Poštnina plaOsno v gotovini
Leto LXXIL, št. li a L|«U)aaa, sofcota 14. fanarfa HM Gena Din 1.
iznaja   vsaK dao popoidoe izvzemA) aedelje in praznike   — inaeratJ do 80 petlt UREDNIŠTVO LN UPRAVNIdTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
vrst a um 2. do ioc vrst S Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3. večji inseratl petlt fjttri jama   Knafliev* >Hm Is— ft telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 05;
vrsta Dtn 4.—  Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narode ^                  «oc» sw. s podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 20.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-20 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5.   —   Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Rezultat rimskih razgovorov:
s
Rafko Nahtigal
Anglija in Italija ostaneta pri svojem
Uradni komunike o razgovorih angleških in italijanskih državnikov — Obe državi bosta vali svojo dosedanjo politiko za ohranitev mira
RIM,   14. jan. AA. Štefani:    Izšlo je tole uradno sporočilo:
V razgovorih, ki so se vršili te dni med ducejem in Chamberlainom v navzočnosti zunanjih ministrov obeh držav, so proučili najvažnejše pereče probleme in razmerje med obema imperijema. Ti razgovori so imeli pečat kar največje prisrčnosti in so pripomogli k široki izmenjavi misli. Skupen sporazum je ponovno potrdil željo, naj bi se obstoječe razmerje med obema državama razvijalo v duhu prijateljstva in pakta z dne 16. aprila p. 1. Obenem so sklenili čimprej podpisati posebne dogovore, ki jih ima v mislih navedeni pakt.
V razgovorih so ugotovili tudi to pot, da ostaneta Velika Britanija in Italija pri svoji volji, da nadaljujeta politiko, ki ji je namen na smotrn način ohraniti mir, politiko, ki ji obe vladi posvečata vsa svoja prizadevanja in ji tudi bosta posvečali.
LONDON, 14. jan. e. Čeprav obisk Cham berlaina in Halifaxa še ni končan, je angleški tisk že zavzel določeno stališče napram rezultatom tega obiska. Pozitivno stran vidijo v izboljšanju atmosfere med Anglijo in Italijo, kar bo lahko koristno za bodoče delovanje za ureditev miru v Evropi. Glede konkretnih vprašanj pa je ves angleški tisk soglasnega mnenja, da rimski obisk ni dal nobenih konkretnih rezultatov. Izmenjana so bila stališča v vseh vprašanjih splošne politike, ali kakor je bilo to tudi s službene strani v Londonu javljeno, n:so bile zahtevane nikake od-stopitve, niti se niso razgovarjali in tudi niso bili doseženi kompromisi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Mussolini je pojasnil svoje stališče, da umakne italijanske čete iz Španije šele potem, ko bo zmaga generala Franca popolnoma zagotovljena. Chamberlain je v imenu angleške vlade opustil razgovore o priznanju pravic vojskujoče se stranke generalu Francu vse dotlei. dokler tuje čete ne zapuste španskih tal.
Razgovori tudi niso približali stališč z ozirom na nastali francosko-italijanski spor Musolini je razložil zahteve Italije, ki so v glavnem že znane, angleška držav-
nika pa s svoje strani nista sprejela nobenega posredovanja med Rimom in Parizom.
Vendar smatrajo, da rezultat obiska ni bil negativen. Mussolini je v razgovoru ponovil že prej podano izjavo, da se bodo po zmagi generala Franca italijanski dobrovoljci definitivno umaknili iz Španije in da bo spoštoval špansko teritorialno integriteto. Chamberlain je, kakor kaže, obljubil, da Anglija ne glede na razvoj vojne v Španiji ne bo opustila politike ne-vmešavanja in da tudi ne bo ovirala zmage generala Franca, če bodo politiko ne-vmešavanja striktno spoštovale tudi ostale zainteresirane države.
V vprašanju razorožitve kakor tudi glede nadaljnje akcije za ohranitev miru so našli, kakor zatrjujejo, mnoge skupne točke.
Lord Halifax je sprejel v Rimu franco-sicega in angleškega veleposlanika in ju obveščal o poteku razgovorov. Angleški tisk poudarja kot važno okoliščino, da je Halifax takoj po končanih razgovorih obvestil tudi ameriškega veleposlanika. Včerajšnji sprejem japonskega in nemškega veleposlanika pri grofu Cianu pa pomeni za London manifestacijo zelo prisrčnih
odnošajev v bloku totalitarnih držav. Z angleške strani so na to odgovorili z manifestacijo vseh demokratskih držav, to je Amerike, Francije in Anglije. Po mišljenju londonskih krogov rimski obisk ni pokvaril odnošajev osi Rim—Berlin in Pariz— London. Nasprotno, v Londonu pravijo, da je sestanek v Rimu še bolj podčrtal trdnost obeh blokov, okoli katerih se suče vsa mednarodna politika.
V Rimu zadovoljni
RIM, 14. Jan. e. V italijanskih krogih izražajo popolno zadovoljstvo glede rezultatov razgovorov med Chamberlainom in Mussolini jem. Poudarjajo, da so se ti razgovori vodili v zelo prisrčni atmosferi in pomenijo že sedaj ogromno korist za evropski mir. Zatrjujejo, da je Mussolini odločno podčrtal Chamberlainu svojo pripravljenost za nadaljevanje svoje politike miru in sodelovanja z Anglijo. Kakor zatrjuje italijanski tisk. so Mussolinijeve izjave napravile globok vtis na Chamber-laina. Italijanski listi poudarjajo, da so se vsi problemi na sestanku v Rimu razpravljali v duhu tistih političnih načel, ki so triumfirale v Monakovu. Italija je tudi pri tej priliki odločno poudarila potrebo revizije moči in pozicij velesil.
Komentarji francoskega tiska
PARIZ, 14. jan. AA. DNB: Večina pariških listov trdi, da se je sestanek med angleškimi in italijanskimi državniki končal z negativnim rezultatom, vendar nekateri listi poudarjajo, da se je po teh razgovorih dosegla primerna popustitev napetosti. Nekateri listi dajejo tudi razumeti, da je vendarle možen miren razvoj bodočih dogodkov. Nekateri listi tudi pod-črtavajo, da je Mussolini izjavil, da je odločno za ohranitev miru. Rimski dopisnik lista »Petit Parisien« pravi, da je bil
Mussolini, ko je dal svojo izjavo v Beneški palači, poln miroljubnosti in da je francosko-angleški sporazum tudi v rimskih dneh dokazal svojo trdnost, kar bo pozneje koristilo pri diplomatskih razgovorih.
Izjava grofa dana
LONDON, 14. Jan. A A. Ha vas: »Daily Mail« prinaša izjavo grofa Ciana, ki jo je dal italijanski zunanji minister posebnemu dopisniku tega lista. Grof Ciano je izjavil, da bo v kratkem lahko obiskal London, in dodal, da je zelo zadovoljen z rimskimi razgovori; rekel je, da so bili zelo prisrčni. Razen tega pravi posebni dopisnik tega lista, da je Mussolini izjavil Chamberlainu: Dam vam častno besedo, da mislim spoštovati določila angleško-ita-lijanskega dogovora.
Lord Halifax odpotoval v Ženevo
RIM, 14. jan. AA. Lord Halifax se je po večerji na britanskem poslaništvu odpeljal v Ženevo.
Chamberlain
v Vatikanu
RIM, 14. jan. e. Po avdienci pri papežu je imel Chamberlain posebno konferenco s kardinalom in državnim tajnikom Pacce-lijem. Po konferenci je Chamberlain predstavil kardinalu lorda Halifaxa in ostale člane angleške misije. Glede na ta obisk beleži italijanski tisk vesti iz Berlina, v katerih pravi, da ne bi bil nihče bolj primeren za pogajanja za zedfn jen je katoliške in anglikanske cerkve kakor lord Ha-lifax, čigar oče je že delal za to idejo. Italijanski tisk pa beleži obenem tudi nekatere angleške proteste proti Chamber-lainovemu obisku pri papežu, v katerih se izjavljajo proti vmešavanju cerkve v politiko.
Zasedanje skupščine in senata
V ponedeljek dopoldne se sestaneta obe zbornici
BEOGRAD, 14. jan. e. V ponedeljek 16. t. m. ob 9. se sestane novoizvoljena narodna skupščina na svojo prvo sejo. Prvi seji bo predsedoval najstarejši narodni poslanec Mihajlo Stojadinović, obrtnik iz Beograda, izvoljen na listi dr. Milana Stojadinovica v Beogradu. Izvoljeni bodo še štirje začasni tajniki, nakar bodo poslancem izročena pol-nomočja. Seja bo nato zaključena. V torek 17. t. m. bo druga seja narodne skupščine, na kateri bo izvoljen verifi-kacijski odbor 21 članov, ki bo pregledal ves volilni material, katerega mu bo Izročil državni odbor. Nadaljnjim sejam narodne skupščine bo vse do izvolitve skupščinskega   predsednika predsedo-
val predsednik verifikacijskega odbora, ki bo sklical sejo skupščine za volitev skupščinskega predsednika šele *edaj, ko bo verifikacijski odbor končal svoje delo.
Istočasno se bo v ponedeljek ob 9. sestal tudi senat in bodo na tej seji volitve senatnega predsedništva za bodoče zasedanje.
Dr. Stojadinović v Beogradu
BEOGRAD, 14. jan. e. Danes dopoldne je prispel v Beograd na povratku iz Švice ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je snoči potoval skozi Ljubljano.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želimo vsem svojim čitateljem pravoslavne vere!
Protest Moskve v Pragi
zaradi nameravanega kongresa donskib Kozakov
LONDON, 14. jan. e. »Daily Telegraph« poroča, da je ruski poslanik v Pragi protestiral pri češkoslovaški vladi zaradi namena kozaškega atamana Popova, ki je sedaj v Pragi, da bi sklical za 20. januar kongres beloruskih in ukrajinskih organizacij Ruski poslanik je opozoril na to, da prijateljska zveza med Prago in Moskvo še vedno obstoja. Na podlagi te pogodbe se
je Češkoslovaška obvezala, da ne bo dovolila nikakih sovražnih akcij na svojem teritoriju proti Rusiji. List pravi dalje, da je prišel ataman Popov iz Amerike, da v - imenu belogardistov reorganizira središča ruske emigracije v Evropi in da v ta namen razpolaga z velikimi materialnimi sredstvi.
Pretep v madžarskem parlamentu
Vedno hujša notranjepolitična napetost
BUDIMPEŠTA, 14. jan. e. Včerajšnja seja madžarskega parlamenta je bila zelo burna. Med sejo je namreč prišlo do ostrih spopadov med vladnimi poslanci in opozicijo, tako da jo je moral predsednik dvakrat prekiniti naposled pa odgoditi do torka. Spopad je nastal v glavnem zaradi govora, ki ga je imel veliki župan Uhla-vik, ko je prevzemal svoje posle. Uhlavik je namreč skupini poslancev, ki je pred kratkim zapustila vlado, očital, da so se združili s framasoni. levičarji in Židi. Eden šefov te disidentske skupine, in sicer bivši minister Stranjanski je odločno nastopil proti temu in zahteval zadoščenje na ta način, da Uhlavika takoj odstranijo iz državne službe. Njegova zahteva je izzvala velik hrup, ki je postal še večji, ko je minister za nove pokrajine Jarosz po go-
voru Stranjanskega vzkliknil, da je take govore slišal samo v praškem parlamentu in da ima občutek, kakor da se nahaja v Pragi. Po tem vzkliku je prišlo do ostrega prepira med bivšim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom in Jaroszem in je bila nevarnost, da pride do fizičnega obračunavanja med vladnimi in opozicijskimi poslanci. Zaradi tega je predsednik prekinil sejo. Za nadaljevanje seje je opozicija postavila pogoj, da mora dati vlada izjavo, s katero bo desavuirala govor velikega župana Uhlavika. Ker opozicija nikakor ni hotela popustiti od te zahteve, je bil notranji minister prisiljen, da je odšel na dvor poročat predsedniku vlade, ki je bil v avdienci pri regentu. Med tem je prišlo v zbornici do pretepa in je bila seja v največjem hrupu zaključena.
Romunija dobi posolilo v Franciji
BUKAREŠTA, 14. jan. e. Kralj Karol je sprejel v avdienci pariškega veleposlanika Tataresca, za njim pa zunanjega ministra Gafenca in pravosodnega ministra Jamandija. Čeprav s službenega mesta ni bila podana nobena Izjava o vsebini razgovorov te avdience, zatrjujejo v političnih krogih, da gre za najetje rumunskega posojila v Franciji. Francija bo dala Ru-munijo 30 milijonov frankov.
Borba za mandate na Poljskem
VARŠAVA, 14. jan. e. Za vlado nepovoljni izid volitev v samoupravne korporacije je že sedaj izzval reakcijo v parlamentu. V proračunski debati o notranji politiki je govoril ugledni predstavnik tabora narodnega zedinjenja Provanski. Izjavil je. da se s strani vlade izdelani demokratski volilni zakon ni izkazal o priliki volitev za samoupravna telesa. Po mnenju njegove stranke je potrebno, da se popravi volilni zakon na ta način, da se ■ uvede sistem imenovanja ene tretjine ob- 1
činskih odbornikov, kakor je to predvidevano v volilnem zakonu za senat. Ta iniciativa Tabora narodnega zedinjenja je napravila velik vtis v opozicionalnih krogih. Zatrjujejo, da ni izključeno, da utegnejo biti razveljavljene zadnje občinske volitve.
V AngBji ne marajo ljudske fronte
LONDON, 14. Jan. AA. Izvršilni odbor laburistične stranke je včeraj ponovno odklonil predlog, naj se ustanovi v Veliki Britaniji ljudska fronta. Predlog je propadel s 17 glasovi proti trem,
WASHINGTON, 14. jan. AA. Včeraj je kongres z 226 proti 130 glasovom zavrnil amandman, da se odobre krediti za znižanje nezaposlenosti, ki so jih v torek znižali v odboru kongresa za 150 milijonov dolarjev. Tako je vlada doživela neuspeh pri svojem prvem nastopu pred novim kongresom.
Vodja mehiikili astaiev nhit
New York. 14. jan. AA. I* Mehike prihajajo glasovi, da so čete generala Car-denasa ujele v pokrajini San Luis de Pe-dosia generala Cedilla, ki so ga, ssMSSttB njegovi pristaši, in da je bil uporniški general ubit.
Požar v japoncketn anenalu
Tokio, 14. jan. AA. Včeraj je v Arze-nalu Kure, 240 km zahodno od Osake, izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. Izjavljajo, da je požar zahteval več človeških žrtev.
Neresnične senzacije
Pariz, 14. jan. h. Včeraj se je ves dan trdovratno šarile vesti, da je italijanska vlada izročila francoski vladi ultimativno noto. O vsebini tega ultimata se niso mos gle izvedeti nikake podrobnosti. Po eni verziji je Italija zahtevala, da mora Francija sprejeti postavljene zahteve v šestih dneh, po drugI verziji pa je stavila samo 48-urni rok. Nocoj je zunanji minister Bonnet pozval v zunanje ministrstvo diplomatske sotmdnike pariških in tujih listov ter te vesti in sploh obstoj kake italijanske note odločno demanti ral. »Ordre« zahteva, naj se uvede preiskava, od kod izvirajo te alarmantne vesti, proti razšir-jevalcem teh vesti naj vlada nastopi z vso odločnostjo. Danes ni čas, da bi se mogle dopuščati take razburljive vesti in Francozi morajo čuvati svoje živce in svojo hladnokrvnost za resnejše momente.
Češki delavci za Nemčijo
praga, 14. jan. h. Kakor poročajo listi, se vodijo v Berlinu pogajanje z zastopniki Češkoslovaške o zaposlitvi češkoslovaških delavcev v Nemčiji. Nemčija želi predvsem najeti na Češkem poljske in gozdne delavce ter večje število stavbnih delavcev. Prav tako je Nemčija pripravljena zaposliti veliko število kvalificiranih delavcev, zlasti kovinarjev.
Epidemija hripe v Varšavi
Vai*ava, 14. jan. AA. Čeprav hripa v poljski prestolnici ne razsaja vec tako hudo, vendar cenijo razne zdravstvene usta. nove kakor tudi zavod za socialno zavarovanje in bolnišnice, da v Varšavi se vedno boleha na hripi okoli 100.000 ljudi.
profesor ljubljanske univerze Nj. Vel. kralja Aleksandra, je bil imenovan za predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani
Pravoslavno silvestrovanje v Beogradu
BEOGRAD, 14. jan. e. Beograd je snoči na svečan način proslavil prehod iz starega v novo pravoslavno leto. V vseh cerkvah so bile snoči službe božje, katerim je prisostvovalo mnogo ljudi, v večernih urah se je pa mesto živahno razgibalo. Po vseh lokalih so bile zabave in prireditve v slovo staremu letu. Se v zgodnjih jutr-njih urah je bilo po Beogradu precej živahno.
Poročila iz Španije
BARCELONA, 14. jan. AA. Reuter: Tu
so snoči priznavali, da so nacionalisti zavzeli Tortozo.
PARIZ, 14. jan. AA. Po poročilih, ki so prispela semkaj s španskega bojišča, so republikanci umikajo na vsej črti med Tortoso in Taragono. Katalonska vlada razmišlja o tem. da odstopi in prepusti funkcije republikanski centralni vladi. Centralna vlada je ukrenila vse potrebno za izpraznitev Barcelone in se misli ponov no umakniti v Valencijo. V Barceloni bosta ostala samo še predsednik Negrin in zunanji minister del Vajo, da organizirata odpor Katalonije proti prodiranju nacionalistov.
BARCELONA, 14. jan. AA. Uradno zavračajo vse glasove o selitvi vlade iz Barcelone v notranjščino. Prav tako v uradnih krogih ne pripisujejo nobenega pomena glasovom, da bo centralna vlada prevzela oblast katalonske pokrajinske vlade.
MADRID. 14. jan. AA. Po uradnem poročilu republikanske vlade so se ves včerajšnji dan vršili ogorčeni boji na vrhovih severno od Mardrida, kjer so republikanci skušali izvesti novo ofenzivo.
Snežne razmere
Poročilo Tujskopromernih zvez v LJubljani In Mariboru. SPD bi JZSS z dne 14. I. 1939.
Kranjska gora 810 m: —1, delno oblačno, 65 cm snega, osrenjen, sankališče uporabno;
Rateče-Planica 870 m: —3, delno oblačno, 3 cm pršiča, 54 cm podlage, skakalnici
uporabne;
Peč-Petelinjek 1440 m: —3, delno oblačno, 20 cm pršiča, 68 cm podlage, smuka
ugodna;
Bled 501 m: +1, delno oblačno, 30 cm snega, južen, drsališče neuporabno; Pokljuka 1300 m: —1, sneži, 100 cm snega,
južen;
Komna 1520 m: —2, drobno mede, 225 cm
snega, pršič; Gorjuše 1000 m: —2, oblačno, 50 cm snega, mirno;
Zelenica 1534 m: —4, drobno mede, 20 cm pršiča, 140 cm podlage;
Dom na Kofcah 1500 m: —4, delno oblačno, 15 cm pršiča, 100 cm podlage;
Dom na Krvavcu 1700 m: —4, 15 cm pršiča. 100 cm podlage;
Jezersko 890 m: 0, oblačno, osrenjen;
Polževo 620 m: —1, delno oblačno, 10 cm snega, osrenjen, mirno;
Sodražica: 0, oblačno. 10 cm snega, južen;
Skofja Loka 350 m: +2, oblačno, 20 cm snega, južen, mirno.
Originalne norveške carske hlače (Keilhose)
ugodno naprodaj v krojaški delavnici
O. JANKO, Ljubljana
Gosposka ulica 4.
Sorzna ooročifa.
INOZEMSKE BORZE Curih, 14. januarja. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.665, New York 442.50, Bruselj 74.825, Milan 23.28, Amsterdam 240.50, Berlin 177.50, Praga 15.15, Varšava 83.62, Bukarešta 3.25.
Stres 2
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, 14. januarja 1039.
Gledališče mladega rodu
Nova hvalevredna pobuda mariborskih kulturnih
delavcev
Maribor, 13. januarja
V zadnjem času kaže Maribor obilo kulturnih pobud. Lani smo imeli prvi umetnostni teden, ki ga je orgsniziral ttmetni-ski klub v Mariboru in ki je zelo dobro uspel. Sledila je mesečna revija »Obzorja«, ki jo je nas Maribor zelo potreboval. Pred meseci je bilo ustanovljeno »Neodvisno gledališče«, ki je preneslo zaenkrat svoje delovanje v Ptuj, ker so bila v Celju vrata zaprta. Mariborsko gledališče je s pričet-kom letošnje sezone znova vpostavilo opero v obsegu ob njeni svoječasni ukinitvi. Pripravlja se akcija za gradnjo umetniškega paviljona, staroslavni mariborski grad je s preselitvijo muzeja v grajske prostore postal središče zgodovinsko znanstvenih prizadevanj.
V vrsto teh hvalevrednih pobud v zadnjem času spada rudi najnovejša iniciativa, ki £rc zatem, da se ustanovi v Mariboru posebno gledališče mladega rodu. Že večkrat so na raznih straneh opozarjali na potrebo po gledaliških predstavah, ki bi ne bile naši deci samo razvedrilo, ampak ki naj bi vplivale na njo rudi v vzgojnem smi?lu. Da se zadosti tej potrebi, se pripravlja v Mariboru ustanovitev društva »Gledališče mladega rodu«, katerega pripravljalni odbor sklicuje za 15. t. m. v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor. na katerem bodo po referatu o mladinskem gledališču in poročilu pripravljalnega odbora volitve upravnega in nadzornega odbora.
Mariborsko gledališče je imelo sicer vsako leto v svojem repertoarju primerno mladinsko igro. namenjeno razvedrilu in
zabavi mariborske dece. Te predstave so žele lep uspeh. Gledališče je bik> vedno polno drobiža. Iz razlogov preobremenjenosti mariborskih režiserjev in igralcev pa ni mogoče misliti na to. da bi bile te predstave sistematično prirejene in pripravljene z namenom, da se mlade duše na temeljih pedagoških izkušenj oblikujejo k narodnostno kulturnim in narodnostno umetniškim idealom Radi tega so mariborski vzgojitelji ter ljubitelji mladine mislili na drugačen izhod.
N amen »Gledališča mladega rodu« bo predvsem uprizarjati umetniško, pedagoško in narodnostno vredna mladinska dramska dela in s tem vplivati vzgojno na mladino ter posredovati umetnostno vzgojo. Namen tega gledališča bo pa tudi skrbeti za pedagoško vrednost predstav na podlagi temeljitega proučevanja vplivov uprizorjenih iger na otroka med predstavo in po predstavi ter z organiziranim obiskom in podporo širše javnosti omogočiti obisk predstav vsem mariborskim okoliškim otrokom ne glede na njihov gmotni položaj.
Zlasti slednja točka je velike važnosti. Gre za to. da se vcepijo v mlada srca in mehke duše naše mladine narodno kulturne vrednote in da se utrjuje v njej ljubezen do rodnega jezika. Cie se bo posrečilo izvesti vsaj delen program v smislu navedenih smernic, potem bo to neizrečene važnosti za pravilno vzgojno, umetniško ter narodno kulturno usmerjanje naše mladine. Iz tega vidika pozdravljamo najnovejšo pobudo plemenitih iniciatorjev in izražarrjp želijo, da bi sc pri tem velikem delu upoštevala in privabljala predvsem deca revnih delavskih staršev.
Din lOO.OOD oziroma 50.000
sta 18. t. m. zadeli srečki drž. razredne loterije Štev. 77.664 oziroma 88.153
ki sta bili kupljeni
v BANČNI POSLOVALNICI BEZJAK
MARIBOR, GOSPOSKA TJL. 25
Smučarski zlet mariborske sokolske župe
Prirejen bo v nedeljo s* februarja v Guštanju in združen
bo s smučarskimi tekmami
Maribor, 13. januarja i Sokoli gojimo že mnogo let smučanje, ki ' spada med najzdravejše telesno vzgojne panoge. Z navdušenjem smo se oprijeli gi. banja, ki nas vodi iz tesnih zaprtih prostorov v zdravo zimsko prirodo in ki nam daje toliko radosti ter pristnega veselja. Armada sokolskih smučarjev je narasla na tisoče povsod tam, kjer so za smučar.je dani vsi pogoji. Nase geslo je: Kdor Sokol, ta smučar!
Po daljšem presledku nam je letošnja zima naklonila precej snega, ki nas vabi k družnemu veselju.
Da še bolj dvigne zanimanje za ta prelepi sport in da nudi mladim priliko, da preizkusijo svoje znanje in spretnosti v bratskem tekmovanju, priredi letos mari. horska sokolska župa svoj prvi župni smu, carski zlet, združen s smučarskimi tekmami, ki bo v nedeljo 5. februarja v Guštanju.  Organizacijo  je  prevzelo koroško
sGkolsko okrožje, ki je šlo s polno vnemo na delo.
Lični lepaki s sokolskim telovadcem vabijo in kličejo na zlet vse sokolske smučarje od mladine pa do stare garde. Kovinski znak bo vsem udeležencem lep spomin na zlet. železniške zveze so kot nalašč ugodne, da lahko izkoristimo ves dan v prosti prirodi. Mak odhaja iz Maribora zjutraj ob 5.40 in sc vrača ob 20.40. Za one, ki pridejo že v soboto zvečer, je pre. skrbijeno ceneno prenočišče po 2, oziroma 4 din. Celodnevna, prehrana bo za 16 din, kosilo pa po 5 din do 8 din. članstvo in naraščaj tekmujeta v smuku in srna-ških likih na progah, ki so primerne tudi manj izurjenim. e-
Sokoli, smučarji! Pripravite se že sedaj na prvi župni zlet, na svoj veliki dan. Pohitimo 5. februarja vsi do zadnjega v Gu-stanj, da pokažemo moč sokolskega smu-carstva, da se spoznamo in preživimo V bratski družbi lep zimski praznik. Zdravo!
Lepa sokolska telovadna akademija
Priredilo jo je v nedeljo marljivo delujoče hočko sokolsko društvo v Mariboru
Maribor, 13. januarja
V nedeljo dne 8. t. m. so nas hočki Sokoli prijetno presenetili z izredno lepo uspelo telovadno akademijo, ki je privabila v njihov Sokolski dom uprav rekordno število nacionalnega in sokolstvu naklonjenega občinstva iz Hoč in bližnje okolice. Agilno delujoče sokolsko društvo v Hočah je s to lepo akademijo ponovno dokazalo, da se živahno izživlja v pravem sokolskem duhu in da je na potu stalnega izpopolnjevanja.
V nabito polni dvorani se je skladno razvijal pester telovadni spored, v katerem so se uspešno uveljavile vse vrste telovadečega Članstva, ki je za svoje strumno izvajanje želo zasluženo pohvalo
in priznanje. Ljubek in možat je bil nastop sokolske dece, ki je up in nada sokolske organizacije. Moška deca se je postavila s skladno izvedenimi skupinskimi vajami, dočim so male Sokoličice v svojih skrbno izdelanih novih kostumih predvajale otroško telovadno kompozicijo »Metuljčki«, ki jo je za to prireditev sestavila in izvežbala načelnica s. Darinka Flisova.
Proste vaje moške in ženske dece. to je parterne gimnastike, so dokazale, da je naša hočka sokolska deca v pravih rokah. Ženski naraščaj je v rajalnem nastopu prikazal »Razcvet rože« in se istotako uveljavil v obsegu celotnega telovadnega sporeda.
Hočki Sokol si je z vztrajnim telesno vzgojnim delom vzgojil stnomno izšolano člansko telovadno vrsto, v kateri pred-njačita brata Dušan in Drago Flis. Člani so skladno absolvirali vaje na bradlji ter prikaz borcev sabljačev.
S kozaškim plesom je bil zaključen pester spored letošnje telovadne akademije, nakar se je v dvorani razvila neprisiljena sokolska zabava, ki je trajala pozno v noč. Akademija je imela tako gmoten kakor
tudi moralen uspeh in je treba prirediteljem na tem uspehu le čestitati.
V nesebičnem delu in prizadevnosti se je v tej naši podpohorski sokolski postojanki združila mlajša in starejša generacija, ki se razveseljivo razvija sebi v ponos, sokolstvu in domovini pa v čast. Zdravo!
70 let ene najstarejših slovenskih tvrdk
špecielna trgovska tvrdka za semena M. Berdajs v Mariboru je bila ustanovljena L 1869
Maribor, 13. januarja Zgodovina Slovencev v Mariboru kliče vse žive in išče vse mrtve priče naseljevanja slovenskega življa na ta nekdaj žal res germanski otok sredi slovenskega podeželja. V splošnem celo nemški viri priznajo, da je to naseljevanje sledilo večjim katastrofam, kakor: epidemije, požari, sovražni vpadi itd. Toda kako se je to naseljevanje vršilo v podrobnostih in zlasti od 1. 1848 dalje, ko gre za pionirja na še danes obstoječem gospodarskem polju, to vprašanje pa je — v skupnem, zbranem pregledu namreč — še odprto Zadevne težkoče so se prav izrazito pokazale baš v primeru 701etnega obstoja specialne trgovske tvrdk e sa semena M. Berdajs. 2e lani pri iskanju za nameravano izdajo »Kronista«, mi je kar s ceste »padla v oči« iz naslova tvrdke letnica 1869. Gre torej za 701etnico! In najbrž prve, odnosno najstarejše slovenske trgovine v Mariboru?
Ta slednja omenjena domneva se je sicer res potrdila; toda po kolikih potih in stikanjih po arhivih! Vendar vse to delo ni bilo zastonj. Mimogrede je obrodilo drugo, za zgodovino slovenskega gospodarstva v Mariboru zelo potrebno delo:
Statistiko slovenskih podjetij s posebnim ozirom na predvojno dobo. In s tem v
zvezi še eno delo: Vpliv slovenskih pionirjev na gospodarskem polju na usodo slovenskega naroda ob današnji državni meji. Prepričan sem namreč, da Maribor ne bi bil — navzlic generalu Maistru — nikdar naš, da se ni revolucija prvega slovenskega generala mogla opreti že na trdne in od prej obstoječe gospodarske temelje naših prvih slovenskih pionirjev!
In eden t« h pionirjev je bil tudi usta-novnik prve slovenske veletrgovine, zdaj že davno pokojni Martin Berdajs, rojak od Save pri Litiji Drugi tistih pionirjev pa je bil njegov — svojega očeta vredni sin — žal medtem tudi že pokojni (2 jul 1935) Vilko Berdajs. Delo obeh pa nadaljuje in zlasti trgovino s semeni še razširja n. pr. s podružnico v Ljubljani (preje Ur-banič), res v slovensko specialno veletrgovine s semeni pastork Vilka Berdajsa, g. I Adolf Stergar, ki je še pred smrtjo svoje-I ga očima zapustil svoj (inženjerski) poklic ter se popolnoma posvetu trgovini. Tako je bil se posebno častno resen nadaljnji obstoj prvotne tvrdke M. Berdajs, 1 ki je pred 70 leti pričela v malem v hiši
sedanje kavarne »Astorije« s preselitvijo v grad, ki g« je pozneje kupil in pred leti mestni občini prodal Vilko Berdajs, pa se je navzlic nemškemu odporu s solidarnostjo, marljivostjo in varčnostjo sčasoma razvila v veletrgovsko podjetje, ki slovi v trgovskem svetu tudi Hrom sveta, n. pr. na Danskem, Holandskem, v Nemčiji, Ru-muniji, Franciji L dr. in ki je v zadnjem času izvrstno vpeljana tudi po vseh banovinah nase države.
Ce bi šlo le za 701etnico slovenske trgovine kot take, bi nase spominjan je na to častno obletnico lahko že na tem mestu
TaiHjnčiii z običajno željo še na nadaljnji obstoj in napredek podjetja pod častitljivo staro slovensko tvrdko. Toda ime Berdajs, utelešeno v obeh njegovih vrednih in zaslužnih nosilcih je ravno v tem primeru tako ozko povezano z zgodovino ne le Maribora, marveč sploh slovenskega naroda, ne le na gospodarskem, marveč
j tudi na političnem, kulturnem in social-nem polju s posebnim ozirom na današnji
; čas, da se iz tega širšega vidika še po sebe povrnemo k tej že sami na sebi častitljivi TOletnici obstoja veletrgovine M. Berdajs v Mariboru.
Revež 3* reda — mrtvec IL in III« razreda
Včeraj popoldne je bil v Mariboru pogreb Jožefa
Purkharta
Maribor, 13. januarja Danes popoldne amo na mastnem pokopališču na Pobrežju ob nepričakovano lepi udeležbi znancev in prijateljev, brata in
sester ter sorodnikov, kakor tudi članov fantovskega tretjega reda pokopali kot žrtev razmer Puritharta Jožefa, ki naj bi bil po poklicu vrtnar, ki pa je bil zadnja leta tako rekoč obsojen cpravljati zanj neprimerno zaposlenje in živeti še manj primerno življenje. <5k>vek pod sodnim skrbstvom je človek brez — razreda. Zato je tem lepše, da ga je v pejmanjkanju bratoljubja v svojo bratovščino sprejel tretji red. Zdaj, ko je mrtev, so mu ožji sorodniki preskrbeli mrtvašnico II. m pogreb HE. razreda. Baje je pokojnik, potom
nekega odvetnika napisal oporoko, v kateri med drugim želi. da ga naSleduie njegov večletni rrladi pomočnik in sicer že iz hvaležnosti do njegove matere, ki je Purkhartu v zadnjem času požrtvovalno stregla.
Že ob cdprter.i grobu pokojnika poleg svoje 1. 1926 umrle matere in sestre se je zopet oživele* vprašanje celotne zapuščine (med VVildenrajnerjevJ. Jože Vošnjako 'O, Tatenbachovo in Cvetlično ulico), ki se ceni nad 1 milijon din, katere prodaja neki vers?ki družbi pa je bila dozdevno glavni povod za grenko in nezasluženo usodo pokojnika, kateremu že radi našega Tomšiča tudi mi ohranimo hva>ežen spomin.
Mariborske in okoliške novice
— Lep uspeh je doživel predanočnji simfonični koncertni večer tukajšnje Glasbene matice ob 20 letnici društvenega, obstoja in razvoja. Sodelujoči so bih' deležni toplega priznanja številnega občinstva, ki je dvorano povsem zasedlo. V središču priznanja pa je bil novi dirigent E>. šija.-rte e, ki je prejel lovor je v venec. Razvese-ijivo je, da je bila dvorana Sokolskega doma polna občinstva. S tem je kulturni Ma. ribar dokazal, da ve ceniti glasbeno kulturna prizadevanja. Upamo, da r*e bomo doživljali več velikih koncertnih polomov, kakor eo sledili v zadnjih letih. Kultuirni .»iaribor se je predramil m znova obfcutii zaupanje do pred stavite 1 jev resne glasbene prizadevnosti in reproduktivne tvornosti. V bodoče velja načelo, da je bolje manj koncertov, ki so dobro in temeljito pripravljeni, ikafteor pa cela vrsta koncertov, ki ubijajo v glasbo ljubečem občnstvu vero v prireditelje in kvalitetno izvajanje.
— Odlikovanje. Z zlato kolajno <*ta bila odlikovana rx>dnaxizornxk policijske straže g. M. Turin in višji stražnik g. Franc Du-jec Srebrno kolajno so prejeli policijski agent Prane KoJkcd, vodja stražnice .Josip Kovačec in stražnik Josip Flakus.
— Poledica. V Frankopanovi ulici je padla na poledenelih tleh 45 letna tovarniška delavka Marija Kos in si zlomila, desnico. Na Pobreški cesti je padel 29 letni klepamski pomočnik Albert Kostanjevee in si zlomil levo nogo. — Na Meljski cesti je spodrsnila pred tovarno Jugo tekstil lekarnar jeva žena Pavla Konig. Zlcmnila si je levo nogo pod kolenom. Ponesrečence so prepeljali v bomico.
— Poledica. Sedaj, ko ponoči voda zmr-zuje, so [ponekod pločniki kafkor steklo. Ljudje se opozarjajo, da ima pravico do odškodnine od gospodarja oziroma občine, če mora hodnik čistiti občina — vsakdo, ki na poledenelih tleh pade in se poškoduje.
_ Predstava za delavce. V soboto 21.
januarja bo v Narodnem gledališču predstava Cankarjevega »Kralja na Betajno-vi«. Predstavo priredi delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« ob 20 letnici smrti našega najve6>gći slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
— Ribji trg je bil včeraj precej dobro založen. Cene so bile: listi 24, aziali 22, moli 20, raki 32, barboni 28, cipli 18, sardele 12, girice 10, ribe sv. Petra 26 din za kg.
—Obsojena. V zvezi z roparskim napadom na starinarja Pukla, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki, sta bila včeraj dopoldne obsojena pred mariborskim malim kazenskim senatom oba obtoženca, Rajko švigelj je bil obsojen na 6 mesecv strogega zapora, 120 din globe in na izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Stanko Renko pa je bil obsojen na 4 mesec strogega zapora. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer, pri, sednika sta bila s. o. s, Lenart in dr. Ger-movšek. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. KoSenina,
— Lep uspeh »Mature«. Predsnočnjim je bila v tukajšnjem Narodnem gledališču premiera znane Fodorjeve čustvene veseloigre »Matura« v režiji J. Kovica, Sodelujoči so odlično kreirali svoje vloge. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno. Ob* činstvo ni štedilo z aplavzom.
_ žeja ga je pognala v kriminal. Dne
23. oktobra 1938 je bila zbrana v neki gostilni v Smetanovi ulici vesela družba fantov. Med njimi je popival 30-letni hlapec Gabriel Zamuda, Ob policijski uri se je družba razšla. Čez nekaj časa pa se je Zamuda vrnil. V rokah je imel vitrin, s katerim je odprl vrata gostilniške veran; de. Hotel je odpreti predal, kjer ima natakarica navadno spravljen denar. Gabriel Zamuda pa je imel smolo. Zasačili so ga in prijavili oblastvu. Odvedli so ga na stražnico, kjer je Zamuda skušal prepričati stražnike o tem, da je vlomil v gostilno radi tega, ker je bil pač žejen. Na sličen način se je zagovarjal tudi pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Sodniki pa niso verjeli njegovemu zagovoru. Obsodili so ga na štiri mesece strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
— Nad življenjem Je obupala 25-letna Olga P. ki stanuje v Cankarjevi urici 6. Zaužila je večjo količino neke bele tekočine. Olgo so nezavestno odpremili v bolnico, kjer so ji zdravniki resili življenje. Ni to prvi poizkus samomora Olge p., ki jo mučijo hude življenjske nadloge. Ni pa točno znano, kaj je v ozadju in kaj povzroča njen obup nad življenjem.
— V dvorani Ljudske univerze bo v torek 17. t. m, predavanje našega rojaka g. L, Potočnika o pomenu Hamburga za trge ino. G. Potočnik je vodja poVr-alne pisarne »Jugoslavija« v Hamburgu Fr^da-vanje bodo spremljali fflmi. V«*~~ ne ni. Vrši se pod okriljem Tujskoprometne zveze v Mariboru in Združenja trgovcev za mesto Maribor.
— Pri sivem tiilssu se Je evrl 2-letni viničarski sinček Jernej Rojs iz Počenika
t pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, ko
je po nesrečnem  naključju  padel na za* kurjen štedilnik. Vsepra opečenega so ubogega otroka prepeljali v bolnico, lienertoar Narodnega gledališča v Marib.
— Svinjski sejem v Mariboru 13. januar ja. Pirignanih je bilo 86 svinj, prodanih 66- Cene so bile bledeče: madi prašiči 5 do 6 tednov po 85 do 110 din, 7 do 9 tednov po 115 do 130 din. 3 do 4 mesece po 270 do 340 din, 5 do 7 mesecev 340 do 460 din, 8 do 10 mesecev 480 do 510 din, 1 leto 780 do 1010 din. Mesne cene: kilogram po 6-50 do 9 oziroma po 9 do 11.50 dinarjev.
— Ka«i? Kovač v kuiilnici državnih železnic Ferdinand šnajder, »stanujoč v Fran kopanovi ulici, je prijavil policiji, da je njegov 21 letni sin Ferdinand pred dnevi odšel in da se ni več vrnil. Starši so zelo v skrbeh zanj. Policija poizveduje, kje je pogresanec.
— Vlomilci v strainikovem domu. Pri upokojenemu stražniku F. Valenjelu, sta-jočem na Tržaški cesti 20, so se pojaivili v času, ko ni bilo nikogar doma, tatovi, ki so odnesli več domačih zajcev. Policija poizveduje za njimi.
— iz Rad van ja. Naš Sokol vneto deluje. Jutri popoldne bo v šoli uprizoritev
Lesene pečR. Radv arijska sokolska četa zasluži pri svojem vnetem prosvetnem delovanje in podporo.
— Studenske novice. Na predanočnji seji je poročal župan Kaloh. da je občina že .sto iila primerne korake, da se ujredi tržnica. Zadevne odločitve banske uprave še ni. Prostor pred cerkvijo planirajo. V delovnem programu je tudi elektrifikacija Radvanjske ceste. O božični obdaritvi revne dece je nag list že poročal. Banska uprava je dovolila pavšaliranje za nove priklope v hišah, zgrajene po letu 1928. Občinski odbor je rešil še razne prošnje za podporo, nakar je bila seja. zaključena.
— Iz P obrežja. Naši Sokoli uprizore v novi telovadnici znano veseloigro »Scsjpi-nove 27vijače<. Podprimo vrle pobreške So. kole?
— Prijetno silvestrovanje so imeli snoči mariborski pra/vcslavci v »Jadranu«. O polnoči je imel prota Simeon Ivosevic toplo občuten novoletni nagovor na številno navzeče člane mariborske pravoslavne cerkvene občine.
— Nova žrtev zimskega sporta, 10 letna Zvonka žurgo, hčerka ključavničarja državnih železnic v Studencih, Gozdna 14, se je gamirak m se veselila bele opojnosti. Pri tem pa je revi ca priletela tako nesrečno na tla, da je dobila občutne poškodbe na glavi. Zdravi se v bolnici.
— Kostanji padajo. V Krekovi ulici so pričeli odstranjevati stare kostanje. Do pomladi bedo posekali 55 kostanjev. Tako izginja iz leta v leto podoba starega Maribora, ki si ga brez kostanjev ne moremo misliti.
— Protituberkulozni dinar je ob zaključku leta dosegel vsoto 455.018 din, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Sklad je v preteklem letu narasel za preko sto tisoč dinarqev, kar je vsekakor lepo izpričevalo za socialno čuteče Mariborčane, ki se ruedno vsak mesec radi spominjajo svojega sobrata (sestre) bolnika-jetičnika. Protituberkulozna liga v Mariboru se vsem meščanom in slehernemu darovalcu za izkazano požrtvovalnost v preteklem letu naj iskrene je zahvaljuje in želi vsem uspeha polno novo leto 1939.
— Hud karambol. Na nevarnem ovinku pred znano Frančkovo gostilno pri Sv. Lovrencu v Slovenski goricah sta včeraj trčila skupaj avtomobil prevoznika Vinka Ceha in tovorni avtomobil trgovca Benka iz Murske Sobote. Oba avtomobila sta bila precej poškodovana. Orožniki so ugotovili, da je nesreča nastala edino zaradi nevarnega ovinka. Na vsak način bi bilo potrebno cesto tam razširiti ali pa postaviti svarilno znamenje.
Mariborska beležnica
Dežurni lekami: Maver jeva v Gosposki ulici in Vaupotoraa na Aleksandrovi cesti.
Društveno življenje: Nocoj v Sokolskem domu večer narodnih ptesov.
gledališče
Sobota, 14. januarja, ob 20. uri: »Vse za
salo«. Red D. Nedelja, 15. januarja, ob 15. uri: >Aida«.
Ob 20. uri: »Matura«
— Nedeljska    popoldanska predstava
»Aide« je odpovedana, a namesto nje bo predstava »Vse za šalo«. m ,
Konec tedna, v mariborskeni gledališču. V soboto 14. t m. ponovitev letošnjega operetnega ilagerja »Vae *» a**©« za red D. V nedeljo popoldne se ponovi veličastna Verdijeva opera »Alds*. Okoličani in val, ki se ne morejo udeleževati večernih predstav, se opozarjajo, da bo to edina popol-
danska predstava te opere. Zvečer se pr* vič ponovi prt premieri sijajno uspela Ko-dorjeva čusivena veseloigra > Matura«.
Iz Celja
—c OoUevo božično igro »jretefckove P°~ slednje sanje« bosta ponovila podmladka J S na drž. aekliški meščanski šoli v Celju v nedeljo 15. t. m. ob 16. v celjskem gledališču. Sodelovalo bo 60 dijaiunj .ri dijakov meščanske šele ter Celjsko pevsko uruštvo. Krasna vsebina, čaru ona scene-rija in odlična igra bouo nuaile izreaen užitek mladim in tudi odraslim.
—C Za častne sounike pri okrožnem sodišču v Celju za ieto 1931» je pravosodno m.mstrstvo imenovalo celjsko trgovce gg. Josipa Kramarja, Karla Loibnerja in Antona Fazarinca.
—c Na Bogojavljenje v četrtek 19. t. m. bo v celjski pravoslavni cerkvi ob 9. služba božja, ob 10. pa blagoslovijenje vode. V sredo 18. t. m. in četrtek 19. t. m. popoldne bo blagoslavljanje stanovanj pravoslavnih vernikov.
—c Davčna uprava v Celju razglaša : Delodajalci, ki zaposlujejo hišno služabništvo, se opozarjajo, da si do 31. t. m. nabavijo davčne karte in se s tem izognejo petkratni kazni v smislu člena 95. zakona o neposrednih davkih.
—c Podsaveziie tekme pri Celjski koči ne bo. Kakor znano, je nameraval zimsko-sportni odsek SPD v Celju priredit] v nedeljo 15. t. m. pri Celjski koči podsavezno tekmo v smuku in slalomu. Tekma pa jo zaradi neugodnih snežnih razmer odpovedana.
—c Razmere na delovnem trgu se slabšajo od tedna do tedna. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 194 brezposelnih, med temi 16tf 0mv ških. delo je bilo ponujeno z 1 26 oseb. p(»-sredovanj je bilo 17, odpotovalo je 7. odpadlo 18 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 1016 brezposelnih (879 moških In 137 žensk) nasproti 864 (752 moškim in 112 ženskam) dne 31. decembra. Delo dobijo: po 1 čevljar, mizarski vajenec in hlapec. 8 kuharic, po 4 služkinje in kmečke dekle ter po 1 natakarica in postrežnica.
—c Čeljust mu je zdrobilo. Pri regul icijl Savinje se je v četrtek težko ponesrečil 32-letni delavec Jakob Zavšek iz PeČOV-nika pri Celju. Pri delu je treščil vanj voziček za prevažanje materiala in mi zdrobil čeljust. Zavška so oddali v celjsko bolnico.
—c V celjski bolnici je umrla v Četrtek 13-letna tesarjeva hčerka Milena Slamni-kova iz Velike PireSice.
—c Iz mestnega sveta. Kakor čujemo, je podal odvetnik g. dr. Jakob Hodžar ostavko na svoj mandat v mestnem svetu celjskem in na funkcijo pravnega referenta v mestnem svetu.
—c Celjski mestni svet bo imel predvidoma v petek 20. t. m. ob 18. redno sejo.
—c Nočno lekarniško službo ima od sobote 14. t. m. do vštetega petka 20. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
Volkovi v Poljčanah?
Poljčane, 13. januarja Leta 1934., torej pred petimi leti, so imeli v bližnjih Makolah veliko senzacijo z volkom. Ker je bilo to meseca maju, takrat prvotno nihče ni verjelt da bi se mogli v tamošnjih gozdovih in celo v tistem času pojaviti volkovi. Nevernost je izginila šele tedaj, ko se jim je res posrečilo volka ujeti in ga pokazati ljudem, ki so ga takrat hodili z vseh strani ogledovat.
Davi pa se je razširila slična novica v Poljčanah. Danes se je povsod govorilo o dveh volkovih, ki sta baje napadla ponoči Znidarjevega psa, katerega hiša je v Beli ob robu gozda. Posestnik in lovski čuvaj 2nidar je sam trdovratno vztrajal na tem, da sta njegovega psa ponoči obiskala dva volkova. Pes je ponoči močno lajal in se mu je zjutraj poznalo, da je imel ponoči srdit boj. Lovski čuvaj je tudi opazil sledove stopal, o katerih je prepričan, da morajo biti zaradi svoje velikosti edino le od volka. Sel je po .sledi In je kmalu našel zadnje ostanke raztrgane mlade srne, kar je njegovo domnevo le še bolj potrdilo. Vest o nenavadnem obisku se je kaj hitro raznesla daleč naokrog. Pri nas smo bili sicer doslej vajeni vsako zimo, da so nas obiskali divji merjasci, kaj takega pa še ne... Možno bi sicer bilo, da bi volka, pravijo, da sta bila dva, v zadnji ostri zimi prekoračila Savo in prihitela v stiski za hrano do naših gozdov in bivališč. Nekaj lovcev je odšlo na lov na volkova. Makolskega volka so dobili pred leti tako, da so poslali nadenj v gozd dva lovska psa. Eden se je po daljšem izostanku komaj privlekel domov, medtem ko drugega sploh ni bilo več. Našli so ga po daljšem iskanju do polovice požrtega. Previdno so zastrupili preostali kos psa, drugi dan pa SO res našli v bližini mrtvega volka.
Iz Zagorja
— Radijsko predavanje, po številu 6e-Uto in predzadnje, o socialnem razvoju Zagorja bo danes od 18.40 do 1. ure, na kar opozarjamo. Predaval bo g. Arnošt Adamič.
_ Vlomilci na delu. V petek okrog ene
ure zjutraj je bilo v temni megleni noči vlomljeno v trgovino g. Viktorja Mulerja na trgu pri cerkvici. Vlom sta zagrešila vsaj dva vlomilca, ki sta odstranila najđ prej zunanja lesena vrata izložbenega okna, odprla veliko okno in strla šipe notranjega okna ter tako prišla v trgovino. Z njima je izginilo več kosov po tri metre dolgega blaga za moške obleke, zahotelo se jima je tudi ženskih torbic, iz predalov sta si prilastila za okroglo 200 cUn drobiža, tako da bi znašal račun blizu 2.500 din. Izginila sta kot kafra.
— Signalne naprave vzdolž rudniške pio ge so postavljene in kar prijeten je pogled na nje, posebno ponoči, ko zagore v pestrih lučkah. Na kratki, zelo pregledni progi jih je za laika kar preveč, toda na prehode, posebno pri Košenini, kjer je ovinek, bi pa vendar tudi spadala signalna luč, s cimer bi železniška uprava ustregla posebno vozačem hitrih vozil. Morda bi se pa le Se dal kak znesek v ta namen.
— Pevski koncert >Loškega glasa« bo v nedeljo 15. t. m. v dvorani zadružnega doma na Lokah. Agilni zbor bo dirigiral učitelj g. Drago Korošec, ki je končno po neprestanih prizadevanjih zborove uprave dobil učiteljsko mesto na Lokah in je bil s tem na najbolj zadovoljiv način rešen težaven problem pevovodje. Na koncertu sodeluje tudi znani baritonist g. Mirko Premelč Iz Ljubljane. Začetek ob 16. url pri običajni vstopnini.