostja, mag. Nives Vrbič Kugonič, biologijija z LRIC^A, je otroki>m predstavila, kako zelišča gojimo, nabiramo, sušimo, kako jih uporabljamo, pa sla predstavili Pehta Vera in kmetica Alenka. Otroci so tudi sami zasadili nekaj zelišč, ki jih je poklonil Im^iiiut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, porezali so zelišča, ki so zrasla na zeliščni njivi in pripravili šopke za sušenje. PelUa Vera je razlagala, z^ lajšanje katerih težav uporabljamo posamezne rastline, in skupaj z otroki pripravljala okusne čaje. Posebno dober je bil čaj iz bezga, lipe, materine dušice in melise, ki ga je bilo dovolj za vse. Gospa .Slavica jena Kavč ni kovem ogr\iišču spet spekla okusen kruh. ki so ga turoci jedli namazanega z medom. Delavnice, ki jih je pripravila Andreja Ze-lenik, so lepo dopolnjevale tematsko dogajanje. Otroci so izdelali grelno vrečko, polnjeno s sonom, in rožico iz gline. Kot se za jesensko druženje spodobi. so otroci pomagali peči kostanj, tolkli in prešali so jabolka in pili sladek tolkec. Pestro dogajanje na domačiji torej, ki skriva v sebi večsloletne pripi)vedi o življenju nekoč. ■ 4 Cd Poles p p Fori FaShion MDVrj PROOAIALNA FGRi FASHION PrHemova 18, Velenje (NASPROTI SODlSČA) Tel.: 03 838 47 90 Blagovneznamkenamenjsne vsem, ki prisegajo rta sproščenost, eleganco in kvaliteto: bugatti" PALMERS marCona Kenny S. -L PROOAIALNA KURA OUTLET Cesta 9. Avgusta 111, Zagone [P0LE6 STADIONA) Tel.: 03 5&Ď0B 07 Na pomoč! V vrtcu vrtiljak gori! v torek, 17. oktoibni, smo imeli v Vncu preventivno gasilsko vajo. Na njej je sodelovalo devet ijasil-cev PCiD Velenje in PCîD Vinska Gora. N«men vaje je bil preverjanje požarnovarnostne usposobljenosti /aposlenih, preveijanje eva-kuacijskili dostopnili poli in ptv stavilvenih površin. Dim v eni od garderob je pomenil /ačelek vaje. Olroci so sc umirjeno p^id vodstvom strok(»v-nili delavk umaknili na varnt\ gasilci pa so pričeli gasiti. Po končani vaji so gasilci oirokoni pred-Slavili vozila in opremo. Prikazali so tudi način gašenja s peno. Oir<ïcl so se lahko prej/kusili v igri nhrcnlača«^. In kaj je bilo otrokom najbolj všeč? Maša - Najbolj ni i je bil všeč gasilski avto. Pena mi je bila vseč, ker je bil lak sneg. Tinkara - Najbolj mi je hil všeč gasilec, ki je penil. Ciasilčeva kapa mi je bila všeč. ker je imela svetilko. Malo mc je bilo strah, ker seje kadilo. Tjasa - Všeč mi je bila pena in ko se je gasilski avto pripeljal s sireno. Ajda • Ciasilci so mi bili všeč, njihova čelada je /elo tc/ka, \laja - Tisto, ko je bilo ful v'Ik pene. Da so sc Tul hitr' pťpclali. pa da je ful glasno trobilo. Živa • Všeč mi je b\\o. ko so gasili, pa ko nam niso stvari zgorele. Vaja je pt^ka/ala. da je bila ob-ni>viiev /nanja /a tovrstne situacije dobrodošla ludi za zaposlene v Vrtcu, ■ Strokovne detavke vrtca Vrtiijakf zanje Marina Cs Taborniški jesensl(i Idepetelc Lokal Klepetck je bil v peick zvečer poln obiskovalcev z različnimi ruticami. Večina prisouiih je biJa labomikov, saj so ob osmih nastopili člani taborniškega pevskega zborčka. Pod vodstvom Meike Smimov Oštir so vcčglasm^ prepevali tako tahirniske pesmi kol kakšne druge. Kot sc za tabíímištvií spodobi. Sla pesmi spremljali I ali 2 kitari. Sc dsiitev. Takral »Saloon pri Črnem pesu«, ki se nahaja v laboru. napolnijo zw)ki kiiare in pa melodije pesmi, ki jili mlajši laborniki večincnna se ne pcJZJiajo. Na odru v Klepetku sta laki^ osiala 2 kitarista in še lep čas igrala, medtem ko so obiskovalci lahko prepevali. S tem so prisotne, ki v Ribiîcm se niso bili, / lahkoto prepričali, da je taborjenje nekaj, kjer je polno druženja, česar se splača udeležili in kjer nasi a ne mnogo nepozabnih spomiflcw. ■ Tjaéa Mladí planiiKi defavní Ćlani mladinskega odseka Planinskega društva Velenje, skupaj z mentoricami planinskih skupin na osmjvnih šolah, so si med drugimi nalc^gami zadali, da izvedejo akcijo »Li:.Pl CT.VHJCk ki nosi ime piï /.naiii planinski cvetlici. Ta akcija poieka že drugo leio In vključuje učence, miade planince osnt>vmh šol Velenja, ki lahko skupaj s starsi opravijo od oktobra do junija šesl izletov-v vseli lelnih časih, od bližnje okolice, Pohorja in vse do Sa-vinjskili Alp. Pri izvedbi pi^magajo ludi vodniki P/S Planinskega društva Velenje. Prvi izlet je bil namenjen najvišjemu vrhu Pohorja • Črnemu vrhu [ 154.^ m) in Ribniški koči. Opravili so ga v dneh 7. in 21. oktobra 2006, ko je bilo na vrhu skupno 1% udcle/xinccv. V prvi skupini je bilo 153 udeležencev, ki so sc ra/deliji v dve skupini: eni so odšli iz Mislinje na Ribniško kočo, kjer so se srečali z drugo skupino, ki se je tja odpravila od Grmovškovega doma na Pun-gartu, nato so se skupaj vračali preko Ornega vrha. Druga skupina je opravila izlet 21. oklo* bra 2006 od Pungarta do Ribniške koče in preko Črnega vrha nazaj na Pungart. V lej skupini je bilo 4."^ udeležencev. Razpoloženje na obeh izletih je bilo zelo dobro, zato ni čudno, da se so že pregovarjali, kam na drugo luro. Ta bo na SMO-HOR NAD LAŠKIM, ki jo bodo opravili IK. novembra 2006. ■ /m Dosegel 4-kraten premer Pravijo, da gob letos ni veliko, so pa zalo nekatere toliko večje. In ena leh je zrasla kar v domačem sadovnjaku ob Smarskicesti, Cire/a travniški kukmak. »Rečemo mu tudi kraljevi kukmak ali pa kar šampinjon,« je pojasni lasinik sadovnjaka Ivo Verzolak, kije pred iremi leti z umetnim gnojem pi> gnojil hruško, pod njo pa so kar same od sebe zrasle gobe. I.C' los so še ptîsebej velike. »Ponavadi imajo te gobe nekje do 5 cm premera, ta pa mislim, da dosega približno 20 cm.« pri po veduje Ivo. ki je še dodal, da je to izredno užiina goba, ki se lahko poje tudi surova. Pa dober lek mu želimo. mvg SPORT IN REKREACIJA V prvem po starem, v drugem po novem Rokometaši Gorenja po pričakovanju z dvoštevilčnim izidom premagali igralce Rudarja P<» zamenjavi Dancii Walîhcrja Ijirsa na irctiiir-ski klopi članskega iiioslva Ctorcnja z Mirom P(k žunoni na /aCclku prejšnjega icdna s<> ljubitelji rokometa vVcienju oziroma Šaleški doli/ii / zanimanjem pričakovali sobotno icknio s trboveljskim Ruilariem. Čeprav je novi (stari) irener po ickmi dejal da so veliko težje /nmgali. kol so pričakovali. so bili glalaicj zelo zadovoljni, in ludi igralci. Naka/ali so dnigaćno (slaro) igro in ihii. ki so pričakovali, da bo (îorcnje začelo gojili skandinavski način igje, so se pač molili. V prvem polčasu je bila njiliovH igra še neprepričljiva. očitno je nad njimi §e Ic^la senca zadnjih dveh slabih predstav v državnem prvenstvu. prcdvscni pa hiire^ izpada [z pokaia po-kabiih /magovalccv. Kljub veliki želji, zav/etosii. da bi lakoj zaigrali, koi se od niih pričakuje, síj bili dokaj nezbrani. Nadvse motivirani goslje so jih zelo namučiU. Po zaCelncm vodstvu s 3:0 so go«je že v 11. minuli prisilili domačega irenerja, da je vzel minuto odmora. Na semaforju je bilno ter laklično se moramo §e bolje pripravili. Prevedli z 21:5. V nadaljevanju so se sicer nekoliko zbrali, vendar gostiteljev raso uspeli več ujeti. Krka je tako kljub bojeviti igri šošlanjskih košarkarjev vodila od začetka do konca srečanja in tako že clnigič v letošnjem letu zmagala; po nekaterih anketah velja za najlepše presenečcjije začetka letošnjega državnega prvenstva. Pri 1'Iektri Ifsoteehu so nekaj bolje liko mladih odvrnili od ulice. Tudi v imenu njib se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali, da jc tudi pomožno igrišče dobilo umetno razsvetljavo.« ■ vos o NAKRATKO Proti Mislmji le točka Odbttfkarji Šiskih odbctfkaric. Zmogi In poraz Konec minulega ledna je bito živahno uidi na nami^noteniskih mizah, saj so bila odigrana redna prvenstvena srečanja. V krtigu 1. moške državne lige so Vele (]jčani tokrat gt^stcivaJi pň ekipi iz Murske Sobote, a sose donu>v vrnili brez zniage. Domači so bili boliši s 6:1 (edino zmagoje dosegel Jure Slatin.šek). Ženska ekij« Tempa je v soboto. 21. (Oktobra, nastopila na domačih tleh in biia aspešnejsa oti ekipe Ajigoni iz Izole z rezultatom i» : 2. Na tej tekmi je Ivana /era osvojila vse tri posamične zmage, po enkrat sla bili iLsj'icšni Se Vesna Rujko in Polona Betavič. enkrat pa je bit us|X'šna ludi dvojica /era)'R prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke, ki ga je (Kllično končal Patrik Ro.se iz Velenja, Na prvenstvu je lispel premagati vse nasprotnike in zaslu:^,etio osvojil prvo mesto. Na tekmovanju su nastopila še Benjajnin Klaužai* in Polona Belaviè, ki je na koncu osvc>|iia mesta od 9 do \C*. NI več neporaženih V Štajerski ligi po U. krogu ni več neporaženega moštva, kajU v(xlilna Rç> gaška je doavela prvi poraz. V Celiu je z (1: 2 izgubila z Get Power Šampionom, a vseeno zadržala prvo mesUï, vsaj do preložene tekme (.^i. okU> bra) meil Smurinim 1928 in Zrečami. Dobre igre nadaljujejo nsta v na.îlednjem letu gotovo svetovno prvenstvo konec avgusta v Osaki na Japt)nskem in cvit>psk-2), Vidiv vič 15 (44). Goršek 6 (24). Cmer 7 (2-2). Pojatina 2, Mihalič 12 2. DOL ženske Kajuh Šoštanj • ŽOK Mislinjo î:3{15,-19,-19,-19) 3. DOL moški - vzhod Šoštanj TopoUim - Mislinjo 2 : 3(-22,19, 22,-22,-9) 2. SNL, 11. krog Rudar-Triglav Gorenjska 0;2(0:0) Strelca: 0:1. Dcjlžan (61). 0:2' PtasUivski (75), kudan Krpač (>. Jeten 5» (cxl 67. Jh-hie 5), .leseničnik 5,5, Muliarcmovic 5, Ro.šcr 5,5. Uankič 5,5, Hudarin 5,5 (od Džajič). KraJjcvič 6. U-lovič 5, TrilVovic 5,5, Agje 5 (od 67. K/ilo n pmvoz mošiva. Za lo prilo;^nosi pripravljajo svcCanasi. ki ho pred ^s j Is ki m domom v mcstii. ■ tnkp Iz policistove beležite Za torek. \1. oklnbra. sc glavni ta-piiu v policistovi bele/ki nanaâjt^ na 7iiscg pre|X5wdanih drtjg. Na parkirnem prostoru pri mesinem stadionu so mlajšemu moškemui3vr-šičkov marihuane, pri stan{)vanjski liSi v Skalah pa zaviiek, ZveCcr je bií zaseg bolj trd. V centru mesta so /ase^li heroin. PonoCi pa so posredovali v stanovanjskem bloku na Jenkovi, kjer sta se najprej sprla, po tem pa siepla zunajzakon:tíca partnerja. V preiepLi ,ie žena iitrjiela telesne poškodbe. Z reševalnim vozi» \on\ SI) jo prepeljali v dežurno ambulanto. V sredo. IH, oktobra, pa spet marihuana, Najprej so jo v bližini ik>ma krajanov na Konovcm ?AscgJi mlajšemu moškemu, polem pa su se z njo sničali àî v centru mesla, kjer jo je imel miaja mo.^i zaviio v l>an-kovec za I0,0t)() tolarjev. Ob lem pa zasačili še enega, ki .ie tirogc? pri> dal. Te^ Caka ka/en?^a ovadba. V četrtek, 19. oklnbra, opoWan, pa je stanovalec v bloku v SaJekii s predvajanjem glasne glasbe motil sosede, zaratU Cesar si je prisiiižil plačilni nalog. In ko so bili k tam. so ga opozorili se na (tîe)primeTen odnos do sosedov, saj njegov pes urinira na balkon, urin pa -noči so na dveh krajih, enkrat na parkirnem prostori pri Intersparu. drugič pa v klubu (îega v Šaleku, predvajali preglasno glasbo. Kršiteljem so spel pisali plačilne nal<»ge. dvakrat po 25,000 lolatjev. Proti jutru pa sla se v Maxu sprti in stepli (Ive ntlajSi ženski. Obe sla dtJbili plačilni nakjg za 100.0( JO tolarjev. V soboto« 2i. oklo1)ra, je v k)kalu Tris v Pesju gost pretepel drugega gosta, v klubu Cîega v ^leku so spel f^edvajali preglasni) glasbo. Odgi> wrna tiseba je di>bila nalog v visini 25.000 tolaijev. V nedeljo. 22. c^klohra, pa so posredovali na vi>lLščii v Vinski CJori. kjer seje možak nedostojno vedel, a .io je |x>p[hal prej» preden so na wv lj.«e pri-^i pt>licistt, V [Kmutleiick. 23, oklobra. pa so sc spel ukvarjali s prepovedanimi drogami: na cesti na Gorice v Šošta-niti in parkirnem prostoru na tifei> kovi. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koro{ka cesta 37/b, 3320 Velenje Komunalno podjetje Velenje d.o.o. sporočd, da bo za 31. oktober In 1. november 2006 spremenjen prometni režim za dostop z avtomobili na pokopališče Podkraj od 7.00 ure zjutraj do 17.00 ure popoldan. Enosmerni promet bo potekal v smeri od gostišča pri IHartlu (Partizanska cesta 52} v smeri pokopališča Podkraj, proti Podgorju In nato na Šaleško magistralo. Urejena bo prometna signalizacija, kontrolo In usmerjanje prometa bodo izvajali policisti Policijske postaje Velenje in občinski redarji. ^àTigoAvto prihaja v Velenje mpzamudïteï owcmw pjQyg prodajalne na Preiimniul. 22 iValsnju IZKORtSmS PRILOŽNOST: čako vos PESTRA PONUDBA pnevmotK iezecvnlh delov In dodatne opreme 20 vozto, Mû^ âojtd(|ev, vilne tefinlke In Se v^ko več... 10 % OIVOHTVENi PWUST In ugodni plačilni pogoji Matî prijavila moža Vek*nje. S9. oktohr;! • Spolnega nasilja nad mladoletnimi osebami je pri nasoCiino kar nekaj. Pri tem ne gre za nekaj, kar se dogaja drugje in ne tukaj, ajiipak za nekaj, kar jeprisoino tudi v tem okolju, VCeiriek ponoči sta velenjskim pt>lj-cistom mati in žena ler njena niiadrya tovrstno ka/Jiivo dejanje je prepisana kazen /iipora od àislih me.se-cev do 5 let. Pri Žaganju drv smrtno nesreča VefciiJe. 21. oktobra - Pri stanovanjski hiSi v Lodici pri Veleniu so v s(v boto žagali drva za dmeini nesreči pri lunelu v Šaleku. Ko so prišli na kraj. si> v jarku na-prevrnjen in po.skodovan osebni avlo znamke c^pel ornega, me^llent ko voznika tam ni bilo, Kmalj za tem je na policijsko postajo prišel mlajši moški, sicer povratnik. in povedal, da mu je nekdo meti popivanjem v klubti Gega v Šaleku ukradel ključe wvila. se z njim odpeljal, naio pa preti lunekun /iipeljal z vozišča. M zbiranju obvestil in kasnej-.šem kximinalistično-tehničiwm t»gledu vozila pa yi bilo \igolovIjent). da gre kriw ovadbo, zaraili česar botlo lastnika avta ovameinih prekrškov, ki jih je na tej vožnji storil, so nm izdali plačilni nalog v vii^ini 22lU)()0 tolariev, V prometni nesreči po-skodovona otroka Velcrýi', 22, oktobra - V krizi.sču Kersnikove in Vojkove ceste se je v nedeljo popoldan pripetila prometna no sreča, v kateri sta se lažje postoxJovala dva otRjka. Voznica osebnega aviomcv bila je zaradi izsiljevanja prethîosii trčila v voznika neregistriranega kolesa z moiorjem, ki ga .ie vozil otrok, la je nato podrl Še peSca. ludi otroka. V nesreči sta se oba lažje telesno po.šktxlS OwCPVaM. 21:00 TO Bif-wutWiW lORATiUČENjEO AMERIČKA KUmiRAZA KRASNA NAROD KAZAHSTANSKI CBorBt: CulUjrAt LMrníngs of Am«ffca for Mate BmfHfiloHous NaUofifii of Kísdkhscan) 93 uyCWw SAfMfcdritfb 21:40 P6.S0,« »»lil«»» • «I HUDAMIUVgiCA Cn>eAr(Buny) Bait. ÍWáŠiTpi^ <i nja. Primer izračuna obresti za NLB Zlati dep02it, v znesku 15.000 evrov. za 24 mesecev Vezani znesek: 15.000 EUR Doba vezave; 24 mesecev Letna obrestna mera: 3,15% Obresti po24-ih mesecih; 959,88 EUR Skupaj obresti in glavnica: 15,959,88 EUR Nova Ljubljanska banka to jesen se posebej poudarja pomen dolgoročnega varčevanja In ker je evro tako rekoč pred vrati, je v mesecu varčevanja na voljo posebna ponudba dolgoročnih depozitov in varčevanj v evrih z dodatno povišano obrestno mero. To Jesen so aktualne oblike varčevanja v NLB^ NLB Evro depozit za 6, NLB Zlati evro depozit ned eno leto. NLB Rentno varčevanje v ev-rih in NLB Modro varčevanje v višini nad 100 evrov na mesec. Do 30. oktobra Čaka stranke ob sklenitvi katerega koli od navedenih varčevanj uporabnodariio. *NLB Zlati depozrt l^hko sklenejo vse stmnkez NLB Zlatim osebnim računom Viâina obrestne mere je odvisna od zneska vezanega denarja. Minimalni znesek vezave NLB Zlatega evro depozita je 10 0C1 EUR nlb9 WWW. n I b. si Promocijsko ap« Pri skladu Hedge Valutni izreza valutni sklad, kar pomeni, da upravljalec sklada nalaga dcjiarna sredstva v valutne terminske pogodbe in valutne opcije. Valutni skladi tako ne vlagajo v dclnlce, kot smo tega vajeni pri drugih skladih. Hedge skladi uporablj^o rai^lične naložbene strategie in vzvode, ključno pa je to, da nc zapadejo pod strogo regulativo, ki sicer ureja vzajemne sklade. Upravljavci hedge skladov imajo pri svojem trgovanju na razpt^Iago širšo paleto finančnih instrumentov kot njihovi kolegi, ki upravljajo klasične investicijske skJade. Denarna sredstva lahko investirajo na vse irge ter v vse obstoječe finančne instrumente in tehnike. Velika stopnja samostojnosti, ki jo pri svoji naložbeni dejavnosti, ustvarja dobro osnovo za doseganje visokih donosov, seveda pa hkrati s seboj prinaša tudi večjo stopnjo tveganja, Prav zaradi možnosti visokih donosov in nizke koreliranosii z delniškimi naložbami smo se odločili, da hedge v-alutni sklad ponudimo tudi našim zavarovancem,« natn je odločitev, zakaj Hedge valutni sklad, predstavila mag. Renata Doler TisBj, izvršilna direktorica »Glede na to, da je predvidena donosnost sklada Hedge valutni med 8 in II odstotki letno, pričakujemo. da se bodo naložbe v ta skJad odločili predvsem zavanv vanci, ki imajo že zagotovljeno finančno prihodnost in želijo svoje sredstva dodatno oplemenititi Za vse tiste, ki pa so ob naložbah pripravljeni tvegali manj, pa smo v sklopu zavarovanja ZMPrizma Plus pripravili tudi sklad DWS I'lex Pension 2016. ki garantira 100 odstotkov neto vplačane pre- Vléll^ 12PIAĆJU 08 oo2iverju 9vanrtnns IRWWI VEF tklod* Vf «U«U pieeedm MA POTÇK ZAVAROVANJA Grafičen prikaz mehanizma "lock - In", ki garantira že dosežen donos. Pr*dv(Mn« dono«ne«l »hlitfa DWS H»đg* Lonçrdhon Currency protega povproino «Icnosfiest ftv«t«vnlh delnlihih indoksev in M 9UH|a invd 8 % in 11 % P«tno t7\ Graf: najpogosteje trgova na medvalutna razmerja na svetovnem trgu 2016i SREČNO IN BOGATO NOVO PREDSTAVNIŠTVO VELENJE, Stari trg 35, 3320 Velenje, tel.: 03 897 50 96 liki sektorja financ prt Zavarovalnici Maribor. t^Našim potencialnim zavarovancem priporočamo, da se odločijo //d kombinacijo enega in drugega zavarovanja, torej Prizme FlexPension in Pri/me Hedge valutni, nekab) v razmerju 80 oz. 70 in 20 oz. 30 ^Mjedo dala. Zavarovanje ZMPrizma Plus, v sklopu katerega laltko zavarovanci svoja sredstva naložijo tudi v sklad Í Icdge valutniv je pri /avanwalnici Maribor možno sklenili le do 20. novembra 2006. Gre torej za zavarovanje z enkratnim vplačilom, kjer je najnižja vplačana premija 239.640 tolarjev (l.OOO evrov). Zavarovalnica Maribor pa vsem zavarovancem, ki bodo sklenili za-van?vanje ZMPrizma Pius, podari nezgodno zavarovanje v viSini vplačane premije, vendar največ do 4-200 evrov. mije in 100 odstotkov enkrat že doseženega dímosa. saj ima v sebi vgrajeno varovalko za garancijo vrednosti vzajemnega sklada.« je predtiosti novega zavarovanja razložila Dolaijeva. »Pri naložbenem zavarovanju pa je vsekakor pomemben ludi davčni vidik, saj se dohodnina po zakonu ne plačuje od dohodka iz življenjskega zavarovanja, če je polica sklenjena za dobo več kot dosel let in je sklenitelj in upravičenec po polici ena in ista oseba, Prav tako je zavarovanec, ki sklene naložbeno življenjsko zavarovanje za obdobje, daljše od desetih let, opravičen plačila ó.Snidsiotnega davka od prometa zavarovalnih poslov.« pa je dodatne prednosti, zaradi katerih se splača vlagali v naložbeno življenjsko zavarovanje Prizma, predstavil Ce bron. VARČEVANJE Naložba za prihodnost Vse VQÙ ljudi se odloča za sodobne f>blike varčevanja, ki pfv nujajo višje donose kot iia primer klasične hranilno knjižice, Tako je čedalje bolj priljubljeno vlaganje v investicijske sklade. Sodeč po ugotovitvah mednarodne raziskave o naložbenih navadah vlagateljev v sklade, ki jo je družba OHC Cîral-Iteo opravila ludi v Sloveniji, več kol polovica (58 Slovencev že vlaga v sklade. No vosi pri Raiffciscn Krekovi banki je garantirani sklad skladov Raiffeisen-Top.Selcctlun-Cra-ranliefonds, ki ga je bank« nedavno ponudila slovenskim vlagateljem. Po izteku sedemletnega nalijžbenega obdobja (6. novembra 2013) je naložbeni-kom zagotovljeno lOO-odstoino izplačilo glavnicc oziroma 80-odslolno iy.pl a čil o najviše vrednosti enote premoženja, dosežene v času delovanja sklada, čc je la višja od glavnice. Vpisno obdobje, med katerim veljajo ta /«tgcHovila. iraja do 3. novembra 2006. Kasneje bodo naložbe v ta sklad še vedno mogoče, vendar brez garancije. Sklad Ra i iTci sen • To pS cl eci i a n-Garanliefonds zajema tako ob-vezniške h>i delniške sklade, med naložbenimi regijami pa slavi predvsem na vzhodno Lvropo, A/ijo. pacifiško območje in razvijajoče se trge. Pot v preteklosti zelo uspe^nili skladov, ki jih upravlja družba Raiffeisen Capital Management, sestavlja košarico bolj dinaniičnili naložb, ki tudi v prihodnosti obetajo zanimive donose, stabilnost pa zagotavljajo evroobvezniški skladi. Prednost sklada RailTeisen-To pScIection-Cjaramiefonds je torej predvsem varnost. Razporeditev dinamičnih naložb in obvoznic v tem skladu skladov bodo namreč dnevno upravljali pod nadzorom uglednega garanta, britanske banke Barclays, in sicer tako, da ho delež bolj tveganih naložb večji v obdobju vzpenjanja delniških trgov, manjši pa ob njihovem padanju. Raifreisen Krekova banka že dve leti uspešno trži sklade, kijih upravlja vodilna avstrijska družba za upravljanje RailTeisen C^apital Management. »Med najbolj uspesnimi skladi sta bila doslej Rairieisen-Oslcuropa-Aklien in RailTeisen-liurasien-Aktien, po nedavnih korekturah na kapitalskih irgih pa se je pokazalo, da vlagatelje vse bo(j zanimajo dolgoročne in varne naložbene možnosti. /aio smo i/boru 15 skladov dodali garantirani sklad Raif-feiscn-TopSclcction-iîaraniie-fonds, se posebno previdnim vlagateljem pa je odslej na vbal-lia lajî ced, " je povedal mag. Gvido Jeniensek, dircktor Oddelka zakladnislva in investicijskega bančništva pri RO. HRANI L N I C A OCj LON d.d., Kranj POSLOVNA ENOTA VELENJE Tel.! 03/ 89 74100 www.lon.si VARČEVANJE DONOSNO - VARNO - NAJBOUŠE TOLARSKE IN DEVIZNE VEZAVE POTROŠNIŠKI KREDITI V ENEM DNEVU ODPLAČILNA DOBA DO 7 LET LONOVI OSEBNI, ŠTUDENTSKI IN PODJETNIŠKI RAČUNI PLAČILNI PROMET NIZKA PR0V1ZUA MENJALNICA Bančne storitve na ljubezniv Osebni Naon P0TRS8UJE7W GOTOVINO? Najhitreje do posojila - izplačilo gotovine talcoj Za vse zaposlene in upokojence -plačevanje preko položnici (obremenjenost dohodka ni ovira) ČmUCA MAJA t.0.0. jurCiiava 6. Mtribor Pč CfiffVRCnijši^ 7.3000 Delii 03/ 42 84 690 Mob.: 030/ 333 663 Del. čat: 8.00 do 16.00 Pozor - jagodni izbor Bančne storitve na 'Ljubezniv Osebni Način' Hranilnica I.on, J. d-. Kranj jc svoje poslovanje pričela pred nekaj već kol štirinajstimi ieii v Kr»-nju, danes pa z bilančno vsoio preko dvanajst milijard tolarjev in poslovanjem v devetih poslovnih enotah po većini slovenskih r^ii predstavlja privlačno aitcrnalivo poslovnim bankam. Hranilnica 2e od samega /a-Ccika posluje / licenco Banke Slo venije, vključeni pa so v jamstveno shemo, ki varčevalcem zagotavlja zavarovanje njihovih vlog do vsnic 5.100.000 tolarjev. Hranilnica i razpršeno lastniško strukturo jc v lOO-odstotni slovenski lasti, kapitalsko ustreznost pa zai^otavlja z milijardo tolarjev. Lani je LON posloval zelo uspešno, njihov dobiček se je v primerjavi /. letom 2004 več kot podvtjjil, /a gospodinjstva ter gt> spodarski in javni sektor pa imajo v hranilnici deponiranih skupaj več kol devci milijard tolarjev. Rasi zbranih depozitov je bila kar 16-odsioina. prihodki iz obresti pa so bili vi^ji za IS odstotkov. Hna od njihovih devetih poslovnih enot se nahaja v Velenju, na Ti^u mladosti 6. Hranilnica ima pridobljena vsa dovoljenja, vključno z licenco Banke Slovenije, in deluje popol» noma enako kot vsaka banka. Njihove storitve so /a uporabnike ugodne, saj ponujajo nekaj privlačnega oziroma boljšega od konkurence. Poudarek je na hitri odzivnosti in konkurenčnih obrestnih merah. Ponujajo ugodne gotovinske kredite za komitente in no ko m it ente z odplačilno dobo ES do sedem let. plaćo ali pokojnino obremenijo do 45 odstotkov in gotovino po želji komitenta izplačajo v celoti. Celoten postopek pridobitve kredita je zaključen v enem dnevu in kreditojemalec lahkoznajeiim kreditom poplača manj ugodne kredite, najete pri drugih bankah. HRANILNICA LON LON d.d., Kranj www.lon.si Poleg kred il n eg a po si ovanj a so posebej prepoznavni se na področju varčevanja, depozitov in plačilnega prometa. Na sirani plačiinega prometa imajo za pravne in fizične osebe vpeljajio elektronsko banko K-LON, Poudariti velja nizko provizijo za posebne položnice. /a varčevanje ponujajo zelo ugodne in visoke obresine mere ob hkratnem zagotovilu varnosti. Na področju varčevanja imajo razvitih Sest različnih aranžmajev, ki 80 prilagojeni povpraševanju. Tako se za vsakogar najde ugodna rešitev. Hranilnica I.on Je torej pravi naslov, kjervam bodo bančne storitve ptînudili na Ijifhezm o.iebrii muvf. . I T ■ ^ A Le še kratek čas vas čakajo odlične možnosti za bogato bero s petimi obetavnimi skladi, združenimi v sklad Raiffeisen-TopSelection-Garantiefonds. In to z garancijo! Ne prebirajte predolgo, saj se vpisno obdobje v sklad konča 3. novembra 2006. 'nveœijMeKAdB Rif!9l0«n Cafitt' Mrnoenoni upra/*)« RalfolMr Kaclu anao« Gos» schallffi &H. Tiicrl», đitrlBuOjo invstdaiBh sk«aavvS«venjl opiavja flalWcbon iMcm bmlafl tf nvwUe^AKI «RWl nlao Unčnj proOjtQ innisozstoD vAtsmza|smč«ríh V09, HvgjazsMpcđe Senteno)«T^luOcno»rmtria'Ci2t«e'odti9i/vBK«Uk PrpspiW. bv gfek prospaka, zWio oO)wjBno eircinposnocKnâou ZamdinitarqMBjff^vinnosintipapviff^invsiJtlamg^câ, devag«»; vcUobtulriwlnrlsrtoMDipDvrT^h««^ sredstev, m p v:o2]i vrvesectski sfc'm Pmsdo û gibsniuvređridui drcas wbtyaio'ija ifivsstí&tsKeoa skisáisoormmoo^jeni v ťtsvnemtempblu inm ^mi snni wnwt Wjí vetoom provioja zh^Aé od 1 da s odiielKosi vpečwega zrnko, etfiritno m petemezn^ge iKado, izsepm piWdjenl, upm<)siM provU|a Mfiofo*^ Mti MPtfkov Pro*í)no, dů cecKeniM oe^edbov Denh ptmMevejavnepcQeja in «9lno«ii stonevft * OAupravmtxnt sxNsDraTxi^PÍBabNDrnjniCnDn 100 wm ** ODMnojreirew 20^3, čaje ta Tfigannoja vftja zasKM Raifle^an Ta^Sedctwi GiranHfei^ 009 11 2CCB a m tezrtdlavndnMiengn pfvneieiijtvedm 12S«v«9/ (125x60 K « 101^ Investicijski skladi Raiffeisen CapitaJ Management Informacije: poslovalnice Raiffeisen Krekove banke wNvw.r-kb.si skiadi@r-kb-si 02/229 31 31 ČETRTEK, 26. oktobra SOBOTA, 28. oktobra NEDEUA, 29. oktobra PONEDEUEK, 30. oktobra SREDA, 1. novembra SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 06^n mm fi/.On PffuĎla 0^.06 Dnlnnimrc 08,00 Porodila OC.Df) UobiDjuiro 09.QG Pívočila 09.nb Malosivflrelire, kvt; Urjdaia/ancroka mb Brnim. BGriia1?/39 m^ M.riikiijb n.'is 0(Tti/|B 13.00 Hwtrâla. ápori vrsfiia 1125 Moáa, ]e nebu Mufn. ndrlaia 1115 Uniginosugre. mO Lklp(;U |)esnk; lb,00 Poroi'jla. prnnisl liOS Mimivi 1W0 Ki|ukecssirehB.1/?6 16.05 Risanka 16.16 lemovk». igram filni 16.30 Bobri, (lokmn. nar]. 11M Níivica ^lori vreme 1/.3n Jasnu in glasna 1ti.?0 Oiilinvniiurip 18.40 Mc8|£ri, risâfikfl 19.00 Dnflvruk.vreiîi» ifiori 20.00 ÎGiJnik 21.00 PrviindriiEH 21.20 Ùsfiiidan 22.00 IMmcvj,Spori, vfeřňc 22.50 Kiijiga men« bnga 23.10 Cteni VBřBf 00.40 Sedma m\ nsamnsvojiiVK, iv (liBvnik26.10.1901 01.10 Dntiviuk, vřen\fi, ntagnut, orl 02.1)5 .lasno in glasno 03.00 IIIIQM SLOVENIJA 2 06.30 Intnkanal 09.Í10 /abmi inifik^nal 11.30 Mki infokanai 12.30 Zabavni minkanal 1655 Pnsiiiinim« (li^iifl r/.OO /loûnvsvatuunieLnm. 1/6 18.00 Mmrn 16.30 Pwnagainios», ivKopw 19D5 l/Iraner. 1/12 20.00 PodcirlfvJp^koVK nayraJc 20.45 [vroUgavko^Hiki.Oibnna-Union Glmtpijd, vklju^iisvv pra 105 22.30 Dn(gagiíneraci|a.2/2 23.35 Chuck m Bitek. amer, film 01.10 Maiekď gledata maICkâ, čl/13 01.30 Dní^vnik/aiiiejskH IV 01.55 IIIIQM pop 06.?5 24 ur. ponnviiav 0/.25 Rii;kil3ke 08.15 Viíisí (|ub?vni. nd. 09.15 CisíH nMnosuiad. 10.1(1 ÎVpmdaia 10.<10 Nova priložnost, nad 11.35 Barva (jrRha. (mrl. 1230 Animalia. Mum. scnja 13.00 ZgoilUe rjciíannv. rlnkum.S(.ii|a 13JÍ0 IVpmílaia M.00 Riiiiitske H.55 Barva yíHlfa. nati. 15.55 Nova priložnost. i 16.!^ Cisia noikil^iiQSL nad. 1/.50 24 ur 17.55 Vihar liubm nad. igjio 24 lir 20.00 \m\s 21.45 BAB 22,15 Na kraiu řloCina. nan. 23.10 Zahodno k;ilu.riarí. 00.05 Najsirožji hunski /^prjí. rlokuiii. oridaia 01.05 Seksvintsiu. rian. 01.36 24 ur. pQiiovilHv 02.35 Noi^nď paiioraiiia © 11.05 11.10 14.00 1/.55 18.00 09.00 Oobmiuirn. iníormaijvnn ra/vuiinlna o(ir|a[» 10.00 Vabimo k nsledu 10.05 Udpria li'rii3, ptiiioviiov AI LUNAIlVfWMlDíClNA. BIOlNinCUAlN KIROPRAKTIKA.df.Dragn Smilj^nii^. kiriipraklik. UiOLwgelik spoiilnHva P(V mn. gkishena vlrlai» Virlsrsiiani. cbvastila Vab II 1^0 k Ligladu li SI r>a vrsu, mladinska kuniakma ndflaja. 3.ÍVmr['i3 18,40 Regionalne ntivii;e 18.45 BesRde niini (n up^nia. i/(Ar3^tivaina rjddaia • Gblií^je miru 19.15 Najspoidn^a IQjfO VidcQSirani. obvestila 19.b5 Vabímokoglcdu 20.00 Skrbímn^a ?drav|R, svsinvalna knnia);t;ia nddaia 20.55 Regionalne nnvii;e 21-00 V hannoiiijj/naravo, ponnvilcv 21ÚÍ0 Vaeiársljaio.ijlasliend kuniakina odrlaia. 3. TV fiirf!2a 22.45 l?[iddâ|eOobro|uira mlormaiivno ra^ndrilna oddaja 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Najspoidrieva 23.45 Videosirani. obvtístila j SLOVENUA 1 i [)6.?[) Kultura i 05;30 Odmevi i 0/.0D PořfiĎlfl I 0/.05 Oobruiuirn j OR.OO Poroiiln i 08.05 Dobrniuira i 0R.00 Pornřila ! 09D5 lermovka. igrani Iliru j 09.20 BDbn.dDk11m.n3n. : 09.45 Oddaia 2a oiTDktí I 10.05 Mmirn i 10.^0 Zvaim I 11.35 Mii;aikdu$3, pmtMarka : Jarca, Miirri.r)ddaj3 j 17.20 Osmi dan I 13.00 Pornňla, ipart, vrome i 13.15 Ob/nnaduha I 13.45 l.luhûvni iiinp : 14.0b Mednarodna oli;nr)a I 15,00 Píjrořils, pmmai i 15.06 Mostovi j 15,40 Mali Mnm 4/26 I 16.05 l;p(^jntnainrbu:Hfti, li^lim! i 16.25 Sjovcrfskivudnikro9.4/1D i l/.OO NoRvrernc. Ipori i 17.35 NadnnalgBngraphrn, 14/15 j 18.30 ^ebaniu dpiflliii:» i 18,35 FrančkovPon/ek, nsanka i 19,00 Dncvmk, vrame.ipori j 20.00 PnJol5Vcii?Nai3li|n j 21.20 Turisuka j 22.00 Odnfevi,5pori, vrume I 22.50 PolnoCmklUj j 00.05 Naunnalgi^ngraphfc, 14/15 i 00.55 Onmik, vrenie. špuri i 01.50 PnJoÍBvrji/Naislifo j (13.10 Inlukaiial I SLOVENIJA 2 j 05:^0 liiiokarial I 09.00 Zabavn; iniokanal j 11.30 Oiro^kiiitoial I 12.30 Zabavnimi ukan al j 14,40 l]nbmn pori ennsiísho. : nemški lilin I 16.10 Jasno m glasno: branie j ]im VtSp3S,4/10 I 17.40 Zdaj!, odilaia/a rs^gibaito : iivljsnie j 18.05 Mostovi I 18.35 P/vnnrIniyi j 19.00 IdiniS/lO i 20D0 ZloánvsvíUJumDinm.2/6 : 20.50 SIrrvnniíkj inaga/in j 71.15 Cilyitjlk:Vaf^va \ 71.50 Novnmbar, snmr. Iilm i 23.10 George Washington, arner. Il i 00.45 Dnevnik;amejsks IV I 01.10 Iniokanal I pop I 0B30 24 ui j 0/.3D Vihar l|ijbe?ni. nad i 0630 Ci^ianMíoí^nosLiiad. j 09.75 rv prodaja i 09.55 Nnv.i pnlo^nosinad. i 10.50 Barva gr^ha. nad. j 11.45 Tranja i 13J30 1v prodaja j 14.00 Rrdilake j 14.55 Barva grch^. nad. : 15.55 Nova pnlciiriosL nad i 16.50 ČfSlB mKluOnosi. nad. i 17.M 24 UÍ vnuiiH j 17.55 Vihdrljube^ni.nad j 19,00 24 uf I 20i)0 V/amialipiBli j 20.45 m : 71.15 Mitrilija se vr;?i^a. amer, lilm j 2sl?5 Bre? sledu. nan. I 00.70 Nmirinoljiřbljtína.ampr. fill I 0730 NoAm panorama © 09.00 10.00 10.05 I 11.10 i 14.00 ! 17.55 i 18.00 i 10.40 I 18.45 j 19.25 I 19.20 I 19.55 i 70.00 i 20.75 i 7030 1 2130 I 77.70 23.10 73.15 73.20 Dobrnjulro. irifofiiinlivno razvetlrilna oddaja Vabimo k ogleái Skrbmio/a/drav)u, i/obra^evafna oddaja Naj spol dnnv;^ VečersTjaSo. pnnwitev glasbene oridajo Vidtiosirani, uhvesiila Vabi (II u k oglerhi Mi§ (na§. nim^ka orldaia. 3. H/ mreža Regionalnih novice Asova gibnira. ponovitev Naj spol dneva Vidoosirsni, obvesula Vabimo k ogiRdu Ookiimeniarna odd sja Regionalim novice Planet polka, oddsia i riarodno;abavnti gfesbti KRAS: /lirosr člov:;ka ? naravo, dok. odda)a,3. iVmre^s I/ oddajK Bob/o juirn, inlormaiivno rn^ved/ilna ndrl^ja Vabimo k ngledu Naj spol dnsva Vi dvostrani, obvesti!^ SLOVENUA 1 06.30 Odmevi O/,01] Zgodbni/5knljk(î 0730 Malrisiveœlice.kvi/ 08.15 Hjsanka 08.20 Porlsire§je.3/10 08.40 ían]hni gozd S/6 09.15 Prav1ji]^ni gradknprod.lilin 10.40 Pnlnfii'j>ik1iib 17.00 Tednik 13.00 PoroNa, SpwLvrsme 13.20 U?ivaimnv^raviti.?/1D 13.50 Slovenski uinnki 14.20 Piramida 15.25 tutilrvgispsKang.litni l/.nn Poruda, špoíLvrsmB 17.15 O/ani iy.75 Siiliys,wManbíjr 18.05 Kulmrn 7 ?vc/dami 18.10 Prihaja Nndi. nsHiika 19i)0 Dnevnik.vtB(iiB.§port 70.0(1 Miscimamnfadf,3/13 20.30 Hnbar 21.40 NeeGdnipoíJi.2/4 22.35 Purrjfiiltf, šport vreme 23.10 Manira K., franc, [lim 00.55 Dnevnik, vrame. Spun 01.35 ilnbar 07.45 iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 08.00 Zabavni itifokanal 09.20 Skwi řas 09.35 ffl^V3lp.sniut.VSl |Z).1. ll.fin Zdsj!, orldsia^anî^gibano ^ivIjcr^R 1130 CiiylnlfcVa/iavs 12.35 a^v3íp.smučan|u.VSltó.2. vořnia 14,25 Hokuiiei 5up8rpok3l (Z). 101 Me. Knm Metcautf ]uilimpi>iia. praiios 16.30 PodeliievJsta nagrade 17.16 Mieinerk franc, tv film Kuiii;srisln,3mer.iiim 27.05 IdiniB/lO 27.55 Niko(iobdcsetjh:Ma|a Satinšek 73.55 Stiboina noC: nadčlovek 00.50Pokvar)enRdekleia. 14/16 01.40 Dnevnik ;»mR|i»ke IV 07.05 iniokanal pop 0730 TVpn)d3jâ 08.00 DrobiŽki, ris. sanja 08.05 Son6^k Oeiqaniin. ns, senja 0835 Brata Knalček. ris. sarija 08.45 AriAtl3t:k, otroška oilriaja 09.10 Jaka na Luni. ris. serija 09.20 NmjaK'lve.ns.sfiriia 09.45 Viiginhi.riiSëniit 10.10 Potkvslikivodi.nihlfTi 11.25 Šolska košarkarska liga 17.25 Raketa fjnrl ko/obm 13.25 Prevara mndpnjaUiljuiDRr. Iiim 15.06 íudežnnoria. dokum. oddajâ 16.05 Geo -spoznajiesvRi link. niíilsia I/.IO 74 ur, vr^die 1/.15 Vali^fik t /ahorlne sirani, aniar. íiidi 18.00 74 ur 70.00 V^cmi all pusu 20.45 BAfl 77.00 Znamenja, amt^. film 00.00 fajna naloga, naii. 00.55 Mo|3 žena Maunci^, íranr. Iilm 02.2 5 74 ur ponovitev 03.45 No^na panorama © 09.00 Mi§ni3§,ouo§kâ oddaja. ionoviti;v 09.40 libimo k ogl^lu 09.45 Reseda miru m ujianja, l/ob raž evalna oddaja, ponovm^v Obličji} lilirtj 10.15 Najspoldnm 12.00 Viderisirani, obvestila 15.50 Vabimo k ogledu 15.55 Angle^aPrtimiefligo. (leposnidrii pmnrjs lekine Arsenu I : Evwrion 17.55 Vabimo k ogL'du 18.00 V ha rm tjnijf i naravo, km etijska nddafa 18.10 T)si ne vrsu. iiiiadinskanddeia 19.20 [^a|i>pQtdneva 1935 Viiictetrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogi»lu 20.00 1500.VTVniRga/ia regionalni inlnmiativni program 70.25 Kuliiin.infomiaiivna oddaja 20.30 Zdaj. oddaja za razgibano življei^e i.!).pota slovr^nskcga podcžel[3. l/bnrlHpoucK in fanta sloveitskt^gři podeželja, posne [sk priferklve 23.00 Odprta lemarALIERNAlIVNA mum. BlUlNFBtSUAlN KfOTHAKlIKA. dr. Drago Siiiiljanii^. kin)praklik, i]io^neryctfk 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Naj opoldneva DO.IO Videostranf, obvGSOia 71 SLOVENIJA 1 n;.3o ^iv>dv 09.55 §poriSpas.5/10 10.25 Vživaiskemvrtu. 13/1/ 10.50 l;vir(n)i 11.20 O^arB ll.2b Ob/Dijedulia 12.0Q ljnrljeiR7arnlja 13.00 Poničila. Spon, vreme 13.10 PriJn2ovi;it/Niiialiio 14.30 lislegalupt^ga popoldneva 14.35 Pfllmmiiulavii M.10 Clovs^kf faktor 14.45 Dnjgo mnťiiiP 14.50 Npdeljsknnko 15J]I1 da sbiini dvoboj 15,70 {Z|me§ani/akoni 1535 Avrliiiija 7076 15.45 ŠportSpas 15.50 Sportnu novica 15.55 Aiii}l8Skant)yoi]ieuialiga 16.05 Preàedniki h predserinice 16J0 Odprto 16.15 Osmi pomik 1630 lorella 16.45 Živalski sveianim.senia 1700 PoioSila.Sport, viisne 17.15 lisiega ícpeya popoldneva 1B-3Q žrebanje (Qia 18.40 Kravica Katka, n^anka 13.45 /akai?. risanka 1Q.55 Vrcrne 19.00 Onavnik. vitmc. špwi 20.00 Spflldnma 2)35 Š -Spoririatjddaia 22.00 Poguvon 27.5b Pn(7)fiila.vismB 23.10 Sknvnosii ilvomib prgvrstnv. 1/6 00,30 Dnevnik, vrsme. špnii 01.15 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Manal DQX1Q Zabavni m loka nal 0935 SHvalp.sniuí3n)i).VSllM},l. vožnja IIJIO Sko/ićss 11.10 Mlarii viruio/i 11.75 Hribar 1735 SPvalp.smiič..VSl(M|,7. vožnja 1330 Spofl 14.05 Samsvtažavah.rtamS^lilm ISJO Rokomet,si^erpokaM?]. Iinale. prenos l/.b5 Košarks.liganlb, Deoplin Slov3n Bosna, prenos 20J]n /ivljeni^vpodrasu. 5/5 20,50 Umetnosiglasbemplesa 21.45 Anna Pihl 6/10 22.30 Kajbo^poi^eUnpnde&venod UJ?. dokum. lilm 23.20 Z giavo na/ab3VQ. 2. nddaia 23.50 ljubljanski mHraton, raporjaža ilODb Jailraiijtf. pokal Pr^ujrola OO.M Onovnik/amoiskerV 01.20 Iniokanal SLOVENIJA i 00.40 /rc3lotedn3 D7.00 Poročila 07JJ5 OobiojUlro 08.00 Poroeila 08,05 Oobrojutn} 03.00 Poročila 09.05 I/popouintorbotHej.^etim! 09.25 Risanka 0935 .Slovenski vodni krog, 4/10 10.00 llallyjmi|unaki. 11/13 10.25 lisiE^alspcgapopoldneva 13.00 Poročila.SporLvrumb! 13.15 1 istii g a Inpe gs p opo Idnev3 14.25 liinstika 15.00 Poročila, promet 15.05 Ooberdart,Kor(^ka 15.40 ÍpÍHbajski, 25/45 16.05 Risanka ÍB.10 PQdstn35jc.4/10 18.25 Maitinampii^jesifdiilo: naleiliivo 1B35 VtselahiSia lutkovna nan, l/.OO Nijvii;e.§pr*ivreme 17.35 Vsakdan ns^iiga telesa. ilokijin. oddaja 18.25 /rebanje3x3j)li)s6 18.35 Patlán, rdeč) lisiai^ek.resdnka 18.40 Joko!/akanioko! low!, risanka 19.00 Dnevnik, vreme. §prj(t 70.00 Proslava ob dnegu refomiacijc. prenos i/ CD 21.00 MafiinUner.7/2 27.00 Odmevi, ^ort. vœma 27.50 Umetni raj 23.20 Med dvema ognjema, 2/7 01.00 Vsakdan ris^^ga teiesa. ilokmii. oddâjd 01.50 Dnevnik.vreiiie.Sporl 07.50 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavm iniokanal 11.30 tJinjškimfnkaiial 1230 Zabavni infoksnai 14.00 § športna oddaja 14.20 I jiibljanski maraton, reportaža 1435 Jadranift pokal Portoroža. reportaž 15.20 Slovenski utrinki 15.45 Dpprnaanja Heb^ka Oailuvan 15.55 Posleifehbaleia 1B.45 Menjs v podrasti. 5/b t/.35 lelaTia.dDPDDHN. glasbena udílejí 20.25 Lepota slovenskega podeželja. l?borl!ipotiC8 infanta slovonskega podeleJja, pnsnetekpnr?ditv& 22.25 Vabimo k oglRdu 22-^ Videosirani. obvusiilfl 11.10 n.5b 12.00 08.00 Dobro jutro, informativno rsM^dnlna od(^ja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Anglř^kaPfemierliga. losnutek tekme Arsenal: I-ver ion 11.50 Na| spot rineva 14.00 VidiNKtranI, obvestila 17.55 Vabimo k ogimlu 18.00 Regionalne nuviun 1B.05 ÍI SI na vrsti, mladinska oddaja, ponrivitev 16.50 Naj spot dneva 18.55 Videos tram, obvssula 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pngovorvstiiiliu 21,00 Regionalne novice 71.05 Rokomet.posnRipktRkme Celje CM : Olimpija 27.30 Najatraktivnejši dc^ot&f angleške Piemmr lige 23.70 l?ndd3juDol)ro|ulřo. in>ofmativno r^^vedfilna oddaja OO.IO Vabimo k ogimlu 00.15 Naj spot dneva OOjfO Videosiram. obv8.sula SLOVENIJA 1 06.20 Kultura 0630 Odmavi 07.00 Gorjanci, nsani film 0/,55 Radovedni Ta ček: prst 08.15 Pnristr(.'5jii.4/10 08.30 Marunafnptič|b'stra&ln 08.40 Pravljii;a o ri^reiViem stra^ilti Baibuhu. lutkovna nan. 09.00 Potovanje na knlili sanj, pl&sna pTHdsiava 09.25 Zgodbiiiz^coljke 10.00 Pra;™tn prenos Bvangiiiii^nskega bogoslužja, pp.mos i^ Rododiiev 11.00 Novo življenje piekmurskih mlinov, ilnkuin. leliton 11.40 PriJožovcu/NatHhjo 13.00 PofoCila. šport vrçme 13,75 Hnbar 1430 V živalskem vrtu. 13/1? 15.00 Poročila, promis t 15J15 Mostovi 15.40 Maiian.knn|,kip]i2ši^siep. 6/13 16,05 Bisanka 16.10 Pote|)an[a:gasila5/10 1635 Kmgamenebnga 17.00 PnmCila, špuii. vreme 1/.15 Pofirst/akoni.evSrnel 1735 /3 Vi'ronjkn,dokiim. oddaja 18ÍI5 Nasijainlvadokum. odiiaja 1835 Anione nogice. nsankâ 19.00 Unevitik. vreme, ^ort 20.00 hriimida 21.00 Oomijvinamdtžava, dokum. oddaja 22.00 Curtpž ob jeleni Ktvu. dokum. oddaja 22.35 Pore ihla. Spoi L vreme 23.00 AiiKchwii; nacisuin rfokončna odločiti^v. 1/6 23.55 Nastja m Ivo. dokum. oddaia 00.75 Za Veroniku, dokum. oddaia 00.50 Onevnik. vreme. Sjiori 01.50 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni iniokanal 113Û Mkiinft^anal 12.30 Antmija 13.10 MarunLuti^r 15J10 Sožitja. tvManbor 15.40 Kuham ;;va/dami 16.15 Suidioííty 1/.10 Slovitfiskimaga/in 1735 Mostovi 18.10 lahinnt 19.05 Mali oglasi. 2/13 20.00 Najboljša podjotmlb idoja 2030 ViAim/apnlicdnœLl6/30 21.70 Si^irkijv drama 22.45 Btrocf m odrasli. fiiBkililm 00.20 Viharni linevi, nemški hfm 01.55 Dnevnik /amejsks tv 02.20 Iniokanal pop 0630 24 ur. ponovitev 07.30 Bdi Lake 08.20 Vihar ljube/ni 09.20 Ćisia nedolžnosi nad. 10.15 Iv prodaj a 10.45 Nova prMosi nad 11.40 Barva greha, nad 1235 živalske smeSniLi^dokiim. scnia 13.30 ivproifâja 14.00 Bitkitake 14.55 Barva greha, nad 15.55 Nova priložnnsl, nad 16.50 Cjsta nedolžnost nad 17.50 24 ur vreme 1/.55 Vihar Ijubfi^m. nad 19.00 24 ur 20.00 Preverjiinti 20.55 Zdravnikova vest nan. 21.45 BAB 22J5 Nevirym&ka policija. i^3n. 23.10 Na kraju Mna, arn. nan, 00.05 Ahas. nan. 00.55 Sf?ksvmi»stij,nan. 01.25 24 ur ponovitev 02.25 Nočna panorama © 09.00 Mámaš o míomiaciji, otroška oddafa 09.40 Vabmiokoglmlu 09.45 Najatraktjvna|li dogodki angfešk^ Premier ligs 10.35 Najspotdrieva 14.00 Vide os tram, obvestila 17.55 Vabimo k oglu du 18.00 Bo kon ihl po^nstek tekn 1 e Cajjei:M:l]limpija 19.25 Kitarski dno: Mnnika Krajne Stih m Boiis Suh, posne tli riasiopa l.del 19.30 Vi de os tram. obvestila 19.55 Vabimokogleilu 20.00 1501.VTVmaga/in.iugiona1ni • informaovni program 20.25 Kultura, informativna odriaia 2030 Spnruntorek.špwuia Kilomiauvna oddaia 20.50 Sporuiigost.pognvorvsujdiu KK Zlatorojj 21.30 Rpfom^acija m Primož Tmbar, rtokumentama oddaja 22.00 Slovenski raisvnUjsnski krog. dokuiTinntaina oddaja 22.50 Vabintokogiedu 22.55 Naj spol dneva 23.00 Vida os tram, obvestila SLOVENIJA 1 0^,00 Nekaj I/mil nsanka 07.70 MedtfRdfA.ns.ltlm 00.35 Oddaja ;a otroke 09.05 SpmšpBS.5/10 09.30 Gasilci, 5/10 09.55 Kiqigamenebnga 10.25 Nauonal geographic. 14/15 11.20 Spsidoma 13.00 Pvrii^jla. šport vreme 13.15 l[ud|ein2emjja 14,05 B^a Krajina, pobiilelo poljE 14.25 Ml se mamo radi. 3/13 15.00 Poročila, promet 15.05 Mntitovi 1535 Sola prvakov. 22/26 16,00 Pod klobukom 1635 Vitammiinmineral.plesna predstava 17,00 Nijvice, šj)orL vreme 1/.15 Bilsemkotkrafj 1735 /vami 18.30 2rHbar^eAstr3mfnta 18.40 Krtek, nsarika 18.45 Vrandokolerito, nsairka 19.00 Bnovnik, vreme, šport 20.00 luter. nemški him 22.05 Pornčila.športvrtime 22.30 Sveto m svat 23.45 / vami 00.35 Dnevnik, vreme, šport 0135 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 09.00 /abfiviII iniokanal 1130 Olr^ški infokanal 12.30 Iniokanal 13.00 Rekviem v d^iolu. Mn/art jVïsi listek i^ Ijublianskestolmre 14.00 Najbtiliša podjetniška ideja 1430 labmnt 15.20 IckiiiH 16.10 Zglavoi)a?abavn.3.Qddaja 16.40 Vi;mii/3priMit8Ll6/30 17.75 Doberdan.KoroSka 18.00 Mostovi 18,75 Užfvaimov;dravjt;,3/10 19.00 Prak&a. 11/22 20.00 Spoft 2035 broliga v košarki. Umoo Olimiflia • lottomatii:a. prenos 22.36 Slovenskajatísccna 23.20 |}v?flnoVcronikmoživljen|e. iranc. film 00,55 Dnevnik/amejskn IV 01.70 Iniokanal pop 06.30 24 ur. pnnnviiw 07.30 BiiiiilHk^ 00.20 Viharijubomnad 09.70 Čista nedolžnost nad 10.15 IVprodaja 10.^5 Nrjvapnložnost, nad 11.40 Barva yreli3, nad. 1235 Preverjeno 13,30 IVpmdaja 14.00 BickilakR 14.55 Barva gr(j|ia 15.55 Nm/a priložnost n^d 16.50 Cisianedolinost itad. 17.50 24 ur.vreme 1/.55 Viharliubezni.nad. 19.00 24 ur 20.00 Je knvanesiH^ist?. amer. íilm 21.45 BAl^ 22.15 Monk. nan. 23.10 Nakrajurtočina.am.nan. 00.10 Alias.nan. 01,00 SeksvmfôUj, nan. 0130 24 ur, ponovitev 02,30 Nočna panorania © 09.00 Slovenski fazsvetljcnskik/ug, dokum eotania oddaja, pnnovilfv 09.50 Vabimo k ugledu 09.55 Sporim toiek. iniormativiia oddaja, ponovitev 10.70 Suoiuii g os j. ponovitev KK Z atofog 10.55 Naj spot dniiva 14,00 Videos Irani, obvestila 1/.55 Vabmiukogledu 18.00 Kitarskuluo: Mnmka Knjnc Stih m Boris Suh, posn^tDk nasuta 2. dni 18.25 Naj spol dneva 18.30 V liamioniji 2 naravo, kmeufska oddaja 19.00 Videos U sni. obvestila 19.55 Vabimokngledu 20.00 Hannnnikarski orkester Zalei; posnetek koncerta 20.55 I novcmbûr danspominana mrtvem VSI sveo 21.75 Vabiniokogledu 2130 Ah. te orglice, posnetek 1. dola 22.25 Naj spol dnpva 22.30 Vidiiostrani. obvestila PRIREDITVE m oroskon Oven od 21.3« do 20.4. Zelo naporni íIikvi so pred v;im. Ne le. úi bíisie tel. mm lirjsia irnsia resno iňin, ki S8 hn pujkibfli^. £o w bu$ie ^shii^vai V ^^ ^ i^içnuja pûgovQra. D(i)rD bi biln, te bi poskušali ujoinvfU. ksj se rlngaja V zvanja. Inio^epr^den ho pri^azirná.kt?náodnDSo;ara<1ininR0l0ni|Br1ne m StK [nt ^Insvl;, ki ii^iva v soncu iri dolgih dnf»iii, /3lo va^c icseni m po/inii ipk nilm. /dnivic vant bo k napiti tju}>ro slutilo m lo kljub icrniL m (lansditi! veliko Bik od 21.4. do 21.5. ^^^^^^ Vsem leiavani pri delu bosie nůko kljubovali. sa( vam bo ?m3n)knvalo ^^^^ mui^i. Ni liVHkrai n rzb. da bo /arjstanok |in ilaSu vsak ilčrn veî^ji. iei;epia, da f3?ftf§tiB silLiaciio, pa ne busîç rjašii. Ne bo vafii parila krona i/ glave, ■ ře bftsie/âpmsili prjninCin pn/rRli. fUsK; pr»cen|ovalisvrj|csposolmn sG. Pazita le. lia tnga nc pnvssie kc^u. ki bi m\ to uporabiti proti vair m v Issuirj konsL Da v$i l|ud|{; niso vredni vai^a zanimanja, pa lakn dobm vesle. i;)(uSii]e so bile Mii\ niarsikrlai kruut. fm pa iiuaie lolikn brjl| Urju ko?o. Veseli (r se krompincvili po^iuiu:, ki vas liorin mo^iii (a/bmnionile. Dvojčka od 22«5 do ^^^ V teb diKh bosie nareáli neka|. na kar sti: so pnpravliaJi icsnii^ria dolgo, ta prav so (lekarn iesiuDlr.ddvani buunkrai^isiuvsogd dovoli initaseboio ^amJSr resnii^rn ^gorliln. dodo vsi iikoli vas močno presenei!siD. IidkIi bosiB ohčiilsk, da vas ;a poni^niheii m nopnliulilien ^iviieni^i knrak i;elQ ohtn^qeio. Najlinfi hudo bovarr. Ko bistn opravili s svojo slaboves^o. bo siojr vsak dan bd|§e. A ne bo pnSb tvj nci^. Siam bosiB pusuli /a sabo. /tvljufijc rn^ rn vi^dnn posdanc^ ro^cami. ^ú nov nití^k pa le^řtk, Rak od 22.6. do 22.7. Krn ne brsiBSe /nali 2>pmsiiii, čeprav si bosie to sino M. Iskali bsic na pske na m v sebi, si ceio o/!iisli iri se ?atQ poôuuli vsak úm sJabte. Kai. ko bi si knnčno pn/itali, da ste vn^rfni ljubezni io (ia mi i^ga nlta n« bo poks/al, »j ne bosie iiiikIí radf iudi sami? Da vas iniaio lisii. ki vam na]wč pome nifo. (skrmio radi. včasih dvrinniD. a v naslerinfib dn^h vam Mj daka/ali. da le tako. Pokadiš jim. knliko vam pomenijo. Več kot stnkrst se vam bodo va^ deln irr ri^jaina puvr rila ^ kmalu. Cas prehladov pnliaia. obcira?ite se i viiaiiiini. Lev od 23.7« do 22.8« ^^^^^^ Se nekai dii ne bcste v lakšm kmrliciji kot ste vajeni, Odre/avi m lečni /nafc ®biu. v teh diiBh pa boste redkn (udi visoli. Tnkrai vam pn^ rnliče ne bo ms nI. Vsekakor pa pnskrbilB. damne bo objalo m iraialu.Sai veste, daliudi. ki su kisin drfijn, nihče nima rad vsvrip bli^mi, Naôu /a pnhndnosL ki |ih bosta ^^^^^ s partnerjem ilelala v pníindniili rfrteh, k bodo obrodili Minih sadov če ne bos la v ^3l|ali Mo realna. Partner to ;na, vr pa raje ^ivtio rahlo v oblakih. Na tia se bo ueba t^ptfiuti čim pi^. da ne bosie /amudili odlične pnlo^iosD. Devica od 23,8. do 22,9. v Da je ?ivl|eniu fes lepo. siœr ?b dohro veste, ců koncu m^a tedna pa boste fspo/nali. ria je laiiko k lln^rxlck bo prnv posBben. /ain ne brj nič i^udno. da vas bo vrgd u ôra. Počuiie bo nek^ dni odli^nn, kar ra/garqaío vas bo nd enerijije iri tlnhrc volje. Morda parincrne ho ^^in /ariovol|en/ vsetiit va ^^^^ Slini rcakújarm, povedal pa vam ;aenkrai tega ^ nc bal^irsr pa vas pmdo bro pn^na. ria bt kai pnrhgal. Pri delu m bodo pohvalili. 7aiD velikR nakupe pa r« tio pravi i^s. sa| ste v p/G smilili icdiuli iaf^avili več koi vam kapne v dcnamut]. Tehtnica od 23.9. do 22.10« Hnlm bCBte cnei|i|e m ^e^a. Kar nckai iiii bosic želeli uresnii^in k prod liie kom kia. ps boli kot računale, manj moJnnsD?aioviiliie.l^dvRmitena|boi| delaven del bla. v kaien^m m Isa n krepak počitek daleč ud doma. Saj lie bo^te leya zavedali a saniali bosli! naprej. In upali, da so bnio časi spreme» Mili. r^ndk^ pa uhniib lok. kj bo iul na va§ mlin. 8u|iU3 se ^ikega srečaii|a. ki se brj nći konai odlično í/tBkln. ludi po va^i /asiugi. saj bosie /nalf v^ ^abo obrniti na dobro stran. Skorpiton od 23.10. do 22.11. Nahrah ste si invii ntnû. kar se vam bo poinaln ie nd daleí. 5b veČ si jih bo f^ ste. če linsie kr^jmpirjeve poûtniœ prisvtjtili pro^ivljaniu i^sa ; družino. Ta vam nanHr3č ia ylas.V resnici pavas bo vse skupai lako močno morilo, ^^^^^ m ugodili, da vam jo bo /ai^odio ^Iravj?. Kaj, ko bi (udi vi raje malo popiisuli m si pn;nalL da ste preuravali. /adnji čas je tudi. da se odlorjte, ali si pnhorhji teden pnvo&čili kakšne pra/iii^^ni dan ludi m svoiu največ|c vcsolie za htdii. ki vani rj^roinoo pnmem m ki vas resnično spnisb. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ne b. da boste končno spol boi| ^atiovol|ni sami s sabo. tihIi počuDli se brste i/dnevavdanbn^k fo.da ne boste^ čakali rra bu^ie čase lo da si boste /naii v^eti pnsD čas tiidi, če ob vas ne bo svetil partnor, pa bo lako na|več;i korak napre|. Da ga ne poimbuieie Msdno ob sebi. lako k veste, ddgo pa tudi ne /drsite \w n}oga, /nate pa se v teli dnuh resnično ra;ie/iu yaradi njego veya iNgega i&ika. saj bo i^rial nekai, karste^elelr obdr^aQ v lainnso. Ribi od 20.2. do 20.3. Cepravste/nanipoiom, da povest:e. kar mislile, maievč^ihssvoiim mol kuni i?pasti v7vi^i. In tako boste odrcagirali, ko bo tn naimanj pout^bno m pimiemhno. íokrat vas bo razočaral dober znanec, ki sto mu v preteklih tednih močim zaupali. 7eio lepo pa vas bn presenetil priiaielj. ki z» pomoč spioh ne bosie predli, pa bo vseeno priskočil na pomočm lo tam. kfer se bosie sami naisldb§e zn^li. Parinerbo še naprei pokoren mliubeč. karvamyodiinkarznaie ludi dobro nagradni. V teli dnt'h pa btKte nagradili tudi seiie. Pa čeprav Še ne veste, kaku bo Sle nakup plačali. Velenie v Četrtek^ 26. oktobra 19 00 Knjigarna Kul tu mica Predstavitev knjtge Violeta Bule: Ritmi poslovna svolucije 19 00 Mestna cein Levi breg Družeflje in tematski večer-Ezoierika, osebni razvoj 19.19 Knjiřnica Velenje, studijska cilalnica Predavanje; Slavica Avberšek in Majda Menih: Ko pride v družino bolezen in smrt Kdaj - kje • kaj Petek; 27. oktobra 17QÛ Vila Mojca Otroška kavama • Buče. buče. buče.. 20.ÛÛ Lokal Klepetek »»Rudarski« Klepetek-Tematski večer v kavarniškem vzdušju Sobotaj 28. .oktobra _ 8.QQ-13.00 Atrij KSC »Ve orgle pa mogo-poisicc; • 29. oktobra leta I9»0so vclen> ski rudarji dosegli dnevni rekord z izkopom 21.6ÍK) ion lignita, v celoineni niwecu oktobru leui I98(J pa so nakopali 4(ú.(ím ion Ugniia, kar je bila likrat: ludi iiajvwja mescćna proizvodnja v doicdanji zgodovini velcnjrskoja premogovnika; - predsednik Slovenske demokra-licne zveze Velenje Franjo Biir-tolacje29. cikluhri leîa 19V0 poslal novi mandatar za sesiavo velenjske vlade; - .M), oktobra 1953 Je upravni odbor Rudnika Ugniia Velenje na seji sklenil predlagali deUiv-skemu svetu izgradnjo 30 družinskih hišic v novem naselju Jo zero med velenjsko kino dvorano in Kališnikovo iiišo; • 29. in.^0. (iklobraieia 1981 .je iiiîel v Velenju dva ki^ncena sve-tsledicc zlasti v Zgornji Savinjski dolini; • 2. novcinhra leta Í97I so pričeli pouk na osnovni šoli Aniona Aškerca v Velenju. Damijan Kfjajlč DEŽURNI t3lefQn za pomoč anonimnim al koti oli kom 031/4A3-365. STIKI«POZNANSTVA ZENfTNA pasiedovdlnica ZAUPANJE za V2S0 starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495, GSM: Û31/B38'378, tel. in iaks: 5726'3ig. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvojehrepenli pokliči na gstn: 031/836-378. IZOBRAŽEN moški. 48^etni, snulran, s( želi spoznati žensko staro do 4Û let. 6sm 041/248-647, www. sup era lan si VITKA Celjanka, mlada mamica, si želi spoznati prijatelja staiega do 42 let za resno zvezo 6sm: 041/248-647, www.superalan.si KUPIM VVCLENJU kupim hišo. Gsm: 031/502-66'. VOZILA BMW 320 dizel. 99.000 km. redni servisi. 1. lastnica, metal barve, klima, vsa Dpfema. prodam. Gsm; 051/324-162, SUZUKI altogl. 1.2000.30.000 km. přodam. Gsm 031/224-113. RAZNO ZIDZUIVO masazno mizo (nova) SANA (EX&PR.) LŮtíX TtSKARSi« osjm^o. u M KOUil KiU veoeno O&is QNE2D0 MCSOJeOA MOčvns- KA RA9TUNA ALOIS JjftASEK poroCEHA Ženska V OONOSU □o MOtA AKâieSK( CLASBENt PROOM.* BRIAN DBTEUA 2 RUMET4IM CVCTOM M-FI TRM P0006NA MSTIM «K omw POKIVTA TtRASA PRI RIMLJA* N1H HWO. NA9K0K. KAVAL K SESTAVIL P£PS DUHOVNO HTJE. NEBC^KI SEL UK IZ LEVSTIK POVESTI LUKA V IZRAELU. AKKO VHAPfíĚJ^ hUl EZprr DRŽAVNA MA KCVNJAK. lÁiK PlĚSHl worm.- JE. KASTAKJE» TB POLDRAG RDEC KAMEN VE«Olj£c< e r^HA B>0O«R' JTitt oenA 6IU ORèm esvcecoL rnONTiK SlVUSKS-KO oesLO ALI PRAVILO A urroLOfiK) KRAU v AROCSU M SLOVENS- KA OPERNA PEVKA-ONDINA HRUkfilG BOLTTSU G«JRO &AVKO M/SENIK CTC* V KaR£.tMEM PRELW ». IN ČRKA T LUSKE Pfti KOVAKJU. OKUJINA ENOTA ZA ČISTINO ZLATA HMf O fWftiVLMN jn» IZÎARE-SMKIE, IZHAJAN. N NAfiSRNIK IVAN Ml •«oie tedKi âAMiST. RICKAAO {laes-ms) R T MAHJâA UPRAVHA ENOTA V SULTi^. T^HCUt H ARASSKJ 2RE8ËC Prešernova 7.332D Velenje Tel.: 03/897 00D2 Gsm.: 041 /682 369 CVETLIČARNA IRIS Vse za ureditev grobov na enem mestu! Za 1. november sprejemoma naroillo za vse vrste koruzo. Lahko vam /Jva meja raste na pločnik, lahko imate ograjo pf>siavljeno skoraj sredi ceste. l3lik> si pred blokom /orjete njivo in posadite krompir „. Če ni prijave, ni prekrška. Logika medobčinskega inšpektorata. Ali bo takgled nanje, ko so v pohîcm cvetu. Sploh, če so urejene. Nekaterih predelov v Velenju, danimo peiorčkov na Desnem bregu, si brez njih sploh nc znam predstavljati. Prva asociacija, ki jo Jobim, ko kdo reče >»petorček*c, so namreč prav gredice. S solatko (celo paradižnikom) vred. Pa jih bomo očitno morali, če dobi inšpektorica prijavo» izbrisal tudi iz spomina. Mi smo nekid teh gredic poslikah. Prav nič nas ne molijo. Ne le in ne tista, ki je predmet spiira. v kaic-rega je zdaj /odločbo očitno posegla medobčinska inšpektorica. ■ Sporna greda. Med stotimi inšpelitorico moti prav ta. Baje si jO je tudi sama ogledala. Greda 1: je dobila, ni dobila? Bo dobila? Odločbo. Greda 2: je dobila, ni dobita, bo dobila? Odločbo. Greda 3: je dobila, ni dobila, bo dobila? Odločbo. tn takih bi lahko posliili nas bo spinninjalo na njih. In hkrati se bomo toliko bolj zavedali, da bomo enkrat od§li prav vsi. da nas bodo veijeino v življenju še zapuščali tisti, brez kaieriii si življenja spbh ne znamo predstavljali... Objavljamo tudi razpored spominskih knmemoraeij, ki se bodo v ceh dneh vrstile po Šaleški dolini. Spomin ne sme ugasmif. ne na čase vijjne, ne na čas miru. /ato je prav. če boste v naslednjih dneh položili več rož in prižgali več sveč kot sicer. Spremenili res ue moremo nič. lahki> pa se poklonimo ljudem, ki so vsak po svoje in vsi skupaj kapko zaznamovali naša življenja. ■ Bojana Špegel Spominske svečanosti V počastitev spomina na vse padle in umrle žrtve íašiima bodo potekale komemoracije v naslednjih kojevnih OíQanizacijah Zveze borcev v mestni občini Veienje ter občinah Šoštanj in Smeiino ob Paki. KO ZBikde v petek. 27 1Û.. }b 16. tiii pri spomeniku pri osnovni soli Škale KO ZB Vinska Gora v petek, 27.10., ob 11. ufi pri spomeniku v Vinski gon KO ZB Pleiive« v petek. 27.10., :b 11.30 uri pri spomeniku na pokopališču v Píešivcu KO ZBTopoiska v petek, 27.10„ 16, uri pri spominski plošči v zdraviliškem parku v Topol šici KO ZB Zavodu]« v petek. 27.10.. ob 12, uti pri spomeniku NOB v Zavori nj ah KO ZB Ventili v petek. 27.10 . ob 11. uri pri spominski plošči pri domu krajanov v Šentilju KO ZB Konovo v petek, 27.10., ob 16. uri pri spomeniku psillih borcEV VDV brigade v Šenbhcu pri ňah^etu KO ZB Pesje v petek. 27.10,, ob 16, uii pn spomeniku NOB v Pesju pri domu krajanov KO ZB f martno V petek. 27 10„ ob 16. uri pri sporne* mku pokopanih borcev v Smailiiem KO ZB Staro Velenje v petek, 27 10, ob 16. uri pri spomeniku padlih borcev v Starem Velenju KO ZB Salek-Pako v petek. 27 10., ob 11, uri pri spome-nikt: padlega partizana Blagotinška v Paki v petek, 27 1Q„ oh 16, tiri pri hornin ski plošci na odsilskem domu v Šaleku KO ZB Soštoni v petek, 27.10., ob 17. uri pfi 8pom& niku !rtev NG6 pred stavbo občine Šoštanj KO ZB Podkroi-Kav